Štev. 194.
V Ljubljani, v soboto, dne 27. avgusta 1910.
Leto XXXVIII
= Velja po poŠti: s
2« oelo lato naprej . K 28-— sa pol lata » , t 13— sa četrt > » . » 8-90 za on meieo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletia • 2S-— sa ostalo Inozemstva » 35'—
= V npravnlštvn: s
Za celo leto napra] . K 22-40 sa pol leta » . » 1120 ss četrt» » , > 5-80 sa en meseo » . > 1-90
S pošU|an)em na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 v.
i inseratl: i
Eaoetolpna petitvraia (72 i
sa eakrat.....po 15 v
sa dvakrat . , . . » 13 » sa trikrat . . . . » D » sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stana enostolpna girm«ad>r»la SO vinarjev. Prt reókrataew objavl)en)a primerea popafi.
i Izhaja : i
vsak dan, lsvsem&l leiM jg praznika, ob 5. a '
Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/IH. Rokopisi bo na vračajo; nelrankIrana pisma ae ne
= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlfttvo |e v Kmltarjevl nllol itev. 6. 1 = Sprejema naroeiano, lnaerate ta rektaaiaoHa. ===== Dpravntike»a telefona itev. 188. --
Današnja številka obsega 16 stran?.
Goriški knezonadškof
krščanskemu učiteljstvo.
Goriški nadškof prevzvišeni g. dr. Frančišek Borgia S c d e j je poslal kr-ščanskomislcčemu učiteljstvu iz Goriške in Kranjske, ki je 23. t. m. poletelo na Sv. Goro, sledeče pismo:
Krščansko mislečemu učiteljstvu, romajočemu na Sv. Goro!
Mladine ne vzgojujejo mrtve knjige in mnogovrstne šolske postave, ampak živi učitelji. Naravno je torej, da učitelj brez krščanskega prepričanja in življenja ne bo nikdar vdihnil svojim učencem nravnosti, verskega naziranja in jim dal krščanske vzgoje, tudi če bi poleg § 1. državnih šolskih postav vsi drugi paragrafi to učiteljem zabi-čevali. Črka je mrtva, duh je, ki oživlja! Dokler ne bo krščanski duh pre-šinjal naših učiteljev in šolskih oblasti, bo moderna ljudska šola ostala kakor doslej — draga ustanova, ki ne ustreza svojemu namenu, spodtika in težka butara našemu krščanskemu ljudstvu, vir moderne skvarjenosti. In slab rod bo rodil še slabšega in zlo sc l>o čedalje množilo! Tu je treba hitre odpomoči, drugače naš mili narod propade.
V dobi, ko se na Goriškem prepoveduje dajati poljubovatl šolski mladini svetinjo sv. Alojzija, vzora krščanske mladine, in se mu trga lilija, simbol nedolžnosti, iz rok, ko sc trga šolskim deklicam svetinjica Brezmadežne Device z vratu In se meče v pljuvalnlke, z velikim veseljem in zadoščenjem pozdravljam hrabro četo krščanskih učiteljev in učiteljic, romajočo na Sv. Goro. Vam, predragi sotrudniki duhovnov pri vzgoji otrok, učiteljska služba ni strankarstvo ali obrt, ampak \isok poklic. Vaš namen jc podati šolski mladini ne samo prvega potrebnega znanja za življenje, da postanejo koristni udje človeške družbe in dobri državljani, ampak tudi voditi jo k Bogu, njih zadnjemu nadnaravnemu cilju, da postanejo tudi nravstveni ljudje, dobri kristjani, krepki značaji.
Vsaka dobra stvar pa ima svoje sovražnike.
In žal! sovražniki krščanske vzgoje so največ svobodomiselni učitelji v zvezi s koristolovnimi liberalci. Nič jim ni mar: ne državna šolska postava, ki izrecno predpisuje versko-nravno vzgojo na ljudskih šolah, ni jim sveta
službena prisega, niti se jim smili ubogi slovenski narod, ki je v ogromni večini katolišk, in učitelje plačuje narod, kateremu je sveta katoliška vera najdražja svetinja, podlaga prave izomike, porok časne in večne sreče.
Ali, hvala Bogu, začelo se je tudi pri nas daniti. Ob tleli je na Kranjskem pogubonosni, hinavski liberalizem in vrla »Slomškova zveza« raste in se širi tudi zunaj Kranjske, vkljub preziranju, zaničevanju in terorizmu od neke strani. Peščica krščansko mislečih učiteljev in učiteljic se na Goriškem bori neustrašeno dalje. In v tem boju jim prihajajo bratje iz Kranjske. »Viribus unitis» — je geslo našega pre-svitlega cesarja. »Rešite mi mladino!« je vzdih njegovega skrbnega očetovskega srca. Ker pa po besedah sv. Pavla (I. kor. III., 7.k) »ni nič, ateri sadi, in nič, kateri priliva, ampak Bog je, kateri rast daje,« zato jc treba Vašemu plemenitemu delu pomoči od zgoraj. Šele tedaj, ko so apostoli prejeli sv. Duha, so postali učitelji narodov in preobrazili lice zemlje. Srečna in krščanska je bila torej misel, da so goriški in kranjski učitelji zatečejo na Sv. Goro pod varstvo ono, ki se zove »sedež modrosti«.
V	tem znamenju boste zmagali!
Priporočam Vam edinost, vstraj-
nost. potrpežljivost in tudi ljubezen do svojih zaslepljenih nasprotnikov. Mi-lostljivi Bog naj blagoslovi zvezo Vaših src in Marija Devica svetogorska, ki je odbila od goriške dežele protestan-tizom, ki jo s svojo deviško nogo strla glavo peklenski kači, naj Vam izprosi bogatih in trajnih uspehov na polju krščanske izobrazbo!
Še enkrat Vas vse prijazno pozdravljam in iz srca blagoslavljam vclc-vdani
f Frančišek, nadškof.
V	Gorici, dne 21. avgusta 1910.
K tej prevažni izjavi našega metropolita dodajemo samo to: Misel, s katero in za katero so naši škofje, mora zmagati! Metropolit slovenskih dežela jc prvi v boju za krščansko pro-sveto našega ljudstva, prvi v boju zoper liberalizem, prvi zlasti zoper tisti del učiteljstva, ki smatra za svojo glavno nalogo našo mladino izpriditi in ji iztrgati iz srca vzore krščanstva, ugasniti v srcih naše nežne dece plamen svete vere in jo pahniti v temo brezverja.
Glasu in klicu našega nadpastirja bo vse ljudstvo s plamtečim navdušenjem sledilo.
Krščansko učiteljstvo pa Bog živi!
Krščansko učitelistvo na Sveti Gori.
24. avgust jc za Goriško velevažen, ker jo dan vstajenja krščansko mislečega goriškega učiteljstva. Tudi na Goriškem so šc učitelji in učiteljico, ki niso še odpadli in zatajili najdražji narodni svetinji, sveto vero katoliško in narodnost slovensko. —• Ti učitelji in učiteljice so se zbrali dne 2i. avgusta na Sveti Gori pri Gorici, kjer so prosili pomoči pred Najčistejšo, da jim pomaga osvoboditi goriško učiteljstvo in goriško ljudstvo pred pogubonosnim liberalizmom. Goričanom pa se je pridružila tudi lepa četa Kranjcev. V najlepši harmoniji preživeli so ta dan skupaj, napravili dokaj važnih sklopov; ideja Slomškova mora prevzeti tudi Goriško. Kamonita in strma je pot na Sveto Goro, hud in težak je boj za osvobojenje, vendar vedno višje in višje!
Kako se jo vse zborovanje vršilo, kaj vse govorilo, no bodemo pisali, omenjamo le v glavnih potezah.
Pozdravni večer v Gorici.
Kranjskih učiteljev in učiteljic Slomškove zveze so jc jiodalo na sveto-gorski izlet 2(3, dasi. je bilo silno slabo vreme. Na kolodvoru so prav tovariško sprejeli Kranjce goriški kolegi, ki so razkazovali nato Gorico in nje znamenitosti. Zvečer je bil v hotelu »Pri treh kronah« zabaven vočor. Govoril je tovariš R u s t i j a, ki je bratsko pozdravljal Kranjce, posebej tovariša poslanca Jakliča, duhovščino, visokošolce ter zastopnike trgovskega in obrtnega stanu, dalje dr. Srebrniča, urednika Krem ž ar j a in nadučitelja Franke ta. Tovariš Jaklič slika žalostne razmero, ki so vladale pred leti na Kranjskem, priznava rad in odkrito, da tako trapastih liberalnih učiteljev vendar na Kranjskem ni bilo, kako so sedaj nekateri na Goriškem, nikar naj no obupajo goriški krščanski učitelji, zmagali bodo, ker bodo imeli na strani ogromno večino poštenomislečega vernega ljudstva; tudi solnčna Goriška se bo polagoma popolnoma otresla liberalne teme.
Omenjati moramo, da sc jc. kakor pred tremi leti na Kranjskem, tudi ta večer pojavila v sosednji sobi četvorica špijonov, katerim ]>a je povedal tovariš deželni poslanec Z o ga prav mnogo krepkih resnic, ki gotovo niso ugajalo liberalnim kosmatim ušesom. Bog ve, če ne prejmejo tudi ti gospodje že v
doglodnem času plačila, kakor so ga Že nekateri kranjski. Tovariš Rustija je v šaljivih besedah primerno potipal Zavezine špijone.
Izborno je govorila tovarišica M. V i d r o v a, kazoč na uspehe Slomškove zvezo ob desetletnici in poživljajoč tudi Goričane k odločnemu in vztrajnemu delu, v katerem je zmaga.
Zelo lepo jc govoril župnik K r a g I, ko jo opisoval vzajemnost med duhovščino in učiteljstvom, ki je neprecenljivo vrednosti za razširjenje krščanske misli med najširše ljudske sloje. Ne vdati se, v slogi je moč!
Pozdravljali so odlično družbo enakomislečih tovarišev tudi akademik R o m e c, dr. P r e g c 1 j, urednik K r e ni ž a r in drugi.
Zborovanje na Sveti Gori.
Ob 9. uri je bilo slovesno cerkveno opravilo: govor na zbrano učiteljstvo, ki nam je segel v dno duše, nato peta sveta maša.
Po maši se je vršilo takoj zborovanje, ki ga je otvorii tovariš Rustja s pozdravom na tovariše s Kranjske in Goriške, na duhovščino, dijaštvo in druge. Zahvaljuje se volč. g. provinci-jalu, p. Ivonštantinu, več gg. župnikom, imenoma Ciril Vugi, Franketu in posebno šc tudi dr. Srebrniču in vsem drugim, ki nas radevolje podpirajo v tem težkem boju. Nimamo zlata in srebra, ampak naša hvaležna srca naj vam bodo v plačilo.
Dr. S r c b r n i č prebere pismo prevzvišenega knezonadškofa dr. Sc-deja (glej uvodnik!), kateremu vsi navzoči z navdušenjem sklenejo poslati udauostno izjavo
Govor poslanca Jakliča.
Predsednik Slomškove zveze, poslanec Jaklič, burno pozdravljen, izroči pozdrave kranjskega čiteljstva in jiotem se dotakne zborovanja zvezar-jov. Dejal je:
Naši tovariši liberalne barve so sc posebno postavljali s posebnim vlakom. Povsod pišejo o vlaku, a nikjer niso zapisali, koliko se jo učiteljev peljalo ž njim in kolikšen je bil deficit. Mnogi učitelji niti posebnega vlaka čakali niso, ampak so že prej zbežali iz Novega mesta! (Bučen smeh.) Kakor so sc na oni strani postavljali, pa povdar-jajo na drugi strani tudi strašen strah, ki so ga imeli pred vladnim zastopnikom. Na naša zborovanja prihaja tudi vladni zastopnik, n njegova navzočnost nas čisto nič no vznemirja. Ponudimo mu prijazno stol, a. dalje sc za njega ne
LISTEK.
Dr. FrantKek Latnpe.
(Pri odkritju njegovega spomenika v Črnem vrhu, 21. avgusta — govoril dr. Mihael Opek a.)
Mož, ki mu danes odkrivamo kam-nat spomenik, ima že postavljen spomenik v neštetih srcih. S hvaležnostjo je zapisano njegovo ime v srcih premnogih duhovnikov, ki jim je bil učitelj; zarisano mora biti v srcih vseh pravih domoljubov, ki jim je bil kot delavec na polja narodne prosvete svetal vzor; posebno pa mora biti globoko začrtan njegov obraz v dušah neštetih sirot, katerim jc bil oče. V malo letih jc dovršil veliko, in Čc ga mi danes slavimo, ni bila to nikoli terjatev njegove skromne duše, pač pa je le naša hvaležna dolžnost.
Ozrimo se v njegovo življenje in delovanje.')
XXX
Dr. Frančišek Lampc je bil rojen 23. februarja 1859. kot najmlajši sin očeta Matije Larape in matere Marije
Habe. Zibka mu jo stekla v Zadlogu v soseski Tisov vrh v Črnovrški župniji, na kmečkem domu. kjer sta gospodarila pred njegovim očetom tudi ded Matevž in praded Andrej.
Kot otrok je bil slaboten in bolan, in to je bil najbrž prvi povod, da ga je mati namenila za študiranje, češ, ker za težavno kmečko delo 110 bode. Sedem let star je začel hoditi v šolo v Črni vrh, kjer je dovršil le prvi razred. V drugem, tretjem in četrtem razredu je bil v Idriji, kjer jc zlasti njegov zadnji učitelj Feliks Stegnar spoznal izredno nadarjenost, bolohavega dečka. Z enajstim letom jc prišel v Ljubljano v gimnazijo. Ko jc končal prvo šolo, mu jo umrla ljubeča mati, dne 13. septembra 1871. 1. Ta udarec jc bil za Franceta tem trši, ker bi bil vsled njega skoraj moral za-upstiti šolo; zakaj oče se je bil že iz po-četka upiral št,udiranju. A na srečo jo bil osiroteli dijak žo dne 8. avgusta 1. 1871. sprejet od knezoškofa Jerneja Widmerja v knezoškofijsko Alojzije-višče kot brezplačen gojenec. S toni je bilo njegovo znanstveno izobrazovanjo zagotovljeno, obenem pa jo bila dečku tudi pokazana pot do prihodnjega poklica. Alojzijeviščc, tiha sribclka mnogih odličnih mož, jo imelo nrod vsem namen odgojevati bodočo duhovnike. — Gojencc Lampc jc v ljubem zavetju
sv. Alojzija ponosno razprostrl krila svojega duha. Ze v spodnjih razredih je bil odličnjak; v zgornji gimnaziji pa je bliščalo njegovo ime vedno na prvem mestu, in v osmi šoti jc imel iz vseh predmetov odličen red. Izmed profesorjev, ki so ga učili, je poznejši učenjak-modroslovec hranil posebno hvaležen spomin učitelju v matematiki in mo-droslovju, šc sedaj živečem profesorju Ncjedliju.
Po dovršeni osmi šoli je bil Lampe avgusta lota 1878. od škofa Krizostoma Pogačarja sprejet v duhovsko semenišče. Dobro jo bil poprej premislil svoj najvažnejši življenjski korak, zato so je pa tudi z vso ljubeznijo svojo veliko duše oklenil bodočega poklica. Pripravljal so jo zanj s pobožnostjo srca in z vsestransko temeljito naobrazbo duha. Ze v semenišču jr bilo, da se jo navadil začenjati dan ob štirih zjutraj z molitvijo in je potem delal neprestano do poznega večera. Z veliko močjo je premagal ovire svoje bolohnosti, zlasti očesno slabost: kadar ni mogel več citati sam, je prosil, da so nui brali drugi, in njegov posebni spomin, ki jo vso temeljito zapomnil. Po tretjem seinoni-škem letu, je bil 27. julija leta 1881. po svočen v mašnika in jc pol novo mašo v Preski pri Medvodah. Ko je dokončal žc zadnje klo semenižkih naukov,
so ga poslali predstojniki na višje bo-goslovske šole v Gradec, kjer jc po svoji izvanredni pridnosti in nadarjenosti v devetih niesccih naredil štiri običajno strogo skušnjo in bil dne 28. junija 1883. povišan za doktorja svetega pisma.
Potem jc začel svoje delovanje kot podvodja in hišni gospodar v ljubljanskem duhovskem semenišču. Obenem pa je sebe šc nadalje temeljito izobra-zoval v modroslovju, iz katerega jc zopet v Gradcu dosegel doktorsko čast 6. majnika leta 1885.
Tisti čas je bilo po dr. Andreju Če-bašku, ki jo bil tudi Lampctov učitelj, izpraznjeno v ljubljanskem semenišču mesto profesorja za dogmatiko in fun-damentalno bogoslovje. Dr. Lampe je. prosil za to službo in škof dr. Jakob Missia mu jo jo tudi podelil dno 30. septembra lota 1885. Istega leta mu je izročila N inconeijova družba vodstvo deškega sirotišča, tedaj še zelo revnega zavoda Collegiuni Marianum«, ki ga je bil ustanovil blagi mladinoljub dr. Janez Gogala.
Zdaj jo imel Lampe pred seboj dva njivi, kakršni jo želel obdelovati. Tam v semenišču njivo, da jo seja I nanjo 1 seme svojogv bogato učenega duha, tu v Malijanišču njivo, da jo je plodil z. veliko ljubeznijo svojega srca, s tisto
brigamo. Ali imajo liberalni tovariši tako slabo vest, da se boje vladnega zastopnika? (Odobravanje.) Zelo značilno je pa bilo to, da je liberalno učitclj-stvo burno pritrjevalo govoru liberalnega profesorja z ljubljanskega liceja, ki je priporočal, naj se vzgoji slovenska mladina tako, dn bo vedno manj črno-rumena in belo-rumena! (Sramota!) Liberalno ufiiteljstvo je burno ploskalo tej izjavi profesorja z ljubljanskega liceja in bilo naravnost navdušeno, ko je oznanjal in poživljal na kulturni boj. Lepo je, da je mož tako odkritosrčen. In to izjavo sprejmemo na znanje, nikdar več je utajiti ne bodo mogli, saj so jo nam podali v svojem glasilu.
In za njim, oznanjevalcem kulturnega boja, nasprotnikom belo-rumene in črno-rumene vzgoje, je govoril takoj prvak naprednega slovenskega učitclj-stva. Gangl, (Smeh) o versko-nravni vzgoji. (Burna veselost.) O § 1. šolskega zakona govoril je lepo, kakor samo 011 zna, navdušeno in vzneseno, med viharnim ploskanjem zborovalccv. (Smeh.) Hvala Bogu, da lahko (udi mi. ki nismo bili zraven, uživamo njegov govor, katerega so natisnili v svojem glasilu in katerega obetajo razširiti v 10.000 izvodih po vsej lepi naši domovini. Prav je, da ne ostane skkrita njegova modrost. (Smeh.) In tudi jaz sem bil med tistimi srečniki, ki so smeli srkati vso modrost in vso učenost tistega govora. In reči moram: za nas navadne zemljane je bil ta govor veliko preučen. Mi ga ne razumemo. (Ker je ves tisti govor ena sama oslarija. Opomba uredn.) In učen je gospod Gangl! Iz tega tiskanega govora vidim, da je res učen! Njegov govor je posut s citati, kakor žganci z ocvirki. (Vcse-lost.) I11 liberalni učiteljski svet je strmel, ko se je igral s citati vsemogočih pedagogov. Najmanj trideset jih našteva. In citira tudi sveto pismo. Seveda samo tako, kakor on zna, kar tako lepo pristoja liberalnemu učitelju. S svetim pismom v roki gredo liberalni učitelji v kulturni boj! In priznati moram, da je Ganglov govor tudi name napravil vtis, ne ravno posebno prijeten vtis, ampak vtis, da je g. Gangl tisti svoj slavni govor sestavil iz raznih brošur in časopisov socialno-dcmokra-tičnega in liberalnega nemškega uči-teljstva. (Ploskanje.) Tam rastejo tiste dišeče rožice, ki jih je Gangl sadil v Novem mestu.
Interesantno je, da je med brzojavkami, ki so prispele v Novo mesto, samo ena, ki nosi podpis učitelja. Ali je med naprednimi učitelji tako malo zanimanja za lastno organizacijo? Ali ste bili vsi napredni učitelji v Novem mestu, ali nima noben napreden učitelj na Kranjskem več toliko poguma, da bi javno dokumentiral svoje prepričanje? (Burno ploskanje.) In vidite, kakor pri Vas, tako so tudi nam pri nas vedno očitali koristolovstvo. Kakršni so sami, od prvega do zadnjega, to podtikajo drugim. (Res je! Res je!) Mi smo bili koristolovci takrat, ko smo imeli vse šolske oblasti in javnost proti sebi in koristolovci smo tudi sedaj. Samo liberalni učitelji so vedno in povsod najnesebičnejši značaji. (O, saj jih poznamo!) Liberalci nas uče tudi krščanske pravičnosti. Mi bi morali biti
na Kranjskem tako pravični, da bi tudi sedaj na vsa boljša mesta morali nastavljati liberalno učitelje. Mi moramo tako pravični biti, tla pošiljamo naše ljudi v gore, daleč od železnic, samo, da dobe liberalci boljše službe. Naše so liberalci zatirali takrat, ko smo bili v manjšini, a sedaj naj jih zatira tudi naša stranka, samo zato, ker mora bili pravična nasproti liberalcem. (Bučen smeh.) Ampak tako neumni mi nismo! (Ploskanje.) Taka pravičnost vlada menda še na Primorskem. Vsaj tako se mi poroča. Pravijo, da imajo naši somišljeniki odločilno besedo v okrajnih in deželnem šolskem svetu, ki pa samo vsled gole krščanske pravičnosti podpirajo liberalce. (Tako je! Tako je!) Naši v hribe, a drugi na boljša mesta! (Burno ploskanje.) Take samomorilne politike ne razumemo. (Mi tudi ne!) Ne razumemo, da smejo liberalni učitelji na Goriškem počenjali take stvari, kakor poročajo časniki. Želim, da bi ondi, kjer so odločuje o usodi našega učiteljstva na Goriškem, kmalu izpregledali, da delajo v interesu slovenskega katoliškega ljudstva takrat, ko podpirajo organizacijo krščansko mislečega učiteljstva na Goriškem! (Burno odobravanje.) Naj pride skoraj tisti dan! (Ploskanje.)
Drugi govori.
Po Jakličevem govoru se je oglasil k besedi d r. S r e b 1* 11 i č, ki pozdravlja imenom somišljenikov v Gorici navzoče goriško krščansko misleče učitclj-stvo, želeč mu, da bi mu izvoljeni ljudski zastopniki nudili brezobzirno, odločno oporo proti oblastem, ki mirno dopuščajo, da se najbolj važno šolske postave od svobodomiselnega učiteljstva kršijo na škodo vse vzgoje in bla-gru slovenskega ljudstva. Somišljeniki naj javno delujejo na to, da se doseže potom katoliškega ljudstva čim preje osvoboditev iz svobodomiselnega učiteljstva.
Nato je predavala gosp. učiteljica G u 1 i n : Kako deluj učitelj, oziroma učiteljica izven šole. Izvrsten referat, poln klenega zrnja, objavi »Slovenski Učitelj«. Gospodični učiteljici vsa čast! Tovariš Likar je k referatu dodal nekaj svojega mnenja, zlasti je treba povdarjati še to, da naj bi se gospodične tovarišice oprijele, kolikor pač mogoče, tudi pouka v gospodinjstvu.
K sklepu v ognjeviti navdušenosti in zgovornosti pozdravlja imenom S. D. Z., kakor tudi v imenu primorskih akademikov zbrano učiteljstvo gosp. V r t o v o c, želeč, da idealizem katoliškega učiteljstva živi, katoliško ljudstvo s krščanskim učiteljstvom se za mokre cunje a la »Soča« ne zmeni. Po dolgem zborovanju se predsednik tovariš Rustija zahvali vsem govornikom, nakar se vsi zborovalci podajo na prosto v senco k obedu, od koder se je nudil prekrasen razgled po lepi solnčni Goriški. Med lepimi popevkami in veselimi dovtipi nam je le prehitro minil čas. .Spomini na Sveto Goro nam ostanejo neizbrisni.
Jeseniška novice.
j Cesarjev rojstni dan se je tudi na Jesnicah obhajal kaj slovesno. Na predvečer je občina po naredbi gosp.
grrenta zažgala veličasten kres, ob rojstnem dnevu samem pa se je udeležilo vse uradništvo in zastopi slovesne službo božje. Naslednjo nedeljo pa so se udeležili službe božje korporativno naši vrli veteranci in požarna hramba z zastavo, ki jih je spremljala slavna tovarniška godba in ki je ubrano igrala tudi pri sv. maši. Jesenice so bilo vse v zastavah. Le nekaterim brezpomembnim ljudem se ni zazdelo razobesiti zastav. Na zuar, patriotični sokoli!
j Ves nemški Izrael je pokonci! »Grazer Tagblatt«, »Deutsche Stim-men«, »Neue Freie Presse« in drugi germanski listi — vse rjove pretekli teden nad veliko krivico, ki se je zgodila germanstvu — na Jesenicah s tem, da je dobil kolodvorsko restavracijo Slovenec g. Dolničar. Kruto napadajo poštenjaka vladnega svetnika g. Aufed-nička od železniške direkcije v Trstu, češ, da slovenizira Jesenice! Za Boga svetega! Teutoni! Kaj mislite, da so Jesenice že predmestje Bcrolina? Ako nočete pri nas jesti in podpirali slovenskega restavraterja, pojdite vendar v naročje matere Germanije in hranite se od nje! Mi pač ne bomo za vami jokali! Ako pa ste toliko neumni, da nočete imeti med nami mirnega bivališča, dobro: mi bomo poslušali vaš glas in uslišali vaše izzivanje! Nekateri Nad-slovenci na Jesenicah bodo pa gotovo še vedno ležali v srčkanem objemu z losvonromovskimi renegati! Seveda, saj ti pijejo črn kofe in dajo — krajcar dobička in zabavljajo čez — »klerikalce«! Živela nemško-liberalna alianca!
j Sam humbug in hinavščina! Liberalci se v »Narodu« grozno jeze nad nemškim hotelom pred kolodvorom! Zraven pa nimajo nobene grajalne besede za ljubljanskega Slovana Hribarja, ki na Jesenicah prenočuje v istem nemškem hotelu! I11 Hribar je načelnik liberalne stranke!! — Pojdite se solit, narodni grešniki!
j Z navdušenim veseljem in pasje pokvarjeno hudomušnostjo zopet pogrevajo naši liberalci v »Gorenjcu« staro novico, da jc dal okrajni glavar radovljiški obsodili, jeseniškega gerenta radi osebnega žaljenja. Mi privoščimo vse slavospeve na tega rešitelja slovenskih Jesenic. S tem, da je dal obsoditi »klerikalca«, je po liberalnem receptu zadostil vsem svojim dolžnostim. Mi ga liberalcem čisto privoščimo. Mi smo prepričani, da s tem še ne bo ubita na Jesenicah S. L. S. Vemo pa tudi, da gotovo pride dan pravice! Vemo tudi, da ga bodo liberalci še tako napadali, kakor se ga sedaj veselijo.
j »Slovenska Straža«. Ker še nekateri ne vedo, kje se treba vpisovati v »Slovensko Stražo«, naznanjamo, da se vsakdo lahko vpiše ob društvenih dneh in večerih v Del. domu pri posameznih odbornicah in odbornikih. Liberalci nas radi »Straže« že napa-jo po svojem časopisju, torej le vkup! Naj ne bo nikogar, ki bi v kratkem ne postal član »Slov. Straže«.
j Kaj je z Bernotom? Tega človeka, ki ga celo tovarna ni mogla trpeti med svojimi delavci in ga je radi njegovih intrig odslovila, tega človeka slavi »Gorenjec« v deseta nebesa. Zakaj? Zato, ker ga je dal' gerent aretirati. Da »Gorenjec« kopiči ob tej priliki laž na laž, je čisto umljivo. Resnica pa
je, da je Bernot v vsi vsiljivosti nadlegoval ijudi, vpil nad Čebuljem: »Teu-fel, nichts vert!« in rjtll, »da škof ni nič vreden« itd., kar je Bernot sam priznal v svojem zapisniku. Gospoda liberalna, le proslavljaj tako ljudi, saj smo uverjeni, da je ob imenovani priliki Bernot z vso pravico sedel za harmonij 111 zapel ravno tebi primerno pesem: »Jeseniške krave so neumne!« Pametni Jeseničani pa ohranijo o liberalcih in Bernotu svojo sodbo! En namen pa odseva iz vseh liberalnih dopisov: odstaviti gosp. gerenta in postaviti na njegovo mesto kakega svobodomisleca, pa naj bo najhujši nemški renegat! Dobro, da se vse svo-ječasno maščuje!
j Sad sokolske olike! Kam segajo sokolske peruti, nam osvetljujejo sledeči slučaji: G. Sitar, trgovec na Jesenicah, je ob dijaškem sestanku razobesil zastavo. V prodajalni ima Smu-kovega dekliča. I11 to dekletcc je po vplivu sokolov in s pomočjo svoje matere tako dolgo intrigiralo, da je g. Sitar zastavo umaknil. Potem se je dekletce spravilo na neko članico Del. društva, ki je razobesila zastavo, ter vpilo na cesti, naj se še mati in otroci obesijo 11a zastavo. Nato je dala Soko-lica otrokom sladkorja, da bi članico Del. društva po cesti zmerjali z »aj-mohtaricami.« Lep sad sokolske omike! G. Sitar, ne vemo, če je to koristno!
j Mesarjem! Povsod se pritožujejo zoper neznosno draginjo na Jesenicah. Tudi me ne moremo več molčati. Mesarji drago prodajajo, naj je meso še tako slabo, delavec le drago plačaj, če pa kaj potožiš, se mesar iz tebe šc norčuje. Pomočnik pa se surovo nad teboj zadere. Nekoliko več potrpežljivosti in dostojnosti, pa bo za vse boljše! »Ajmohtarice.«
j Napadi na gerenta v »Narodu«, »Gorenjcu« in drugih tem podobnih listih se od dne do dne množe. Očitajo mu, da nima nikakega razuma za občinsko gospodarstvo, da je popolnoma nezmožen voditi tako veliko občino kot so Jesenice itd. Natvezujejo mu razne prestopke in nasdlstva, kličejo zoper njega 11a pomoč vlado, državno pravdništvo, odvetnika, ki bi rešil Jesenice popolnoma nezmožnega gerenta, pravici pa pripomogel do zmage, in Bog sam ve, katere oblasti šc. Namen liberalcev je jasen. Strmoglaviti hočejo gerenta in Jesenice spraviti pod liberalno, četudi nemško koman-j do. Tolažijo se, da so Jesenice pol ogromni večini šc vedno napredne kljub temu, da imajo klerikalca za gerenta. Samo upanje na boljšo priliod-njost, to jih še vzdržuje. Na preteklost so pa popolnoma pozabili. Pozabili so, da ni bilo 11a Jesenicah nikoli slabšega občinskega gospodarstva kakor takrat, ko so liberalci zavzemali odborniška mesta — če hočete postrežemo s številkami v dokaz te trditve. Kar se pa v sedanjosti godi, ko gerent vodi občino, tega ne vidijo in tudi nočejo videti. Pa ni čuda; gotovo so se tako za-verovali in zapičili v svoj umazani in ponesrečeni tunel pod železnico — druzega namreč niso naredili za svojega paševanja — da so od duha, ki puhti iz njega, tako omamljeni, da niti pametno ne morejo misliti. Zato 11c
močno ljubeznijo do bližnjika, ki vse prenese, vse upa, vse pretrpi, s tisto sveto ljubeznijo do mladine, ki je gorela. v srcu OdrcŠenikovem, ko je govoril: »Pustite male k meni!« — In ni dovolj; še na tretje polje je šel seja t, da koristi tudi tistim, ki ni bil ž njimi v osebni stiki — na polje pisateljsko, da koristi najširši svoji domovini.
Toda : dolgosr. življenja njegovega je bila kratka«. Na vesolje vseh dobro-mislečih Slovencev je bil dr. Lampe dne 25. januarja leta 1900 imenovan za ljubljanskega stolnega kanonika in dne 28. istega meseca umeščen od kne-zoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča. Te časti pa ni dolgo užival. Že 24. septembra istega leta mu je smrt zatis-nila trudne oči.
XXX
Ta smrt — letos je njena deseta obletnica — je ugrabila slovenskemu narodu mnogo, premnogo. Ugrabila nam t c s plemenitega duhovnika — neutrudnega književnika - učenjaka in leposlovca — in vzornega mladino-Ijuba.
Ne bom govoril mnogo o kanoniku Lampotu kot duhovniku. »Obče poznan in čislan je bil dovolj kot vzoren duhovnik« - pravi o njem pisateljica Pavlina Pajkova v svojih spominih nanj — »kot uzoren duhovnik, ki ni nikoli niti z najneznatnejšim madežem zatemnil sijaja svojega vzvišenega stanu.« — Bil jo duhovnik po Srcu božjem. Globoko jc razumel neminljivo lepoto
krščanske popolnosti in zato skušal z milostjo božjo naobraziti v sebi najpopolnejši duhovski vzor — Kristusa. Bil je kakor palmovo drevo: korenine globoko v zemlji, glavo visoko proti nebe-som. Kakor oljka jc bil, razlivajoč olje miru in ljubezni vsenaokrog. S koliko vnemo je deloval v Marijanišču kot dušni pastir! Poučeval, vodil službo božjo, pridigal, izpovedoval!
Toda zvesto vršiti svoje visoko zvanje — to je pač dolžnost slehernega duhovnika. Kanonik Lampe pa jc velel s pesnikom —
da dolžan ni samo. kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!
O Lampotu - književniku naj govorim. Težko ga je v malo besedah dostojno proslaviti. Na modroslovncin, znanstvenem polju, nam jc izoral ledino, leposlovju je pokazal prave smeri in cilje. Kako se je pa tudi pripravljal za svoj pisateljski poklic in za to da odgaja druge zanj! »Že v semenišču — pripoveduje njegov mladostni prijatelj, prelat Andrej Kalan — si jc Lampe delal velike načrte za svoje delovanje, zlasti za pisateljevanje; že takrat je sklenil, da bo zasnoval list, posvečen znanstvu in leposlovju. Veliko si je upal sam, in kakor je pokazala izkušnja, tudi po pravici, vendar je vedel, da laki nalogi sam ne bo mogel biti kos. Blestel mu je pred očmi ideal znanstvenega in leposlovnega lista. Zato jc sam gojil najraznejše stroke; povsod je hotel biti toliko trden, da bi lahko ocenjeval spise raznih strok, zato
pa jc tudi vzpodbujal svoje tovariše v bogoslovju za najraznejše stroke. Ako jo pri tebi zapazil le količkaj razpoloženja za to ali ono stroko, takoj ti je imel pri rokah celo kopo praktičnih nasvetov, kako prični, kako nadaljuj, kako si svoje znanje v dotični stroki izpopolnjuj.« — Sam goreč ljubitelj znanosti, ki je njen smoter izpopolnjenje človeškega razuma po resnici, je želel, da bi jo ljubili tudi drugi. Zato jo je podajal Slovencem v lopi in prikupljivi, preprosti, domači besedi v večjih delih — v »Uvodu v modroslovje«, v »Dušeslov-ju«, v »Cvetju s polja modroslovskega«, v estetičnem dolu »O lepoti«, v »Apolo-getičnih razgovorih«, v »Obrambnih govorih«, v »Zgodbah svetega Pisma« in v neštevilnih spisih manjšega obsega. — Čudovito je, koliko je učeni mož napisal! Iz števila samega njegovih spisov jc jasno, da je moral res neprestano delati, da jo porabil sleherni Irenolek časa, kakor to pripovedujejo njegovi prijatelji. Nobenega počitka si ni privoščil. »Lahko rečem — piše njegov prijatelj Mihael Bulovcc — da ni odložil iz rok dela noč in dan. Kolikokrat scin se. sramoval samega sebe, ko sem bival v župnišču pri sv. Petru! Z okna pred mojimi vrati, se jo videlo na okno njegove sobe. Katero uro ponoči sem šel mimo okna, vselej sem videl pri njeni šc luč, ki mi je pravila: O11 še dela. V jutru ob katerikoli zgodnji uri — zopet luč! Večkrat sem ga prosil, naj si vendar privošči počitka, ker drugače bo moral omagati. Nasmejal sc mi jc in
rekel: Vidiš, vidiš ... je toliko dela -podnevu no morem zmagati. — Spal jc večkrat le po dve do tri ure in zadnje dni pred boleznijo je celo vso noč delal ob korekturi toliko ljubih mu »Zgo-deb sv. Pisma«. Sam je pripoznal, da po cele noči ni spal. — »Se mudi, se mudi — narejeno mora hiti!« Zato je ustvaril toliko in tako tehtno premišljenih znanstvenih del, da se je, kakor omenjeno, zlasti na modroslovnem polju oral ledino in je — kakr je največjega pomena — še-le sproti ustvarjal modroslovno-znanstveni jezik.
Kdo bi sodil, da je mož, ki jc s tako vztrajno ljubeznijo stremil za znanstveno delovanje, imel srce tudi za — leposlovje! Kanonik Lampe ga je imel. Povedal sem, kako jc že v semenišču gojil misel za znanstven in leposloven list. In miroval ni, dokler te misli ni uresničil. Vodil ga je pri tem namen: Poštenemu slovenskemu ljudstvu, zlasti nepokvarjeni mladini je treba dati v roke poštenega, lepega berila. »Mladina hoče dandanes brati« — to so nje« gove besede — »vse bere in prebira; preskrbeti ji je treba berila, ki jo blaži, da ne bo posegala po berilu, ki bi jo kvarilo.« Njegov duh je gledal naprej: bistro jo videl, kako se bo skušala v bližnji prihodnjosti tudi vsa lepa umetnost odtujiti Bogu in vsem zakonom nravnosti in prave lepote. — Leta 1SS<-je zagledal beli dan »Dom in Svet«, list s podobami, njegovo naljubše dete. Koliko se je trudil zanj, koliko delal, skrbel, trpel, '¿rtvoval! Novemu listu jc bi-
vidijo, da se je «a Jesenicah' in na Savi že delal vodovod, ne vidijo, da so se po posameznih občinah popravljala pota in mostovi, nočejo videti, da se je klavnico, kjer so ob času liberalnega gospodarstva podgane meso prosto žrle, prenaredilo. Tudi se ne spominjajo več, da je gerent z vso močjo deloval in še dela na to, da bi se sezidala občinska hiša, da bi se uresničila želja po osemrazredni šoli, sami liberalci pa da so prav pridno vlagali pritožbe zoper gerentovo delo. No, pustimo jim veselje, saj vsak razsoden Jeseničan ve, da so to le nekateri liberalni privandranci, ki tako pišejo in mislijo. Zato pa zadnji čas vsi pametni možje zapuščajo liberalno stranko, dobro vedoč, da tam, kjer sebičnost in osebnost vlada, ni prostora za tiste, ki hočejo res delati v prospeh in korist slovenskih Jesenic.
Idrllske novice.
i Kako potrebna so gospodarska društva! Za nagrobni spominek bi bil rad omislil neki rudar železen križ. Gre h trgovcu za železnino in popraša koliko bi stal železen križ gotove velikosti in okraska. Trgovec odgovori: 14 goldinarjev ali 28 kron. Možu se je zdela cena prenapeta, zato odgovori, da si hoče sam naročiti pri firmi in bode ceneje shajal. Hudomušno mu na to odgovori trgovec: »Le poskusite, če boste kaj dosegli, najbrž še odgovora ne boste dobili.« Tvornice namreč oddajajo le nekaterim trgovcem svoje izdelke in ti so njih zastopniki za ves okraj. Zvezani so med seboj, da edino le od njih jemljejo blago in ti zopet drugemu v istem okrožju ne smejo oddajati. Tako je konkurenca nemogoča in fabrikant., kakor tudi trgovec nastavita poljubne cene in imata oba lep dobiček. Kakšen je dobiček, naj pove naprej začeta pri-godba. Rudar popraša v društvu, ali bi ne mogel dobiti železnega križa take velikosti in oblike potom društva. Četudi društvo nima v zalogi takega blaga, ima vendar kake zveze, da lahko naroči posamezne izdelke. Društvo mu odgovori, da se to pač lahko zgodi in v par dneh dobi zaželjeno. Naročeni križ res pride ves lakiran, pozlačen, le še napisa manjka in stane 13 K 62 v. Enakega bi bil dobil pri trgovcu za 28 kron. — Tu smo v malem videli, kaj so trusti ali kupčijske zveze, ki ljudi odirajo do skrajnosti, kajti kupčija z sto odstotki je dandanes pač odrtija in to še celo pri blagu, ki se ne pokvari. Pri obleki pride kako blago iz mode, ali pri živilih se lahko kaj pokvari, železo je pa trda kovina, ki tudi na vlaž»em kraju ostane. Tako nam je pa tudi jasno, zakaj trgovec kako reč prodaja pod tržno ceno, sebi v izgubo. S tem privabi kupca. Ako ga je za ono stvar pridobil, mu vsiljuje še druge, in pri teh nadomesti, kar je pri enih izgubil. Tam pa, kjer ima on monopol, on sam tisti izdelek prodaja, tam pa oskube do golega. Iz tega pač sledi, kako potrebna so gospodarska društva, ki regulirajo cene in za branijo tako postopanje.
i Umrl je v Celju dne 21. avgusta bivši večletni blagajnik pri našem rudniku, Aleksander Seitel. Služil je pri raznih državnih rudnikih nad 40 let. Zadnja leta je v pokoju prebil ali v Brixleggu ali v Celju. N. v m. p.!
i V cestnem odboru so bili tudi klerikalci Didič, Goli in Čuk iz Črnega vrha, tedaj so tudi ti soodgovorni za gospodarstvo, tako piše »Naprej« in hvali svoje sodruge, ki so v mostnem gospodarstvu mnogo reda napravili. Le počasi, g. sestavljavec dopisov »Napre-ja«, ne razumeš vsega, kar ti naročo sodrugi, da spiši za list. Pregledali so se računi pri cestnem odboru zadnjih pet let, odkar je pa Didič umrl, jo pa že preteklo nad sedem let. Golija pa k sejam, ko so se sklepali računi, še vabili niso, že vedo zakaj, tudi druge soje so navadno ob takem času napovedali, ko so že naprej vedeli, da je zadržan. Kar so pa Čuka iz Črnega vrha tiče, je pa to-le istina. Pri vseh drugih odbornikih, ki so imeli kake ceste v oskrbi, se računi niso vjemali, edini Čuk, klerikalec, se je izkazal s pravilnimi pobotnicami in izvršenim dolom. On je bil edina bela vrana — ta klerikalec. To je istina. — Glede mestnega gospodarstva je pa zopet to resnica, da jo odbornik Kristan glasoval za potrjenje onih 150 zloglasnih nepravilnih pobotnic, zoper katero so se edino klerikalni odborniki uprli, kar je takrat napravilo mnogo govorjenja in čudnih opazk. Tedaj pri obsodbah le bolj varno pišite!
i Na čipkarski šoli bi se moral odpraviti klerikalni — vpliv, ki zelo škoduje, modruje »Naprej«. No, liberalni vpliv bi šolo najraje pokopal, to je res. Kak bi bil pa socialno-demokraški vpliv, je pa tudi znano. Ravno pri šolah imajo naši sodrugi smolo. Kristan se je ustil, da bode v nekaj mesecih naučil sodruge nemško, pa jo kmalu opustil, enako njegova žona. Na naši rudarski ljudski šoli pa toži učiteljstvo enoglasno — pa ni večina klerikalna — da otroci sodrugov najbolj zanemarjajo pouk in se doma najmanj učijo. Uspehi koncem leta jim ne dajejo kaj dobrega spričevala. Klerikalni vpliv na čipkarski šoli je pa ravno našo šolo povzdignil tako visoko, da je prva v Avstriji te vrste. To so priznalo višje oblasti že prej, to še sedaj v praksi kaže ministrstvo, ko teoretično izobražene učiteljice iz Tirolske ali Galicije pošilja v idrijsko šolo, da se še praktično iz-vežbajo. Nobeno idrijsko učitcljico pa šo niso poslali ne na Češko ali kam drugam, da si znanje v svoji stroki izpopolni. Vidite, kaj klerikalni vpliv stori? Torej le ne predaleč v slepi strasti! Malo bolj stvarni bodite, drugače prehitro sodrugi spoznajo vaše namene in boste generali brez armade.
i Onim starim vpokojenlm rudar-jem, ki so dosedaj imeli tako nizke provizije, da so si kljub starosti morali še z dolom nedostatek prislužiti, se je želja po višji proviziji vsaj deloma izpolnila. Ministrstvo za javna dela je namreč dovolilo 40 odstotkov povišanja od razlike tistega zneska, ki ga sedaj dobivajo, in onega, ki bi jim pripadal po sedanji meri. Oni, ki imajo sedaj najnižje provizije, dobili bi nekako čez sto kron na leto več. Tudi vdove in sirote so deležno toga povišanja. To povišanje pokojnin je posledica preračuna premoženja bratovske sklad-nico, kjer se je pokazalo, da se zamo-rejo za dobo petih let, t. j. do prihodnjega preračuna, pokojnine v tej meri zvišati. Ako pa bi potem preračun pokazal kako slabeje stanje bratovske skladnice, bi seveda docela ali vsaj de-
loma lo zvišanje odpadlo. Upajmo pa da, ker je naša bratovska skladnica dobro podkovana, do tega ne prido in da bode mogoče ta priboljšek čez nekaj let ne lo obdržati, ampak še povišati.
i Kristan kaj rad kritikuje čipkar-stvo v Idriji, obenem pa hvali na vso pretege mokraške konsumo. Kakor znano, je Kristan slab zadrugar. Njegova čipkarska zadruga, katero je z velikim poinpom ustanovil, je prav kmalu na sušici poginila. Njegova zadruga namreč ni mogla čipk tako dobro plačeval i, kakor jih plačuje zavod, v katerega butajo liberalci in mokrači z vso močjo. Zato je pa zelo imenitna Kristanova opazka v zadnjem »Napre-ju«, da ako bi no bilo mokraškega kon-sumnega društva, bi bilo danes 20 odstotkov vse dražje, kot pa je tako; tukaj pač lahko reče čipkarska šola: ko bi mene no bilo, bi Idrijčanko 20 odstotkov ceneje Kristanovi zadrugi prodajale, kakor dandanes.
i V predzadnjem »Napreju« piše Kristan o čudnih pojmih, katere ima baje vodja žgalnice, c. kr. svetnik gosp. Slavik, v zadovi zavarovanja nestalnih delavcev. Nas je stvar zanimala, ker vemo, da mora žo vsak zidarski mojster, ki razpolaga le s par delavci, tiste za slučaj nezgodo zavarovati, zato so nam je čudno zdelo, da bi bil naš rudnik od zavarovanja nestalnih delavcev izvzet. Informirali smo se v tej zadevi in zvedeli, da pri rudniku ni niti enega delavca, ki bi ne bil za slučaj nezgodo zavarovan in da so tudi vsi žgalniški delavci zavarovani. Toliko v pojasnilo, da se bode vedelo, koliko so vredni »Naprejevi« pojmi o zavarovanju delavcev v Idriji in koliko so vredne tiste »Naprejeve« bombe, ki lete na vse stra ni.
Tržiške novice.
t Cesarjevo 80-letnico jo kaj lopo proslavilo katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa. Bila je ta prireditev dokaz, da tudi srca društvenikov gorko bijojo za presvitlega cesarja. Vršila se je v zgornji dvorani društva, v katero ospredju je bila cesarjeva podoba, vsa obdana z zelenjem in cvetlicami. V obilnem številu došle društvenike in društvenice je pozdravil kaplan g. V. Čadež. Posebno čast je izkazal društvu blagi g. Andrej Gassner, ki je s svojo navzočnostjo zelo dvignil cesarjcvo slavlje. O novih društvenih prostorih se je izražal jako pohvalno. G. T. je v krasnem, pesniško nadahnjenem govoru risal delo našega ljubljenega vladarja za širjo in ožjo domovino. Vmes je moški zbor zapel nekaj pesmi. Na zadnje smo zopet imeli priliko slišati našo godbo na lok, o kateri rečemo le to: tako naprej!
t Dovoljenje za pogrebni zavod je dobil pred nekaj tedni mizarski mojster g. Avguštin Primožič. Razdelil jo pogrebe v štiri razrede. Vzpričo raz-merno nizkim cenam, moremo to novo napravo slavnemu občinstvu prav toplo priporočati.
t Letina. Druga košnja obeta biti zopet zelo dobra. Ker tudi deževje v mesecu juliju ni posebno škodovalo našemu kraju, je upati, da bomo z letino letos prav zadovoljni.
Bol zoper kolero.
KOLERA.
(Cholera aslatlca.)
Leta 1883. jo nedavno umrli nemški bakterijolog Robert Kocli dokazal da je povzročitelj kolere takozvani koma-bacil, imenovan tako, ker je podoben pisnemu znaku vejice (komma), Človek oboli za kolero samo na tak na« čin, da pride koma-bacil v želodec in od tu v Čreva, kjer se naseli in v najkrajšem času neznansko pomnoži. Po« ljudno rečeno, kolero se samo je in pije] koma-bacil pride v človeški želodec in čreva samo s hrano in tekočino, katera je onesnažena s koma-bacili. V črevesih povzroči koma-bacil vnetje, združeno s hudo drisko in neutešnim bljuvanjem; zajedno izločuje poseben strup, ki prehaja v kri in zastrupi tako cei organizem. Iz človeškega telesa prihajajo bacili z izmečki bljuvanja in odpadki driske, ki okužijo okolico, ako jih takoj na primeren, izdaUm način ne razkužimo. Ako nerazkužene izmečke in odpadke odstranimo na gnojišče ali v stranišče, pridejo lahko z gnojnico v bližnje vodnjake, potoko in reke ter tako okužijo vodo. S to okuženo vodo so kolera dalje širi tako, da jo ljudje pijejo, se ž njo umivajo, se v nji kopljejo, ž njo opirajo posodo (za mleko) in zalivajo zelenjavo in sočivje. Malo-kedaj se prenese kolera od človeka na človeka in to samo v slučaju nesnaž-r.osti in nepazljivosti, ako si zdravi človek onesnaži z izmečki in odpadki bolnika roke in obleko ter j6 in pije prodno si razkuži roko in obleko. Po zraku se kolera ne širi in z vdihavanjem ni mogoče bolezni nalezti. Brez najmanjše skrbi in nevarnosti lahko občujemo z bolniki, ako vestno skrbimo za snago rok in obleke.
Za razširjanje kolere so nevarnejši nogo bolniki sami, takozvani »bacilo-nosci«, to so na videz zdravi ljudje, ki so se sicer okužili s koma-bacili in jih redno s svojim blatom izločujejo, a vsled svojo konstitucije in posebno trdne narave ne obole za kolero. Ti na videz zdravi ljudje, bacilonosci, oprav-! ljajo nemoteno svoj posel dalje, potu-« jejo po svetu ter sejejo kolero s svojimi izmečki in odpadki.
Prvotna domovina, kolere se n&hfc ja v Indiji in sicer v spodnjem porečju rek Ganges in Bramaputra, kjer bolezen nikoli ne izumre. Od tu so je kolera doslej že petkrat razširila v velikih epidemijah (pandemijah) po evropskem kontinentu: Prvič 1817—1823; drugič 1836-1837; tretjič 1846-1863; četrtič 1865-1875; petič 1882—1887. Zadnjo epidemijo so imeli na Nemškem leta 1892, v Hamburgu in Altoni. M Hamburgu je dne 30. avgusta 1892 naraslo število umrlih na 484 in število obolelih na 1081.
Bolezen sama se javlja na različen način, najlažjo obliko infekcijo tvori kolorna driska, podobna navadnemu črevesnemu katarju. Prehod k težki obliki bolezni tvori koleri na, v kateri že nastopi driska združena z bljuvanjem; kolerina traja 1—2 tedna in bolniki navadno ozdravijo. Prava, težka kolera se začno navadno ponoči, bolnik začne bljuvati in žene ga na stran 10—20-krat na dan. Blato jo tekočo, podobno riževi vodi ali prav redki moč-
Jo pred vsem treba pisateljev. Lampe jo zasnoval v semenišču prijateljsko društvo mladih, za pisateljevanje nadarjenih bogoslovcev. Društvo je imenoval »C-irilsko društvo«, ki obstoja še danes. Vsak teden so se zbirali in pod njegovim vodstvom čitali ter presojali razne spise poučne in leposlovne vsebine. Lampe je navduševal in bodril na delo — in iz vrst Cirilcev zbral okrog sobe lepo Stavilo požrtvovalno delavnih mladih pesnikov in pisateljev. Tako se je stvar začela. Skromen je bil list v svojem početku, a Lampe, neutrudljiv v skrbi za njegov napredek. Kdor hoče videti, kaj je storil zanj, naj prelista trinajst letnikov, ki jim je bil on urednik. Nebroj njegovih lastnih spisov je v njih, daljših in krajših. Poleg vseh svojih težavnih del, se je sam učil fotografiranja, da je list krasil in zaljšal s slikami. In kakšno — moram reči — silo ie delal sotrudnikom, koliko nešteto pijem je spisal nanje, kako jo prosil in rotil, karal in žugal — če ni šlo dru-,rače —: to ve pač vsak, ki je bil kdaj v stiki z »Dom in Svetom«. — »Dom in Svet« je bil zenica njegovega očesa — pripoveduje Pavlina Pajkova, kateri je nekoč sam takole pisal: »Koliko je pre-oil nasprotovanja moj »Dom in Svet«! Bil je dete mojih bolečin, da sem je ce-io sam že hotel zavreči. A čim več sem 'rpel ž njim, tembolj se je utrdila moja ljubezen do njega. Mislim, da ni samo-jublje, marveč neka sila, vlita mi v
srce od Previdnosti božje — ta ljubezen do mojega lista. Tu podarjam svojemu narodu svoje moči, svojo veselje, svojo imetje — svoje življenje.«
Hvala nebesom, ki so blagoslovila to ljubezen in požrtvovalnost Lampe-tovo. Letos je 23. leto, kar izhaja »Dom in Svet« — in slovenski javnosti gre sodba, če se ga nam je sramovati! —
3. Še o Lampetovem človekoljubnem delovanju kratko besedo. Petnajst let je vodil v Marijanišču vzgojo sirot, otrok brez starišev. In kako je ljubil ta svoj zavod. Skrbel jo — kar je bilo pred vsem potrebno — da ga podpre v gmotnem oziru. Trudil so je. da mu pridobi dobrotnikov in svojo lastne dohodke jo po večini sproti porabljal za marijani-škc potrebe. Od leta 1894. je sam vodil celo gospodarstvo, kar ni bilo lahko, ker je imel povprek po 170 gojcncev in 35 oseb za nadzorstvo in gospodarstvo. V tej primeroma kratki dobi je pridobil Marijanišču hišo z vrtom, nakupil polja, in ko je potres leta 1895. zelo poškodoval Marijanišče, je z velikim trudom in z obilnimi lastnimi stroški popravil hišo, drugo z gospodarskim poslopjem dozidal in razširil gospodarstvo. Veliko je bilo njegovo srce v ljubezni do bližnjega. »Ko sem bil šo mlad,« jo dejal nekoč sam svojemu stričniku. sedanjemu deželnemu odborniku dr. Evgenu Lampetu, — »sem si vedno želel, da bi iznašel kak znanstveni sestav, da bi strmel nad njim ves
svet. Sedaj pa vidim, da je najlepše na svetu, bližnjemu izkazovati dobrote. Bog mi daj potrpežljive ljubezni!« — In Bog mu jo je dal zares. »Oče ne more prisrčnejše ravnati s svojimi otro-čiči« — piše Pavlina Pajkova — »kot jo on ravnal z izročeno mu deco. Poznal je slehernega dečka skozinskozi. Vedel je za vsakega slabosti in vrline. Proučeval je njihove nravi in značaje, da je znal z vsakim primerno občevali. — Ta-le utegne postati učenjak; onile bo vnet poljedelec; temu je duh počasen, a roka sprotna, izvrsten rokodelec bode... Tako je ugibal po vrsti o priliod-njosti svojih ljubljenčkov.« — Kako no ljubljenčkov! Saj ie sam nekoč pisal o svojih dečkih prijatelju Andreju Kala-<nu: »Pridi si jih ogledat, kadar boš imel čas. Akoravno so malo raztrgani, pa so korenjački skoinskoz. Rad jih
imam, kakor samega sebe!«
* • *
To je bil Lampe. Svet duhovnik, neizmerno priden delavec za domovino, ljubeč prijatelj mladine. Zato sem rekel, da njegov spomenik že stoji v naših srcih. Ta kumnati spomenik tukaj bodi lo zunanji izraz onega v naših dušah. Priča naj našo hvaležnost do mrtvega dr. Lampcta in oznanja poznim rodovom, kako velik mož se je tu rodil. Slava njegovemu spominu ! „.
Šterdosotletnca iblanskch ogna-gascu. Orka, tu u spet en ruml u Iblan! Use, kar leze, gre in jaha, u na nugah! Strclal uja na Grad in tnuske uja špi-lale pu useh konceh in krajeh. Kej tacga že douh nisma vidi in šlišal Iblančani; pusebn iz muska se prou špara pr nas, ko sluvenska filharmon-ka za šestnajst taužont šo eno na let na zašpila, če so ji šo usak štiklc pusebi na plača. Tku sin se vosoliu toga ogna-gasnga špetaklna, do zadne dni kar učesa nism mogu zatisnt in de sm kumi čaku nedelo.
L sobota, ta zadn dan pred ta alau-uustm, te m je pa usegllfc prvalu ©a
nati juhi. Bljuvanje sc ne dd ustaviti, tako da bolnik ne more ne jesti, ne piti kljub hudi žeji. Ob taki izgubi tekočino bolnik hitro upade, koža postane suha in tako neprožna, da gube obstanejo. Telesna toplota pade na 32—30 žila postane tanka kakor nit, da se komaj čuti; bolnika prijemajo bolestni krči, posebno v tnečah; glas ohripi in oslabi (vox cholerica). Množina urina (seča) je vedno manjša; bolnik izgublja zavest. Tako pretečeta 1—2 dneva, po katerih se bolezen ali zboljša, ali pa nastopi takozvani stadium algidum: obraz je ozek, sivobled, mrliški, koža mrzla, žile ni več čutiti, bolnik leži v globoki nezavesti in v par urah ga reši smrt. Včasih nastopi kolera v tako težki obliki (cholera siderans), da umre bolnik v par urah.
Kolera je huda morilka, izmed obolelih jih umre 40—50 odstotkov. Teža in nevarnost slučaja se najbolje pozna po množini "urina. Kjer se voda popolnoma zapre, tam jih umre 57-2%. Kdor prestane prva dva dni, ima petino verjetnosti, da okreva. Najnevarnejša jo kolera otrokom in starim ali slabotnim ljudem.
Kako se obvarujemo v časih epidemije kolere in kako preprečimo razširjanje bolezni? Odkar vemo, da je po-vročitelj kolere koma-bacil, ki pride v okolico samo z bolnikovimi izmečki in odpadki, da se bolezen širi najbolj z okuženo vodo, kakor pri vročinski bolezni, se nam kolere ni bati, ako uredimo svoje življenje po tem spoznanju.
Pred vsem moramo sumljivega bolnika odstraniti iz zdrave okolice in ga izolirati v za to pripravljenih in določenih prostorih, kjer se njegovo perilo, izmečki in odpadki sproti razku-žujejo po uradnih predpisih. V časih epidemije moramo računati z možnostjo okužene okolice in vode, zato nam je podvojiti skrb za snago v stanovanju, za snago rok, telesa in perila; Ako v kraju nimamo zanesljivega vodovoda, ne smemo piti vode, če ni skuhana, kajti najzanesljiveje pomori vse bakterije mokra vročina. Ker pa skuhana voda ni dobro pitna, primešamo ji lahko mali čaja, a samo toliko, da se okus popravi. Na Ruskem je le radi okužene vode pitje čaja tako razširjeno. Enako smemo uživati samo skuhano mleko. Strogo moramo paziti, da ne uživamo surovega sadja in surove zelenjave (salata, zelje, kumare). Kratkomalo, ker vemo, da se kolera samo je in pije, moramo vse, kar jemo in vodenega pijemo, poprej dobro skuhati, kajti kuhanje najzanesljiveje razkuži vsako okuženo stvar.
Dr. Derganc.
O NAJVAŽNEJŠEM PRINCIFU HIGIJENE.
Popularna predavanja in popularni spisi o higijeni govore in pišejo prav radi in samo o bakterijah. Tisti, ki si sestavi govor ali spis, vzame v roko knjigo, govorečo o higijeni, prestavi in opili, kar mu jo všeč; česar sam ne razume, izpusti, ali zavije v mistične besedo in fraze; s tem zavijanjem izrazov kaže. da ima malo in slabo razvito pamet. Ljudstvo ljubi zelo močno tc
kamen, en prou težek kamen na srce in tku neki žalasten sm ratu, de se m ni prou nč pulebil. Spounu sm se, de Bolču Pope nisa več ognagasc in de sa udložl soja čast in soja Calada; de pa brez Bolčuga gespuda ena taka slau-nast kratk in mal na moro dobr vn iz-past, je pa t ud več ket gvišn. Kua čjo ognagasri brez Bolčuga gespuda? Kdu jh u rihtu in kumanderu? Sej ena taka reč more jt vnder use kokr de h blu na žnore. brez Bolčuga gespuda jo pa tu nemugoče. Kua nam nuca muska, kua nam nuca slrelajne na Grad, kua nam nucaja use fane pu most! Bolčuga gespuda ni in ga na bo in brez Bolčuga gespuda jo use skp tulk ket nč.
Tku žalastn sm se ulegu u sebota u pojstla h pučitke in kar iz glave s nism mogu pregnat teh misl.
Oh, za kua sa Bolču gespud mogl čast ognagasnga kumandanta udlužet; za kua sa mogl svetla ognagasna Calada iz enmo ajnfoh klubukam zamej-nat; iz enmo takem klubukam, ko ga lohka nos usak niin pudložnk. In ognagasna čalada jm je tku dobr stala, de sm sc useli, kedr sm jh vidu pud ta svetla čalada, spouna na stare ritarje, sam de ta star ritarji sa mel take Calado, de sa iz nim tud nus pukril, de se ni vidi. če sa mel kufrastga, čalada Bolčuga gespuda pa ni mela take prpravc za nus pukrit in jm je nus gledu izpud čaladc tku punosn, kokr de b ton rečt: puglejte mp, Ide boži, jest pa še nism kufrast, če prou ga žajfama učaseh bi, kokr sc nam ga lušta. Čalada Bolčuga gespuda ni mola tc prpra-
nerazumljive spise; vlade jih" pa podpirajo.
V teh dneh je v Avstriji menda par slučajev kolere. Menda —- določne, gotove bakteriologiške diagnoze še ni. Pa že sam sum opravičuje to, da spregovorimo par besedi o temeljnem principu higijene. Slovenci smo kot vsi drugi narodi v Avstriji člani človeške družbe in člani ožje zveze vseh avstrijskih narodov. V tej zvezi hočemo zdravo, mirno, srečno živeti, od državo smemo zahtevati, da nam da v to potrebne pogoje; država sme zahtevati od nas, da ji gremo na roko, da se sami pobrigamo za svojo srečo v interesa države.
Kolera je infekcijska (nalezljiva) bolezen, vzročajo jo prostemu očesu nevidne bakterije. Vse, kar pride od infekcij oznega bolnika, vse, kar je bilo ž njim v dotiki, je skoro gotovo oneče-jeno z bakterijami; ogibati se moramo vsrkcgci kontakta z bolnikom. Teh kontaktov ne moremo z lepa kontrolirati: prav nič ne vemo, kako in kdaj da pridemo z bolnikom v smrtnone-varno dotiko.
Če stopimo iz železniškega voza, primemo za kovinast ročaj. Morda ga je pred nami držal bolnik; v prijemu ročaja je kontakt, ki se ne da kontrolirati. Glede kontaktov so ljudje skrajno neprevidni in brezmiselni. V gostilnah brišejo ljudje s servijeto vse mogoče; natakar odnese umazano servijeto z isto roko, s katero prinese novemu gostu svežo servijeto. Mnogo gostov si naroči sir, grizejo ga, odgriznjen konec soli naravnost v solnici; iz te ■znabiti tako inficirane solnice si na-treseš soli na svoj krožnik!
In vidiš še lepše navade. Z veliko skrbnostjo eden gladi s svojim prstom neravno površje soli v solnici; sosed se igra s tem, da vrti med prsti konec zobotrebcev, jih jemlje iz zobotrebnice, jih obrne in še na nasprotnem koncu presuče in zamaže. Silno fina navada nekaterih je, da obrišejo zobotrebce po uporabi ob mizni prt in jih potem skrbno polože zraven krožnika. V vseh teh slučajih je prav lahko mogoče, da prideš z bakterijami v kontakt.
Na cestni železnici mora dati sprevodnik pet vožnih listkov, štiri utakne mod ustnice, peto ponudi prvemu potniku; od tega dobi denar v roko; od kart, ki jih je imel med ustnicami, eno dobiš ti; ona ima en ogel s slino omo-čen. Zadaj na ploščadi cestne železnice stoji ravno pred teboj mož, držeč se z roko ob jermenasto zanjko; z največjo nonšalanso pred-se kašlja, drobci pljunka in sline leté ti v obraz in na obleko. Tako malomarno si ljudje sami brez konca in kraja povzročajo možnost nevarnega kontakta; ponavljamo: iz malomarnosti, iz napačne brezmiselnosti.
Kakšna brezmiselnost! Ljudje, ki imajo v svojih stanovanjih dvorane, devajo rabljeno, nesnažno perilo v tisto omaro, kjer je čisto perilo; perilo imajo tam, kjer visi prašna in zamazana vrhnja obleka. Dame, ki imajo vedno intaktne peté na čevljih, na rokah vedno čisto rokavice, zavijajo kruh za svoje otroke v stare, rabljene časnike, kot bi ne bilo dobiti drugega papirja.
vc, ke Bolču gespud te prpravc holt še na nucaja; pihni sa ga iz soja čalada glih tku, če sa prou nus kazal, kokr ta prau ritarji, ke nisa nusa kazal. Zatu m ni mogl j t u glava, de sa Bolču gespud ta čalada iz častjo kumandanta ured dol puložl. In iz ta žalastja u src sa m pučas uči skp zlezle in zaspau sm enkat že preke jutre.
Ke sm se u nedela zbudu in na-pucu, kokr se šika, letu sm u en sap na Blajvajsuva cesta, de b vidu, kuku ja uja zafural ognagasci brez ta prauga kumandanta. Iz velika muja sm se prrinu skus dren mal bi udspred in že sm sc tku luštn pustiru na cesta, de b lohka use natank vidu! Kar t prkulu-pira en kojn iz jezdeam na sojmo hrbte ke preko men, de b me hmal pu-hodu in jezdec zareži nad mana: »Ce-ruk! natrag! Fcrbee, kua se rineš naprej; sej me uš še lohka vidu!«
Men sc je ta štirna. neki znan« zdela in ke pugledam u lft in se m uči mal prvadja svetlobe ud čaladc, ko m je vid jemala, spuznam Bolčuga gespuda iz duša in lelesam sedet pred mana na kojn in iz uči sa mu švigale strele, kokr kašntno vojskovodi, kedr zagleda suvražnka pred saba.
Hvala Bugu, sm s mislu, ke sm ga pušlatu za štobala, ke mu je mahala ub kojnskem trebuhu dol in sc tku pre-priču, de je res Bolču gespud. Hvala Bogu; zdej srna pa na kojn in ni se ognagascem več za bat, de b ja na kašna viža zafural, ke maja Bolčuga gespuda za kumandanta, in tist, težek kamen, ke ni je zadne dni ležu na src,
Princip kontakta velja za cel oni tlel higijene, ki nas uči, kako se moramo bolezni varovati; princip velja za obrtno higijeno, velja za vse ljudi.
Če bi upoštevali ta princip, bi ne bilo toliko bojazljivcev, ki se bojč kužnih infekcijoznih bolezni, nego ljudje bi živeli živahno, brezskrbno. Brezskrbnost in brezmiselnost nam nista dva pojma, ki pomenita eno in isto. Mi moramo reči: Namesto da se bojimo kontaktov, skrbimo, da ne napravlja-mo možnosti kontakta. Taka skrb dokazuje duševno aristokracijo, ki ni drugega nego visoko ra/zvit altruizem. (Ta beseda rabljena v pravem pomenu.) Odtod izvira neposredno, da je nekaj na tem, če se ljudje izpodtikajo nad gotovimi formami občevanja, katerim navadno pravimo kmečke. Higi-¿jenično in odtod občečloveško ni vseeno, če je obleka zamazana, če se komu ne ljubi popolnoma se očistiti, predno stopi v družbo. Opravičena je mržnja do delavca, čc stopi v navadni delavski obleki v elegantno družbo; obenem je opravičen srd delavca na tako bur-žoazijo, ki mu v svoji slepoti ne da prilike, da se povzpne do najprimitiv-nejših higijeničnih potreb. Ni vseeno, v koliko se čutita profesor in uradnik v šoli in v uradu domača, tako da ob-držita to in ono kmečko navado. Ampak čisto opravičena je zahteva, da si človek po možnosti bolj in bolj lika vnanjo formo.
Tako je treba skrb in bojazen ne povzročati možnosti kontakta najprej razviti pri posameznikih, potom lahko stavimo na vlade pravične zahteve. Iligijena ima velik, krasen stik z moralo in z socializmom.
Morala mam pravi, da je skopu-štvo, oderuštvo nekaj grdega; gabi se nam velik, mrtvoležeč kapital. Mi hočemo živeti zdravo, močno; higijena nam pravi, da ni prav, če ima samo ta ali oni, če ima le mala skupina ljudi vse higijenične pripomočke. V vprašanjih praktične higijene je vsak brez razlike enako veliko vreden.
Skrbimo za to, da ne napravljamo možnosti kontaktov, potem se nam ne bo bati kontaktov. Brez bojazni se bomo tako ognili kužnim boleznim, ki so lahko velikim narodom nevarne, majhnim pogubne.
Prosektor dr. Janez Plečnik.
Duševna mizerija istrskega liberalizma.
P o 1 a , 25. t. m.
V številki 199. t. 1. je izšel v »Rječ-kem Novem Listu« članek pod naslovom »Klerikalni naskok na Istru«. Iz tega članka se jasno vidi, v kakem smislu misli delovati med narodom večina mlade hrvatske inteligence. Radi tega smo se odločili obrniti pozornost na ta članek.
Najprej jc treba konstatirati, da je v članku vse polno napadov na škofa Mahniča, ki ne da mladim miru niti po dnevi niti po noči. Razna natolcevanja mladih liberalcev na škofa Mahniča so samo pretveza. Oni bi Mahniča ravno tako sovražili, tudi ako bi ne bilo toliko »izdajstev« kot sedaj. Zakaj? Pravi
se m je udvalu ud nega, kokr de b ga edn dol pihnu.
In slu je res use kokr de b blu namazan in ke sa še Bolču gespud gu-vorl in ognagasce puzdraulal u na-predn Iblan, sa se začel usi ognagasci iz šnajctiiilnem brisat pu čel, tku sa bli ginen ud uručine
Jest se nism več udmeknu ud Bolčuga gespuda, zmeri sm biu nhnem kojne za petam, črn rečt — za kupitem, in prou nč s nism iz tega štoru, če sa me Bolču gespud zdej pa zdej iz sojga vesoega sedeža nahrulil in me uzmer-jal, ke nism prec pariru, če sa zaupil: »Dejte na plac frej! Ala, pejte natrag! Nazaj! Cruk!« in tku u ush šprahah vornga. delal. Jest sm use putrpou in še vescu sm biu, de sa bli Bolču gespud tku frajndleh, de sa use glih cela ku-manda te ognagasne slaunast nase uzel, če prou nisa sami več ognagasc. Edn se more žrtvat, in žrtvat se more en tak, ke se na tu zastop. Kua vogn gasit.; tu zna usak: žeja gasit tud; al kumanda pelat, za tu more bt pa edn rojen, kokr sa bli Bolču gespud rujen tam nek na forštat in pr svetmo Petre kršen; le en tak more ta reč tku vn spelat. Zatu s pa jest na morm kej, de b sc še pusebi na zahvalu Bolčuvcm gespude za vs putrplejne, ke sa ga mel iz nam gledaucem in sitnežem in mis-lcm, de strim p rou, če zaupijem u imene useli teh glcdaucu in sitnežu, glodauk in sitne dol iz dna sojga srca: »Ziuja rajtguzcn !«
vzrok, da ne morejo videti mladiči Škofa Mahniča, tiči v tem, ker temelji njegovo delovanje na popolnoma katoliški podlagi.
Mladi se škandalizujejo, ker se Je vodstvo političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri združilo s katoliškimi elementi okoli »Pučkega Prijatelja«, da dela skupno za narodno blagostanje. Liberalno dijaštvo je seveda na shodu dne 15. avgusta v Pazinu sprejelo resolucijo, v kateri »obsoja namero političnega društva za Istro, da se isto organizira v tej smeri, da se popolnoma prepusti pod okrilje in vodstvo narodnih dušmanov klerikalcev, ter izjavlja, ako se to izvede, da bo ob vsaki priliki, kadar bo zahtevala narodna dolžnost, nastopilo energično proti njemu«.
Kaj hoče pravzaprav ta liberalna mladina? Reči moramo, da jasnega in stalnega programa ta družba nima. Splošno pa je idejna stran istrskega liberalizma pod vsako kritiko. V tem ozi-ru ni jasnih računov. Samo nekaj stoji, a to je: negacija krščanstva. V tem so vsi složni od golobradega gimnazijca do marazmičnih možakarjev starih in-teligentov.
Še en karakterističen znak istrskega liberalizma je, s katerim se v naj, večji meri odlikuje istrsko liberalno dijaštvo. To je: hinavščina. Mislimo, da ni na svetu tako hinavske mladine, kakor je istrska liberalna. (Tega se je naučila od »Edinosti«. Opomba ured.) To priznavajo celo sami radikalnejši elementi te mladine. Odkritega nasprotnika spoštujemo, hinavstva pa ne trpimo nobenega, ker jc hinavščina pod dostojanstvom inteligentnega človeka, zlasti še mladega dijaka, ki je neodvisen. A istrska hrvatska liberalna mladina? Ta igra tako mizerno, nedostojno vlogo, da se je mora sramovati vsak pošten liberalec.
Ali ni nedostojno in servilno, družiti se na vseučiliščih s Ferrerovci proti katoliškim svetinjam, a doma, v Istri, molčati kot cerkvena miš! »Toda v Istri so druge razmere,« odgovarja nam liberalni dijak. To je plitek razlog, da se čudimo, kako more priti do tega s pro-svetljenostjo 20. stoletja oplodena liberalna glava. Ali menja človek ideje po razmerah? Strah pred narodom je, kar liberalcem zapira usta. To je ono, kar jim preprečuje, da v Istri zatajujejo svoja liberalna načela. Niti toliko nimajo liberalne zavesti, da odkrito povedo, kaj hočejo. Svoja načela zagri-njajo s frazami. O nasprotnih načelih trdijo, da so škodljiva narodnemu obstanku, zdravemu razvoju narodne kulture itd. Da bi pa rekli odkrito, kan imajo na srcu, o tem ni govora. Bizanti-nizem do skrajnosti!
Edici med njimi, ki ima na jeziku, kar ima v srcu, in kateremu zato vsa čast, je Ivo Orlic. Vse drugo je prepojeno z bizantinsko neznačajnostjo. V Zagrebu podpisujejo oklice proti proslavi Srca Jezusovega, doma pa na primer aranžirajo svečanosti ob priliki novih maš. Kako more to korakati skupno, ne more razumeti vsakdo. To more pojmiti samo z bizantinsko etiko prepojena liberalna pamet. Je še veliko lepših in pikantnejših primer iz vseh slojev liberalne inteligence, a za enkrat; jih nočemo razglašati v javnosti, ker je ono, kar smo navedli, zadosten dokaz naše trditve.
S takimi sredstvi operira istrski liberalizem. »Dvojna morala« je njegova. deviza. Proti narodu se pokaži kot tak, kot je treba, a v drugih slučajih pa drugače, ker to je praktičnejše, plo-donosnejše, ali specifično liberalno izraženo »po razmerah«. Ali vas ni sram istrski liberalci in zlasti ti liberalna mladina, igrati vlogo hinavca?
Slovenski dom v Št. Il]n.
Dne 8. septembra se bo slovesno otvoril »Slovenski Dom« v Št. Ilju. Z velikimi žrtvami rodoljubnih Slovencev in Slovenk je tekom enega leta iz-rasla v sredini slovenskega Št. Ilja krasna in ponosna stavba. Vsa Slovenija je prispevala k tej stavbi ter je omogočila, da dobijo Slovenci v ogroženem št. Ilju varno zavetišče in ognjišče za nadaljno obrambo in ljudsko organizatorično delo. Potreben je bil šentiljskim Slovencem lasten dom, to mora priznati vsak, kdor pozna težavne razmere naših obmejnih bratov. V, tem »Domu« se bode razvijala nadalje mladinska organizacija ne samo za Št. Ilj, ampak tudi za sosedne kraje; tukaj se bode spopolnjcvala vsa naša politična, nepolitična in gospodarska zadružna organizacija tukajšnjih in sosednjih obmejnih Slovencev. Kapital, kateri je naložen v ta »Dom«, bo nosil gotovo stotere obresti.
Dolgo smo čakali z otvoritveno slavnostjo, ker nam jo dogotovitev in priprave za otvoritev delala mnogo tež-
koč. Sedaj stoji pred nami »Slovenski Dom« dogotovljen in čaka, da bi prišli 8. septembra vsi oni rodoljubni Slovenci in Slovenke, vsa društva in korpora-cije, ki so tako velikodušno podpirali z darovi naše podjetje, v št. IIj.
Vabimo vas, bratje Slovenci, sestre Slovenke, povabljena je vsa naša nepolitična organizacija: Orli, mlade-niške in dekliške zveze, izobraževalna in druga društva po vsej Sloveniji na otvoritveno slavnost.
Otvoritvena slavnost bo združena z veliko ljudsko veselico. Slavnost obeta biti veličastna. Iz Ljubljane bo vozil najbrže poseben vlak. Naša dolžnost je, ta dan iti na mejo obiskat svoje brate. Ob pol 2. uri sprejem gostov, ob 2. uri popoldanska služba božja, nato otvoritev Slovenskega Doma. Pri ljudski veselici, ki obeta zanimiv in raznovrsten program, razni govori. Slavnostni govor govori predsednik »Slovenske Straže«, deželni odbornik profesor Ev-gen Jarc iz Ljubljane.
Slovenci, zlasti ob južni železnici, poskrbimo, da bo ta dan lep! Več o tem prihodnji teden.
Kraljevina Črna gora.
Ponosna skalnata kneževina Črna Gora praznuje te dni slavlje, ki je tudi velikega političnega pomena za to malo državo na našem slovanskem jugu. Te slavnosti bodo dospele v začetku prihodnjega tedna, do viška v Cetinju, kjer praznuje knez Nikola 501etnico, odkar je nastopil vlado po zavratno umorjenem svojem stricu.
Kot visoko nadarjeni 191et,ni mladenič je začel vladati svobodno Črno Goro, ki je znala v vseh težavnih bojih obvarovati svobodo in ki je ravno zaradi tega dobila ugled med evropskimi državami, kljub temu, da je mala kneževina, v kateri se ne šopiri bogastvo.
In lahko se danes po 501etnem vladanju črnogorskega kneza trdi, da je storil za svojo domovino velikansko delo. Preosnoval je Črno Goro notranjepolitično ter jo privedel tako daleč, da ji je mogel dati ustavo.
Knez sam je kot visoko-nadarjen pesnik in pisatelj, ki je znal ceniti pravo kulturo, sistematično dvignil črnogorsko šolstvo in leposlovje. V zunanji politiki je umel pridobiti svoji domovini mogočne prijatelje. Potom svojih otrok je v najožji sorodstveni zvezi s ruskim, italijanskim in meklenbur-škim dvorom ter tako tudi indirektno z angleškim in španskim.
Kot postavodajalec, pesnik, junak !n diplomat je dvignil svojo domovino v notranjem in zunanjem oziru. V be-rolinski pogodbi so se razširile meje njegovi kneževini in tudi v zadnji grozeči balkanski aferi ni odšel praznih rok. Seveda ni šlo zmiraj vse gladko, bilo je dovolj težko, toda celoskupno njegovo knježevanje zasluži v vsakem oziru lavorjev venec.
Ako smatra zasluge svojega vladanja in pa važnost Črne Gore dovolj pomembne, da stopi v vrsto kraljev, potem se temu možu pač ne more očitati častilakomnosti, ki sega po blagu, do katerega nima pravice, pač pa se mu mora ob tej priliki ponovno priznati njegovo veliko ljubezen do skalnate domovine, kateri je posvetil v vsem svojem življenju vse svoje moči, ko hoče, da jo prizna vsa Evropa za vredno, da se jo imenuje kot kraljevino.
Ko so se pojavile prve vesti o pro-glašenju Črne Gore za kraljevino se je govorilo v inozemskem časopisju, zlasti pa v italijanskem, o sestanku ruskega carja, italijanskega, bolgarskega in srbskega kralja v Cetinju. Kmalu po aneksijski krizi se je govorilo o italijanski politiki na Balkanu in Jadranskem morju, kateri naj bi tvoril podlago sestanek ruskega carja z italijanskim kraljem v Rakonigiju. Razmere pa se spreminjajo. Italija sicer želi ožjih zvez z balkanskimi državami, ker hoče tako okrepiti svojo protiavstrijsko politiko ter postati popolna vladarica Jadranskega morja. Njene namere pa se kljub poizkusu ne bodo izpolnile, ker so gospodarske zveze Avstro-Ogrske z balkanskimi državami ožje in tesnejše, kar je razumljivo, kot pa so zveze balkanskih držav z Italijo.
Ruski car ni prišel v Cetinje in značilno je, da rusko bojno brodovje ie bo obiskalo po svojem obisku v Baru italijanskih pristanišč — pač pa avstrijska. Značilno je tudi za odnošaje med Italijo in Črno Goro, da italijanski kralj, ki ima za ženo hčer črnogorskega kneza, ni prišel v Cetinje v spremstvu kakega ministra, samo da bi njegov obisk v Črni Gori ne imel političnega značaja. To nam kaže, da Italiji še ni in ne bo cvetela pšenica na Balkanu, česar se moramo samo veseliti kot avstrijski Slovani, ker je v tem znamenje, da so razmere Avstrije z balkanskim:
'državami prijateljske. In ravno zaradi tega moramo pozdravljati tudi avstrijskega soseda, novega črnogorskega tralja, ki ga je naš cesar počastil s kraljevim darom pred nekoliko dnevi.
Ob času, ko biva italijanski kralj v Cetinju, krožijo po Rimu vesti, da se bo v najkrajšem času sklenila zaupna zveza med dunajsko in cetinjsko vlado, kar bilježijo italijanski balkanski politiki s pritajeno jezo.
Z avstrijskega stališča se moremo mi le veseliti takih vesti, ker vemo, da je Balkan edino naravno gospodarsko izvozno torišče Avstrije ter da se more avstrijski izvoz in tako tudi gospodarstvo dvigniti, ako nam nudijo prijateljski odnošaji z balkanskimi državami odprto polje.
Avstrijsko primorje še ni zadostno razvito in naša trgovina potrebuje še mnogo. Ako se avstrijski trgovini v razvoju ne zapre pota, potem je gotovo, da se bo razvijala mogočno ter jo v jugu ne bo lahko izpodriniti. Razveseljivo je, ako se čuje o neuspehih italijanske politike in o novih prijateljskih odno-šajih z sosednimi državami.
Črna Gora ni velika, a je skalnata in pomisliti moramo, da je bila vedno močan mejnik med Avstrijo in divjimi balkanskimi narodi.
Knez Nikolaj je bil vedno vladar, ki je dobro premislil svoja. dela. Ve, da je njegov avstrijski sosed mogočen prijatelj in zato je naravno, ako ne odklanja tega prijateljstva. Le v miru se morejo razvijati narodi.
Knez Nikolaj slavi 501etnico svojega vladanja, ob tej priliki bo tudi proglašen za kralja. Kot avstrijski Slovani se moremo tudi mi veseliti tega odlikovanja malega črnogorskega naroda, ki nam je bil kot narod - junak vedno toliko simpatičen. Toliko bolj pa se moremo veseliti vesti, o dobrih odnošajih med našo državo in novo kraljevino.
„Slovenska Straža."
Podružnicam.
Prosimo, da nam vse podružnice, ki še tega niso storile — in teli je približno še 100 — pošljejo do desetega septembra imenike svojih članov in nabrane doneske. V septembru moramo urediti svoje tajniške in blagajniške knjige. Na jesen in zimo čaka centralo in podružnice ogromno delo, zato pa mora biti vse v najlepšem redu.
Vsem tistim, ki pošiljajo denar,
kakor ustanovniki, blagajniki, darova-telji in drugi. Prosimo, da pri najmanjši svoti, ki jo pošljejo, natančno naznanijo, zakaj je denar poslan: ali je to ustanovnina, članarina, redna ali podporna pri centrali, članarina podružnic — tu največja natančnost — koliko je redne, podporne članarine in koliko je Slomškov dar. Sedaj pri najboljši volji večkrat ne vemo, pod kak naslov bi poslano svoto zapisali, če ni nič povedano. Zato prosimo, da se pošiljatelji denarja vestno ravnajo po danem navodilu, potem prenehajo popravki in razna vprašanja, ali smo poslano svoto prejeli ali ne. Posebno pa opozarjamo blagajnike podružnic na največjo natančnost v tem oziru. Narede naj tudi natančen račun stroškov podružnice in jih odpišejo na nabiralni poli od nabranih doneskov. Le tako bo njihovo postopanje vzorno, naše pa pregledno in sploh mogoče.
Narodni kolek
pošiljamo samo proti gotovemu denarju.
Pozor I Slovenski kupci!
Novo zidan mlin, umetni, zidan na vodo in urejen na bencin. Mlin je na brezkonkurenčnem prostoru; za poštenega mlinarja lepa bodočnost. Cena z nekaj zemlje 16.000 K (12.000 K je pa vknjižbe). Spodnje Štajersko, blizu mesta. Pojasnila za »Slovensko Stražo«: Josip Sernec, posestnika sin v Gradi-ški, p. Pesnica, Štajersko.
Na novi maši
č. g. A. Veraniča v Cirkovčah, dne 7. avgusta nabrano 57 K 52 v. Živeli, vrle darovalke in darovalci.
Kot ustanovnik
»Slovenske Straže« je pristopila »Gospodarska zveza«, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani s prispevkom 200 K.
Slomškov dar.
124.	Na sestanku vrlih mož po volitvah v okrajni zastop je nabrala g. Ivana Konečnik, poslano po g. I. Schondorferju v Starem trgu pri Slov. Gradcu 36 K.
125.	126. Prvi kranjski pogrebni zavod v Ljubljani 50 K.
127.	Fran Bukovec, župnik v p., Soteska, p. Toplice, Dolenjsko, 20 K.
128.	Dr. Alfonz Lcvičnik, gimn. katehet v Ljubljani 20 K.
129. Andrej Zdolšek, župnik pri Svetem
Štefanu, p. Šmarje, 20 K.
Matija Selan, kaplan, Preserje 5 K.
Izkaz za »Slovensko Stražo« darovanih rabljenih poštnih znamk.
Od 27. julija do 27. avgusta 1910, so poslali rabljene znamke sledeči cenjeni nabiralci:
Alojzij Cilenšek, župnik, Poljčane, Štajersko, 722. — Anton Pučnik, kaplan. Celje, 6123. —■ Josip Berglez, dijak, Zreče, 117. — Gregorčič Jakob, Krn, 57. — Ivan Majhen, poštni oficijant, 140. — Fanika Bizjak, Dunaj, 100. — Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, 460. — Ivan Vidmar, dekan, Bovc, 1100. — V. Paulus, dof., Medija - Izlake, 2000. — Neimenovan, 2800. — Ivan Vr-hovec, Ljubljana, 4000. — I. Kunstelj, Gorje, 8921. — Fran Kramar, Matena pri Idriji, 260. — Ivan Vrhovec, Ljubljana, 1000. — Anica Ramovš, Borovnica, 150. — Martin Dimnik, kaplan, Ilinje, 216. — »Orel« in »Bogomila« v Vipavi, 1400. — Jernej Podbevšek, kaplan, Cerknica, 2500. — Neimenovan, 500. — Tončka Telban, Borovnica, 250.
—	Mimica Zeichen, Celovec, 9130. — »Kršč. soc. zveza« v Mariboru, zavitek čokoladnega papirja in znamk 198.107.
—	Martin Zaje, Vrbovec, 120. — Ivan Resman, Novo Mesto, 164. — Hren Josip, Haloze pri Sv. Trojici, 428. — K. Iverševan, uradnik, Egipt, z geslom: »Ne s frazami samo, z dejanjem — mi narodnjaštvo svoje kaži, — če z drugim ne, vsaj z znamk.- zbiranjem, — hiti na pomoč »Slovenski Straži«!«, 525. — Amalija Kepec, Ljubljana, čokoladni popir in znamk 1953. — Janko Telban, občinski tajnik, Borovnica, 250. — Martin Dimnik, kaplan, Hinje pri Žužemberku, 600. — Neimenovan, 1008. — Fanika Pistotnik Trst, 594.
Skupaj 245.688 = 642.470.
Vsem cenjenim g. nabiralcem in gdč. nabiralkam — posebno pa »Kršč. soc. zvezi« v Mariboru za njeno posebno številno pošiljatev — iskrena hvala! Prekoračili smo pol milijona, če bodo naše pridne čebelice vstrajne pri nabiranju, ne bo dolgo, ko bomo zapisali: en milijon! — Posebno naj se zbira nove jubilejne znamke; ne pa pozabiti tudi na čokoladni popir in odrezke od cigar. — Ljubitelji glasbe, kateri nameravajo kupiti gramofon, plošče, igle, harmonike, orhestron itd., naj se obrnejo pismeno ali osebno na pisarno »Slovenske Straže« ali naravnost na podpisanca. Postreženi bodo le s solidnim. izvečine domačim in ne manjvrednim tovarniškim blagom. Tudi vsa tozadevna popravila se izvrše vestno in po nizki ceni.
Na več vprašanj, kako koristijo znamke »Slovenski Straži« bodi povedano:
Znamke se bodo pozneje prodale v inozemstvo; čokoladni popir kupi neka tovarna v Avstriji; odrezki od cigar se pa prodajo nekemu zavodu za slepce, kateri iz teh odrezkov izvršujejo razne ornamente, napise in celo slike.
Prosi se vse cenjene nabiralce, da ne prilagajo pošiljat vam toliko kole-kov, ki so le za število, a brez vsake vrednosti!
Vse pošiljatve naj se naslovi na: Lavoslav Puhar, typograph, Spodnja šiška pri Ljubljani, Vodnikova cesta št. 88.
Ljudska slavnost v Cerknici.
Nedeljo, 21. avgusta 1910 je bil za Cerknico in okolico velik ljudski praznik. Ljudska slavnost v Cerknici je bila veličastna manifestacija krščanske misli, ki čedalje bolj prekvasuje tudi naše prebivalstvo, katero je poprej dolga leta ječalo pod terorizmom veri in cerkvi sovražnih ljudskih izkorišče-vavcev. Dne 21. avgusta se je sijajno pokazalo, da je tista doba tudi v Cerknici minula.
Zjutraj si je trg nadel prazniško obleko. Poleg številnih mlajev so za-plapolale s krščanskih hiš zastave v pozdrav mnogoštevilnim gostom, ki so dohajali iz cele okolice.
Ob 9. uri je prikorakala od kolodvora na Rakeku krepka četa Orlov, zlasti iz sosednjega logaškega okrožja z idrijsko godbo na čelu. Pred trgom so jih vsprejeli odseki Cerknica, Loški potok in Stari trg.
Na glavnem trgu krog lipe je čakala velika množica ljudstva. Tu pozdravi najprej gospica Ivanka Mra-morjeva v imenu somišljenic, nato g. župan Iv. Lavrič v imenu občine in g. Iv. Korče v imenu izobraževalnega društva. Za krasen vsprejem, lične šopke in pozdrave se v prisrčnih besedah zahvali zvezin načelnik brat Jeločnik, nakar se je vršil obhod po trgu, med katerim so se z raznih oken s ;"--lr> c.vet-ke in šopki na mimoidoče guste,
Med službo božjo na planjavi poleg cerkve sv. Roka je svirala godba. Po samne dele sv. maše so naznanjal) streli z nalašč za to narejenimi papirnatimi bombami. V cerkvenem govori, je g. J. Pavlin krepko očrtal potrebe doslednega krščanskega življenja tej grajal nedoslednost takih, ki zase iz vršujejo krščanske dolžnosti, molijo hodijo po božjih potih, a v javnem živ. ljenju sovražijo, kar je krščanskega tei podpirajo sovražnike svete Cerkve.
Po sv. maši na istem kraju okrožni predsednik brat Podbevšek otvori ljudski shod, pozdravljajoč 120 uniformiranih Orlov in mnogoštevilno množicc zborovalcev, ki se je razprostrla po planjavi krog govorniškega odra. Biti pobožen kristjan je neobhodno potrebno a danes samo to ne zadostuje, treba je tudi izobrazbe. Kdor je za izobrazbo nedostopen, pojde svet mimo njega naprej.
Živahno pozdravljen nastopi bral Jeločnik, ki jasno očrta, naše namene ter razliko med našimi in nasprotnimi prireditvami. Liberalci za narod pijejo in plešejo, mi pa, tudi če priredimo veselice, jim je prvi in glavni namen izobrazba, drugi šele zabava, a zabava poštena.
Za njim g. K. škulj v navdušenem govoru vabi k ljubezni do domače grude ter slika žalostno stanje onih, ki jo ljubiti skoraj ne smejo.
Okrožni predsednik se. spominja dr. Lampetovega slavlja v Črnem vrhu, vabeč k spoštovanju in hvaležnosti do zaslužnih mož, na kar se sklene zboro-vavce v Črnem vrhu brzojavno pozdraviti.
Ko je še okrožni načelnik brat Josip Udovič očrtal napredek krščanskih organizacij našega kraja v zadnjih dveh letih ter v krepkih besedah vzpodbujal k vztrajnemu delu, je predsednik zaključil dopoldansko zborova-nje. — Shod se je vršil v najlepšem redu v splošno zadovoljnost vseh navzočih, čemur priča je bilo živahno odobravanje in še sedaj splošna hvala.
Najnovejše vesti o koleri.
Kolera na Dunaju.
Dejstvo, da sta na Dunaju oboleli na koleri neka Held in služkinja Hoffmann, izmed katerih je Ileld že umrla, zelo zanima zdravnike. Obe sta se pripeljali z Ogrske, kjer ni kolere. Zato sodijo zdravniki, da mora kje na Ogrskem biti gnezdišče kolere, o katerem ni zdravnikom nič znanega, a izključeno ni, da ste dobili kolero od mornarja Volcsa, ki je še vedno v Franc Jožefovi bolnici. Dunajski višji mestni fizik je izjavil, da se mu zdita oba slučaja kakor uganki, ker na koleri oboleli osebi nista došli iz po koleri okuženih krajev. Umrla Ileldova je bila žena krmarja, ki se je dozdaj odločno branil, da se poda s svojo rodbino v izolirano lopo, a ker se je dognala kolera, so ga z rodbino internirali, kakor tudi internirajo tistega kočijaža, ki je vozil rajno lleldovo. Hoffmannovi se stanje izboljšuje. Usmiljenke, ki ji strežejo, so popolnoma ločene od ostalih sestra. Izolirali so tudi slugo Jožefa Ilerbatscheka, ki je Heldovo pripeljal v bolnišnico. Sicer je pa Herbatschek zbolel na želodčnem krču.
Varnostne priprave proti koleri na Dunaju.
V dunajski mestni hiši so se posvetovali o varnostnih pripravah glede na kolero. Konference so se udeležili župan, oba podžupana in več zdravnikov. .Sklenili so, da se izda oklic na Dunaj-čane, ki bo naglašal, da sicer ni nevarnosti kolere, a da naj bodo ljudje previdni. Trg živil bo strogo nadzorovan. Potnikov z Ogrske ne bodo posebno nadzorovali, pač pa najstrožje ladje, ki dohajajo po Donavi na Dunaj.
Kako se varujmo kolere.
Ob velikem izbruhu kolere 1. 1892. v Hamburgu je izdal najvišji zdravstveni svet splošno razumljiva navodila o koleri, ki so še zdaj popolnoma umestna, ker glede na kolero zdravstvena veda od takrat do danes še ni prav nič napredovala. Iz navodila posnemamo:
Z bacili, ki povzročajo kolero, je edino mogoče okuženje skozi usta. Ko-lerni bacil okuži zgolj, če pride v črevesa. Bolnikovo telo in njegovo dihanje ne okužita. Veliko nevarnost povzroča pranje nerazkuženega perila, ker se po mokrih rokah razširi bacil. Perice jako lahko obolé. Kolero razširjajo tudi muhe, ki raznašajo bacile. Kolerni bacil je zelo trden, živi ob ugodnih okoliščinah lahko mesece in se množi. Sicer je pa zelo občutljiv in se ne vzdrži v kislih tekočinah.
Najuspešnejše sredstvo proti koleri jo snaga. Za razkuževanje se vporablja petodstotna karbolna kislina ali pa
dvajsetodstotno apneno mleko. Subli-mat se sme rabiti le po zdravnikovem naročilu. Lajikom se priporoča lizol, ki naj se rabi pri umivanju rok, snaženju pohištva, tlaka, ki obenem tudil raz-kužuje.
Dunajska policija je izdala sledeča navodila: Osebe iz okuženih krajev, ki obolč na sumljivih znakih, se morajo takoj izolirati in z mestnim vozom prepeljati v Cesar Franc Jožefovo bolnišnico. Delavci iz okuženih krajev, ki potujejo skozi Dunaj, ne smejo ostati v mestu, marveč morajo takoj potovati naprej. Vsak policist je obvezan komi-sarijatu naznaniti vsak mu znan slučaj kolere. Če je kak slučaj kolere naznanjen, se bolnik ne sme sprejeti v urad in v stražnico. Bolnikovi sostanovalci ne smejo zapustiti stanovanja. Če se pojavi bolezen v javnem lokalu, se mora bolnik takoj izolirati.
Strah pred kolero v Požunu.
Požunsko prebivalstvo je zelo razburjeno, ker je v bolnišnico oddana Magdalena Trnka obolela na sumljivih znakih kolere. Trnka je občevala z osebami, o katerih so na Dunaju dognali, da so obolele na koleri. Policija je razkužila ladjo »Regensburg« in vso Trn-kavino lastnino. »Regensburg« ostane osem dni v kvaranteni. Zdravniki jo obiščejo dvakrat vsak dan.
Kolera v južni Italiji. *
Iz Rima sc poroča, da je v zadnjih 24 urah iznova obolelo v Barletti 15 oseb, umrlo pa 8, v Andriji obolela 1, umrli 2, Traniju obolele 3, umrla 1 in v Malfatti obolela na koleri 1 oseba. V Margheriti di Savoyi so obolele iznova 3, umrla 1. v Trinitapoliju so obolele 4, umrla 1, v Cerignoliju oboleli 2 in umrla 1 oseba.
Varnostne cdredbe proti koleri v Pragi.
Praški mestni svet je ukazal upravam osrednje klavnice, mestne tržnice, mestnega gospodarskega urada in vseh mestnih zavodov, naj skrbe za največjo snago. Namestništvo je izdalo odlok, ki opominja podrejene oblasti, naj store vse, da se ne zanese kolera v češko kraljevino.
Obrtno-nadallevalne šole.
Da se uredi materijalni položaj obrtno-nadaljevalnih šol v naši deželi, je sklical deželni odbor posebno posvetovanje, ki se je vršilo v četrtek popoldne. Povabilu se je odzvalo nad 40 zastopnikov šolskih odborov in prizadetih občin, deželno vlado je zastopal okr. glavar dr. Prasmarer, trgovsko in obrtno zbornico podpredsednik Kregar, dr. Murnik in dr. Windischer, navzoča sta bila tudi oba nadzornika ravnatelj Šubic in profesor Vesel.
Razpravo je vodil deželni odbornik profesor Jarc, ki je tudi podal uvodno poročilo. Iz tega posnemamo, da je na Kranjskem 19 splošnih obrtno-nadalje-valnih šol z 59 razredi, 3 strokovno-nadaljevalne šole (v Ljubljani) s 16 razredi in 3 trgovski tečaji s 6 razredi. Snujejo se pa obrtno-nadaljevalne šole na Vrhniki, v Črnomlju, Mokronogu in Spodnji Šiški. V Št. Vidu se pa ima iz-premeniti splošna obrtno-nadaljevalna šola v strokovno za mizarje. Šol te vrste imamo precej, a slabše je ž njimi v ma-terijelnem ozh'u. Iz šolskega leta 1909 preostaja nepokritega deficita blizu 7000 K, za leto 1910. bi pa bilo, če obveljajo proračuni šolskih odborov, novega deficita 17.000 K. kajti proraču-njena potrebščina znaša okrog 68.000 kron, v pokritje pa prispeva država, eno tretjino, torej 23.000 K, dežela 13.600 K, trgovska in obrtna zbornica 3100 K in lastnega pokritja je pa samo nekaj nad 11.000 K. Tem žalostnim razmeram je kriva država sama, ker je z odredbo 24. februarja 1883 pač uredila organizacijo teh šol, ni pa poskrbela, da se jim zagotove stalni dohodki. Država stoji na stališču, da prispeva eno tretjino vzdrževalnih stroškov, ostanek pa naj pokrijejo razne korporacije. Koliko naj prispevajo občine, dežela itcl. ni — raz-ven v Nižji Avstriji, kjer imajo poseben deželni zakon — nikjer določeno. Odtod vsa negotovost in nestalnost, ki kvari tudi uspehe na teh šolah.
Kako pomagati? Ure*iti je treba pred vsem način preračunavanja, za kar danes ni nobenih določil. Za vodstvo proračunava ena šola 100 K, druge z enakim številom razredov 250 K. za poduk ena savno 934 K, druge celo do 2520 I\, za učila ena 80 K, najdražja celo 600 K, za pisarniške potrebščine ena 24 K, ena pa celo 200 K. Neka šola mora celo plačevati ¿0 K za obrabo klopi krajnemu šolskemu svetu. Tu je trebH najprej reda, tu gotovih določil, na katera bodo vezani šolski odbori.
Deficita je krivo tudi napačno tolmačenje ministrske odredbe z dne 24. oktobra 1909, ki določa višek remune-racijc učiteljem. Na neki šoli so vsled
te odredbe zvišali remuneraeije deloma celo za 100 posledica je bila, da je narasla potrebščina v enem letu od 3785 K 17 vin. na 5160 K 57 vin.
Treba je dalje, cla lokalni faktorji res prispevajo, za kar so zavezani po štatutu in sploh zagotove obrtno-nada-ljevalnim šolam stalne dohodke. Redno gospodarstvo šolskih odborov je predpogoj za obstanek in razvoj obrtno-na-daljevalnih šol!
O tem poročilu se je vnela daljša debata. Vladni zastopnik je pozdravil z veseljem vso akcijo in izjavil, da je vlada že storila potrebne korake v istem zmislu, kakor jih želi deželni odbor. Oba nadzornika sta restringi-rala proračune na približno 54.000 K in skoro polovico te svote (26.000 K) bo pokril državni prispevek.
Profesor Vesel je poročal o predlogih, stavljenih ministrstvu. Za vodstvo naj bi znašala remuneracija 200 K, honorarji naj ostanejo neizpre-menjeni, ako se ne dobi pokritja za zvi-šek, za učila se naj proračunava 50 K, za risalne in pisalne potrebščine za učenca po 3 K 50 vin., za kurjavo po 20 kron za razred, za snaženje in postrežbo za šolo 40 K, za razsvetljavo 40 K.
Ravnatelj šubic je povdar-jal, da bi se morali šolski odbori strogo držati proračunov. Zato bi pa bilo treba nekake centrale, kamor bi se vplačevali vsi prispevki in ki bi izplačevala direktno potrebščino.
Živahno se je razpravljalo zlasti o vprašanju, ali kaže vpeljati poseben prispevek za učence. Culi so se glasovi za in proti. Podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Kregar je povdarjal, da je dolžnost zadrug, podpirati te šole. V Ljubljani plačujejo nekatere zadruge letno 1 krono za učenca.
D e k a n I? i h a r je opozarjal na različne razmere na šolah v mestih in v krajih s pretežno kmečkim prebivalstvom.
2 u p a n I, e n £ e k je povdarjal, da kaže pritegniti k doneskom tudi okraje.
Glede posebne postave so se čuli večinoma protivni glasovi. Urediti pa bo treba redno izplačevanje honorarjev. Želi se splošno za to neke centrale (deželna blagajna?), ki bi vodila denarne posle. Enake centrale žele tudi šolska vodstva za nabavo učil in tiskovin, kakor bi bila tudi centrala organizacija vseh teh šol sploh potrebna.
Po dve in polurnem zborovanju je zaključil deželni odbornik Evg. Jarc to važno posvetovanje, ki jo imelo zgolj informativen značaj. Stvar deželnega odbora bo sedaj, da uredi vse te razmere dogovorno z državno upravo in vsemi tistimi korporacijami, ki plačujejo svoje prispevke. Še važnejše pa bo vprašanje, kako poglobiti te šole, da bodo dajale več strokovne izobrazbe. Začetek je storjen, nadaljni razvoj bo odvisen od vztrajnosti vodilnih korpo-racij in — obrtnikov samih.
Haza j k praktičnemu krščanstvu.
Cesar Viljem je govoril predvčerajšnjem zelo zanimiv govor. Pečal sc je pred vsem z zgodovino Konigsberga. Rekel je: »Tu si je postavil moj ded prusko kraljevsko krono na glavo z lastno pravico, ko je naglašal, da po božji milosti pripada zgolj njemu in mu jo ne more podeliti ne parlament, ne ljudski shodi in ljudski sklepi. Svoje vladarske dolžnosti hoče spolnjevati kot izvoljeno orodje neba. Ovenčan s to krono se je podal pred 40 leti v tujo deželo, da si pribori še cesarsko krono. Nato 'sc je cesar spominjal nekadnje pruske kraljire Lujizc, ki je pozivala k veri nazaj, k samozatajevanju in sa-mozaupanju. Kakor je ob časih kraljice Lujize hitelo mlado in staro, tako moramo tudi zdaj biti vedno pripravljeni. V našem oroževanju se ne sme nahajati nobena slutnja glede na napredovanje v oboroževanju sosednih velcvlasti. Mir temelji zgolj v našem oboroževanju. Nato je pozival cesar Viljem nemške žene, naj mirno in tiho delujejo v rodbini. Vzgojujejo naj mlado generacijo pred vsem v pokorščini in v spoštovanju do altarja. Otroci in otrok otroci morajo znati, da ne gre izživeti se na stroške drugih in doseči svoje namene na stroške domovine, marveč imeti se mora edino le domovino pred očmi, vse moči naj se zastavijo za blagor domovine. Smatram sebe za orožje Gospodovo. Korakal bom po svoji poti ne glede na dnevna nazira-nja in mnenja. Moja pot je posvečena blaginji in mirnemu razvoju. Vsakega posameznika v deželi potrebujem, da sodeluje. Pozivam Vas, da sodelujete!«
Viljemov govor vzbuja velikansko pozornost in presenečenje. Zelo se opaža, ker je cesar tako naglašal in slavil absolutizem. Parlamentarci sodijo, da je cesar hotel pokazati socialnim
demokratom s svojim govorom, da se jih ne boji, dasi zopet politično napre-dujejd. Svobodomisleci so tudi vzne-voljeni, ker preveva cesarjev govor tisti duh, ki kliče ljudstvo nazaj k praktičnemu krščanstvu.
Dnevne novice.
+ Volitve v Beli Krajini. O tem pišejo »Dolenjske Novice« takole: »Kakor znano, je ta okraj dozdaj zastopal g. Fran pl. Šuklje, kateri mandat mu je poverila Slovenska Ljudska Stranka. Ta stranka se je tudi že odločila za svojega kandidata v osebi našega novomeškega rojaka g. profesorja Evge-na Jarca. Kot deželni poslanec in odbornik je pokazal že svojo politično iz-vežbanost. Njegovo kadidaturo pozdravljamo s posebno zadovoljnostjo. Sicer so pa že volilci v obeh okrajih govorili na shodih in navdušeno sprejeli njegovo kandidaturo. Tudi iz Belokranjskega so dospeli veseli glasovi o krasno uspelih shodih preteklega tedna, kateri spričujejo, da je ondotno ljudstvo v ogromni večini v taboru S. L. S. Saj tudi omahljivci spregledujejo, da so jih »napredni liberalci« s svojimi zvijačami samo slepili. Tudi zdaj tu in tam kažejo svoje rožičke ter pripovedujejo, kako da se je dež. glavar pl. Šuklje zbal svojih volivcev itd. Laž je preočita, kajti vsak pristaš S. L. S. ve, da je njen vodstven sklep, da njeni drž. poslanci ne smejo biti obenem tudi v deželnem odboru, kjer potrebujemo delavnih mož, ki naj posvete svoje zmožnosti v blagor naše dežele. — O vsem tem in o sedanjem političnem položaju je kandidat Jarc obvestil mnogobrojne volilce na shodih v Semiču, Črnomlju, Dragalušu in na Vinici. — koder je bilo zbranih okrog 1200 volivcev. Zmešnjave med njimi bi rado napravilo liberalno učiteljstvo, katero baje ponuja za »svobodomiselnega« kandidata metliškega rojaka g. Engelberta Gangla. No, ime Gangl v metliški okolici ne bo vleklo. Če se poleg tega še \ipošteva, kaj so »Zavezarji-učitelji« počenjali na skupščini v Novem mestu, kako se je priporočalo učiteljem, da ni treba mladine vzgajati belo-žolto in črno-rumeno — torej ne versko in avstrijsko; in je potem Gangl »vednostno« dokazoval, da je treba § 1. šolskega zakona o versko-nravni vzgoji spremeniti v »svobodomiselno vzgojo«, potem vsak krščanski oče ve, na katero stran mu je vstopiti.. In v tem obziru mu bo prav ta volitev načelnega pomena. — A tudi trem mestom tega volivnega okraja je dana priložnost javno priznati, kdo je za njih dobrobit v resnici kaj storil? Kaj so jim pridobili liberalci s svojim več kot dvajsetletnim zastopanjem? Zgodovina beleži samo njih napredne fraze. Preložitev cest, zgradba mostov, stavba bolnišnic, preuredba uradnih poslopij, vodovodi, novomeška gimnazija, podaljšanje železnice na Črnomelj in Metliko... vse to je smotrno delo poslancev S. L. S., oziroma onih mož, ki s svojim vplivom pospešujejo njeno delo. Koliko časa bodo meščanski sloji še tlačanili liberalnim frazerjem, kateri jih vedno bolj oddaljuje od ljudstva, iz katerega so sami priklili. Kaj bi bilo slovensko meščanstvo, če bi ne imelo krog sebe zaslombe v gmotno in nravno čvrstem ljudstvu po deželi? — Vsi dobromisleči na plan: z liberalizmom ob tla; živelo delo za resnični napredek naše mile Dolenjske!«
4 Dekanijski odbori S, K. S. Z. Že veliko se je govorilo in pisalo o potrebi in pomenu dekanijskih odborov za razvoj naših izobraževalnih društev po deželi. Toda ostalo je skoro vse pri starem. S. K. S. Z. je našla s svojim predlogom glede osnovanja dekanijskih odborov malone povsod gluha ušesa. Stvar se vleče že nekaj let sem, a kljub temu imamo danes osnovanih le par takih odborov. In vendar so taki odbori tudi pri nas nujno potrebni. Potrebni so radi tega, ker je še veliko župnij brez društev, a ožji odbor v bližini lažje pretresava krajevne razmere in potrebe, kakor osrednji odbor v Ljubljani. Potrebno je, da so v osx'ednjem odboru zastopana tudi društva z dežele, kar je pa mogoče le, če tvorijo ta med seboj manjše organizacije, ki pošljejo potem svojega zastopnika v osrednji odbor S. K. Š. Z. v Ljubljani. Dalje imamo več društev, ki dremljejo; treba je zanje nadzorstva, ki jih vzbudi in podkuri za novo delo. To pa izvrši lažje dekanijski odbor, kakor pa centrala. Poleg tega pa opazujemo zadnji čas, da so nekatera društva postala preveč enostranska, da goje le poseben odsek. Ponekod so se vrgli le na telovadni odsek, za tega t>e dela, za tega prirejajo seje in predavanja, na celotno društvo pa so pozablja in zato nima ne sej ne predavanj ne drugih prireditev. In vendar mora veljati povsod načelo, da je društvo kot tako več, in d« torej zasluži več pozor-
nosti, kakor posamezni odsek, ki je le del celega društva. Pri snovanju ožjih odborov po deželi pa se ne gre toliko za ime, naj se imenuje dekanijski ali okrožni odbor ali kako drugače. S. K. S. Z. je predlagala take odbore po de-kanijah, ker je ta razdelitev po dekani-jali skoro najbolj prikladna, da se voditelji društev večkrat snidejo in posvetujejo o društvenih zadevah. Odbor sestoji iz odposlancev posameznih izobraževalnih društev, potemtakem je nepotreben strah nekaterih gospodov, ki se boje, da se jim ne bi z dekanijskimi odbori nakladalo novih bremen. V, kratkem se vrši v Ljubljani sestanek dekanijskih odborov. Pri ti priliki se spopolni osrednji odbor S. K. S. Z. z zastopniki iz posameznih dekanij in napravi načrt za zimsko delo naših dru-štev. Naj bi se torej v teku treh tednov osnovali povsod dekanijski odbori, kjer jih še ni, da bo poten i mogoče skupno delo v prospeh izobraževalnih društev.
4- Biankinijevi kozolci. G. Bianki-ni, narodni zastopnik dalmatinski, izdaja »Narodni list« v Zadru. Popreje je bil zelo radikalen. V besedah je še danes. V dejanju je pa zlezel popolnoma pod vladno klop, kakor je dolg in širok. In zato porabi vsako še tako neumno priliko, da se v svojem listu za-dere v dr. Šusteršiča, kot reprezentanta odločnega in resnega boja za pravice slovenskega in hrvatskega naroda. Tega veselja g. Biankiniju ne bomo kratili, kajti tu tolče z marelo ob skalo. Če ga to samo tako plemenito kakor duhovito delo veseli, naj je slobodno nadaljuje. Razbil bo samo svojo marelo druge škode ne bo. — Značilno za taktnost in kolegijalnost g. Biankinija pa je, da se zaclira brez vsakega povoda v svoja dalmatinska tovariša gg. Prodana in Dulibiča, ki sta člana iste »Zv. juž. Slavena«, kateri pripada tudi častitljivi g. Jura j Biankini! Ne vemo, kaj porečeta napadena gospoda k tej najnovejši maniri g. Biankinija, ki hoče za vsako ceno vselej imeti prav: bo-disi da kot najradikalnejši vitez (seve z besedami) razgraja zoper vse, kar eksistira, zlasti pa zoper dunajsko avstrijanstvo — bodisi da kot ponižen sluga dunajske vlade Iz zasede strelja na poštene in dosledne slovan. poslance. On ima zmirom prav — kadar kaj zapiše v svoj »Nar. list«, potem »Roma locuta«. — Iz tega pa ne sledi, da bi vsakdo moral to mirno prenašati, zlasti pa, kadar »Narodni list« tako očitno pači resnico, kakor v tozadevnem članku. Očitali smo dalmatinskemu vladnemu kvartetu, da se je odtegnil glasovanju o znanem Stanekovem predlogu. Biankini izjavlja, da glede njega to ni res, češ, da je glasoval za Stanekov predlog. Dobro, g. Biankini je glasoval. Niso pa glasovali drugi člani kvarteta, zlasti ne Ivčevič in Vuko-vič. In to, akoravno so bili na Dunaju in bi bili tedaj lahko glasovali. Izgovor na gg. Dulibiča in Prodana tu prav nič ne velja, temuč kaže le slabo organizacijo »Zveze južnih Slavena«, ki ne skrbi za to, da so njeni člani o pravem času na mestu. Odgovornost zadene klub, t. j. »Zvezo južnih Slavena«, kateri pripada tudi g. Biankini. In če sta gg. Dulibič in Prodan tisti dan v nujnih in velevažnih opravkih bivala v Dalmaciji, jih bode osebno opravičil vsak objektiven in pameten človek. To pa nikakor ne velja o poslancih, ki so bili na dan glasovanja na Dunaju, pa so se nemški vladi na ljubo odtegnili glasovanju o proračunu! G. Biankini je tedaj izkazal svojim sokvarte-tašem Ivčeviču in Vukoviču sla/o uslugo z načinom svojega zagovora. Če je pa konečno g. Biankiini iz svoje domače apoteke zopet na dan spravil »terorizem«, mu to slabo prija. Naj raje govori in piše o terorizmu, ki se je zgodil v Makarski od strani njegovih sedaj najožjih političnih prijateljev. To je terorizem v pravem pomenu besede — ne pa pošteno glasovanje v parlamentarni korporaciji, kjer odločuje večina. V Zadru mora biti grozno vroče — sicer bi ne mogel g. Biankini videti »terorizma« v tem, da je v »Narodni Zvezi« obveljalo to, za kar je glasovala večina. Po njegovem mnenju bi morala odločevati volja manjšine, absolutna volja vladnega kvarteta — in po mnenju g. Juraja to ne bi bil terorizem, temveč vseskozi pravilen proces. — Čuden patron, g. Juraj Biankini, odkar je zlezel v vladno barako. Sicer mu pa želimo vse dobro.
Dalmatinski vladni kvartet se je pomnožil v kvintet, kajti po zadnjem govoru sc mu je pridružil slavni g-Trešič-Pavičič. Čestitamo!
4- Se eden, ki se mn tresejo hlače.
Poslanec Trcšič-Pavičič, ki sicer tako rad dela v »radikalizmu«, je tudi zgubil korajžo za odločen boj v zadevi jugoslovanskih vseučiliških zahtev. Na volivnom shodu sc je izrekel zoper obštrukcijo, za katoro je sam glasoval
in je torej za to, da Jugoslovani sramotno odnehajo sredi boja. In vse to — ker se boji razpusta zbornice. Kajti, razni dobri poznavalci dalmatinskih razmer trdijo z vso odločnostjo, da v slučaju novih volitev nima g. Trešič niti najmanjšega upanja več na zmago. Njegovi volivci da so zdavna spoznali, da so kruto zgrešili, ko so volili tega »vernega« učenca znanega prof. Masa-ryka za svojega poslanca. — Hinc illae lacrimao. Ker hoče g. Trešič še 3 leta ostati poslanec — zato morajo Slovcn-ci in Hrvati zlezli pocl klop. G. Trešič se pa zelo moti, če misli, da mu bo njegova jeremijada kaj pomagala. — Njemu ravno tako malo, kakor njegovemu mojstru prof. Masaryku.
+ Trde pesti Je treba, pravi včeraj »Slovenski Narod« — na Portugalskem in sicer proti »klerikalcem«. Tako je naziranje o »svobodi« pri naših liberalcih. Sami cvilijo in že štirinajst dni pišejo o vladni »trdi pesti« — za »klerikalce« pa žele »trdih pesti« celo daleč tja na Portugalsko. So res prijazni, dosledni in svobodoljubni gospodje na-ži liberalci!
+ Umeščeni so bili: na župnijo Mirna peč č. g. Anton Zore, na župnijo Motnik č. g. Ivan Plahutnik, na župnijo Češnjice č. g. Pavel Perko.
-j- Občni zbor »Duhovske zveze« v Gorici se je vršil v petek, 26. t. m., ob precejšnji udeležbi. Odborniki so stari, namreč: Dr. Žigon, župnik Grča, župnik Razpet, katehet Tabaj in kurat C. M. Vuga. V razsodišču so: dr. Srebrnič, dr. Pavlica, kurat Valentinčič.
—	Umrl je v Zagrebu prebendar, častni kanonik in stolni pevovodja Fr. Kostan jevac.
—	Oo. kapuclni na Reki praznujejo jutri 3001etnico, odkar se je njih samostan ustanovil. Temeljni kamen je bil vzidan 28. avgusta 1610 na zemljišču, ki ga je kupil cesar Ferdinand II.
—	Kranjski avtomobilni klub. Na odborovi seji dne 20. t. m. se je poleg drugih važnih zadev sklenil prvi avtomobilni klubov izlet. Isti je določen na dan 4. septembra t. 1. Vsi kranjski av-tomobilisti se vabijo, da se snidejo ob 1. uri popoldne v hotelu »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru, kjer bo skupen obed. Gostje dobrodošli! Ob 3. uri popoldne skupen polet na Bled in ob pol 6. uri sestanek v hotelu Mallner isto-tam.
—	Legar je izbruhnil na Mirni. Zbolel je tudi župnik g. Kocjančič.
—	Drugo poštno zvezo z Ljubljano dobi Vič s 1. septembrom. Ob 3. uri 15 minut popoldne je odhod z Viča, prihod v Ljubljano pa ob 4. uri, odhod iz Ljubljane pa ob 4. uri 15 minut, prihod na Vič pa ob 5. uri popoldne. V viški občini je od dne do dne živahnejše obrtno gibanje in zadnji čas je že bil, da se nam da poleg dopoldanske še popoldansko poštno zvezo z Ljubljano.
—	Nemški jedilni listi na Hrvatskem. Iz Zagreba se poroča, da je hrvatsko društvo natakarjev uvedlo akcijo, ki ima namen, odpraviti povsod nemške jedilne liste, kjer so bili doslej .v navadi, ter jih nadomestiti v vseh hrvatskih deželah s popolnoma hrvaškimi.
—	Samoumor z dinamltom. Dne 24.
it. m. se je ob 1. uri ponoči usmrtil v Rablju ženijski narednik Alojzij Gcn-ser z dinamitno patrono. Glavo in zgornji del telesa mu je popolnoma razme-sarilo in odtrgalo od trupla. Genser je bil tri leta nadzornik poslopij vojaških utrdb v Rablju. Bil je soliden človek in zelo priljubljen pri prebivalstvu. Izvršil je samoumor bržkone radi zasebnih dolgov, ki so ga zadnje čase zelo težili.
—	240 K je ukradel Pet(jr Lauss-egger, rodom v Šmarjeti na. Koroškem, svojemu mojstru g. Ludoviku Korenu na Dobravi pri Borovljah ter po tatvini neznano kam pobegnil.
—	Slovesno blagoslovljenje novih velikih orgel v župni cerkvi na Bledu bo v nedeljo, 28. avgusta 1910. Spored: 1. Ob 10. uri dopoldne blagoslovljenje novih orgel- 2. Po blagoslovljenju slavnostni govor preč. g. kanonika dr. Andreja Karlina, po govoru darovanje za nove orgle. 3. Ob pol 11. uri slovesna sveta maša; z orglami spremlja pre-blagorodni g. prof. Anton Foerster. — Ob 4. uri popoldne cerkveni koncert. Med posameznimi točkami prosto pre-ludiranje z različnimi registri. Orglata prof. Anton Foerster in stolni kapelnik Stanko Premrl. Orgle je izvršil orglar-ski mojster Milavec v Ljubljani, omari pa c. kr. konservator Vurnik v Radovljici. Vstop h koncertu prost. Prostovoljni darovi za pokritje velikih stroškov sc bodo hvaležno sprejemali pri vhodu v cerkev.
—• V Borovnici smo prišli na sled zopet, nekemu steklemu psu, ki je nevarno oklal voč oseb. Čcgav je pes, se Še ne more dognati.
—	Prijatelj kurjega mesa. Jožefu Cemaku, gostilničarju na Glincah, je bilo iz kurjega hleva ukradenih več pi-
ščancev, te "dni pa še en velik petelin in ena kura. Ker so bile kure ponoči vedno zaklenjene in je lastnik našel zjutraj ključavnico v redu in vrata zaprta, se sumniči, da se dotični tat, kateremu so gotovo tamošnje razmere dobro znane, nahaja v bližini.
— Kolo ukradeno. Iv. Kozina, tovarniški delavec in posestnik na Viču, ima svojo hišo na sredi vrta in je precej oddaljena od costc. Pred par dnevi je pa prišel ponoči neznan tat, kateremu pa morajo biti domače razmere dobro znane, ter izmaknil Kozini kolo. Tat se zasleduje.
Po Hofrlchterlevem zgledu.
Line, 27. avgusta. V Riedau pri Schardingu sta bila aretovana vpoko-jeni nadrevident drž. železnic Ivan Kastellitz in njegova žena, ker sta poslala neki ženski strupene praške. O tem dogodku se poroča: 661etna Lavra Moravek v Lipnici na Zg. Štajerskem je leta 1901 izročila Svoji teti Berti Ka-rob imetje 12.000 K, ki naj bi se po njeni smrti izplačalo vnukinji Karobove. Do smrti pa si je pridržala pravico do obresti. Ko je Karobova umrla, je prevzela upravo tega denarja njena hčer Lavra Kastellitz, ki je poročena z uradnikom severne železnice, čegar hči Ber-ta bi bila dedinja omenjenega denarja. Moravekova je dobivala redno vsakega pol leta obresti, izostali so denarji samo letos dne 1. julija. Na svojega godu dan 17. julija je dobila Moravekova zavojček čokoladnih bonbonov, kar se ji ni zdelo čudno, ker je mislila, da je po-šiljatev od Karobovih. V zabojčku so bile tri vrste bonbonov. Prvi dve vrsti je pojedla Moravekova, ne da bi čutila količkaj slabosti. Kakor hitro pa jc pojedla prvi bonbon tretje vrste, ki je bila sestavljena vsa iz šokoladnih hroščev, je občutila hude bolečine v želodcu. Izpila je takoj nato večjo množino mleka, nakar ji je odleglo. Moravekova je povedala o dogodku neki svoji prijateljici, ki ima za moža zdravnika. Ta je preiskal bonbone ter je dognal, da vsebujejo toliko sublimata, da se lahko usmrti ž njim človeka. Na njegovo prigovarjanje je Moravekova naznanila vso zadevo 7. avgusta policiji v Gradcu. O tem takoj obveščena dunajska policija je dognala, da je bil zavojček oddan na dunajskem kolodvoru severne železnice. V bližini tega kolodvora stanuje Castellizeva družina, ki živi v zelo slabih razmerah in je že davno porabila 12.000 K, premoženje Morakove. Lc s težavo so Gastellizovi pošiljali obresti. K temu činu jih je bržkone do-vedla Hofrichterjeva afera. Dunajska policija je aretovala zakonska Castel-liz in njuno hčer Bcrto v Ridau-u na Zgornjem Avstrijskem, kjer so bili na letovišču.
NESREČE OB TIROLSKIH VAJAH.
Ob vajah na Tirolskem ob navzočnosti nadvojvode Evgena in kornega poveljnika pl. Schemue med Tridentom in Rovereto so sc zgodile velike nesreče. Vadili so se ob hudi nevihti cesarski lovci, inianterija, kakor tudi več gorskih baterij. Dva cesarska lovca, ki sta bila na patrulji, sta padla v prepad in se tako poškodovala, da sta kmalu umrla. Tretji tovariš, ki jima je hitel na pomoč, je tudi zdrčal po skalah in se nevarno poškodoval. Roke sta si zlomila neki nadporočnik in neki stotnik generalnega štaba. Več vojakov se je poškodovalo. Nadvojvoda je ukazal prekiniti vaje, ki so bile ukazane tri dni. Pričeli so vaditi v ponedeljek na Bondonu, v višini 1600 m, 8 km južno-zahodno od Tridenta. Deževalo je že v ponedeljek, v torek je zopet divjala nevihta. Ponesrečena vojaka sta iskala krajše poti in sta ponesrečila.
Ljubljanske novice.
NEPOTRDITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA.
+ Nepotrditev Hribarja. — Liberalna stranka proti Hribarju. Sklep, ki ga jc storil izvršilni odbor narodno-napredne stranke, ne pomenja nič drugega, nego da liberalna stranka žrtvuje svojega načelnlkal Postopanje liberalne stranke napram nepotrditvi Hribarja je brez izgleda. Sklep se je glasil, kakor znano: »Stranka prepusti inici-jativo o tej zadevi svojemu načelniku«, to se pravi, Ivanu Hribarju samemu. Ivan Hribar je pa v tej zadevi osebno prizadet. Po sklepu svoje stranke pride tedaj Hribar v naravnost nomogoč položaj. Če izreče, da ne kandidujo več, ali če zopetne izvolitve ne sprejme, bodo mnogi rekli, da jc vrgel puško v koruzo. Če pa zopet kandiduje in ponovno volitev sprejme, se bodo našli zopet ljudje, ki bodo rekli, da je stavil svojo osebo nad »interese stranke«. Nobena stranka na svetu ne postopa v kritičnem položaju tako s svojim načelnikom, kakor naša liberalna stran-
ka. V takih" okoliščinah, ko utegne priti načelnik stranke osebno v dvomljiv položaj, če se mu prepusti odločitev, prevzame vsaka taktna in samozavestna stranka sama inicijativo in odloči to, kar spozna prav v interesu stvari, stranke in v kritje svojega načelnika. V takih trenotkih mora stranka s a m a postopati, v stvari sami ukreniti, kar se ji zdi potrebno. V danih okoliščinah pa prepuščati odločitev osebno prizadetemu načelniku — se pravi obglavlti ga. In to hoče storiti liberalna stranka ali vsaj nje »Izvršilni odbor«. Iz kakih vzrokov? Mogoče je le dvojno: ali hočejo pregorki »prijatelji« in somišljeniki Hribarja porabiti priliko, da se ga iznebijo — ali pa jc liberalni stranki o njegovi potrditvi več znano kot bi javnost prenesla, če bi se ti vzroki konkretno obelodanili. Bodi eno ali drugo; gotovo je, da ti dogodki v liberalni stranki ne utrjujejo njenega že itak majhnega ugleda. Nam je to seveda prav!
lj Kako se imamo v Ljubljani.
Ljubljana je brez župana in glasom včerajšnjega »Slovenskega Naroda« se je bati, da se res izpolni grozno dr. Tavčarjevo prerokovanje, »da Ljubljana brez Hribarja živeti ne more«. Tako čudne vesti sc čujejo o — koleri in včerajšnji »Narod« ima notico »Zadnje odredbe Župana Hribarja«, v kateri piše glede varnostnih naredb proti koleri: »Ravno v trenotku, ko je bil župan Hribar obveščen o nepotrditvi, prišel je svetnik dr. O. Krajec k njemu s konceptom oklica in z rešitvijo ostalih naredb, katerih aprobacijo jo župan seveda prepustil potem magistratnemu ravnatelju Vončini.« — Tako tedaj vsa Ljubljana ve, da je nevarnost za kolero sedaj v Ljubljani nekoliko večja, ker bo dr. Krajčev oklic aprobiral »strokovnjak« Vončina in ne »strokovnjak« Hribar. Človek bi dobil res kolero že od takih »Narodovih« notic. — Sicer so se pa Ljubljančani že precej sprijaznili z mislijo, da bo dr. Tavčar njihov župan. Hvalijo zelo njegovo demokratičnost, ker so z navadnim fijakar-jem vozi na magistrat. Tavčarjeva volitev za ljubljanskega župana je že zagotovljena. Občinski svetniki se boje, da bi v nasprotnem slučaju prišel na magistrat vladni komisar v osebi vladnega svetnika viteza L u s c h a n a. To bi bilo zelo neprijetno. Za p o d ž u p a-n a pa bo izvoljen, kakor se govori, Iv. Hribar, ter bi se dr. Tavčar moral pravzaprav zadovoljiti le, da bi bil nekak »naslovni župan«, prave županske posle pa bi opravljal Hribar, kadar bi imel čas. Nekateri so želeli za podžupana g. Lončka, najbolj moder pa je bil celjski »Narodni Dnevnik«, ki se je dal potegniti, »da se govori tudi o klerikalnem kandidatu za podžupanski stolček«. Kdor ve, da razun g. Likozar-ja ni nobenega klerikalnega uslužbenca v občinskem svetu in so v občinskem svetu sami pristaši narodno-na-predne »struje«, se ho čudil, kako imenitno poznajo položaj celjski napred-njaki. Pravijo, da g. Jos. Turk jako zameri, ker so nihče nanj ne spomni kot »obrtnika«. Pravi, da ga je vrgel Fran-chetti. Še bolj žalosten je dr. Oražen, ki je tako obupal nad pametjo in razsodnostjo svoje stranke, da se namerava preseliti v Gradec. Sploh so tudi tisti mladini, ki so še izven občinskega sveta, jako vznevoljeni. Dr. Žerjav je iz energičnih dr. Tavčarjevih besedi spoznal, da »Skala« ne bo postavljala kandidatov za občinski svet in tudi on namerava obrniti nehvaležni Ljubljani hrbet in oditi v bolj hvaležni in razumni Trst. Kot vzrok odhoda bo navedel bolezen, pravi vzrok pa bo tudi — Agro Mercur. Vodstvo ljubljanske struje mladinov ostane potem samo v rokah Ribnikarjevih in Zalarjevih. Dr. Tavčar je vsekakor na vrhu, če se tudi nekateri gospodje učitelji iz »Učiteljske tiskarne« jako kislo drže, ker jih je te dni nazval za politične vajen-c e , katero častno, od liberalnega prvaka dano ime mora liberalnemu uči-teljstvu ostati v spomin na čas, >*ko jc dr. Ivan Tavčar postal ljubljanski župan«. Različna ugibanja, zakaj Ivan Hribar ni bil potrjen za ljubljanskega župana, seve ne potihnejo. Dr. Tavčar vsak dan bolj dolži mladine — že ve zakaj. Nemci govore, da je na potrditev zelo vplivalo to, da je Hribar tajil, da je tclefonično od deželnega predsednika zahteval ob septemberskih dogodkih vojaško asistenco in da je potem deželni predsednik Hribarju v javni seji deželnega zbora dokazal, da jc njegovo tajenje neresnično. Upamo, da bodo v kratkem prišli na dan pravi vzroki. Morda jih izvemo žo v sredo, morda pozneje. Govori so namreč, da. pride k volitvi župana vladni komisar. Ljubljana je popolnoma mirna; razburilo je tudi ni poročilo, da jo deželno sodišče konfiscirani Hribarjev oklic označilo kot prestopek proti javnemu miru in redu po § 300. drž. zak.
Semtertje so čujejo med prebivalstvom dovtipi na račun »Slovenskega Nar.«, ki se je tako imenitno šalil s Hribarjevimi popotresnimi zaslugami, in vse inženirje, stavbenike, ki bi novo Ljubljano zgradili tudi brez Hribarja, popolnoma prezrl, da, prezrl je celo gospoda Duffeta in imenitno ljubljansko regulacijo, ki je priča čudne nepristra-nosti in doslednosti. Liberalna stranka mora imeti res mnogo reveže v v svoji srodi, da tako javno priznava, da bi boljše nihče v njej storiti ne mogel. To se na eni strani Ljubljančanom zdi jako zabavno, še bolj jih pa zanima najnovejša ljubljanska Strassnoff-afera, katero je doživel te dni gosp. Ivan Hribar in o kateri je čutil čudno potrebo, da jo sam sporoči javnosti, ker je menda sam čutil, da jo menda ven-< darle preveč »nasedel«. Zglasil se jc te dni pri Hribarju neki »eleganten mlad mož«, ki se mu je predstavil kot, »tehnik Ferenčič« in kot »zvest njegov pristaš«. To jc na Hribarja tako vplivalo v teh težavnih dneh, da mu jc dal takoj 10 kron. Nekaj dni pozneje jo prišel ta »zvest pristaš« zopet pumpat Hribarja, češ, »da bodo on in drugi akademiki zvesto stali ob njegovi strani ter delali zanj, pa naj se zgodi kar hoče«. Tudi to pot »zvesti pristaš« ni šel suh od Hribarja. Sedaj se je pa pokazalo, da jc bil to neki »hoeh-stapler«, na katerega sc g. Hribarju ni prav nič zanašati. Tako se v resnem času tudi marsikaj smešnega dogodi. Mi prav mirno čakamo nadaljnih dogodkov, saj je končno vendarle preskrbljeno, da eden vendar ostane na magistratu, dasi sc črna nelivaležnost njegovega sodelovanja z županom Hribarjem ni te dni spomnila niti z eno besedo. V županovi predsobi ostane g. Zancek, kot živa zapuščina, in s tem je poskrbljeno, da so sistem na magistratu ne bo spremenil. S toni so liberalci za sedaj lahko zadovoljni.
1 j Vedno bolj prihaja na dan kdo je kriv Hribarjeve nepotrclitvo. Včerajšnji »Slovenski Narod« piše: »Politični grehi mladinov so dali Schvvarzu največjo orožje za boj proti Hribarju in v tem smislu so mladini največ krivi Hribarjeve nepotrditve.« — To je že popolna razsodba o največjem in glavnem krivcu. Da bi bili pri »Slovenskem Narodu« »klerikalci« kedaj »nedolžni« tega seve slovenska javnost ne sme doživeti, zato »Narod« piše, dasi sam dobro ve, da sc zopet laže, »da so klerikalci skrivaj stali na strani vlade«. O tem, kdo jc stal »skrivaj na strani vlade« pa mladini po Ljubljani vse nekaj drugega govore in dr. Tavčarju in Tril-lerju so te govorice, ki so zašle tudi v en del liberalnega časopisja, dobro znane, ker grozita s — tožbami. Gospodje bodo morali najprej glede te afere pometati le pred svojimi pragi.
lj Kaj so mladini? Tržaška »Edinost« je te dni priobčila članek, v katerem je mladine povzdigovala v deveta nebesa in trdila, da narodno - napredna stranka razpade, ako bi mladinov ne bilo. Dr. Tavčar odgovarja na to v »Narodu«: »V »Edinosti« je izšel včeraj slavospev, ki so ga spisali mladini in v katerem sami sebe povzdigujejo v deveta nebesa. Ta otročja samohvala je obudila v Ljubljani veliko veselost, saj pa je tudi že presmešno, kako važnost si pripisuje peščica mladih gospodov in kako svoje študentovske nezrelosti prodajajo kot tako znamenite ideje, da bi napredna stranka hitro zadobila go-spodstvo, če bi se ravnala po njih in po nasvetih te družbice. Celo o boju v stranki se jim sanja, prav kakor da bi imeli kdo ve kako zaslombo med pristaši stranke in kakor da bi že bili mogočen faktor, ko jih je v resnici vseh skupaj ravno za. eno mizo in so jih vsi razumni ljudje že do grla siti. O kakem boju v stranki seveda ?<• govora ni. Mladini samo zgago delajo, drugega nič. Boji nastanejo, kadar sc vnamejo nasprotja med političnimi potencami, dokler pa le politični vajenci sitnosti stresajo in spletkarijo, dotlej o kakem resnem boju še govora ni. Neslana je ta samohvala tako, da bolj ne more biti, naravnost impertinentno pa je, da govore ti mladini o svojem političnem in gospodarskem delu, zakaj, kar so ti mladini storili, je stranki samo škodovalo, celo vnajvečji meri škodovalo in je stranko spravilo v najhujše stiske. Za. stranko bi bilo stokrat bolje, da teh mladinov ni nikoli pustila z vrvice. Naravnost gorostasno pa je, da pisarijo ti mladini po »Edinosti« tako, kakor da bi narodno - napredna stranka morala razpasti, če bi jo mladini zapustili. Za narodno - napredno stranko bi bilo prokleto žalostno, če bi bila njena eksistenca odvisna od teh gospodov. Na srečo pa ni. En tucat ljudi več ali manj, to pri resnih strankah nič ne šteje. Če bo kdaj narodno - napredna stranka tako daleč prišla, da bo njen obstanek odviscu od te družbe, potem žo sploh
nor bo več stranka. Tako daleč pa še dolgo, dolgo no bo prišlo!« — Lepi komplimenti!
lj Nemci za Hribarja. »Slovenski Narod« so jo v svoji preveliki gorečnosti danes zjutraj zaletel. »Narod« poroča: »Včeraj jo nekdo našo! na Čevljarskem mostu zaprto pismo in brez naslova. Ko ga jo pobral in pogledal, kaj je v kuvertu, je našel v njem mal listič, na katerem jo bilo zapisano to-lo: »D o r Hribar i s t u 11 d b l e i b t d o o h g r o s s , o b g 1 e i c li g o k r a n k t d u i" c h u n v e r d i e n t e s Los !« — Res ginljivo! To je res sreča, da se je ta listek našel in ga ni burja odnesla. Pričakujemo, da ga »Narod« razstav' v svoji izložbi in potom izroči g. Aškc cu. Ta listok jo treba priložiti listi nem ško - slovenski pogodbi, katero jo podpisal Ivan Hribar, da so ludi poznim rodovom ohrani dokaz, kako so Nemci hvaležni možu - zavezniku, da jim je pogodbo podpisal.
lj Porotne obravnave so prično v Ljubljani prihodnji ponedeljek dno 29. t. m. V ponedeljek bo stal pred porotniki Franjo Kotnik, delavec brez stalnega bivališča, obtožen hudodelstva tatvine in S 129- I. b. k. z.
li Porotna obravnava proti Hlad-niku in njegovi soprogi. Prihodnji torek sc prično v Ljubljani porotna obravnava proti zakonski dvojici Hladni k. Obravnava bo trajala tri dni: dne 30. avgusta, 1. septembra in 2. septembra. Prič bo 70, od teli bo okolu 40 osebno zaslišanih. Pran Hladnik je ob-tožen poizkušejiGfjn zavrainega umora svoje matere, posilnosti z nevarnim pretenjem, dveh goljufij z mcnjicama, zapeljevanja h krivemu pričevanju in k hudodelstvu obrekovanja ter kride. Njegova žena Emilija jo obtožena sokrivdo. Da bode porotnikom sodba lažja, bodo nekatera Hladnikova pisma v poroiniški dvorani projecirana s skiop-tikonom. Sodišče jo iz policijskih in zdravstvenih ozirov odredilo, da so število poslušalcev omoji na primerno število. Vstop v sodno dvorano jo dovoljen samo proti vstopnici, katero bo za vsaki dan posebej med pol 9. in 9. uro dopoldne izročala pisarna predsedni-štva deželnega sodišča. Vstop na galerijo jo občinstvu vobčo prepovedan.
I j Dve tiskovni pravdi bodo obravnavalo v prihodnjem zasedanju ljubljansko porotno sodišče. V soboto dno 3. septembra so prično likovna pravda proti Fran ju P i r e u. Pirca toži bivši ravnatelj »U 11 iona« g. Bračič. Dno 9. septembra pa vrši tiskovna pravda proti Francetu ilabe. Toži ga soe. dom. g. C.obal.
1 j Morilec svoje žene prsd ljubljanskimi porotniki. Dne 5. septembra pride pred ljubljansko porotnike France M a r t i n c k , železniški dclavec v Kurji vasi pri Jesenicah, ki jo obložen za-vratnega umora svoje žene.
lj Poročil sc jo danes g. Kuno Hočevar, c. kr. gimnazijski profesor, z gdčno. Franjo Č e r 11 e. Čestitamo!
lj Umrl je danes zjutraj ob 4. uri v Mostah pri Ljubljani ondotnj župan g. Franc Zakotni k. Svetila mu večna luč!
lj Gospod in gospa Draguiinovič
bodeta lotos sodelovala na slovenskem gledališču v Trstu.
lj Prijeti vtihotapec. \ četrtek okoli polnoči je policija prijela v Zvezdi brezposelnega ključarskega pomočnika Karla Selaka iz Novega mesta, kateri se jo bil podnevi vtihotapil v neko hišo v Wolfovi ulici z namenom, da bi kaj ukradel. Ker je Selak že predkaznovan, so ga izročili sodišču.
lj Sadje je kradlo le dni več mladih dečkov v Mali Čolnarski ulici nekemu posestniku ter mu odneslo okoli 60 post debelih jabolk, poleg tega so mu pa napravili precejšnjo škodo na jablanih.
lj Zatekel so jo rjav pes srednje velikosti, ki ma bole noge in ono uho pre-griznjeno ter čuje na ime »Poki«. Znamka ima št. 348. Kdor ga je ujel, naj o tem obvesti Frančiško Vidmarje-vo v Streliški ulici, št. 16.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Enzi, hči železniškega poduradnika, šest mesecev. — Ana Ulčar, hiralka, 73 let. — Vida Trefalt, posestnikova hči, 4 me seco. — Antonija Vovk, delavka, 23 let.
—	Anton Markelj, delavčev sin, 2 leti.
—	Franc Grošelj, občinski ubožec, 64 let.
IZ PARLAMENTARNIH KROGOV.
Poslanec Udržal je sklical sejo parlamentarne komisije »Češkega kluba«
dne 2. septembra v Prago. V seji bodo razpravljati tudi o delozmožnosti češkega deželnega zbora.
Dr. Baxa jo imel v Kolinu voliven shod, na katerem se je izjavil za enoten češki klub, ki naj zasleduje skupno taktiko po načelih parlamentarne večine.
»Nemško - narodna korespondenca« ni nič kaj zadovoljna z rešitvijo kanalskega vprašanja in izjavlja, da ni vrjetno, da pritrdi parlament paktu med Poljaki in vlado glede na zgradbo kanalov Galiciji v korist.
HRVAŠKO.
Vse stranke se marljivo pripravljajo na volitve in obdržavajo posvetovanja.
Posebni odbor dosedanje večine 7. vso naglico izdeluje program za združitev v enotno stranko, a ta misel nima veliko izgleda na uresničenje, ker naprednjaki baje nočejo popustiti svojega versko-prosvetnega, t. j. svobodomiselnega programa. Udali so se le v toliko, da so glasovali za resolucijo, da nova stranka stoj na stališču »svobodne vesti«, da pa. ne pobijaj običajev in šeg, ki obstoje po zakonu ali navadi. Dr. Novosel je nato izjavil, da duhovščina te programne točke ne more sprejeti. Sploh izhaja iz vsega, da bo nova stranka nosila barve liberalizma in za pošteno duhovščino v njej ne bo mesta; del duhovščine se bo najbrže priklopi! skupini »Nar. Obrane« (slavonska hrvatska stranka prava), drug del pa skupini »Hrvatstva« (krščanskosocial-11a stranka). V državnopravnem oziru jo v novem programu sprejeto nagod-beno stališče, a obenem zahteva, da sc nagodba skozinskoz drži; prizadevalo se bo tudi doseči revizijo. Sicer pa se koalicija kot taka pripravlja 11a volitve in je izvolila volivni odbor, v katerem so zastopniki vseh strank (tudi dr. Novosel).
NOVI TOPOVI V GIBRALTARU.
V Gibraltaru so preizkušali novo velike topove. Pokanje se jo čulo celo v 50 km oddaljenem Tangru, kjer so žvenketala celo okna.
ČRNOGORSKO SLAVLJE.
Z ozirom na črnogorsko slavijo objavlja »Frcmdonblatt« zelo simpatičen članek glede na črnogorskega vladarja, ki ga spoštuje tudi naš cesar.
NAPETOST NA PORTUGALSKEM.
»Daily Mail« piše, da jo- pripravljena vsa armada in mornarica za slučaj, če bi nastali nemiri ob volitvah, ki so razpisane 28. t. m. Vlada jo prepovedala shode in izprevodc, ker so boji, da zmagajo katoličani.
ANEKSIJA KOREJE.
»Novo Vreme« primerja aneksi jo Korejo z angleškimi boji v Normandiji. Dvomi, da sc vzdrže Japonci v Koreji.
Kupujte is vtiiiiiee: „(J korist ßleiti Mmi\
Štajerske novice.
š Umrl je v Sevnici odbornik pouličnega društva »Sava«, g. Jožef Za-1 o k a r, Pogreb bo jutri v nedeljo ob osmi uri zjutraj.
š Nemška zmaga. Pri občinski vo-1 i t v i v št. Vidu pri Ptuju so zmagali •pristaši ptujskega »Štajerca«.
š Dekle streljalo na dekle. Iz Fra-ma se poroča: V sosednji občini Ranče, so jo 23. t. m, zgodilo težko hudodelstvo. Posestnika hči, Alojzija Tropin iz Ranč, je hotela s samokresom ustreliti 18 lot staro Marijo Žigart, viničarsko hči iz Reke, fara Hoče. Zadela jo je v trebuh in smrtno - nevarno ranila. Vzrok po-izkušenega umora ni znan. Oče Marije Žigart jo hčerko odpeljal drugi dan v Maribor v bolnišnico, orožniki pa hudo-delnico v zapor \ Maribor
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
GOZDNI POŽARI V AMERIKI.
N o w Y o r k , 27. avgusta. V državi Oregon so nastali gozdni požari. Pogorelo je tudi mesto Vendlin. V državi NVashington goro trije velikanski gozdovi. Iz angleške Kolumbijo in Kalifornije se poroča o nadaljnih velikih gozdnih požarih.
T s s o u 1 a (Montana), 27. avgusta, lu so aretovali tri osebe, ki so osumljeno,da so zažgalo gozdove. Število žrtev vslcd gozdnih požarov znaša v državah Washington, Idaho in Montana 300 oseb.
W a 1 1 a c 0 (Idaho), 27. avgusta. Zvezni gozdni nadzornik je izjavil, da jo 114 njegovih uslužbencev našlo smrt v gozdnem požaru. 74 jih pogrešajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
KOLERA V PRAGI.
Praga, 27. avgusta. Danes se je pojavil on slučaj kolere v Pragi. Kolera je v Prago zanešena z Dunaja.
BLED PRODAN?
Bled, 27. avgusta. Tu se širi govorica, da jo blejski grad kupil baje za 600.000 K dunajski industrijec Winkler, ki namerava ondi napraviti zdravilišče.
VREME.
Dunaj, 27. avgusta. Vremenska opazovalnica naznanja nestanovitno vreme.
ZAPUŠČINA JUGOSLOVANSKI AKADEMIJI.
Zagreb, 27. avgusta. Nedavno umrli vinkovački župnik Stojanovič jo zapustil Jugoslovanski akademiji 5000 K za delo o zgodovini slovanskega bogoslužja med Hrvati.
E JUTRIŠNJEMU PROGLAŠENJU
ČRNE GORE ZA KRALJESTVO.
Pomiloščeni minister.
Cetinje, 27. avgusta. Knez Nikolaj jo pomilostil povodom jutrajšnjega proglašenja Črne Gore za kraljestvo bivšega črnogorskega finančnega ministra Jovanoviča, ki je bil obsojen radi veleizdaje na 11 let težke joče in ki je bil že daljo časa bolan.
Ruska eskadra v Baru.
Cetinje, 27. avgusta. Ruska eskadra bo priplula v Bar 1. septembra. 2 njo bo prišel veliki knez Nikolaj Niko-lajevič, da čestita v imenu ruskega carja novemu črnogorskemu kralju. Rusko brodovje bo obstojalo iz treh ladij, ker sc je četrta oklopnica »Skala« pokvarila in je morala ostati v Gibraltarju.
Kralj Nikolaj na evropskih dvorih.
Cetinje, 27. avgusta. Čuje se, da bo po proglašenju Črnegore za kraljestvo kralj Nikolaj posetil peterburški, rimski in dunajski dvor.
Italijanski kralj v Črni Gori.
Cetinje, 27. avgusta. Kralj Viktor Emanuel jo odpotoval v Podgorico, od-kjer bo obiskal tudi Skadersko jezero.
Anarhisti v Črni Gori.
Cetinje, 27. avgusta. Predvčerajšnjem je prišel semkaj iz Italije grški anarhist Popageorgis. Bil je takoj are-tovan in zaprt. — Črnogorska vlada jo dobila nmogo anonimnih pisem od črnogorskih beguncev, ki so v Belgradu, v katerih se preti, da bodo preprečili jubilejne svečanosti. Izdane so strogo odredbe, da se onemogoči črnogorskim beguncem prihod v Cetinje.
Cetinje, 27. avgusta. Iz Italije došli brivec Patagarini jo bil aretovan kot anarhist ter sc je moral vrniti nazaj. Povodom jubilejskili svečanosti bo po-miloščonih mnogo obsojencev iz afere z bombami. Pomiloščenje pa ne bo splošno.
BOLGARSKI KRALJ FERDINAND — STROJEVODJA.
BelgratI, 27. avgusta. Bolgarski kralj Ferdinand je na svojem potovanju skozi Srbijo v Črnogoro vodil po stari navadi sam železniški stroj. »Politika« poroča, da je lokomotiva povozila in ubila nekoga železniškega čuvaja.
KNEZ EULENBURG IN KRIVA PRISEGA.
Berolin, 27. avgusta. Sodnijsko postopanje proti knezu Eulenburgu, ki je še vedno obtožen zaradi krive prisege, jo vslcd sklopa državnega pravdni-štva sistirano za dve leti. V tem času se tudi ne bodo vršile preiskave z Eulen-burgom.
GENERALNA STAVKA V BILBAU.
Madrid, 27. avgusta. Položaj v Bilbao jo vedno slabši. Prihodnji ponedc-liek bo izbruhnila generalna stavka.
PROTI FRANCOSKEMU GOSPO-DARSTVU.
Pariz, 27. avgusta. Iz Tangra se poroča: Nek tukajšnji angleški časnik po-
roča iz Rabata, ua je sklenilo več rodov pogodbo, po kateri bi se morali medsebojno podpirati v hrambi proti francoskim napadom. Med rodovi zelo vre. Iialibi ne prihajajo več v mesto. Trgovski promet se je skoro popolnoma ustavil.
PREDSTAVLJAVEC OBERAMERGAU-SKEGA SV. JANEZA — ŠOFER.
Monakovo, 27. avgusta. Predstav-ljavec sv. Janeza v pasijonskih igrah v Oberamergau-u Janez Bierling, bo jeseni za vedno opustil pasijonske igre ker ga je neka bogata angležka družina najela za svojega šoferja.
NEMŠKI VOHUNI NA FRANCOSKEM.
Pariz, 27. avgusta. V Verdunu so vjeli nekega nemškega vohuna. Dorna je iz Ilomburga ter je bival stalno na Alzaškem-Lotrinškem. Fotografiral je trdnjavo.
OROPANA KARAVANA.
Peterburg, 27. avgusta. V pokrajini Sejstanu so Afgani napadli karavano, prihajajočo iz Indije, in ubili štiri vodnike, med njimi dva perzijska vojaka. Roparji so odvedli s seboj 25 tovornih kamel.
PONESREČENA TOPNIČARKA.
Lizbona, 27. avgusta. Portugalska topničarka »Tejo« se jo v bližini otokov Berlenglas ob portugalskem obrežju ponesrečila. Človeških žrtev ni.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, to je preparat, katerega zdravniki večkrat priporočajo.
ZAHVALA.
Gasilska slavnost dne 13., 14. in 15. avgusta t. 1. je nad vse pričakovanje lepo in povoljno uspela. K uspehu so pripomogli razni činitelji in tem bodi izročena najtoplejša zahvala. Specijal-110 zahvalo pa izrekamo slavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu za izdatni prispevek, za prepustitev šol, za pogostitve itd.. Mladiki in onim strankam, ki so dale prenočišča na razpolago, gospem in gospicam, ki so požrtvovalno sodelovale pri slavnosti, damam, ki so obsipale goste, hišnim posestnikom, ki so z zastavami ali kakor-sibodi okrasili svoje hiše, hotelirjem in gostilničarjem, ker so povoljno in p« nepretiranih cenah postregli slovanskim gostom, najlepšo zahvalo pa tudi izrekamo vsem poljskim, češkim, hrvatskim in slovenskim gasilcem, ki so z mnogobrojno udeležbo poveličali slavnost.
Odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva,
dno 25. avgusta 1910.
vseh vozov pri stardu alpinske vožnje je bilo
LHURIN & KLEMENT
vseh odlikovanj so dobili vozovi
LHURIN & KLEMENT
Veliko zlato kolajno. .,,01	^ zlate kolajne,
lbS1	^ srebrne svetinje.
Tovarna Mlada Boleslav. Zastopstvo Nikodem&Wetzka
Gradec, Kaiserfeldergasse štev. 15.
Gospodična
želi ustopifi U službo v kako prodajalno kot knjigovodkinja ali kaka blagajničarka ali v kako posojilnico. Nalov pove upr. tega lista. 2423 (3)
V Ameriko in Kanado
zložna,
cena in varna
vožnja Cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačeqa pristanišča: Carpathia, 13 /9. Pnnnonio, 27. sept., Ultonia, H.okt. 1910. iz Li-verpoola: Liisitania, največji in najlepši parnik, 17./9. 8./10., 5./II., 17. 12. 1910, Mnuretania, 10./9.,
1./10., 29./10., 19./11., 10./12.1910. Pojasnila in vožne karte pri Andre) Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork lll.razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
7 1 ? IKO 707
7 I T = Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena —
IKO	se dobi samo pri H. SUrmER, Ljubljana, mestni trg
7 0 7 Lastna tovarna ur v Švici.	2018	Tovarniška varstvena znamka „IKO".
2452
t
Gasilno druStvo t Mostah naznanja, da je umrl njegov ustanovnik in načelnik, gospod
FRANC ZAKOTNIH
danes zjutraj ob 4. uri previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni v 41. letu svoje starosti.
Pogreb bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti St. 18 v Mostah k Sv. Križu.
V Mostah dne 27. avgusta 1910.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zrafini tlak 736-0 mm
26
27
Cai opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stan|e barometra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
736 1 17'9
si. jug.
344
332
12 8 264
brezvetr. si. jug
Nebo
jasno
megla pol. obl.
Srednja včerajšnja temp. 19 2", norm. 17-7°.
«9 ¿3
S S g
00
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajoio
osveževaino in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali aidnim sokovom, za to opozarjamo na
ssm
alkalična kislina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(VIII.)
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
felez. postaja, zdravilno kepaliSSe pri Karlovih varlh Prospekti gostoti) in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah s jestvinaml jn vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lastniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
cTSje se doBro je?
cfCjer znajo pravilno pripravljati izBorne cFeRatote. cfteceplno Rnji~ go vsakomur zastonj pošilja cRrva RranjsRa tovarna testenin v lir. 537	Bistrici.
Lokal
za prodajalno na Resljevi cesti štev. 7 se da za novcmber-termin v najem. Več se izve pri gosp. Reisnerju istotam.	2401
Prodajalka
pridna in poštena, se išče za mesec oktober v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Starejše imajo prednost. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	2412
Ifiem učiteljico
veselega in prijetnega značaja za podučevanje 7 letne deklice. — Ponudbe na Dr. Ferd. Mtillerja,
odvetnika v Celovcu.	2397
2 učenca
sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2372 lo
: Za slabokrvne In prebolele :
,KUČ'
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOV I C, Ljubljana.
KUNO HOČEVAR
C. KR. GIMN. PROFESOR
FRflNJA HOČEVAR ROJ. ČERNE
POROČENA,
LJUBLJANA, DNE 27. AVGUSTA 1910.

Potrtega srca naznanjamo, da je danes ob 4. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preminul v 41 letu svoje starosti, naš ljubi in dobri soprog oziroma oče, sin, brat in svak, gospod
Fran Zakotnik
župan, načelnik gasilnega društva in posestnik v Mostah
pri Ljubljani.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 28. avgusta 1910 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Mostah št. 18 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V Mostah, dne 27. avgusta 1010.
Helena Zakotnik
soproga.
Ivanka, Cirilka in Milka	Ivana Zakotnik
otroci.	mati.
Ivan Zakotnik	Marija Zaloker, Helena Pajnič
brat.	sestri
Albina Zakotnik	Ivan Zaloker, Josip Pajnič
2451	svakinja.	svaka.
Pozor
kolesaril I
Mesto K 110--
samo po K 80 -, z „Torpedo« prostim tekom po K 95"- prodajam za reklamo nova prvovrstna „Štajerska jjra-ška kolesa*'. Modeli 1910 z triletnim jamstvom. sveže, močne piitutnatike po K 5--, 0'-, 7'-; cevi po K 3 50, 4-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, enmjliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga voznih koles In Slvilnlh strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
Peki in pomočniki pozor!
Nova pekarija in stanovanje se odda takoj v najem. Kdor želi dobre peči in na dobrem kraju naj prevzame to pekarijo. Peči se začne, s 1. novembrom. Oddasta se tudi 2 stanovanji s kuhinjama na prijaznem kraju. Plača po dogovoru. Več se izve „pri Amerikancu" v Zeleni jami štev. 144, p. Ljubljana. 2448
ID HI
se proda radi izpraznenja stanovanja v kratkem času na ^Dunajski c. 19. III. Povpraša se vsaki dan 3 — 6. ure pop. razun nedelje.	2450 (2)
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najnovejše konfekcije! Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
„Angleško skladišče oblek"
0. Bernatovič, Ljuiliana, Mestni tri št. 5.
Sprejme se takoj pošten
mml?,i
2449
sposoben telečje mesarije. Plača dobra. Poizve se Poljanska cesta št. 27, Ljubljana.
• v
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8-1
»V
se sprejmejo takoj na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista. 2325 3
da je praško domače mazilo v vsakem gospodinjstvo neizogibno potrebno.
Ze 40 let se je izkazalo mecilno vlačilo mazilo, tako-zvnno prasko domače mazilo, kot zanesl|ivo sredstvo rn obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetju In bolečine, hladi in pospeSujc rac»lj«n|c. (j^iC HazpoSilja se vsak dan.
I puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-Slce, za K 7-— pa tO puSIc poštnine prosto na vsako postajo avstro-onrske monarhije.
Poior na ime izdelka, li-delovalel)a, ceno in varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20—i
B. FRAGNER, c, in kr. dvorni dobavitelj
lekarna .Pri črnem orlu"
Fraya, Mala strani, vogal Nerudove »lice št.203.
Zaloge v lekarnali Avstro-Ogrske.
'^JL. JS"?_____________.,.3j
Slav. občinstvu in cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Gosposke ul. 4
(Vhod tudi iz Zagate).
Fran Kušar, izvošček.
S3I-rf^EE
Elektroradiograf „IDEAL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	2198
Od sobote 27. avgusta do torka 30. avgusta.
1.	Liliane in Aneta. (flkrobatinji; po naravi.) —
2.	Mala pastirica. (Dramn). — 3. Indo-Kina. — 4. Posvetitev bonca (budistiškega svečenika; barvasta kinematografija tvrdke Pathe Freres.) — 5. Vojna med Giielfi in Gibeiini. (Zgodovinska drama iz leta 1277; dolga umetniška projekcija.) — 6. Luka napravi neumnost. (Dolga, jako koiniCna projekcija.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in i/29. uri zvečer. — 7. Otok Capri. (Po naravi.) — a' Na novo kupljeni pes. (Komično.) — 9. Napredek znanosti v XX. stoletju. (Komično.) — 10. Kruta Sala. (Komič.) — 11. Nov napis prenočišča. (Komič.) Ob lepem vremenu se vrSi zadnja predstava na prostem. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija.
prodniolHl
sprejme takoj pekarija Jean Schrey, Ljubljana, Gradišče št. 5._2439
Hotel Tratnik1
„Zlata kaplja"
UMU, Si/. Petra cesta štev. Ti.
v bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. • Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori in povsem na novo nrejen
= velik senčna! vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI
JC I
se nudi prav izdaten postranski zaslužek kot zastopniki za Ljubljano in Kranjsko
neke tuzemske zavarovalnice za življenje prve vrste z občinsko garancijo. — Ponudbe pod »Molčljivost« na glavno pošto v Ljubljani le proti vročilnemu listu. 2431
Največjo zalogo
klavirjev in harmonijev
ima edina narodna tvrdka
flnonz ireznik
učitelj „Glasbene Matice" In zapriseženi strokovnjak
HIP^ v Ljubljani, Gradišče št. 11.
I vf	Popravila in uglaSevanja najceneje.
Prodaja na najmanjše obroke. - - Jamstvo 10 let
fAftntfti v ^(I/uvtAO.
XaUti telijo <SáA>rv. po pvru'Oi etw*sl/u*0-potovali ruy'jv ol>m*j0
v JfyubQun* Xotoóvorak* HA«m26.
Dr Demšar
odpotuje
do 4. septembra
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REP 16,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2323 52
¡e 111 piaia vozov
Vljudno naznanjava slav. občinstvu, da izdelujeva skupno po naročilih solidno in trpežno različne OOZOOe in so isti tudi vedno v zalogi pri 1887
3.
iu in F.
na Viru št. 14 pri glavni c., p. Domžale
C. kr. moško In žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 371.
Razglas.
2417
A.	Vpisovanje v I., II., III. In IV. razred deSke, oziroma dekliSke oadnice in v otroški urtec je
v petek, dne 9. septembra
od 8. do 10. ure v dotičnih učnih sobah.
B.	V začetku šolsk. leta 1910/11 ne bo sprejemnega izpita za I. letnik ženskega učiteljišča. Prosilci, ki bi se utegnili javiti za sprejem v I. letnik moškega učiteljišča naj se zglase
v petek, dne 9. septembra ob 9. uri.
C.	Gojenci in gojenke, ki so bili spreleti meseca ¡lilija o I. letnik in dozdanji gojenci II., III. in 111. letnika se zglase
v petek, dne 9. septembra
in sicer gojenci ob 8. uri, gojenke ob 2. uri.
Ponaolialnl izpiti so v petek dne, 9. in v soboto, dne 10. septembra. Na žensko učiteljišče se gojenke na nooo ne spre|ema)o, ker ni prostora. Šolsko leto 1910/11 se prične v ponedeljek, 12. septembra s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. moškega In ženskega učiteljišča v Ljubljani,
dne 13. julija 1910.
Razglas.
Naznanjamo v občno vednost, da smo dne 29. julija t. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani vršeči se dražbi vzeli v zakup
pravico ribolova v ribolovnem zakupnem okraju
štev. 47 „Zalog",
torej v vseh vodah, katere je imel prejšnji zakupnik gospod Franc Plevnik (štev. 21.095/10), in sicer spadajo k zgoraj omenjenemu zakupnemu okraju sledeče vode:
Sava od srednjega stebra državnega mosta na Črnučah do izliva potoka Gostinščice pri Gostinci; na desnem bregu pritoki pri Sneberjih, studenčni izlivi nad izlivom Ljubljanice, Ljubljanica od izliva do jeza papirnice v Vevčah s spodnjo vodo in sledečimi pritoki: na levem bregu: studenčni pritoki od Slap in Vevč, oba pritoka Kavklje, pritok od sv. Andreja, Stara voda od Zadobrove od izliva do prvega jeza, nad istim na levem bregu: Reka pri Sostrem od izliva do jeza nad istim, Blatnica in Besnica od izliva do železniškega mosta, in slednjič Gradoveljski potok. Na levem bregu Črnski potok, Stokalca in Kamniška Bistrica do gornjega konca državnega kamnitega nasipa, na levem bregu od mosta Beričevo-Dol.
Obenem opozarjamo, da je ribolov v zgoraj omenjenih vodah dovoljen le z veljavnimi ribarskimi knjižicami, na katerih je dovoljenje tovarniškega ravnateljstva.
Osebe, katere bi se zasačile pri neopravičenem ribolovu in brez našega dovoljenja, se bodo sodnijsko zasledovale.
2447
Vevče, dne 25. avgusta 1910.
Ravnateljstvo vevških papirnic.
St. 974.
Razglas.
2446
Podpisano županstvo naznanja, da se vrši
prostovoljna javna dražba
posestva Janeza Sušnika dedičev ua Samatorici št. 2, občina Horjul
dne 30. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne.
Dražbeni pogoji se naznanijo na licu mesta, kjer se vrši tudi ogled posestva, ki obstoji iz 101 oralov zemljišča, hiše in zraven spadajočih gospodarskih poslopij.
Županstvo v Horjulu,
dne 26. avgusta 1910.
Ivan Stanovnik I. r., župan.
Reform - akademija
za tiste ki sc težko nče, nervozne, mladino visokega stanu, ki v javnih šolah
pri Furstenfeldu (Štajersko) «c izdeluje.	, 2358

Vabilo
na oficijelno
v nedeljo dne 28. t. m.
kjer bode ob 4. uri popoldne ob vsakem vremenu prvikrat zadonela slavna »Slov. filharmonija« na
prijaznem šišenskem griču 2435 Z odličnim spoštovanjem
H. Zajec.
n&llHrP iz P°štenili rodbin, katere lIKlIllLli bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke v Škof ji Loki, dobe
sploh vsq oskrbo pri gospej HNI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, tik
župnijske cerkve.	2409
^iniflD iz belega hrasiooega j9UUI£ lesa, trpežni, mcCni
a
B
n
M
£5
i
m
en q ni " B M S JC
S
m
ed finega špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. i. Malina naslednik flvg. Tomažič,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
Cene
tA
S, M
3 M H B
M »i
ag.
« I
■ S-
nizke in solidne,
točna postrežba.
Ceniki 8 koledarjem za- f slon] in poštnine prosti. S
Kdor želi imeti dobr d uro, naj zahteva z znamko
„UNION"
Ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Cndnu
orarlu in trgovcu v Ljubljani
delničar ln zastopnik švl-oarsklh tovarn „Union" v Bleln ln Genovi.
700 Uhani, prstani, briljantl. (D
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah
Izvežbanega pisarja
se išče za
c. kr. notarijat v Žužemberku Vstop 15. septembra 1910
Plača po dogovoru. 2296 3
i kq sivega sktibljenega peri» K 2, polbe-lega K 2-hO, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljeniga K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg natial|e poštnine prosto. Dovršene postelje bogalo napolnjene, Iz zelo gostega |ako trpežnega rdečega, modrega, belega nll rumenega inlet-nanKInn-hlnnn 1 pernica vel. 180X116 eni z blazinama, velikost Bo\58, napolnjena z jako lepilu mehkim perjem K 16, s polpunom K 2n, s puhom k 21; posamezne pernice K 12, 11, 16. vzglavnlcn K 3, 3-50,1. - Pernice 180X110 cm velike K 15,
18, 20: vzolavnlca 90 '7u nll 80X80 cm K V50, 5, 5 50. Spod pernicn Iz gradla lHOvnscni K 13, 15. Razpošilja Drotl povzetju poStn. prosto pri naročilu od 10 K dalic.
M. Berger v Dešenici št. 1009- Češki les.
Za neugajalofe denar nazaj ali se blago zamen|a- — Ceniki o iimnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poStnlne prosto.	2293
Iz blejskega kota.
V nedeljo, 21. t. m. je priredil prosp. nadučitelj in župan Rus koncert v blejskem zdraviškem domu s šolskimi otroci v proslavo cesarjeve 80-letnice z blagim namenom, pridobiti nekaj denarja za siromašne šolske otroke. Peli so znane ljubeznive Petzeve »Štiri letne časp«. Čudom smo se začudili, da se je g. nadučitelju posrečilo toliko dovršenega, finega petja izvabiti otroškim grlom. So na Kranjskem kaj redko se-jani zbori, ki bi bili zmožni kaj enakega pokazati v izgovarjanju, predavanju, deklamaciji, agogiki, kakor so pokazali ti otroci. Občinstvo je bilo v resnici navdušeno. Navsezadnje smo se radovali nad ljubeznivo, neprisiljeno sestavljeno živo sliko »štirih letnih časov« z njih spremijevavci, ki so se klanjali cesarjevi sobi. Formalni uspeh je bil velik, naj bi bil še gmotni enak!
Slovesni blagoslov novih velikih orgel z 32 registri, ki jih je te dni dovršil g. Milavec, bo v nedeijo, dne 28. t. m. dopoldne ob 10. uri. Blagoslovu sledi slavnostni govor in nato peta sv. maša z orglami.
Popoldne bo na novih orglah nekak cerkveni koncert, to se pravi g. stolni kapelnik Stanko Premrl bo na novih orglah zaigral več cerkvenih skladeb, preludijev, postludijev, fug itd., obenem bo seveda tudi v prostih stavkih razkazoval posamezne registre. Cerkveni zbor bo pa vmes zapel nekaj novih in starih cerkvenih pesmi z orglami in brez njih, da se ušesa nekoliko odpo-čijejo in se pokaže večja različnost. Pri vhodu v cerkev se bodo lahko oddajali radovoljni doneski v pokritje velikih stroškov za orgle, ki se bodo — upamo -— ne le po svoji glasbeni vsebini, am-pa tudi po prekrasni, s čudovito fineso in s posebno umetniško srečo — če smem tako reči — po g. Vurniku izvršeni zunanjosti vredno družile z drugo notranjo cerkveno opravo.
Večkrat se menda ljudje pritožujejo, češ, da se jezerska cerkev ne reno-vira, dasi ima kolikortoliko dohodkov. Pa renoviraj, če moreš! Cerkev, danes prebeljena, je jutri — vsled čudne siro-vosti obiskovalcev — že zopet vsa popisana in počečkana. Najhujša v tem oziru je laška kultura: Slovenec se podpiše drobno, Nemec bolj mogočno, Lah pa kar čez pol stene. Zlasti neotesano so novejši čas začeli nekateri popisa-■vati celo veliki oltar in celo po angelih in svetnikih se blišče imena raznih »olikanih« neotesaneev. Najbolj modro bi bilo na njih stroške škodo dati popraviti.
Sicer pa bi se za solidno in res temeljito renovacijo jezerske cerkve, —• ki je bila svoj čas tudi slikana — potrebovalo po treznem računu 80.000 do 100.000 kron, ki jih pa romarji ne bodo izlepa nanosili; kapital, ki ga je prej cerkev imela, se je z dovoljenjem ordi-narijata in vlade v kar moč najvišji meri porabil za zidanje matere župne cerkve. Vendar pa se na delno restavracijo — toliko da. se zabrani pisanje po stenah — že dalje časa misli.
se kol naravna
l^^amiznavoda rvavrsfeinkot zdravilna voda
' :oper leikoče organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.

Knjižica; OrrusKa hranife» zastoj pn NESTlJt. Dunaj I Bibersfrasse W
viMfcfiTBB
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
miiiiMiiiimi Obstoji že nad 38 let. miiniiiinimi
ia Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
¿agoisfli^ioc bllro m naipoštsncjšo postrežba orosi nt se pri 2403 n,ro""h IIV0" "'f'" 11111™ vrdkl) 26-1
oskrbuje najstarejši češki specialni zavod
1748 lQ-l
¥ 3CS l^J ^TlbTir n tovarna za stroje Praha-Kral.
JITLIU uiEI H.ÍT3L vinohrady, Fričova ul É. 802. ICechy.)
najboljša prevleka za mehek pod
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	2387 (6)
Keilov lak za slamnike v vseh barvali. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
Lesko vie & Meden, Ljubljana.
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loij. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Nova mo3lo:'l. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch.


strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v vratu in nosu
Kongresni trg Ifev.	2396 2
ordinira do 9. septembra !e ob sobotah.


@ m> & t® w	m & m m®
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena.
dne 24. avgusta 1910.
2124 3
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLU & PONTELLO
v
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega knmna, izvrševanje cementnih revij, stopnic, nr>-stamentov, bnlustrad, strešnih plošč, raznovrstnih ploSč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih muSljev, korit za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, ploSč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
;ZZ| Vsa tlela so solidno in strokovnlaSko Izvedena. Cena najniija. Jamstvo. Zastopstvo svodov palenLlhriil"
i&r Kašelj ^
nastopa pri osebah vsake starosti
Mučni krči, kateri otroke slabe in motijo poklic odraščenih, se olajšajo in pomirijo pri vporabi
Thymcni2l Scillae
Prosimo, vpraša|te svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po po5tl Irunko proti naprej
poSitjatvi K 2*90. i steklenice proti naprej pošiljat vi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljntvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRiiGNER-ja lekarni
__________ _ _ c. I. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na Ime sredstva, izdelova-Itlja in varstveno znamko.
JOSIP STUPICA
fermenar In sedlar
t Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske> 3699	oprave.	52—1
Piszer!
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice itd. nu~ «------ ---------di vsakomur
dober in trajen zaslužek
Glavno zastop. in prodaja za Kranjsko, Primorsko Itd.
Franc Kos, ¥ Ljubljani, Mu ulica 3
¡j mehanična industrija pletenja modne konfekcije.
Prospekti in ceniki brezplačno.
po ceni
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov.	667 100—1
Knez H ligo Windisch-Grátzov gozdni urad v Planini išče
je in ostane z novimi parniki

kateri bi takoj nastopili. - Natančna pojasnila daje gorenji urad. Knez Hugo Windisch~Gratzov gozdni urad v Planini
Slalseržn	im l-t
faria......25.000 ton
Hmerika.....24.000 „
CteoeEand . . . Cincinnati . . . President ¡Lincoln Presiden} firaní .
20.000 20.000 20.000 20.0QQ
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEIMIG
LjütirtiSKa, Moloduorska us. 28.
wdaaoM
Si. 15.215/10.
azpis,
2130
Za zgradbo
cest Stari trg-Ksi-Liice, Mpi-lol, Boi-Preteis-Kot, čepIjo-Zagozdec-Pradgra(f
¡i Ceiilje -Vimol-Vriace
na okroglo 65.000, 50.000, 23.000, 27.500 in 11.000 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potoni	nhraunaste.
Pismene vsa dela obsegajoče ponudbe z nnpovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože
do 12. septembra 1910, ob 12. uri opold.
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba o ¡s?awzeijs gradbs cesi s» poijansKii dolžni, cestfii ekisji
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo in oddati ceste skupno ali posamezno v izvršitev.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled v deželnem stavbnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 24. marca 1910.
	cVftfifr BcaSSSa				¡imi
					

TRJ7

silio It. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in ------- tudi glede strela vse druge puškarske izdelke, -----==
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
JOSIP ČRETNIK
stavifelj umetnih mlinov in žag ter izdelovatelj mlinov *a ročni obrat, na gepelj, vodno in parno silo
v
■v v
J OB JUZ. ZEL.
Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2i4i	na razpolago.
Prti Iii ii® ä umetno sleKiarstvo in lije na flu
Dunajska cesta SI. 13 poleg „Figooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3iw 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
ima v zalogi
										
	X \		-■J::.	mm&m	M				ffcy&T^ i;	
Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno. Bukvama je založila in v lastni zalogi izdala sledeče knjige
Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisch - utraquistisdier Mittelschulen u. verwandter Lehranstalten. Preis geb. K 3'—.
Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1 '80.
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šoie, z 21 slikami vez. K 2-20.
Tominšek, dr. josip, Grška slovnica; vez. K 3'—.
Tominšek, dr. josip, Grška vadnica; vez. K 3"50.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez. K 1*40.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2'80.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk, I. knjiga, vez. K 2'80.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K 1'—.
Cena se naznani pozneje.
Mazi Josip, Geometrija za drugi razred srednjih šol;
Mazi Josip, Geometrija za tretji razred srednjih šol;
*	BI. Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred, v platno vez. K 3 30.
Mazi Josip, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K —'60.
BI. Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3"—.
*	BI. Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred; v platno vez. K 3'20.
Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2 80.
*	Dijaki, ki so lansko leto kupili nepopolne Mate ko ve matematične knjige za srednje in višje gimnazijske razrede /. del naj si letos nabavijo v izpopolnitev: Dodatek k aritmetiki, cena K - 60 in dodatek k geometriji, cena K — 90.
Matek-Zupančič, Geometrija za višje razrede realk, K 5'30.
Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30.
Juvančič Frid., Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del. vez. K 2'50.
Novak Franc, Slovenska stenografija, I. del. Korespon-denčno pismo; broš. K 3'—.
Novak Franc, Slovenska stenografija, 11. dal. Debatno pismo; broš. K 2'40.
Baebler B., Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole; cena se naznani pozneje.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Scdlmagerjeve izdaje; vez. K t • 90.
Dokler Anton, Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini; broš. K —-60.
Jcršinovic Anton, Livijev komentar; broš: K —'60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijadc; broš. K —'80.
Jerovšek Fran, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanjc sedme knjige Herodo-tovih zgodovin, raziskavanj. Cena se naznani pozneje.
Južnič Rudolf, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneide in k izbranim pesmim iz „Geórgica" in „Bucólica". Cena sc naznani pozneje.
Ivan Grafcnaucr, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina do Prešerna. K 2'—, vez. K 2 50.
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini. K —'80.
Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. I. del; vez. K 3'20.
Podlesnik Ivan, Knjigovodstvo. II. del; vez. K (v20.
Foerster Anton, fantiča sacra. I. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (četveroglas.). K 240. Ta pesmarica je za vse one učne zavode, kjer sc vrši skupna Šolska sv. maša skrajno potrebna.
Ušeničnik, dr. Aleš, Socijologija. Cena K8'50, vez. K 1080. Anton Medved, Poezije. I. del, K 3'80, vez. K 5'—. Anton Medved, Poezije. II. del, K 41—, vez. K 5'40 Leposlovna knjižnica:
I.	zvezek: Pavel Bourget-Kalan: Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3—.
II.	zvezek: Ivan Turgenjev Sergjejevič, Stepni kralj Lear. Povest. S. Stepnjak. — Josip Jurca, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2'20.
III.	zvezek: Fran Virant. — Boleslav Prus. Straža. Povest. K 2'40, vez. 3 "40.
IV.	zvezek: F. M. Dostojevskij. ~ Vladimir Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3'—, vez. K 4'20.
V.	zvezek: Taras Sevčenko. — Josip Abram, Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vez. K 3'60.
VI.	zvezek: Champol. — V. Levstik, Mož Simone. Roman. K 1 90, vez. K 3 —,
VII.zvezek:	Taras Sevčenko. — Josip Abram. Hajdamaki, Pocm z zgodovinskim uvodom o hajdamaščini. (Kob-znr II. del.) Broširano K l150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3'40, vez. K 4 50.) Ima iste vrline kakor Kobzar.
Vili. zvezek: A. Sheehan. — Fran Bregar. Dolina krvi. (Glenaiiaar.) Povest iz irskega življenja. K 4'20. vez. K 5 80.
Anton Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih.
K 140, vezano K 2'40. Anion Medved, Za pravdo in srco. Tragedija v petih
dejanjih. Vez. K 3'50. Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K T 20. Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K —'SO. Isli v p8išh barvali K — 50.
Knjigarna Je založila v lastni zalogi vse potrebne tiskovine za ljudske in meščanske soie, v zalogi ima tndi noiia; cenik je brezplačno na razpolago.
mmmmnmnmmnnmu
■	H
J Pekarija, slaščičarna Jj BS in kavarna H
m
Stari trg štev.
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)


g Parna opekarna
josip Lavrenčšč v Postojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.
2359 10
^^^smsaass
tmm
Lepa, nova hiša
s 5 sobami, 2 kuhinjama, vinsko kletjo ter velikim vrtom se proda pod ugodnimi pogoji. -Hiša je na zelo prometnem prostoru poleg državne ceste, pri-g pravna za vsako obrt. Cena se ~ izve v Zgornji Šiški št. 107.
slikana okn
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist	Tiflvmfli stavbni in umetni
v tej stroki IlIšlKS i MSOf steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Singer isvi ši
^o najbolj sposobni
za vsako gospodinjstvo
in
: za vsako delavnico :
■a
KJ o.
I
O T)
O
M
a
O
■a D
»fi mass*
o «4
Dobe se v vseh naših prodajalnah tf Ljubljani samo h Sv. petra cesta 4
SINGER Co.
akc. družba za šivalne stroje.
11 II I ■ !— II »
HIIH 1
n it
nile
a-cmcnMmtii 3
Selcnburoova ulica 8. - Najstarejša domača tvrdka
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk iii samokresov kakor drugih lovskih po-iJJlSj | trebščlu. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj.
Velecenjcnemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani
u «tobrem stenju, s prš-
prauivintri sžTr.rssoiltiiš poslopji ter lirasfarssšiii dvorišče??!.. - ItalanEneie se fjoSfus prS lastnici
s; Ljubljani, sa. Fto-rijana ulica Si. 42.
skupaj aroncliram, z lepim za stavbišce pripravnim vrtom, v lepi legi, z dobrimi dohodki
se pod
Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodili in stcklcnicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg.
Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah.
Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih.
Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji.
Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče.
Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora nujtoplejc priporočajo.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« izkazano zaupanje bilježim
z najodličnejšim spoštovanjem
V Ljubljani, 10. avgusta 1910.	Ivail BraČiČ, hotelir.
zastonj iu poštnine prosto.
r.wri.. —t—nwpw——g
jt za postelje In
9320 priporoča po najnižjih ccnah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
ti'
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepu verižico za samo K 2*—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
2561
"9	* w »v«
Za neugajajoče denar nazaj. 1 — 1

m n
Več se izve pri g. Petru Batellinu, Vrtna ulica št. 62, Glince p. Vič.
2307 8
Je vsak dan vso noč odprta.
Velespoštovanjem Štefan MiholiČ.
da se platnina in borr.baževina najbolje kupi edinole pri tkalnici	23S8 1
bratov Mrejear
v Dobruški 9214 na Češkem
Vzorci prekrasnih barhentov In flanel, kakor tudi platnine in bombaževine zastonj in Iranko. Poskusite in naročile 6 obeljenih rjuh brez šiva 150'200 cm vel. K 13-60. Opremo aa uevoste 1
** 5.1 ES I
i»» r j- P B*;J S" »«•» _
s-: tS I— ss s 5 = 8 g
nn a N	ca
€ o

05- O I/)
ÄSC =r. 52*
CD {M
ffcv«
SI C*
BN


se sprejme takoj pri Mart. Klemenčlču, mizarskem mojstru na Vrhniki štev. 112.
Ižpeljkvr
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
Cenjenim gostom in slav. potujočemu občinstvu priporočam v obilen obisk m/T	¥¥ Anfc^f^^r* i" ki ga Otvorim v nedeljo dne
M O ¥ I Mil I EL li4- avgusta 1.1. Za prenoče-A1«. ^ W &	4L	vanje jc 16 ll(iobno oskrblje-
nih sob na razpolago. Točila se bodo razna izvrstna naravna vina in dobro pivo. Preskrbljeno bo vedno z dobro mrzlo in gorko kuhinjo po najnižjih ccnah. V hotelu je tudi kopališče.
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče t
2308 3
Z velespoštovanjem
Franc Bidič.
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
■„■»mir.»^. r^-TiimriTiiiimimir .titojim: • t-t.t'v^tmtut TaamBgiw.Tr-'^fnmr- r""F "anauma•ma?r * r juji,r.w www&c vrmvprw-a'w..c	nKnnnasiKSK
C. KR. PR1VIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA HNAKUP IN PRODAJA
)MFPHTRi OSREDNJA MENJALNICE: j ¡"g™® 'mElitUn^ DUNAJ L, WOLLZEILE 1. ^^¡j^j^i
PnflrilJnifP- Raiicn' ^S*3 Kamnica, GeSka Lipa, Brno, Dux, Gablonza. N. firaslitz, Xrnkov, Litomerice, Moravski iUUllUHlliB. ziimberg, MMIIny, Moran, Novi Jicln, Plzen, Praga, Llloroe, Dunajsko Noiomuts, Cvitava.
rospskte ni ceni'.e premij zaslouj iu iranko.
^^^^^^^^^^^^^^^ i. ^p
Fmwvmix-.-WMro nuas. .ur t: u *sr.	s^rv:-	xr k.i»7iM3 • T, T.I ^ nii"
Ustanovljena 1847,
Ustanovljena 1847,
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52—1 Najsolidnejše blago.
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
mm
I DelniSka glavnica:
I 50 milijonov kron
¿ Bezervni in var-g nostni xaklad:
14 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicab, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Hcrrengasse 12
Bančni prostori:
Via Oicoto 30
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via ÍÉÜ0Va 29
flBIQ8QN2EQM91IIUIK!93lfllRB8IHQIIIBBBIllBiSBfiBllfl
isvršije vse bančne posle obrestufe vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Knpnjo in prodaja vrednostna papirje, devize in valnte. Daje ppedU R.jme na vrednostne pap rja ln blago- Dovoljuje stavbno in carin» sko brettt«. Daje promeie za vsa žrebanja. Zavaruje srečka proti kurznl izgnbi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavna naslovi Živnostenska Trst.

Telefon 237.
ÏBiSlOH 237
BOBacBagaai
|ill
A^nogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnili modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupniSčem samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
1842	Ustanovljeno leta	1342
Slikarja napisov Stavb Sn poM$*veni pleskarja.
Velika zbirka dr, Scfaonfeldovih barv v tubal? za ak?>detn. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRHT.
;BgBaawBBaawaBBB
Tovarna in prodaja oljnatih barv. firneža i laka
BMTJI EBERL. LfllBUfflJ!
Prodajalna in taptoir: MIKLOŠICEVH CESTA ŠTEV. 6
IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon m
Telefon 154.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spaa. aeio v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v new-York in čez Antwerpen v Boston.
je proga
Na naSih parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», .Lapland", .Menomi-na", „Maniton", .Gothland", .Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborila hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Na5a proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej St. 25, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—1)

mizarski mojster v Ljubljani
ME Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
za spalne ter jedilne sobe in salone. iDivane vsake vrste. JYCodroce, žitmriee na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj iu franko.
1539 1
bwtñowhbm8»íw:362»c r^rawraaiww'-mwraa®«^^	■wwmwaaaia
Najcenejša zaloga. :: Cene brez konkurence.
Prvi slovenski pourebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od naipriprosteiše do naielegantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-
naste In lepo okrašene Jesene krste, čevlje, vence, umetne rv4^^1^^^^^^^^®» Telefon St. 29?. cvetlice. najnilje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Turk in brata Ropa.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
:: ilmeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Tvsrnica umetnega kamenja In marmorja
izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrtne ograje, bangerje, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) i. t. d.
Prevzema kanalizacije in fundsmentiranje strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajllne mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v corkvah In vestlbulih — lepota brez primere pri nizki ceni.
Xylollth je eden najboljših tlakov za cerkve in zakristije, za hodnika in kuhinje, delavnice in pisarne: tiha hoja, topel, higijeničen, brez Špranj, nezgorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — Tlakovanje cerkev in vež 8 cementno-mozalčnlml in hidravličnimi ploščami v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov! I Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ceolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Praieiiiiranie ii izvrševanie žiziietensi M: ta "îïén^Srvnïu"^
daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi carnont na debelo In drobno ter „fzollrna masa" zoper vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 1—1
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do naJumetnejSih.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
2-2E2C3E
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
J loj».'
921
Najcenejše
dežnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar
Proti Shotiio št. ia. Stori i Prešernova ulica št. 4
3634 Popravila točno in ceno. 52 1

Tvrdka Fr. §gl
Ljubljana, mestni trg št. 19
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobni!] vencem
6S Ä» 1
v..
ti ti *®SHMi
fv
L V h	"
l[$J Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
'aeatyju* pPV© ^ff^StS
Točjraa pesfspežSja ^ Haja^ižje cene «
TUP 31 52-1
trn LeSt
M
m umov z
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in ločno.
iidST Cene brez konkurence. T zalogi ja vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izboro.
im fi M Itefc
I jnusllr, irgousc z sarami far za-prisežeai sodnijski cen&ec.
LJubljana, WoISo^a ulica šisu. 3.
Ustauovllena leta 1888.
Sfc&a
avstrijskih državnih uradnikov
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših 5
.. barv === "
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnato barve za študije, akvarelno trde In tekoče, tempora barva v tnbali, pastolno barve. Raznobarvna kreda. Zlate inraznobarvDebronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alnmlniani v listih. Štampilijako barvo. Oglje za rlsanjo. Raznobarvne tinto ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Coplčl za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, komične ===== prstono in rudninske barve. —
:: Priznano najboljše in najizdatnejSe ::
oljnate barve
za pleskarjo, stavbno ln pohir/ivone mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča ==
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
■ -i Prodaja najboljšega mizarskega ==•
B——«a		
		
	♦ ♦	
	♦ ♦	¿d
	♦ ♦	m
		J?
Pr* <y		»
		SI
	u	n
	<y	s»
		n al
		a BT m
ko
Trnovo, Opekarska cesta - Vellkt stradon št. 9
priporofa vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo nnj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prcSanih in poljubno barvanih do najpri-prostejiih prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in kruSnc peči lastnega in domaČega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki j
S
BREMENA
Založnik c. Hr. avstrijskili državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja c!ck. železnica.

■	D
■	a

po najnižji oeni,
samo boljše vrste,
nlabastra ln stukaturnega za podo-365	barje ln zidarje. 52—1
'Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
£ cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cäcilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: :: . . Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. =
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 —58
Edvard Tavčarju, v Knemrskin unčah u. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
192 52
vgcíí vrst za urade, društva trgovce Std.
graver in izde'.ovatelj kavčuk - štainbiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. G.
Ceniki franko.
a m. za
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
ntlfS DFDTSrP^Bn m um, riwtiliuUU uu
nI
I Znamka FX, Pe
B S30 52 1
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnitoo« ponudi v vsaki poljubni množini patent. duojno zarezani
180
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
ifcST SfcŽT Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kriife sfreh sedanjosti.	"3531
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCeJo.
Kdor zida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov
naj zahteva cene od
dobro ovinjene, stare in nove, velike in majhne, ima na prodaj Iv. Buggenig sodar-3 ski mojster v Ljubljani. 2327
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novo skublj. K 0-60 tolisa K 12 —. belo kot puli mehko skubljeno K 18'—. k ¿4 —, snežnohelo kot puh mehko skuhlieno K 30'—. K 36-—. Pošilja iranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine Benedikt Sachsel, Lcbes 159, pri Plznu, Češko. 240« (1-1
trpežne, apnene
açadne barve
postavno zavarovane
V 50 ïïSlail Ol v kg
Majboljia in najsigurrcefëa prilika za Sfedsnîe!
Uanarni promet do 31. dec. 1900 I čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Stanje vlog dne 31. marca 10!U
čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:
2e desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za façade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
ki se nc odluščijo S, in krijejo ob prvi potezi,'torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomeni Sane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, Se nepobarvane façade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL RMMINEH, Diiiiai lil, Hauptstrasse m
Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana-
stavbni ključar
binbllaiia, Florijanska ulica štev. S
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograe za grobove, križe, obhajilne mize, navadne in žične ograje, vrata.
Él
)
kurjavna in pepeina vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjcih itd. itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera izvršujem hitro in po nizkih cenah.	2130
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
2
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	1
KaiffKBsešfei fesMki iz mannsria za cerkuenz In pcSiiltoBtis opraoe, spo-nsšrcks iz marmorSa, granea ali siknila, apoa ži^o îu iigaSen® se tístsi prâ ^
kamenarsfcßm mojstru
v w

(HarodmdomvVoloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se

lïlarifa fïletioed, najemnica
J
za
sn
J. HILZE8 & KO.
Dunajsko Novarnestc. Telefon 145.
se priporoča ¿a nabavo zvonov, metod, in harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasltcv in najboljši materijal. Stojala za zvonova iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljš' način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni
pogoji. Stari nerabni -t	zvonovi se sprejmo
' |pBr, v prelitje, ravnotako " " se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2376

večje eksportne tvrdke, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja; z dobrimi spričevali želi premeniti službo, najraje kam na deželo ali v matije mesto h kaki večji tvrdki ali pa h kaki posojilnici. Po potrebi uloži lahko tudi nekaj kavcije. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov »Priden in pošten«, Ljubljana, poštno ležeče filijalka pri sve-2394 tem Jakobu v Ljubljani. 3
:: Liiibljana :: Kolodvorska
m ulica •••

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje	—
po 4
o
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K O čistili 1 K 50 v na leto. Rent davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 590 tednih) v t c d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Doifcak 1. r.,
zdrnvr.ik v Ljubljani, podpredsednik.
Prélat A. Kalan
predsedmit.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
pjilpredscdniK.