EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2018 - Št. 1 Januar- Februar-Marec Umetnost in duhovna rast Clovek je bitje, ki že po naravi išce transcendentni svet. Vse kulture sveta, naj bodo še tako primitivne, nam kažejo to realnost. Cloveka torej žeja po onstranstvu in posledicno po Bogu, ki se razodeva po lepoti, ker ta vodi k Bogu. Naš razum išce resnico in volja hrepeni po dobroti, ker v njej najde notranji mir in zadošcenje, ki sta potrebna za dosego radosti in osebne srece. Takrat zavladata v cloveku lepota in harmonija. Najgloblje misli in custva, ideje in spoznanja, clovek spontano sporoca drugim. Orodje tega sporocila je umetnost, ki ljudi plemeniti in usmerja k višjemu idealu. Skupno doživljanje lepote poglablja in boljša kvaliteto komunikacije. Umetnost pa odpira pot k veri, kot novi dar. Vera in lepota najbolje izražata clovekovo presežnost. Umetnik ustvarja, govori o sebi, o svetu, o stvareh, ob tem pa klice hvalnico Bogu, Stvarniku, vecni Lepoti in tudi cloveku, ker si Bog in clovek nista v nasprotju, saj sta povezana. Bog je izbral cloveka za sodelavca, za oblikovanje družbe in vsega stvarstva. Clovek je v svoji znanstveni, družbeni, umetniški poti samostojen in avtonomen, ker mu je bila dana svoboda izbire. Ko se clovek posveca umetnosti, prispeva k temu, da se cloveštvo dviga v boljši svet vrednot, resnice, lepote, dobrote, odpušcanja ... Sveti Janez Pavel II. je v svojem Pismu umetnikom, nanizal nepogrešljive misli. Da je umetnik tisti, ki še najbolj lahko zacuti Boga, ki se mu pri ustvarjanju „pridruži.. Bog stvarnik priklice nekaj iz nica, mojster umetnik pa uporablja nekaj kar že obstaja in temu daje obliko in pomen. S svojimi deli umetnik nagovarja soljudi in navezuje stik z njimi. Umetnik se daruje za druge v svoji družbi, družbo z odgovornostjo sooblikuje in si ne dovoli iskanja prazne slave ali poceni popularnosti. Ko smo v neposrednem stiku s pravo umetnino, veliko mojstrovino, recimo z Bachovim Matejevim pasijonom, Michelangelovo Pietá ali Dantejevo Božansko komedijo, opazimo, da se naša duša vznemiri zaradi tolike lepote. Tudi naše telo zacuti velicino vrhunske kulturne dobrine, ki kar vabi k vriskanju od obcudovanja. Da to doživimo, moramo biti odprti in dostopni za lepoto, to pa predpostavlja, da gremo najprej vase in v sebi odkrivamo dimenzijo duhovnosti in ji damo prostor in cas, da se razvija. Torej, stik z vrhunskimi umetninami nas popelje v višje oblike duhovnosti. Takrat lahko postanemo boljši ljudje, bolj dovzetni za doživljanje lepote, ker ne dopustimo, da gredo ta doživetja mimo nas, ne da bi nas nagovorila. Naša zavest jih dojame in zabeleži. Postanejo referencne dobrine za pravilno vrednotenje drugih dobrin. In kaj pomeni biti boljši clovek? Predvsem, biti blagohoten do socloveka, v naši dobroti do njega, v našem socutju in empatiji do drugih in posledicno v zmožnosti odpušcanja, kot izraz najvišje oblike Ljubezni. Družba, v kateri prevladujejo dobri ljudje, je homogena in notranje uravnovešena. M.F. S temi mislimi želim vse najboljše naši ustanovi, ki letos obhaja 64-letnico obstoja. Dan Slovenske kulture Bernarda in Marko Fink sta pocastila dan slovenske kulture s koncertom pod naslovom „Samospev v dialogu.. Na klavirju ju je spremljal Anthony Spiri. To je bilo 8. februarja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Stik z domovino staršev je za Slovenca, rojenega v tujini, izraz globoke zavesti, da je slovenstvo vrednota, ki zasluži našo pozornost in spoštovanje. Gre za odlocitev v globini duše posameznika, da želi biti del naroda in razvijati pristen odnos do lastne identitete. Ker svoj narod spoštuje in ljubi, razvija tudi ljubezenski odnos do vsega, kar narod definira. Zato je pripravljen vlagati svoj trud in življenjsko energijo v prid razvoja domovinske zavesti. (Bernarda in Marcos Fink) Recital Prešernove poezije 8. februarja 2018 Pod naslovom „Lepa beseda lepo mesto najde” je Združenje dramskih umetnikov Slovenije organiziralo 32. tradicionalni recital Prešernove poezije ob kulturnem prazniku. Pred 32 leti so se dramski umetniki z recitalom uprli takratni jugoslovanski kulturni politiki in se na ta nacin zavzeli za naš jezik, kulturo in samostojnost. Letos, v Cankarjevem letu, se je Prešernovim poezijam pridružila tudi Cankarjeva kriticna, satiricna in socialno cuteca misel. V njunih besedah so dramski umetniki prepoznali lastno stisko in jezo nad brezbrižnim odnosom države do kulture, kakor tudi ljubezen do ustvarjanja in svojstven humor. Recital pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani se je pricel z Zdravljico in pozdravnim govorom predsednice združenja Saše Pavcek. Nastopilo je preko 25 igralcev in igralk vseh generacij ter študentov ljubljanske Akademije za gledališce radio, film in televizijo. Recital sta prenašala Radio Slovenija – 3. program in Radio Trst A. Istocasno sta potekala recitala clanov Združenja dramskih umetnikov Slovenije tudi v Mariboru, na Grajskem trgu in v Novi Gorici, na Bevkovem trgu. „Panonska elegija“ Leva Detele Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je pred kratkim izšla zbirka desetih krajših pripovedi na Dunaju živecega pisatelja Leva Detele Panonska elegija. V stilisticno in psihološko skrbno izrisanih besedilih, z aktualno tematiko in spominskimi posegi v preteklost in polpreteklost, se avtor vraca v rojstno Panonijo, v družinsko hišo svojih prednikov po materini strani, s katero so povezani nekateri dogodki iz zadnjih dni druge svetovne vojne in razlicna dramaticna in travmaticna doživetja v povojnem casu. Lok pisateljevih srecevanj s preteklostjo in polpreteklostjo se pne od skrivnostnega dogodka majhnega decka s strupeno kaco, preko opisov kriznih stanj pri razlicnih protagonistih sredi nemirne slovenske polpreteklosti, do zgodb o travmatiziranih izseljencih v Celovcu in Trstu ter na robu Avstrije, na gozdnih planotah ob ceški meji. Nekatera besedila obkrožijo na ucinkovit nacin ljudi s skrajnega socialnega roba, berace in izobcence, v zadnji zgodbi iz današnjih dni Heroin v srcu pa je avtor oblikoval psihološki portret osamljene zasvojenke Sare, ki se krcevito bori za ljubezen v svetu materialisticnih karieristov in potrošništva brez ljubezni. Posebno ucinkovito je po mnenju kritike napisana pripoved Strah in sanje. Majhen decek živi pri stricu v njegovi hiši v okolišcinah, ki se razrastejo v pravo moro. Pomembni jubileji v letu 2018 Cerkev v Sloveniji praznuje letos vec pomembnih jubilejev. Marca bo minilo 200 let od rojstva s. Margarete Puhar, ustanoviteljice prve redovne skupnosti pri nas. V novomeški škofiji se bo zvrstilo vec dogodkov ob 150. obletnici smrti božjega služabnika škofa Friderika Baraga. Duhovno-kulturni utrip Slovenije v širšem smislu pa bo zaznamoval stoletni jubilej Ivana Cankarja, oziroma spomin njegove smrti. V tem letu bo minilo 100 let od bojev generala Rudolfa Maistra za severno mejo in njegovega prevzema oblasti v Mariboru. Pomembna dejanja, ki so ohranila del slovenskega ozemlja naši današnji državi! Vendar vsega tega ne bi bilo brez škofa Antona Martina Slomška, njegovega prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor in prikljucitve slovenskih župnij, ki so bile do takrat pod graško škofijo. Z mislijo na blaženega škofa, ki si je prizadeval za prihod redovnic v Maribor, da bi poskrbele za vzgojo deklet v domacem jeziku, smo se 6. marca spomnili 200. obletnice s. Margarete Puhar. Po Slomškovi smrti je poskrbela, da se je ta njegova želja uresnicila in, da smo dobili prvo povsem slovensko redovno skupnost pri nas. To so šolske sestre sv. Franciška, ki jim pravimo tudi „Slomškove” oziroma kar mariborske šolske sestre. Že 19. januarja smo obhajali 150. obletnico smrti božjega služabnika misijonskega škofa Friderika Baraga, apostola ameriških Indijancev. V družbi misijonarjev jubilantov sta še Luka Jeran, ki se je rodil 16. oktobra 1818 v Javorjah pri Škofji Loki. Za misijone ga je navdušil zgled Baraga, a se je moral zaradi slabega zdravja dvakrat vrniti iz Afrike. V daljni Braziliji pa je 3. decembra 1918 koncal svoje misijonsko poslanstvo Janez Madon, znan kot p. Serafin Goriški. Med duhovniki, ki so zaznamovali tudi druga podrocja narodne zgodovine, je polihistor Janez Ludvik Schönleben, rojen 16. novembra 1618. Iz njegovih del je zajemal njegov ucenec Janez Vajkard Valvasor za svojo „Slavo vojvodine Kranjske”. Franciškani so pred sto leti izgubili dva jezikoslovca: 3. marca 1918 je v Kopru umrl p. Hiacint Repic, tudi glasbenik; 6. oktobra 1918 pa je v Ljubljani umrl p. Stanislav Škrabec. 16. decembra 1918 je v Ljubljani umrl še književnik, urednik, politik in duhovnik Evgen Lampe. Tudi v svetu literature imamo nekaj jubilantov. Mineva dvesto let od rojstva prve znane slovenske pesnice Fany Hausmann; rodila se je 15. aprila 1818, pokopana pa je v Marijini baziliki v Petrovcah. Sicer pa lahko recemo, da smo vstopili v Cankarjevo leto. Ta pesnik, pisatelj, dramatik, slikar, politik, mislec in vizionar je umrl 11. decembra 1918 v Ljubljani. V Zagorici na Bledu pa se je 11. avgusta 1918 rodil pesnik in pisatelj Karel Mauser. Minilo bo 100 let od prve slovenske narodne vlade, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918. Svoj stoletni jubilej bo 18. septembra imela tudi Narodna galerija v Ljubljani. Ce se ustavimo še pri taborskem gibanju, so se pred 150 leti zvrstili prvi trije tabori: 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, 6. septembra 1868 v Žalcu in 18. oktobra 1868 v Šempasu na Goriškem. Med možmi, ki so dajali utrip taborskemu gibanju, sta bila politik in narodni buditelj Karel Lavric, rojen 3. marca 1818 na gradu Prem, na Notranjskem; ter pesnik, dramatik in skladatelj Miroslav Vílhar, rojen 7. septembra 1818 v Planini pri Rakeku. To no nekateri vidnejši jubileji v tem letu. Škof Friderik Irenej Baraga Letos se spominjamo 150-letnice smrti velikega Slovenca, misijonarja, škofa Friderika Ireneje Barage, rojenega v Mali vasi pri Dobrnicu. V tem letu se bo zvrstilo kar nekaj spominskih dogodkov, ki bodo obenem tudi priložnost za priprošnjo in molitev, da bi bil postopek za razglasitev za blaženega in svetnika cim prej koncan. Prvi dogodek ob letošnjem jubileju je bil 13. januarja. V okviru Baragovih dni je bilo v župnijski cerkvi v Trebnjem slovesno somaševanje škofov in duhovnikov z molitvijo za beatifikacijo. Vse letošnje leto bo v Baragovi galeriji v Trebnjem na ogled razstava o Baragovem življenju, obeta pa se tudi razstava Baragovih dokumentov, knjig in predmetov ter razstava cipk na temo Barage. Tudi Baragovo rojstno hišo v Mali vasi pri Dobrnicu si je mogoce ogledati vse leto. Baragi bo posvecen letošnji Oratorij Slovenija 2018 za otroke v poletnih pocitniških mesecih. Založba Družina pripravlja brošuro, ponatis slikanice, podobe Barage, podobice z molitvijo in spominke. Lepotica in Zver Prva izvedba katerekoli opere Philipa Glassa v Sloveniji. Premiera je bila 8. 3. 2018, izvedba v francoskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi. Zadnja je pa bila 29. 3. 2018. Subtilna refleksija o življenju umetnika, Glassova opera Lepotica in zver, prvic uprizorjena leta 1994 v Italiji, je nastala na podlagi del Jeana Cocteauja in se precej razlikuje od proslavljenih risanih in ekraniziranih razlicic. Predstavljena je kot preprosta pravljica, a kmalu postane jasno, da gre pravzaprav za mnogo širšo in globljo temo – naravo kreativnega procesa. Skozi nenavadno alkimijo duha je vsakdanji svet preoblikovan v svet magije. Moc kreativnega, ki jo predstavlja Lepotica, in surovi svet narave, ki ga predstavlja Zver, ob koncu pripovedi omogocita svetu domišljije, da poleti. Med drugimi je nastopil tudi naš rojak in clan SKA Luka Somoza Osterc Bernarda Fink bo s Camerato Salzburg nastopila na dveh koncertih v Teatro Colón v Buenos Airesu. Vstopnice se že v prodaji v tem gledališcu. . NAŠE REVIJE Meddobje 2017 Ob koncu lanskega leta je naša ustanova Slovenska kulturna akcija izdala novo številko svoje publikacije Meddobje, ki je edina kulturna revija v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega etnicnega ozemlja. Meddobje, skupaj s petimi letniki Vrednot, predstavlja višek kulturne publicistike slovenskih emigracij po svetu. Ta zvezek predstavlja tudi 51. letnik, odkar je revija zacela izhajati leta 1954. Uvodno misel izredne številke je napisal pisatelj Zorko Simcic, edini še živeci od ustanovnih clanov Slovenske kulturne akcije. Snov razmišljanja je pomembni jubilej »zgodovinskega koraka« ustanovitve tega gasila leta 1954. Med drugim meni, da je obstoj in delovanje SKA »žal za premnoge v Sloveniji še vedno neznana pa vendar velicastna epopeja, ki bo ostala v zgodovini našega naroda zaradi kulturnih dosežkov, predvsem pa kot dokaz, kaj je mogoce doseci, ce ostane clovek zvest svojim idealom«. Zaglavje Poezija je pestro zastopano. Iz Avstrije sodeluje Lev Detela (Achilleion). Trije pesniki so iz Argentine: Gregor Papež (Oni, / Drevo / Bil je); Damijan Ahlin (Pot / Naravno / Kaplja) ter Lojze Lavric (Orlica nad prepadom / Kresnicka nad jezerom). Rubriko dopolni Angela Cukjati iz Italije (Hrepenenjen po ljubezni / Košcki neba). Izredno bogato je zaglavje Eseji in razprave. Tu najprej Martin Sušnik iz Argentine objavlja svojo študijo Realizem ki osvobaja - Komarjev nauk o svobodi. Prav tako je iz Argentine Diego Bosquet, ki se predstavi z zanimivo študijo: Glasbena istovetnost med slovenskimi izseljenci v Argentini. Iz Slovenije pa svoj esej prispeva Dejan Valentincic (pred kratkim na obisku v Argentini): Slovenci v zamejstvu v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Dr. Franc Križnar, iz Maribora, sodeluje v zaglavju Obrazi in obzorja, kjer objavi študijo o enem kljucnih dejavnikov naše emigracije, pod naslovom Klasicni filolog, glasbenik (skladatelj in pevovodja/zborovodja), vzgojitelj in organizator šolstva Marko Bajuk /1882-1961). Pregled je izredno popoln in vsebuje kar nekaj malo poznanih detaljev Bajukovega življenja in dela. V zaglavju Pricevanja lahko beremo Spomine na škofa Vovka, izpod peresa Petra Šetine, dolgoletnega župnika v Rakitni. Osvetli nam težko obdobje življenja slovenske Cerkve in pokojnega škofa ter njegovo muceniško trpljenje pod komunisticnim režimom. Ne manjka ocena Knjige. Recenzor nam predstavi Boruta Koruna, Odisej sem, Itaka dom je moj soncni. To zelo pohvalno kritiko je z Dunaja prispeval Lev Detela, pod naslovom Homerjev Odisej v slovenski preobleki. Drugi del svojih Spominov iz taborišca v Spittalu objavlja Vladimir Jurij Voršic. Nadaljuje z opisovanjem pod naslovom Begunska leta v Avstriji 1945/1948 - Šolanje v begunskih taborišcih v Avstriji. Clanek obogati tudi vec zgodovinskih fotografij. Ne manjka obicajna Umetniška priloga, z barvnimi posnetki na ilustracijskem papirju. To pot objavlja svoja dela iz Slovenije naša argentinska rojakinja Zalka Arnšek. Revijo ureja Tone Mizerit; urednik za Evropo je Lev Detela. Pri lektoriranju sodeluje Metka Mizerit. Oprema in prelom je skrb Monike Urbanija; tiska pa Editorial Baraga. Izvod za leto 2017 je izšel na 160 straneh bogate vsebine. Revijo »Meddobje« lahko narocite pri naših odbornikih. Cena: $ 200.- ali € 10.- Kratke novice in zanimivosti ... • V Domu starejših obcanov Fužine so organizirali argentinsko popoldne. Osrednji dogodek je bila predstavitev poezije argentinske pesnice Alicie Monice Lietti, ki je konec decembra 2017 izdala poezijo „Moja ljubezen, moj molk”. Za popestritev dogajanja sta poskrbela plesalca argentinskega tanga in pevka s klavirsko spremljavo. Sodeloval je tudi pevec Isaac Palma. • Koncert APZ sv. Cecilije pri franciškanih v Ljubljani je v nedeljo, 7. januarja, povabil vrhunsko evropsko mezzosopranistko Bernardo Fink, da je z njimi najprej pela Mozartovo Kratko mašo v B-duru, nato pa interpretirala pesmi skladatelja Sattnerja, Hladnika, Riharja, Cigana in drugih. Njen glas je znova prevzel obcutja src vseh navzocih. Nastop svetovno priznane slovenske pevke pa ni bil samo spodbuda za akademski zbor, ampak tudi za mlade soliste, ki so z njo sodelovali: Majo Ceglar, Gregorja Ravnika in Petra Martincica ter za organista Tomaža Sevška s priložnostnim komornim orkestrom. • V ponedeljek, 26. februarja 2018, v prostorih "Fundación El sonido y el Tiempo Internacional", je slovensko veleposlaništvo v Argentini priredilo nastop slovenske sopranistke Elvire Hasanagic, ob praznovanju dneva slovenske kulture. • Na prošnjo Radia Slovenija, je Marko Fink že lansko leto napisal 6 kratkih duhovnih misli, ki so bile predvajane zjutraj okoli 6.00 ure, takrat, ko se ljudje že prebujajo in cakajo na glavno informativno oddajo. Teme: KATEDRALA, TETA ZINKA, GOSPOD FRANCE, HROŠCEK LISTRODERES, BOŽIC V BARILOCHAH ter UMETNOST IN DUHOVNA RAST. • Lani predstavljeni dokumentarni film „Goreci škof” režiserja Davida Sipoša, je na mednarodnem festivalu kršcanskih filmov pometel s konkurenco. Film je nastal v obdobju, ko se nadaljuje postopek za Vovkovo beatifikacijo, do zdaj pa so ga predvajali že na vec kot 30 predstavitvah po Sloveniji, v Clevelandu in Buenos Airesu (SKA) ter na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Tudi v postnem casu tako rekoc „roma” po slovenskih mestih. Na dveh mednarodnih filmskih festivalih v ZDA je dobil nagrado: na festivalu kršcanskih družinskih filmov (Christian Family Film Festival) nagrado za posebne dosežke, pred nekaj tedni pa je na festivalu kršcanskih filmov (Christian Film Festival) prejel nagrado žirije in publike za najboljši dokumentarni film. Posebno omembo so dobile tudi animacije, ki sta jih ustvarila Vid Planinc in Rok Malovrh. Cez leto dni v orbito dva slovenska satelita Evropska vesoljska agencija si želi še vec sodelovanja s slovenskimi podjetji, ki pa si želijo, da bi bila agencija pri sprejemanju odlocitev hitrejša. Spomladi 2019 izstrelitev prvih dveh slovenskih satelitov. Vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) julija 2016, ko je postala pridružena clanica, je bil za podjetja dobrodošel. Zdaj se bistveno lažje vkljucujejo v Esine projekte, slovenskega znanja, drznosti in hitrosti pri izvedbi projektov pa si ocitno želi tudi Esa. Njeni predstavniki so namrec pred dnevi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v Ljubljani, 17 zainteresiranim podjetjem in ustanovam na delavnicah predstavljali razpise in program Prodex, enega od treh opcijskih programov, ki jih je v okviru pridruženega clanstva izbrala Slovenija. Slovenija je bila do zdaj najuspešnejša v splošnem tehnološkem programu, medtem ko so na gospodarskem ministrstvu pri programu opazovanje Zemlje pricakovali vec. V vse tri programe bo Slovenija v petih letih skupno vložila 15 milijonov evrov, devet milijonov evrov v splošni tehnološki program, pet v opazovanje Zemlje in enega v Prodex, ki je sicer znanstveni program. Bosta pa prihodnjo pomlad v vesolje poletela prva slovenska satelita, ki so ju izdelali v podjetju Skylabs in v Centru odlicnosti Vesolje.SI. O pogojih izstrelitve se z Eso še pogovarjajo. Sicer pa naj bi maja Slovenijo obiskal direktor Evropskega vesoljskega raziskovalnega in tehnološkega centra (Estec) Franco Ongaro, junija bodo na delavnicah podjetjem predstavili program opazovanje Zemlje, jeseni pa naj bi na Nizozemsko v Estec odpotovala gospodarska delegacija. V okviru programa Prodex razvijajo znanstvene instrumente oziroma eksperimente, ki na Esinih satelitih in satelitih sodelujocih ustanov in držav potujejo v vesolje. Bogat zakljucni vecer V soboto, 16. decembra, je naša kulturna ustanova priredila zadnji vecer v letu 2017. Pricel se je ob 18. uri s sveto mašo, ki jo je daroval msgr. dr, Jure Rode za pokojno dr. Katico Cukjati in vse pokojne clane in prijatelje SKA. V cerkvenem nagovoru je poudaril vrednost in velicino kulturnega dela. Po 19. uri se je v dvorani dr. Tineta Debeljaka odvijal program srecanja. Predsednik Damijan Ahlin je najprej pozdravil navzoce, posebej veleposlanico RS go. Jadranko Šturm Kocjan. Prisoten je bil tudi predsednik ZS inž. Jure Komar. Najprej je prof. Ema Urbancic predstavila svojo knjigo »Los cuidados del cuidado« (Varovanja nege). V njej, v španskem jeziku, podaja smisel, važnost in strategijo nege bolnikov in spremljanja osebe, ki trpi na posledicah bolezni. V štirih poglavjih poda posebnosti nege bolnikov. Opiše custvene okolišcine poteka bolezni in zdravljenja. Svetuje o posebnostih varovanja in opiše zanimive spomine in zgodbe. V drugem delu nam je dr. Eva Turk, iz Maribora, odkrila najbolj moderna sredstva in strategijo ter uporabo interneta v zvezi z zdravljenjem bolnikov. Predavateljica sodeluje na evropski ravni v skupini znanstvenikov, ki raziskujejo uporabo najmodernejših sredstev racunalništva in aplikacije za izboljšanje položaja bolnikov in predvsem starostnikov. Predsednik SKA Damijan Ahlin in urednik Meddobja Tone Mizerit sta nato razglasila in komentirala izid literarnega natecaja ustanove. Na poeticnem podrocju sta dobili na drugem mestu Natalija Barišic Bevc iz Frankfurta am Main (Nemcija) in na tretjem mestu Kristina Mehle iz Buenos Airesa (Argentina), ki je tudi osvojila drugo mesto na literarnem podrocju. Koncno pa je Damijan Ahlin, z zvocnim ozadjem božicne glasbe, predstavil svojo novo knjigo poezij, »Cantare et meditare«. Je to dvojezicna izdaja (slovensko in špansko) na božicno tematiko. Iz vsakega dela knjige je avtor, ob zadevni spremljavi, obcutno prebral nekaj verzov. V tišini, skoraj pobožno, je publika sledila predstavitvi in ob koncu nagradila avtorja s aplavzom. Iz knjige je kronistu ostal v spominu eden poslednjih verzov, ki je kot osrcnje teh poezij: »Peti in razmišljati / v visokih gorah, / je najvecje veselje, / mislim, da je pot do neba.« Vsem trem nastopom je sledila zanimiva debata s posegom gostov. Zlasti oba zdravstvena posega sta bila deležna vprašanj in tudi poznejšega osebnega razgovora o nekaterih temah. Po koncanem uradnem programu so si prisotni lahko ogledali razstavo likovnih del pokojnega mojstra Jožeta Žirovnika. Bil je poklon njegovemu izrednemu delu, za nekatere malo poznanemu, za druge so slike predstavljale obujanje spominov na njegovo delo in njegovo osebnost. Na razpolago sta bili tudi obe predstavljeni knjigi ter revija Meddobje za leto 2017, ki je izšla v tistih dneh. Celoten vecer je bil res pester in izredno bogat. Upajmo, da se bodo taki veceri ponovili v letošnjem letu - in tudi še v mnogih naslednjih letih. Okusen prigrizek je dopolnil prijetno in doživeto srecanje, s katerim je SKA zakljucila svoje delo v letu 2017. . Del publike ki se je udeležila zadnjega »praznicnega« vecera … Eva Turk, Damijan Ahlin in Emma Urbancic Dela mojstra Žirovnika ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Accion Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.