glasilo prosvetnih in znanstvenih delavcev si,ovenite
LJUBLJANA, 20. NOVEMBRA 1963 - Leto XII - ŠT. 19
PROSVETNI DE1AVEC
STATUTI VZG0JV0-IZOBRAZEVALMH USTANOV
(b gradiva plenuma republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije)
Glede na velik interes druž- nadrejen, pač pa da se v svojem in predlogi staršev obravnavajo skupnosti, kako se vzgaja in delu vzajemno dopolnjujeta. Ko- in upoštevajo.
*ot>ražuje, so smoter in naloge lektiv kot nosilec samoupravnih Tiste vzgojno-izobraževalne zSojno-izobraževalnih ustanov pravic in hkrati kot upravljalec ustanove, ki imajo podružnice, določane že s pozitivnimi predpi- se zaradi praktičnosti in zaradi morajo posebno pozornost posve-Ker pa pozitivni predpisi in smotrne izrabe časa lahko odloči, titi oblikam družbenega uprav-^ugi družbeni akti samo na da izvoli iz svoje srede upravni Ijanja v podružnici. Glede na to,
*Plošno določajo naloge vzgojno- odbor (doslej svet delovnega ko- da je matična šola z vsemi svo-i^obraževalnih ustanov, je po- lektiva). Upravni odbor kolektiva jimi podružnicami enotna delov-febno, da jih vsaka ustanova bo opravljal tiste funkcije in na organizacija, je potrebno, da konkretneje določa v svojem sta- dolžnosti, za katere ga pooblasti ima tudi enotne organe upravlja-i k Vsaka P023™0211® vzgojno- kolektiv. Ker je v večjih kolekti- nja. Družbeni organ upravljanja 'Sobraževalna ustanova ima svo- vih praktično nemogoče, da bi je lahko samo eden. Prav tako , specifičnosti glede na stopnjo se za vsako vprašanje sestajal pa ima tudi enotni samoupravni , ,	.
aobraževanja ter okolje in pogo- celoten kolektiv, bo upravni od- organ. Ker so običajno podruž- Qe a fePdbliskega odbora izdela-v katerih dela. Pri smotru in bor o posameznih vprašanjih tu- niče oddaljene mo+iZno	no	na izkušnjah in usotovitvah
Statuti — izraz in sredstvo samoupravnosti
Plenum republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti
Ob navzočnosti številnih predstavnikov naših političnih sami skupnosti z ustreznimi po-organizacij, ustanov in strokovnih organov je bila pretekli jasnili, kajti le tako bodo lahko četrtek v Ljubljani plenarna seja republiškega odbora sin- komisije in podkomisije, ki pri-dikata delavcev družbenih dejavnosti. Pod predsedstvom previjajo posajnezne dele statu-Marijana Jenka je kot poglavitno točko dnevnega reda ob- ta, imele trdno osnovo. Sindikal-ravnavala nekatera vprašanja v družbenih službah ob iz- na podružnica mora poudariti delavi statutov. Po uvodnih besedah tajnika republiškega prav taka vprašanja in je odgo-odbora Vinka Kastelica so člani plenuma razpravljali o vorna za to, da bodo čim bolj perečih vprašanjih, ki jih bo potrebno prav ob akciji sodelovali vsi člani delovne skup-za izdelavo statutov razčistiti. Republiški odbor je za ta nosti. Za delovne organizacije plenum pripravil obsežnejše gradivo, da bo služilo sindikal- družbenih služb je nujno, da pri nirh organizacijam kot dobra, osnova pri razpravah o sta- razpravah o njihovih statutih na tutih.
Na začetu gradiva, ki je
nov in obsega svojih nalog, ki
ustrezen način sodelujejo tudi drugi državljani, zlasti pa korist-
MbgfKtT; Jenka -.rezul- so Jih določili predstavniški or- ^«S£5ol^^5«£Sj.“ ontenzivnega, dolgo,ra,neg.	Občinsff .odbor,8 slndiU
m ,i» p - , nu na ie.n.ui5Hjoii m ugotovitvah upravljanje, organizacijo dela in ,ruz ®ni . .dejavnosti so dolžni,
imi wmm wmm ?mm
"1* vzgoje in izobraževanja v tem kolektiva, pač pa ima že hkrati	delegirali svojega predstavnika v	služb neklh dokončnih rešitev ak-	tudi delovne	organizacije druz-	tiste ki se ukvarjalo s temi vpra-
'Jhslu, da sta to dve funkciji, ki določene samoupravne pravice. V	osrednji družbeni organ uprav-	ualnl vprašanj, tudi plenum	benih služb.	šanji. Pri tem se lahko poslužu-
^ v učno-vzgojnem procesu med statutu ustanove je treba natanč- Ijanja.	sam je imel namen - razčistiti Ko bodo sedanje določbe or- ^ h razpoIožYuvih oblik
^b°.i prepletata in dopolnjujeta no določiti, o čem lahko samo-	Učiteljski zbor na šoli je gle-	"ekstere Probleme, ki so prav v	gamzacijskih	zakonov usklajene	^ predavanja kOTSultec ie’
gvda „i moč zanemarjati ene na stojno odloča upravni odbor, oz.	de na funkcijo in naloge, ki jih	Popravljanja statutov naj-	z novo ustavo, se bo tudi v de-	organizirPa;ne razprave Ttd
cuin druge ali dajati eni manj- katere pravice si obdrži kolektiv opravlja, le strokovni organ in ? i V	To so mesto m lovnih organizacijah družbenih s t delom je treba pričeti
*l	kakor drugi. Ce je os- kot celota. V manjših kolektivih ne more imeti samoupravnih pri- ^	”^1	takoj, ker bi morili biti doTon-
z domom oziroma s starši, z spodarskimi organizacijami in . užbeno-poiitičnimi organizaci-zlasti tistimi, ki skrbijo za ^.SPjo mladine. Način sodelova-na.i vsaka vzgojno-izobraže-to na us'tanova predvidi tako, kot t-.^treza okolju in pogojem, v* • erih dela. Poleg tega bodo šo-p^.^rale v statutih predvideti pr	vzgojno-izobraževalnega
staV??fa» izhajati iz osnovnega flelo8 -	^ "a01"3 aota izpolniti
ter ^ Program in doseči smo-’ * si ga je v njem začrtala.
Žev^n9nciranje vzgojno-izobra-drnt * 'tajavnosti ni bistveno dih a ■ kut pri ostalih družbe-hov javnostih. V statutu usta-b° vendarle treba posebej las til K ■ vPrašanie ustvarjanja
načela. Ustava priprav- SFRJ ‘ in pa SRS sta v svojih določbah, ki zadevajo delovne organizacije družbenih služb, tako jasni, da je mogoče ta načela uporabiti. Zato ni nobene ovi-
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIH ZAVODOV IN TISKA
Razprava na plenumu se je dotaknila vrste vprašanj. Tov.
.^vni namen šole vzgajati in (20 do 30 članov) je pa delovni stojnosti. Vodi ga vodja šole, Za- nasnu st°PnjI nasega aruzbeno- sti na področju delitve dohodka, ca meseca a Ua statuti klovnih
sssFum£xssr#% or8*nii'") - -*«•
j* at” tsz,1 ss.p"“„kdsv.s^	“s*™	«««» * *««*«>•»
ln ga sestavljajo delovni pro-	'	'	^ J	nih služb zaostajajo s pnprav-
®raihi posameznih razredov, od-delk°v oziroma posameznih pod-\° .li razrednih in izvenrazrednib dejavnosti, ker se le-te med se-dopolnjujejo. Programiranju treba dati potreben pomen, ker “° znoralo v bodoče biti osnova 'S celotni dohodek šole.
i Organizacije vzgojno-izobra-®valnega procesa ne smemo poj-^°vati samo kot ozko šolsko {■ganizacijo pouka po razredih jj1 oddelkih, pač pa moramo pri , hi nujno upoštevati široko druž-.eho dejavnost. Tako sodelovanje
re, da ustanove in zavodi upo- Marijan Jenko je znova pouda-rabijajo ustavne določbe pri do- ril, da je sedanja akcija za izločitvi organizacije, delitve, vse- delavo statutov delovnih organi' bine in funkcije organov uprav- zacij v družbenih službah le za-
Ijanja.
RAZČIŠČEVANJE TEMELJNIH VPRAŠANJ: ORGANIZACIJE, DELITVE, SAMOUPRAVLJANJA
Pouk v fizikalnem kabinetu na osnovni šoli Toneta Čufarja v Ljubljani
četek procesa, ki naj privede razvoj teh služb v enakopraven položaj z gospodarskimi organizacijami. Zal se doslej vse premalo institucij in posameznikov ukvarja s temi vprašanji; priteg-IN MEDSEBOJNIH RAZMERIJ niti bo treba znanstveno razisko-Republiški odbor je mnenja, valne zavode, naš strokovni tisk, da lahko razčistimo najvažnejša upravne institucije in druge, da vprašanja glede financiranja, or- se bo koristna razprava nadalje-ganizacije, samoupravljanja, de- vala, ker so vprašanja načeta, litve in nagrajevanja v kolekti- odprta, toda sila važna za na-vih le z najširšim sodelovanjem daljnji razvoj družbenih služb. V vseh zainteresiranih in da bo le gradivu, ki ga je pripravil re-taka razprava dala koncepte za publiški odbor, je nekak prikaz nove rešitve tako ob sprejema- celote teh vprašanj, celotne prob-nju novih zakonov s tega področ- lematike na področju neproizvod-ja, kakor tudi v občinskih statu- ne sfere družbenih dejavnosti, tih za področje družbenih služb, vendar pa bo šele soočenje teh Zato naj bo v tem trenutku na- načelnih stališč s prakso lahko ša dejavnost v delovnih kolekti- dalo zadovoljive odgovore. Tov. vih usmerjena predvsem v raz- Jenko je zidova opozoril na usta-čiščevanje temeljnih vprašanj or- vo in Program ZKJ. kjer so na-ganizacije, delitve in samouprav- čelno ti problemi zastavljeni. Sta-Ijanja ter medsebojnih razmerij tute bo treba stalno prilagajati na analizi obstoječega stanja in danim situacijam, zato ne sme-že uveljavljenih pravilnikov; re- mo čakati na neke dokončne reševanje teh vprašanj v ustano- šitve posameznih problemov. Ak-vah bo najboljša osnova za sta- tivno moramo začeti s priprav-
rarnolh dohodkov, pri čemer mo- vodi seje kolektiva. Vodja vzgoj- nje novih učnih moči, odpovedo- Ijanjem statutov prav zaradi te- tut delovne organizacije. Pri tem Ijanjem statutov; ki naj ne bo-šča ,lzbajati z načelnega stali- no-izobraževalne ustanove je v vanje, zlasti čas odpovedovanja ga, ker so nekatera osnovna sta- so seveda potrebne dobre anali- do le prilagojena
liodkov u?tvarianie lastnih do- prvi vrsti pedagoški vodja, orga- in odpovedne roke, letne dopuste lišča še nejasna pa tudi zakoni ze delovanja
stara pravila
sedanjega sistema — treba jim je dati novo vsebi-
Caču v hikakor ne more iti na nizator dela in hkrati starešina in podobno. Za šole kot vzgojno- s področja družbenih služb še ni- dohodka in samoupravljanja. no! Sindikalne organizacije mo-iavn0 . VZS° j n °-izobražev aln e de- oziroma predstojnik ustanove, izobraževalne ustanove je na pri- so vsklajeni z novo ustavo. Pri- Realizacija prizadevanj za pri- rajo biti iniciator pri razpravah tiega stl oziroma na račun osnov-	Nanj ne moremo prenašati sa-	mer do sedaj popolnoma ustre-	prava in sprejem	statutov je se-	pravo in sprejem statuta v	de-	in	reševanju vprašanj.
kamena in smotra.	moupravnih pravic, prav tako si	zalo, da se med šolskim letom ni	daj ena glavnih	nalog delovnih	lovni organizaciji mora teči	na-	Prav tako pa je tudi važno,
Glede na družbeno nomemb- Pravlc nc more prilaščati. Kot menjalo učno osebje. Zaradi tega organizacij in tudi glavna naloga črtno, sistematično in organizi- je dejal tov. Jenko, da sindikal-I nalog, ki jih onravlia šola strokovni pedagoški vodja je dol- bi bilo smotrno tudi v bodoče 'sindikalnih organizacij.	rano. Ze dokončno formulirani ne organizacije sodelujejo pri iz-
?°®o ob teh ustanovah bodoče ?an. Prena^ati na kolektiv vpra- obdržati podobno rešitev. Dopusti Statuti so izraz in sredstvo sa- osnutki niso primerni za razpra- delavi občinskih satutov, da se j6 vedno obstajali družbeni or-	®ania’ ki jih obravnava družbeni	učno-vzgojnega osebja bi se naj	moupravnosti, akt samoupravne	vo. Potrebno je, da v delovnih	bo	v njih pravilno določilo me-
upravljanja sveti šole nzi-	organ upravljanja — svet šole in	tudi v bodoče koristili praviloma	pravice delovnih	kolektivov, da	skupnostih izdelajo teze za	raz-	sto	in vloga družbenih služb v
aaa zavoda Svet šole ho tista obratno, odgovarjati temu orga- le v času šolskih počitnic itd. v okviru ustavnih določil, zako- pravo v organih upravljanja in v komuni.
S&ftoa oblika in vez med kako SO Se njegova priporo-(o ^ družbeno skupnostjo in šo-	?!la’ 1sugestl,e in.	UP0'
"Mevanju ntoe dražS- »l'*'’1'	dolofilih in
_ funkcije. Tej nalogi primerno	oklepih samoupravnega organa.
ha_bo treba opredeliti tudi dolž- Pedagoški vodja mora skr- Zveza pedagoških društev Ju- nosti v naši družbi« in »Pro- komparacije, osvetlitve nekih cev in sredstvo vzgoje za samo-
II. KONGRES PEDAGOGOV JUGOSLAVIJE
Sv1? funkGj7dr^^ihUm: beti za
golih .^Pravljanja. V novih po-®kono:?'a glede na H n i /Vmm... 1«
strokovno in kvalitetno goslavije pripravlja II. kongres gram nadaljnjega razvoja znan- problemov z novih vidikov, do- upravljanje,
ni povezovanja učne
cKrm	u« uiuiuenu ju	.	-	-	,	.	-	—	___ —	_____.	.	. .	. _ .	----- - proizvodnim delom v
izoK °mslco samostojnost vzeoino	mesto m	vlo2° samoupravnih or-	svetovanju o stanju in problemih	Ti temi bodo konkretizirali na-	da se neposredno ali posredno	osnovni šoli,
Une?aŽevalnih ustanov ne moreio	ganizacij	učencev: razrednih	naše pedagoške znanosti, ki je	slednji prijavljeni koreferati:	nanašajo na osnovni temi kon-	Vpliv pouka	na obUkovanje
tiia * družbeni organi upravlia-	sku'Prlosti in šolske skupnosti,	bilo letos junija v Zagrebu, naj Pedagoško	izobraževanje učne-	gresa in da	povedo	nekaj	ori-	odnosa do dela,
J® funkcije odločanja v ustano-	Posebe’	treba upoštevati vlogo	bi bil kongres nadaljnja in širša	ga kadra,	ginalnega in	tehtnega za	našo Samouprava	učencev in	obli-
p ’ Pac Pa je njihova dolžnost in mladinske m pionirske organiza- manifestacija jugoslovanskih pe- Vloga šole v vzgoji sociali- pedagoško teorijo ali prakso. Do- kovanje osebnosti socialističnega uJ”103, prenašati težnie in zah-	ciie na	šolah kot enega izmed	dagogov in rezultatov njihove-	stične osebnosti,	slei so prijavljena- naslednja ta-	državljana.
liav družbe na ustanove snrem-	vzS°.inih	činiteljev. Pri tem ne	ga strokovnega dela. Iz tega na- Oblike in	metode	vzgajanja	ka poročila:	Navedli smo le nekaj	takih
l delo ustanove in s’ širšega	moremo	konkretno določati na-	čela izhaja tudi fiziognomija	socialistične osebnosti,	Družbena vloga in	pedagoška	poročil, ki naj	nam služijo kot
. uzoenega vidika dajati Drinom- log Posameznim organizacijam, kongresa, ki naj da možnost ak- Razvijanje delavne kulture funkcija mladinske literature, orientacija za naše sodelovanje Usn_?a njeno delo in delovne pa^. pa V tem smislu, da imajo tivnega sodelovanja na njem čim pri učencih,	s	Ustvarjalna aktivnost učen- na kongresu. Žal so razen dveh
liani ' družbeni organi unrav-	sv'0ie.rnesto v *oli in da je dolž-	več pedagogom in iz- različnih Vsebina in	metode vzgoje	ju-	cev in njena vloga pri oblikova-	poročil in enega koreferata, av-
: nJa morajo biti seznanie™ z	nost in na,oga družbenega orga-	torišč njihove strokovne deiav-	goslovanskega	socialističnega	pa-	nju mladine,	torji teh poročil iz drugih re-
^iovnim programom in imeti	na in samoupravnega organa, da	nosti. Da bi dosegel ta svoj'na-	triotizma,	'Delež aktivnih metod	v	vzgo-	publik. Spričo strokovnih spo-
*J?rnost. da volivai,n nn	jih Pri njihovem delu podpira in	men, so odgovorna zanj vsa pe- Sistem družbenih vrednot	kot	ji socialistične osebnosti,	sobnosti in aktivnosti slovenskih
»ešta, h da vplivajo na njegovo pn	aelu,	m men, so odgovorna zanj vsa pe- Sistem dru:
stavo-	njegovo ]lm pomaga ter v okviru moz- dagoska društva, pedagoške in- činitelj vzgoje
Zlasti . ,	nosti upošteva njihova prizade- stitucije in pedagogi Jugoslaviie Vs- '
stojnosti i?Jre?a razmejiti pri- vanja in težnje. Kot obliko šir- Število dosedanjih kongresnih vanja,
Inen	w*i	tAviižfoonacfa	i o i o	4«^ o t    • •	®	tt_
S?im
Vsebina sodobnega izobraže-
Pomen pozitivnih zgledov za pedagoških delavcev bi bilo ne-vzgojo moralnih lastnosti oseb- razumljivo in nečastno, Če bi
-''jiiosti	a	r— * •—j— — -■—'	-	—•—	^songresnin v el 11.1U.	nosti,	ostalo pri tem razmerju. žato
Pom upravi * diružhenim orga- šega družbenega sodelovanja je prispevkov iz Slovenije pa ieveč Vzgoja za samoupravljanje.	Vsebina sodobnega izobra- pohitimo s prijavami. Rok zanje
Piroma nf?ja.??a m kolektivom treba upoštevati tudi roditeljske kot skromno. Zato vabimo vse. Tem boreferatom naj bi sle- zevanja v luči učnih programov je do 1. XII. 1963, rokopise pa je
s 11 OKO V -	vcv iv.
»SS4^">Sloivo5: EilSel^name^ sodelovT
0rSanom i,?,1™ samoupravnim zbore, razredne svete staršev in da z rezultati .svojega strokov- dilo čim več kratkih desetmi- osnovnih šol v Moskvi, NewYor- treba oddati do aprila 1964 in delnega . aJati moramo z na- morebitne druge oblike sodelova- nooro	----•
aa ^ak i a’ -da sta ob
širši	delo odg	______ _________________________t
ben	^upnosti in da nja staršev preko raznih oblik Osnovni temi konor^o „i„. kovnega"	^izsledki em- Šolske zadruge kot oblika za Maršala Tita 4, (prizemlje levo).
katerih naj ku in Beogradu,	sicer na naslov: Odbor za orga-
in O pedagoškem izobraževanju nizaciju Drugog kongresa peda-
„	,	-	kongresa.	“*	prikazal^“rezultate,Tvojega stro- osnovnošolskega učnega kadra, g°ga Jugoslavije,
Jgs-...................'
Zagreb, Trg
delavne kulture učen- Zveza pedagoških društev Slovenije
O DELU PEDAGOŠKE
AKADEMIJE V MARIBORU
Zckaj strcga merila pri ocenjevanju?
Vsak deseti slovenski otrok trpi zaradi alkoholizma
Vojko Jagodic, 1963.
V šolah vse Slovenije (takratne dravske banovine): 12, 64%
Maribor se je spremenil v zad-	V šolskem letu 1961/62 se je	vse faktorje, ki vplivajo na štu-
njih letih v pravo študentsko me-	vpisalo le 52 rednih slušateljev,	dijski uspeh — od študijskih prosto. Tu so ustanovili doslej že	letos pa obiskuje akademijo že	gramov do delavnosti študentov,
šest višjih oziroma visokih šol	251 rednih ter 368 izrednih štu- Študenti se lahko vpišejo na
(višjo pravno, komercialno, sto-	dentov. Doslej se je vpisalo (od	akademiji na vse predmetne sku-
matološko, agronomsko, tehnično	ustanovitve do danes) na akade-	pine, ki pridejo v poštev pri nji-	manj nadarjenih učencev,	v nevi-
šolo in pedagoško akademijo),, ki’mijo 1550 študentov (med njimi hovem delu na šoli — le sku- nerodnih krajih	v
jih obiskuje okrog 6000 študen-	le 355 rednih).	pine za gospodinjski pouk ni, ker	norocjnih vaseh 8,08 %, v	vino-
tov, med katerimi je 2000 rednih	Dostikrat smo slišali, da si	ie taka šola v Grobljah, med-	roc)njj1 krajih 16,42 %, v	vino-
slušateljev.	skuša miada akademija prido- tem ko bodo uvedli skupino za rodnih vaseh 17j54<i/„.
Predvsem dvoje je terjalo biti veljavo s prestrogim kriteri- telesno vzgojo v prihodnjem šol- Zavod za statistiko LRS -ustanovitev pedagoške akademi— jgnfi ocenjevanja. S tem v zvezi skem letu.
je. premajhno število predmet- profesor didaktike Rajko Slušatelji akademije, ki bi ze— 1958'
nih učiteljev v mariborskem Kladnik pojasnil: — Kriterij oce- P° diplomi nadaljevati študij Janez Kmet, Negativni vplivi okraju ter zahteve reformirano	njevanja pri izpitih je resda	na drugi stopnji filozofske fakul-	a|k0holizma v družini na	uspeh
šole. Mariborska akademija je	9tro§ in bo še strožji vendar ne	tete, bodo morali opiaviti dolo-	mčencev*
zažela z delom v šolskem letu	Z3l^ ^ si na ^ nač:i,n ustva-	cene diferencialne izpite, vendar
1960 61 kot center za izredni štu-	rjjj sloves, temveč zaradi vse	dogovor o tem s filozofsko fa-	javcev 14,7% učencev slab	uspeh,
dij višje pedagoške šole v Ljub-	večjih zahtev naše stvarnosti. Ne-	kulteto v Ljubljani še ni dokon-	v družinah kmetovalcev	11,4%.
Ijani, jeseni 1961 pa je postala	kateri študenti so sprva upali, da	‘-en.	Povprečje za vso LR Slovenijo
samostojna pedagoška akademi-	’	------1—
ja.
Ob mesecu boja proti alkoholizmu
Duševni in telesni razvoj otrok trpi zaradi alkoholizma v družini in zaradi pitja otrok samih: Okraj (po razdelitvi iz Z, 1958): Ptuj 17,6 % dečki, 12,1 % deklice, Kočevje 14,8 % dečki, 9,6 % deklice, Celje 14,2 % dečki, 9,8 %
Koliko izmed nas je prikazalo ljudstvu — staršem na roditeljskih ali drugih sestankih, zborih te žalostne vplive alkoholizma na naš narodni naraščaj! Koliko smo storili pri, pouku, da izkoreninimo praznoverje, ki še vedno vlada med našim ljudstvom, med
deklice, Novo mesto 12,6 % dečki,
13,8 % deklice, Trbovlje 12,6 % inteligenco celo, morebiti med ■ dečki, 11,5% deklice, - Murska nami samimi!
- :?likaZi in študiie<< ~ november Sobota 11 % dečki, 9,5 % deklice. Preberimo, premislimo vse to
Slovenija povprečno 10,5 % dečki, vsaj v tem mesecu novembru — 8,7 % deklice, Maribor 10,4 % mesecu borbe proti alkoholizmu! dečki, 8,7 %- deklice, Koper 8,3% premislimo in pojdimo na delo!
S	“ -28 *»
bo kriterij milejši kot na osta- , Študentska organizacija, ki bo 9 5 %_ v družinah delavcev in ru-
6,7 % dečki, 5 % deklice, Kranj 6,1 % dečki, 6,4 % deklice.
Zopet so visoko nad povprečjem naši vinorodni okraji. (V
Rudolf Horvat
Seminar
za glasbeni pouk
Ker si razredni aktivi učiteljev osnovnih šol želijo pomoči pri glasbenem pouku, prireja Zavod za prosvetno pedagoško službo fijubljana I. glasbeni seminar za učitelje od 1. do 4. razreda osnovne Sole. Seminar je namenjen predvsem tem učiteljem, vabljeni pa so tudi učitelji, ki poučujejo ta predmet v 5. razredu in informativno predmetni predavatelji.
Na seminarju bo predavalo pet predavateljev, ki bodo obravnavali naslednje teme:
JANEZ BITENC:	Spoznavanje
glasbene literature v nižjih razredih osnovne Sole ob : poslušanju primernih izbranih glasbenih del z razlago.
JANEZ BOLE:	Oblikovanje gla-
su in estetsko oblikovanje pesmi pri razrednem petju — z obdelave pesmi.
PAVLE KALAN:	Osnovna na-
čela glasbenega pouka na nižji stopnji in učni načrt.
Elementarna ritmična in melodična vzgoja: razvijanje ritmičnega In melodičnega čuta (tudi ot uporabi Orffovega inštrumentaij-ja). Otrokova ustvarjalnost in improviziranje v . glasbenem pouku.
ALBIN WEINGERL:	Metodika
glasbenega pouka v osnovni Soli: Nastop v 4. razredu -z diskusijo. Metodični napotki in praktično delo po priročniku »S pesmijo v rej«.
MIRJANA TUREL: Zavestno uvajanje v rittpiko in melodiko.
Predavatelji Janez Bitenc, Janez Bole 'in Albin Weinge.rl bodo pripravili pismeno gradivo v okviru posebnega biltena ZPPS in potrebni notni material za udeležence seminarja.
V teh predavanjih so zajete vse sestavine sodobne glasbene vzgoje v nižjih razredih osnovne šole. Udeleženci seminarja bodo dobili potrebne napotke in praktično gradivo, ki ga bodo lahko takoj uspešno uporabili pri svojem pouku, za-tp priporočamo vodstvom šol, da poskrbe za polnoštevilno udeležbo.
Predavatelji, ki imajo obširnejšo tematiko, bodo imeli uvodna preda-. vanja že v novembru in decembru, podrobno pa bodo obdelali svoje teme v tridnevnem seminarju v se-mestralnih počitnicah 23., 24. in 25. januarja. Razpored predavanj za se-mestralne .počitnice bo javljen naknadno na podlagi prijav, ki jih sprejema Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. do 15. decembra.
ski uspeh. Slušatelji so kmalu venšolskem delu študentov, pn gOVskega osebja 3,7 »/o, v druži-	lg36I
sooznali, da je treba na akade- organizaciji izvenšolskih dejavno- nah administrativnega osebja 3,3	T . ,,	' lncn
miji pošteno poprijeti za delo: sti> ekskurzijah in materialnih odstotke učencev slab uspeh.	Okra] Ljubljana 1960:
nekateri so odstopili od nadalj- problemih študentov ipd. — pre- Xorej vsak deseti slovenski „	p10™1"® in vzg°Jno °gro'
njega študija, večina pa se-res-	malo pozornosti pa je doslej po-	otrok trpi pri svojem napredo-	^h /itrok	492 vzgojno zane-
no poglobila vanj,—	svečala študijskim problemom in	vanju v šoli zaradi	alkoholizma	mar?eTM,L	1682 problematičnih.
Zanimivo ie da te letos med usPehorn-	. y družini. Najbolj so izpostavlja- Vzroki:
slnšate b l? in se nanovo vni^li V letošnjem šolskem letu je ni otroci nekvalificiranih delav- 409 je24,4%alkoholizemstar-48C/ ah«nlventnt eimnazii Pmed’	2a6ela na pedag:0Ški akademi3i z	cev- Zaradi nizke	stopnje izo-	šev, 208	je	17,5% brezbrižnost
Srn k?? S izStai ’	delom tudi knjižnica, ki ima okoli	braz^e. Na drugem	mestu pa so	staršev,
telji največ učiteljev, ki so v red-
nem delovnem razmerju. Večina študentov je iz mariborskega okraja, precej pa jih je tudi iz ostalih krajev Slovenije in iz drugih republik.
Pravijo, da učni uspehi še vedno niso zadovoljivi in da je pri študentih opaziti še precej srednješolskih navad (priložnostno učenje,, učenje brez razumevanja -ipd.), zato bodo proučili
188 je 15,8 % nemoral-2500 knjig (med njimi jih je ne- otroci kmetovalcev — neposred- nost staršev itd. kaj tudi iz Silihove knjižnice). V nih proizvajalcev alkoholnih pi- OO RKS Maribor, anketa le-čitalnici lahko* slušatelji študira- jač. Ti so zelo izpostavljeni vpli- ta'1958 na 151 šolah: jo, ali pa berejo revije in čašo- Vu alkohola, ki. narašča, čim sta- Redno ali priložnostno je uži-pise.	rejši so otroci. Velik je tudi % valo alkoholne pijače — 84,1 %
■ Pedagoška akademija v Mari- pri industrijskih delavcih in ru- vseh anketiranih otrok, boru je še mlada ustanova (in ■ darjih, k/ izhaja verjetno iz na- Alkoholne ni Vače sovteteli- ' doslej edina v naši republiki), pačnega . mja, da daje alkohol starši 54 % ^ člani družine vendar je zs opravičila svo.i ob- moc in zai-> potreba po pitju za- g 0/0 tujj ljudje 9% stoj prav gotovo pa lahko v radi težkega dela, posebno na pijejo vsak dan 34 6 % en. prihodnosti pričakujemo se več mestih, kjer je visoka tempera-od nje.	tura. (Janez Kmet)
Tone Partljič	Isti zavod:
i_-v'	... ■ -
E
krat na teden 31 %.
Pijejo:	.	..
sadjevec 70 %, vino 16 %, žganje 9%, žganje v čaju 40%, likerje 11%!!
Vzlic napredku znanosti, vzlic vsestranskemu zdravstvenemu prosvetljevanju vlada še vedno med našim narodom in celo med inteligenti skrajno reakcionarna miselnost, da je alkohol koristen ali pa vsaj neškodljiv otroku 4n mladini.
Vse to nam govore zgornje številke.
In mi prosvetni delavci? Koliko trpi naše delo, koliko trpimo mi sami prav zaradi vseh teh žalostnih dejstev'
In kaj smo storili?
Kdo, koliko med nami je skušalo vsaj malo omiliti, zmanjšati vse te strahotne številke?
Problemi,
ki jih srečujemo povsod
Pred nedavnim je. bila v. Litiji seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so med drugim razpravljali o poročilu sveta za šolstvo. Posebej so poudarili, naj bi svet v sedemletnem prespektivnem- načrtu razvoja zagotovil reorganizacijo šolstva s tem, da bi omogočil učencem višjih razredov osemletk in oddaljenih šol šolanje v popolnih osemletkah v Litiji, Šmartnem in Gabrovki.
Prešolanje otrok iz nižje organiziranih šol na osemletke je treba zagotoviti čimprej, tistim pa, ki ne končajo z uspehom obveznega osemletnega šolanja, naj bi omogočili dopolnilno šolanje v razredih oziroma večerni osemletki. Na seji - so predlagali, naj bi se proučila možnost orgai)izacij-e dopolnilnega šo--lanja v Ponovičah, kjer bi lahko uredili internat in organizirali takšno šolanje s posebnim poudarkom na kmetijstvu.
Z usmerjanjem mladine v pokli-je naj bi začeli ; že v petih razredih osemletke. To delo naj bi vodili razredniki v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje .delavcev, delavske organizacije pa bi prevzele skrb za kadre. Svet za šolstvo in svet za socialno zavarovanje bosta zbrala podatke o tem, koliko posebnih oddelkov za umsko manj sposobne učence je potrebnih, zagotovila pa. bosta tudi možnosti za formiranje lakih oddelkov. (Tem učencem naj bi zagotovili potrebno izbražbo in zaposlitev v tistih poklicih, za katere bi jih usposobili.) Svet za socialno varstvo naj bi proučil možnosti za ustanovitev tako potrebne vzgojno varstvene ustanove v Šmartnem.
• Na seji so tudi priporočili, da naj se V prihodnje podeljujejo štipendije za štlidij prosvetnih delavcev na višjih in visokih šolah, ker je učiteljev za razredni pouk že do volj.
Mladim vzbuditi zanimanje za knjigo
V novembru prireja CK ZM mladim ljudem zanimanje za do Slovenije — letos. prvič — »me- bro knjigo.
sec mladinskega tiska«, ki sadi v V okviru »meseca mladinskega okvir prizadevanj te organizacije tiska« bo med drugim tudi posve-za vzgojo in • izobraževanje mla- tovanje, na katerem bodo raz-dih ljudi.	. pravljali o pomenu množične in
Osem. slovenskih založb je pri- cenene knjige, o vlogi tiska ‘pri pravilo v sodelovanju s knjigar- njenem razširjanju, o programski Cesta Primoža Trubarja v Derendingenu, predmestju Tiibingena na Wiirtenberškem: v Tiibingenu so nami in občinskimi komiteji ZM usmerjenosti založb ter o proble-
natisnili prvo Trubarjevo knjigo, v Derendingenu pa je nazadnje služboval In tam tudi umrl. Napis šestnajst potujočih razstav knjig.mmatiki knjižnic in čitalnic, ki ,	. .	’	.......	.	. . „	,	,	' , m mladinskega tiska, ki bodo obi- imajo še vse premalo razvito
dokazuje, da je se danes ena izmed cest v Derendingenu poimenovana po začetniku slovenske knji- skale vse občine v^naži reipUbiiki. omrežje, posebej pa še o šolskih
ževnosti...	(Foto Jože Zupančič) Tako bodo poskušali vzbuditi knjižnicah.	M. K.
D i sku s i j a
Pouk tujih jezikov
Dne 23. oktobra smo imeli predavatelji tujih jezikov v območju Prosvetno pedagoške službe Vič prvi redni sestanek aktiva v letošnjem šolskem letu.
Ker postajajo razmere pri pouku tujih jezikov zmerom bolj neurejene in ker te razmere niso samo lokalne, na našem območju, bi jih želeli osvetliti in dobiti nanje odgovor. Na sestankih se je o tem mnogo govorilo, do zboljšava pa ni prišlo. Po drugi strani pa predavatelji na gimnazijah in srednjih strokovnih šolah tožijo, da iz leta v leto prihajajo učenci na te šole s slabšo podlago. Razlike v predelani snovi učencev, ki prihajajo iz osnovnih šol, so tako velike, da postaja to že resno vprašanje, ki ga je treba enkrat odkrito obravnavati.
Lahko je vreči kamen na predavatelja, ki je poučeval na osnovni šoli, morda je bil — revež! — še nestrokovnjak. Dalje od te ugotovitve krivca slabega učenčevega znanja pa se le redko kdo potrudi, ali pa se sploh noče.
Glavni vzroki slabega in neenotnega predznanja učencev, navedeni po vrstnem redu pomembnosti, so naslednji:
1.	neenotno število ur v 7. in 8. razredu;
2.	uvajanje učbenikov, ki niso pripravljeni za vsa štiri leta po~
u4av*nj»i
3.	napredovanje učencev z nezadostno oceno;
4.	predavatelj.
1. . Dokler ne bo število ur za pouk tujih jezikov enotno po vseh šolah Slovenije, je odveč debatirati še o čemerkoli. V 5. in 6. razredu imamo vsi po 3 ure pouka tedensko. To je v redu in tukaj nimamo pripomb. Zatakne pa se v 7. in 8. razredu. Nekatere šole so prisodile eno od tistih treh ur, ki so na razpolago, tujemu' jeziku, druge pa ne. Vseeno nam je, pa imejmo po 2 uri pouka*tujega jezika tedensko, a in4ejmo ga ivsi. Toda tem dvem uram naj bo prirejen tudi učni program in učbenik. Po drugi strani pa nam le ni tako vseeno. Res, da so v osnovni šoli vsi predmeti enako važni, a tuji jezik je težji. Zakaj imata potem oba po 2 uri tedensko? Poleg tega imajo predavatelji gospodinjskega pouka običajno pri svojih urah samo polovično število učencev: dečki posebej, de-, klice posebej. Podobno je pri telovadbi. Mens sana in corpore ga-no! To drži. Otrok ima 3 ure tedensko telovadni pouk. Poleg tega večina še 2 tedensko telovadi pri Partizanu. Tudi telovadbo imajo deljeno: dečki posebej, deklice zopet posebej. In zgodi se, da ima učitelj pri telovadbi lahko tudi samo 8 deklic ali 15 dečkov, ker razred Slučajno ni tako šte-
vilen.
Da ne bi kdo tega sedaj napačno razumel! To ni napad na te predmete. V ilustracijo prikažimo sedaj našo sliko. Povprečen 7. razred, pri pouku angleščine 35 do. 38 učencev, prehod na novi učbenik, ki je po svojem stilu, sestavi , in besednem zakladu precej drugačen od prejšnjega. Konkretno: prehod od učbenika Pestotnik — Jezikovna vadnica za 6. razred (še ne v celoti predelana) na Gradovo Jezikovno vadnico za 7. raz-,red, kjer med drugim obravnava že pogojnik’ približno 6 do 8 učencev, ki so napredovali z negativno oceno iz angleščine, in še 2 do 3 ponavljalen In 2 uri tedensko. O tem, koliko jih še odpade — nepredvideno — tukaj sploh ne bi govorili.
Poleg tega naj poudarimo, da učenec pri vsakem drugem predmetu laže najde pomoč ali dodatno izpopolnjevanje (gospodinjstvo, telovadba, tehnični pouk!)-Čisto sam lahko prebere in razume članek o vitaminih, električnih aparatih, saj pogleda hladilnik lahko doma ali pri sosedu, vsaka mati pa mu bo tudi lahko povedala, kje je največ vitamina C in katera hrana je najbolj kalorična. Danes tudi naše kmečke matere že imajo možnost poučiti se o tem na raznih tečajih. In še to! Vse prav, kjer imajo urejene pro-
ka; toda očistiti čevlje, okno ali kljuko, pri vratih pa se otrok nauči tudi doma.
Večini učencev pri tujem jeziku pa je šola še vedno edini vir pridobivanja znanja, zlasti v kakšnem odročnem kraju. Saj otroka ne moremo poslati na tečaj tujega jezika pri delavski univerzi.
Pri tej točki torej ne moremo napraviti kompromisa. Ali vsi po 3 ure v 7. in 8. razredu, ali pa vsi po 2, pri skrčenem programu seveda.
Ko bo to urejeno, bomo šele lahko realizirali učni program, debata o učbenikih pa bo dobila tudi stvarno podlago.
2- Učbeniki so druga Ahilova peta pri poučevapju tujih jezi-koi*. o njihovih dobrih in slabih straneh tukaj 'ne bi govorili. Samo preglejmo, kakšno je dejansko stanje pri angleščini.
V 5. razredu uporabljamo predpisani učbenik: Pestotnik — Jezikovna vadnica za 5. razred. Ko je pred štirimi leti učbenik izšel, smo bili predavatelji precej zmedeni. Zmeda je nastala zaradi nepripravljenosti. Učbenik , je bil res novost in eno leto smo se lovili in nismo vedeli, kako naj zgrabimo za delo. Marsikdo še danes ne ve! Predavatelji po mestnih središčih smo se zatekali po pomoč in nasvet drug k druge-rn‘j- A ker je bilo več glav, je bilo tildi več teorij. Enotnosti ni' bilo, niti v obdelavi snovi niti v na-činu obravnavanja. Kajti učbenik, ki še do danes nima obljubljenega priročnika za učitelja, dovoljuje precej svobode pri obravnavi
snovi. Vendar se je to uredilo, Sestavljateljica sama je. imela razgovor s predavatelji, kdor se ga je mogel seveda udeležiti, pozneje pa tudi drugi strokovnjaki. Tako smo si končno po štirih letih ustvarili dokončno podobo o novem učbeniku. Sedaj vemo, da se ga da obdelati v enem šolskem letu, ob primerni korekturi seveda. Vendar nam je to resnično uspelo šele v preteklem šolskem letu.
V 6. razredu uporabljamo: Pestotnik — Jezikovna vadnica za 6. razred. Tu pa se že zatakne. Učbenik ni preveč sistematski. Neka predavateljica je nekoč na sestanku aktiva izjavila: »Vseeno je,, a;i začneš snov pri prvi lekciji ali pa pri zadnji.« Izjava je dovolj zgovorna in ne potrebuje komentarja. Naj pripomnimo tukaj, v kakšni zagati smo bili predavatelji, ko'je 1. 1959 izšel učbenik za
5.	razred. Učenci so prišli v 6. razred, nekaj časa smo še obravnavali preostalo snov iz učbenika za 5. razred, novega učbenika za
6.	razred pa še ni bilo. Tako smo se mučili skoraj vse leto, pisali nove lekcije na tablo s predlog, ki so nam jih poslale tiskarne, ali pa učencem tipkali snov. Kajti učbenik za šesti razred je izšel šele jeseni 1961. Tako smo delali in eksperimentirali vse mogoče in izgubili najmanj pol šolskega leta. Nekateri predavatelji so potem potegnili učbenik za 6. razred v 7. razred in celo v 8., potem pa na hitro obdelali še nekaj snovi iz Gradove 11. stopnje. Bili pa so tudi primeri, da so učenci v 8. razredu obdelali samo učbenik Pestotnik: Jezikovna vadnica za
6. razred. V 6. razredu še vedno orjemo ledino. Tu nam še nihče ni konkretno svetoval, kako naj se ga lotimo. Kakor smo si za učbenik v 5. razredu nabrali nekaj izkušenj, smo. v šestem razredu še vedno v temi. Predavatelji angleškega jezika smo se na prvem sestanku v preteklem šolskem letu dogovorili, da bomo obdelali v
5.	razredu celotni učbenik. Tako smo šele v letošnjem šolskem letu »na čistem«. Skušali bomo v 6. razredu obdelati celotni predpisani učbenik za 6. razred. Ce nam bo to uspelo in kako nam bo to uspelo, bomo. lahko poročali drugo šolsko leto. Vsekakor pa bi si za
6.	razred želeli nasvetov, kako to realizirati! Ko nam bo to uspelo, bo laže v 7. in 8. razredu, pri 3 urah tedenskega pouka seveda.
7. razred. Do letošnjega šolskega leta smo v 7. razredu obravnavali Gradov učbenik 11. stopnje.'Prehod je bil izredno težak. Manjkala je gramatika, manjkale so besede. Vendar nam ga je pri 3 urah tedensko nekako uspelo obdelati, ker je bilo nekaj snovi že znane (Past tense, Future tense). A kljub temu je otroke motil prehod od igračkastega, nesistematičnega učbenika k resnejšemu učbeniku.
Prijetno osvežitev pomeni nova predelava Gradovega učbenika za
7.	razred. Prehod je bil še vedno enako težaven iz že zgoraj navedenih razlogov, vendar je učbenik le nekako prikrojen vsaj po obliki in nekoliko po stilu učbenikoma Pestotnikove. Podrobneje bomo lahko poročali ob koncu šolskega leta. Nekaj pa že lahko ugotovimo. Za podlago, kakršno
LABORATORIJSKE VAJE
Otresimo se
IZ NARAVOSLOVNIH PREDMETOV vzgojne ozkosti
Ko govorimo o pedagogu, ima- Da dejansko v tej smeri mno
Naravoslovno matematično pod- kakor v kontrolnih razredih; ven- rimentov in pri'tem nekoliko za- manj ostane za tradicionalno ob-rocje je eno izmed vzgojno iz- dar lahko rečemo, da pomeni v nemarili povezovanje vaj s šir- ravnavanje učne snovi. Prav lah-	-	-	- -
obraževalnih področij v reformi- takem primeru tudi isti nivo širni kompleksi učne snovi. Pro- ko bi se zgodilo, da bi slabo pri- mo v mislih tako usposobljenega go grešimo in ne opravljamo na-rani gimnaziji. V gradivu za se-	znanja uspeh, saj je bilo v ek-	fesorji, ki	so vršili eksperimente,	pravljene vaje znižale nivo sploš-	človeka, ki bo najuspešneje pre-	šega pedagoškega poslanstva v
stavo predmetnika in učnega na-	sperimentalnih razredih toliko	smatrajo,	da izvajanje kemijskih	nega znanja.	našal ljudske izkušnje na mladi	celoti, zgovorno priča dejstvo, da
ččta za gimnazijo, ki ga je izdal	manj časa posvečenega rednemu	poskusov	v semimikrometodi v v našem primeru je torej zna-	rod' Pedagoški poklic je zelo za-	si na primer prizadevanja na
zavod za napredek šolstva SRS,	šolskemu delu, kolikor več ga	je	samem razredu ni najbolj posre-	nje po obsegu v eksperimental-	hteven, saj hkrati terja silno ši-	področju telesne kulture tako poberemo med drugim: V razliko z	šlo za vaje.	čeno. V razredu je dijak pri to-	nih razredih enako ali večje;	roko razgledanost in nenehno	časi in s težavo utirajo svojo pot.
dosedanjim poukom naravoslov- Laboratorijske vaje zahtevajo liki množici in tako utesnjenem domnevamo pa lahko, da je tudi proučevanje stvarnih pogojev in Ce sem zgoraj omenjal ozkost v nih predmetov na gimnaziji je v	poleg prostora tudi materialna	položaju	skoraj nepremakljiv,	bolj trajno in praktično uporabno	potreb v določenih družbenih raz-	izkoriščanju vzgojnih možnosti,
novih učnih načrtih znatno večji	sredstva ter nalagajo profesorju	učitelj pa	ga na njegovem delov-	in da so učenci razvili tudi večji	merah.	potem to velja ze v potenciram
poiMarek na praktični uporabi mnogo dodatnega dela. Če bo n©m mestu zelo težko kontrolira, interes do predmeta.	V teoriji pouka delimo vzgojo r161,1 za uf*esmčeY?J1^
pridobljenega znanja. Zato uva- imel profesor fiziko v 5 ali več Profesorji, ki so izvedli ek- Vaje so izvedljive in uspešne, na različna področja zaradi lažje-	vz®,f,°lal1.
vaT iri	oddelkih- se bo z vajami njego-	speriment uvedbe laboratorijskih	če profesor pred uro vse pripravi	ga proučevanja. V življenjski	nodročie 1^ domTna za to usoo-
SSje m maSf s tenT^o na Va £Tlčna .abvefTSt 0bČUtn°	vaj pri pouku iz kemije, smatra-	uro dobro organizira. V pri-	praksi pa ugotavljamo, da teh	^nfh strokTvn^akov ?
teorije m prakse, b tem bodo na- povečala in je sploh vprašanje, i d	.	. , v7ihl]di ,ani_ meru, kjer m za vaje predaval- »predalčkov« ne znamo vselej s D J s	\	,
ravoslovne vede v gimnaziji	v	6e ^ mogel vse delo kvalitetno	J ’ *e	pu J3'13/1	vzD“ai	niče, je potrebno,	da dijaki že v	najbolj primerno in učinkovito Vedno	bolj zaskrbljujoči so
povezavi s tehničnim poukom	in	opraviti. Že po dosedanjh izkuš-	mfnje do	predmeta	in da se ai-	(Kjmoru primerno	razmestijo klo-	povezovati in jih zlivati v homo-	statistični	podatki o naraščanju
c*e*am ^apa^e	njah lahko rečemo, da to ne	bo	z vaiami navaja na sama“	pj in da že formirane skupine pri-	geno celoto, to je v vzgajanje v	telesnih deformitet pri mladini,
tehnično izobrazbo, ki je sestav-	mogoče brez stalnega laboranta,	stojno delo, da Opazuje ter opiše	čakajo profesorja. Izkušnja je po-	najširšem smislu. Pogosto opaža-	čedalje pogostejše je iskanje poni del sodobne izobrazbe.	ki p0 prevzel vsa popravila	in	pojave in skuša razumeti bistvo	kazala, naj bodo skupine in pro-	mo, da se pedagogi pretirano za-	moči pri zdravniku itd. Nujno je,
Zavod za napredek šoslstva	je	nakupe ter tehnično pripravo vaj.	kemijskih	procesov.	Za uspešno	stori stalni. Vsaka skupina ima	ljubimo v določen kompleks	d® se ysi	pedagogi ob tem zami-
organiziral praktične vaje na ne-	Eksperimentatorji smatrajo, da	izvaianie	eksperimenta bi bilo	lahko največ 6	dijakov, bolje	vzgajanja in ga preveč poudarja-	slimo in	tudi dajemo pobudo za
katerih gimnazijah v Sloveniji z je učni načrt za fiziko za drugi	treba dijake navaditi na tako iz-	manj. Profesor naj si izbere 3-4	'mo, ob tem pa zamujamo marši-	odklanjanje teh v bistvu naših
namenom, da ugotovi, kakšen je razred gimnazije dober, tako gle-	va.ianie z vztrajnim uvajanjem	pomočnike, najbolje iz krožka, ki	katero ugodno priložnost za ures-	lastnih slabosti. Potrebno je, da
vpliv praktičnih vaj — takih, ki de izbire snovi kot glede razpo-	v laboratorijsko delo. Pri sestav-	takoj po zvonjenju prinesejo po-	ničevanje ostalih nalog. Najbolj	se , pedagoški kolektivi sami v
jih delajo dijaki sami — pri po- .reda snovi Zaradi ur ki sn iih	Ijanju vaj je treba poskuse raz-	treben pribor in material na pod-	se zavedamo pomembnosti umske	najosnovnejših obrisih seznanijo
__„„'	r, JJH	s pomenom telesne vzgoje in po-
uku fizike kemije in biologije, porabili za vaje, je primanjkova-V preteklem šolskem letu smo jo časa za kontrolo znanja in za preizkusili .praktične vaje iz fizi- računske naloge. Tako so nekake v 2. razredu gimnazije in iz teri uvedli spraševanje tudi pri kemije ter biologije v prvem raz- laboratorijskih vajah, kar pa se Tedu.	ni obneslo.
Raziskavo smo izvedli v ob- Glede organizacije vaj smat-Itki eksperimenta, v katerem so ramo najbolj primerno, da razred v eksperimentalnih razredih — dela kot ceiota, in sicer po dva za vsak predmet trije razredi dijaka skupaj eno vajo. Mnogo imeli organizirane laboratorijske vaj je namreč takih, da jih en vaje, v kontrolnih razredih — sam dijak ne more izvesti. Kjer prav tako za vsak predmet trije imajo velike razrede po več kot razredi — pa je isti profesor po- 30 dijakov in skromna materialna učeval isto snov brez vaj. Ce sta sredstva, bo pač treba združiti tudi v drugih vidikih razreda ize- 3 dijake v eno skupino. Izkazalo načena, lahko sklepamo, da so se je, da potekajo vaje najbolje eventualne razlike v znanju ob tako, da dobe dijaki točen raz-koncu leta nastale pod vplivom pored vaj z delovnimi nakazili laboratorijskih vaj.	nekaj dni prej. Ena šolska- ura
Drug namen, ki smo ga zašle- komaj zadošča za izvedbo dveh dovali, je bil ta, da preizkusimo preprostih ai; ene zahtevnejše va-nekatere vaje, ki nam jih nudi je. Ce bi moral dijak še prepi-strokovna literatura in izmed teh sovati delovne naloge, bi mu izberemo tiste, ki so primerne za zmanjkalo časa za izvedbo nadelo z dijaki. Te ugotovitve bomo loge.
posredovali šolam. Med šolskim Pri vajah je bila potrebna še letom smo merili nivo inteligen- dodatna razlaga in pomoč profe-čne sposobnosti v eksperimental- sorja. Posebno v začetku šolske-nem in kontrolnem razredu z in- ga leta pogrešamo pri dijakih teligenčnim testom. Pri izbiri raz- skrbnost in preciznost pri izdela-redov smo imeli precej srečno vi vaj. Le z neprestano kontrolo 5: roko, ker sta bila oba razreda dela in zvezkov se bo posrečilo ^ skoraj v vseh ozirih dokaj enaka pripraviti dijake na skrbno in in to nam je olajšalo delo pri precizno delo. Dijak v naglici in končni interpretaciji. Na koncil površno prebere nalog, ne drži se šolskega leta smo namreč učen- vrstnega reda in zahtev naloga.
Laboratorijske vaje iz kemije na celjski gimnaziji
pomenom telesne vzgoje in poiščejo najprimernejše rešitve. Ure, ki so po predmetniku predpisane, same ne zadostujejo za rešitev tega vprašanja. Zato bomo morali iskati rešitve tudi kje drugod. Možnosti je mnogo, le izkoristiti jih je. treba.
Na primer pri spoznavanju prirode in družbe, likovnem pouku in podobnih predmetih lahko prenekatere naloge opravimo na samem terenu, kar je seveda povezano z gibanjem. Prav tako ni nujno, da učenci v razredu pri obravnavi snovi vedno sedijo. Zaposlimo jih lahko na najrazličnejše načine. Pomembno je tudi nenehno opozarjanje na pravilno sedenje in držo. Zakaj ne bi pri urah, ki zahtevajo maksimalen psihični napor, napravili kratke pavze in izvedli nekaj razgibalnih vaj itd.
Če sem se v drugem delu svojih izvajanj omejil zgolj na problem telesne vzgoje v okviru vzgajanja in izobraževanja nasploh, sem to storil namenoma, ker je dejstvo, da je po tej plati naš šolski otrok najbolj prizadet. Sleherni pedagog naj bi se ob svojem delu zavedal, da mora biti oblikovalec »duha in telesa«, to je oblikovalec razvijajoče se osebnosti v najširšem smislu!
V. VOBOVNIK
cem predložili še teste znanja iz	Samostojnost pri izdelavi vaj pa	porediti v skladu z gradivom uč-	stavkih. Vsaka skupina naj ima	in moralne vzgoje, mnogo redke-
predmeta, iz katerega so oprav-	je v teku leta močno napredo-	ne ure in dati tako dovolj posku-	svoj podstavek z materialom in	je pa pri našem delu izkoristimo
liali laboratorijske vaje. Testi so	vala. Pri zadnji skupini ekspert-	sov za osvetlitev pedagoške učne	priborom.. Dobro je, da tudi vsak	momente estetskega in zlasti te-
bili sestavljeni nalašč ^v ta na-	mentov jbilo treba pomagati le	Rnote pos-KUsi^ morajo biti izved-	dijak dobi delovno nakazilo, ki	lesnega vzgajanja oziroma izobra-
jo v teh razredih predelali.	so po izkušnjah eksperimentator- spremljati vsa potrebna razlaga. p	nekaterih vaiah so vse ločeno ^rner je dandanes nujna,
Kakšni so bili rezultati tega	jev in po izjavah dijakov zelo ko-	Vale na.i bL se delale izključno	skupine imeie ist0 naiogo v slu-	prav to pa nas pogosto zavaja v
delnega, enoletnega poizkusa po	ristne in doprinašajo k resnične-	v laboratorijih. Semimikro zbirke ■	čaju, d„ ni bilo dovoli materiala	ne najbolj polnovredno vplivanje
posameznih predmetih?	mu in trajnemu znanju fizike,	naj bi bile na razpolago v trgov-	ajj pripomočkov je polovica sku-	na naš naraščaj. To strokovno
Fizika. V enem izmed eksperi-	Imajo pa tudi velik vzgojni po-	ski mreži. Nujno je, da se število	pin izvajala eno vajo druga dru-	ozkost bi morali čisto zavestno
mentalnih razredov je bil uspeh	men: vzgajajo dijake h kolektiv-	dijakov zmanjša pri laboratorij-	go, nakar so si izmenjali Izmenja-	premagovati, pa čeprav nas po-
dokaj boljši kakor v kontrolnem,	nemu delu k disciplini, preciz-	skih vajah. skupina 15 dijakov —	va ni uspešna, vse skupine ne	gosto že sama snov v tem do ne-
v ostalih dveh pa skoraj enak. n osti, tehničnemu znanju, dijaku lovica razreda _ je najideal- končajo istočasno, nastane nepo- ke mere omejuje. Želim torej po-V prvem pnmeru ne moremo pri- pokažejo pravi pomen fizike m	„ , , -d ^	•	•	trebno	pp ip Sp nrwP7a- vedati, da vse premalo upošteva-
g«-*i	r«®	- "r:? '°™«>	«■**»*.	.“»t s l mu	“p. jyns. ■»,"** p— « —k«
ključno laboratorijskim vajam, tehnično vzgojo.	treoen laDorant, ki Di mu poma rožjj.vo . dg vge skUpine jz. celoto.
kajti v vsakem razredu je pouče- Kemija. V kemiji so izdelali Sal Pri delu.	vajajo istočasno isto nalogo	Cc je na primer nekdo mate-
vai drug profesor — to je bil edini precej manj vaj kakor v fiziki. Biologija. Pri preizkušnji zna- p t ,	",	. .	' , ,, matik, s tem ni rečeno, da je
razred, kjer ni isti profesor pou- Tu se je pozitivni vpliv laborato- nja iz biologije smo ugotovili, da doseči d”0 JfoJi	niegova edina nal°ga »masira-
čeval obeh razredov — in zato gre	rijskjh vaj pokazal le na eni šoli,	je znanje biologije v dveh ekspe-	resno ’ sicer meide v toračkanie	nje<< ™0ŽgaP0y svo-iih p°sluŠ31.-
boljši uspeh tudi na račun uspeš-	na ostalih dveh pa ne. Vzroka še	^mentalnih razredih nrerei Koli-	o™ m.™ preide v igračkanje	cev prav tako nima Dovnik
nejše metode dela profesorja v nismo proučili, možno pa je, da l r „nprr, na	^ n	r,g0:l za1.to Je’ da	za edino nalogo estetsko vzgaja-
eksperimentalnem razredu.	V	so v teh dveh razredih dajali pre-	®	.	™	P kp 33 e"3ko’ vfn'	o Pripravljena. Drugo, da di-	rlje in telovadni	učitelj tudi nima
ostalih dveh	eksperimentalnih	velik	poudarek tehničnim	proble-	dar se v®dno nekal	bol-lse kot v	3ak	P3UC™°’ da 36 pr,1 va3' yc,z,'	zgolj naloge oblikovanja telesne-
razredih je bil	nivo znanja	isti	mom	izvajanja kemičnih	ekspe-	kontrolnih	razredih.	Vendar tudi	ančnost in temeljitos .	ga ]j^a šolarja.
_ _____________ enak nivo	znanja v	eksperimen-	klavna napaka pri mikroskopi- y Vseh teh	primerih mora-
talnem razredu pomeni uspeh, rfnJU 3e’ da dii?k na hitrico Ph- mo najširše izkoriščati vsakršne -	. . - - -	...	.	. i-er se za vaie porabi velik del gIeda Preparat in takoj vse vidi vzg0jne možnosti in se ne zado-
Pnnesejo učenci iz 5. in 6. razre- tistih žuželk in rastlin ni mogel se z . 3e p	ael oziroma ne vidi; ta površnost se voljevati le z ugotovitviio da smo
da, je še vedno pretežak. Ob tej zapomniti, letos človeka pozna do rednega učnega časa, tako da ga potem odraža na njegovi skici, dosegli svoj cilj s tem ko smo
Priložnosti nas zanima, če bo novi zadnje mišice. V 7. razredu puste učbenik dobil nadaljevanje še pri- slovnice ni maral, v 8. se mu zdi hodnje šolsko leto.	literatura zelo prijetna in se je
8. razred. Tu uporabljamo rad uči. Zaostale snovi iz mate-Gradovo 11. stopnjo in jo ob treh matike in tujega jezika pa naj-tedenskih urah tudi obdelamo večkrat nikoli ne bo ujel. Tu je
Kdaj bo dograjena šola v Zagorju ob Savi?
_	.. .	.	. Šolsko poslopje v Zagorju ob pisano gradivo. Vaje so zamuda
vsaj do 15. lekcije, tako da učen- treba znati prav vse tisto, kar je Savii v katerem je osnova šola, časa, ker moramo določeno snov ci obvladajo vsaj pogojnik in pa- slišal pri prvi uri ali pa zadnjo 1e bilo zgrajeno že 1874. leta, za- najprej obdelati nato pri vajah 81V-	uro* r^° -ie zSradba in če manjka ^ ■ razumiiivo, da so prostori za dokazujemo ali utrjujemo dej-
Zaradi neenotnega števila ur preveč kosov opeke, se hiša se- današnje potrebe premajhni ter stva, ali pa se 0 nečem najprej ^ I. in 8. razredu pride do ne- suje.	funkcionalnosti ne eksperiment a i n nrfiinri čarno.
Borba proti površnosti je pri va- učencem vtepli snov v glavo. Na-jah najvažnejša.	ša naloga je mnogo globlja, saj
Pa tudi težave, ki so po- moramo upoštevati in zadovolje-vezane z uvajanjern vaj. Prvo vati celokupno razvijajočo se vprašanje je, kako končati pred- osebnost.
Šolske delavnice
TEHNIŠKIH ŠOL v Ljubljani, Gorupova 6
razpisujejo delovno mesto
strokovnega učitelja ali učitelja praktičnega pouka za rezkanje kovin
Pogoji:	Diplomiran strojni
tehnik ali visokokvalificiran delavec s 5 let prakse.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku Zavoda.
Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v upravi Za-voda,-
Osnovna šola
SIMON JENKO Kranj
proda naslednja osnovna sredstva:
0 100 rabljenih šolskih klopi « klavir
• ogrodje za štedilnik
Vse pod ugodnimi pogoji
40 odstotkov otrok zaposlenih staršev brez urejene prehrane
Sekretariat za socialno var- njihove dosedanje zmogljivosti
pnde do ne-	suje,	_	zaradi slabe funkcionalnosti	ne	eksperimentalno prepričamo, poz
enotno predelane snovi. Zato je 4. Predavatelji so vec ah manj	odgovarjajo več niti osnovnim	po-	neje pa rezultate	zberemo in ure-
lreba najprej urediti prvo točko,	kvalificirani, vsaj	v	mestih in	trebam to šolo obiskuje	854	dimo. Vsekakor	se za določeno
nato pa se lotiti druge. Ko bo to	mestnih središčih.	Ti	imajo tudi	učenceV; ki so razporejeni v	27	snov porabi več	časa, po drugi -- -   - -_    ^
Urejeno, potem naj svetovalci me-	možnost za nadaljnje izpopolnje-	0ddelkih. Z novim šolskim letom	strani pa se dijaki laže naučijo	stvo SR Slovenije je izdelal na-	preskromne. Problem bo v pri-
J1-10 snov in kritizirajo predava-	vanje. Ze razgovor s kolegom do-	morali odpreti še najmanj tri	in bolj razumejo snov, kar pa je	čelne smernice sedemletnega na-	hodnje toliko bolj pereč, če ne
^Ija. Vse dotlej pa je svetovalec	sti pomeni. Zamislimo pa si ne-	oddelke za peti in šesti razred,	še bolj važno kakor površna ob-	črta razvoja tega varstva v naši	bodo pristojni organi zagotoviU
nepotreben, ker itak ne more do- kvalificiranega, popolnoma osam- kar je jjgjnogoče, Pogrešajo tu- delava vse predpisane snovi. ---------------------°------------i- ........ ....................... '	'
stl narediti ali predrugačiti.	Ijenega predavatelja, ki sreča svo- di prostore za shranjevanje učil
_______________ republiki. Smernice govore med šolskih malic, ki so vse doslej
Potrebno^ieTa "koncu pouda- drugim tudi ,0 Problematiki in nemalo prispevale k zdravi ra-jt na K.01U.U ^ razvoju socialnega varstva v sol- sti mladine.
stvu, o zdravstvenem varstvu V preteklem šolskem letu je
Kako smo predavatelji brez je kolege samo na dveh, treh se- . „_nn7„rji delavnice za tehnič- riti da r,,- r3e na K°n. p_______
°Tožja v roki, naj ilustrira nasled- Stankih aktiva, ali pa še to ne, ni k s0 'pretesne, telovadnica z vajami^en6*01" P°ra eč časf kot	___ •  ________________________ JV.
nji drobni, a resnični dogodek iz če poučuje tudi druge predmete. m ie preveč oddaljena od šole. sicer, z	JuTia s nri- otrok’ 0 niihovi prehranjenosti imelo 93,5% šol v SRS mlečne
Šolskega življenja.	Dolžnost odgovornih za tuje	Zagoriu so razpravljali o pravo vaje s nn^atrianie^i itd ter 0 otrocih z motnjami v teles- kuhinje, v katerih je prejemalo
Predavatelj v 8. razredu: jezike bi bila, da poenotijo ste- Y u ngOVR šole že pred leti Po Predlagamo nai^bf sl namestil nem in duševnGm razvoju.	malico 204.320 otrok (ali 74%),
^enci, učite se! Saj vesto letos vilo ur in predpišejo tem uram f^fgijskem^program^ ki ga je na vseh	p^eb^ la
odhajate naprej. Tam boste mo- primeren učni program, ki bi ga n j	rpr,,lhljxVi TR Korant .TP, 1JY ..PY?
___ naprej.______
rali snov nadaljevati.
Tisti del analize za pripravo medtern ko je
(ali 74%), 1958. prejemalo
primeren ucm program, ki m J959, jeta odobril republiški IS, bi borant za” fiziko'" kemijo' in bio- sedemletnega načrta, ki govoric malice 83 odstotkov vseli šolar-Tw,UV■ I1Hao	»v. + morali predavate ji <> P	potrebovali za gradnjo blizu 140 logijo. Na večjih gimnazijah bo- prehranjenosti šolskih otrok, opo- Jev , števul0 malic se zmanjšuje
V-f!vJ'aZref't:	; t0' UCnn! Y	^ tire- milijonov din. Od tega so doslej sta kmalu potlebna celo dva la- zarja na anketo o varstvu in Predvsem zaradi podražitve, ki
jarišdca), saj bomo itak zopet za- Dolžnost svetovalcev po tere	7fi miliJonov (49 mili1o_ boranta.	prehrani otrok v ljubljanski ob- !zvira lz naraščanja živilskih cen
čini Center, ki kaže, da je bilo ‘:er P°stopnega upadanja med-
ČeliTr" ----------——r “. Ooižnost svetovale^ po	porablli 76 milijonov (49 milijo- boranta.
eu z Gradnikovo 11. stopnjo	ali nu pa bi bila, delo predavateljev	^	iastnih sredstev! vendar Tn .
3Prav °d začetka.«	sinhronizirati inJ™	pa	bo potrebno - Zaradi podra-	predlogi	3aai več'k°t ^^“oTroF zaposle- nar°dne po™či. Delež te pomoči
3. Napredovanje učencev z ne-	pomagati, zlasti nestrokovnjakom.	£ eradbenega materiala in	lahm-atF-, prvem letu uvajanja	staršev brez ureiene	nrehra- 36	še v	Preteklem	letu	predstav-
^dostno oceno. O tem je bilo že	šele ko bodo izpolnjeni^ H	ždve ^"|aradi“fe £	vaj pri pouku na-	-h ^arse^brez^urejene	prehra_	nad	2	odstotkov	vseh	^
yehko napisanega, prikazane so pogoji, bomo lahko pričeli mišim rniiiionov	runem +1 Predmetov. Po kon- ket ie zaiela okoli 67%	,	, kov za malice,
bde dobre in slabe strani tega na- na enotnost pri preverjanju zna- 132 milijonov. ;	ua nletnem Poskusu bo tre- za“ lenih Ttaršev v naši
Predovanja. Res, učenec, ki je na- nja učencev, na enotno zahtevnost Ker preti nevarnost, da se bodo b e vaje predelati, jih opre- k!P_ bi bilo treba <
Predeval s slabi oceno iz zgodo-	pri šolskih nalogah in končno tu-	vdrli stropi v starem poslopju in	mto z metodS£imi napotki ter iz-	klven ^rna prehrano
yme. zemljepisa, tudi še iz slo-	di na testiranje učencev pri tu-	ker število učenčev nenehno na-	dati učbenik za laboratorijske va-	™ zaZslen.h storšev	(ali
^nščine, .4 lahko ujame v na-	jih jezikih, kar pa je zaenkrat, ob	rasča (tako da bodo morah ver-	£ favod za napredek šoistva pa	26 423 S
slednjem letu. Ne samo ujame, trenutnih pogojih še popolnoma jetno uvesti se tretjo izmeno), me-	Y kratkem posredoval šo-
3ahko zablesti. Prejšnje leto mu nemogoče. .	rujo v Zagorju ob Savi, da bi bilo	aje v obliki skript s proš-	.	-	„	--------
f-toerika ali Afrika ni šla v gla-	Predavatelji tujih jezikov treba rešiti -a problem vsaj do njo, naj tudi šole posredujejo delno šole in varstvene ustano- ne prvenstvena naloga v zdrav-
letos pri Jugoslaviji lahko do-	občine	konca letošnjega šolskega leta. svoje izkušnje.	ve, ki so dajale kosilo 9600 otro- stveno socialni preventivi
odlične ocene. Lani si vseh	Uubljana-Vič-Rudnik	-k-	/	Stanko Uršič kom. Dejstvo je, da so postale	m. K.
.............-........... republi- Pr°blef prehrane zajema veki — bi bilo treba organizirati b j * evu° otrok, posledice ne-za 40 7% zadostne in neurejene prehra-’ za ne otrok v niihovi razvojni dobi pa so za družbo hude. Prav zato te smernice tudi poudarjajo, Ta problem rešujejo za zdaj da je ureditev prehrane mladi-

Marjana Kunej
V DVEH LETIH KABINETNI POUK VSEH PREDMETOV
Jesenski obisk na Ravnah na Koroškem
ZGLEDNO SODELOVANJE RAVENSKE GIMNAZIJE Z DELOVNIMI IN DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI • SODOBNI UČNI PRIPOMOČKI, KOLIKOR SMO JIH ZBRALI DOSLEJ, SO VREDNI DEVET MILIJONOV, JE DEJAL RAVNATELJ TONE GOLCER • NAJTEŽE BO ORGANIZIRATI KABINETNI POUK FIZIKE • VSAK PROFESOR BO DELAL V SVOJEM KABINETU
ZATO BODO DO 1965. LETA UKINILI ZBORNICO.
Nedaleč od ravenskega gra- bodo uporabljali le še za kon- opremo v predavalnicah. Dijaki O svojem delu in načrtih ne du in železarne, na robu goz-	ference. •	vsakega razreda morajo -pregle-	pripovedujejo radi. Res je: ob
da, je zraslo pred devetimi letf	Na ravenski gimnaziji so po-	dati predavalnico oziroma labo-	pomoči	Zavoda za napredek šol-
gimnazijsko poslopje. Sem pri- vedali, da bo v prihodnje največ ratorij pred začetkom pouka in stva SRS so z oblikovanjem re-haja vsako jutro 420 dijakov: težav z organiziranjem kabinet- prijaviti razred, ki je bil pred formnega procesa že tako daleč peš, s kolesi in avtobusi... nega pouka fizike, in sicer pred- njimi, če je oprema poškodova- kot še nobena druga gimnazija na Njihova gimnazija ni kar ta- vsem zato, ker ni dovolj učil, na...	Slovenskem. Kljub temu na ra-
ko: v njej so začeli že pred	obenem pa so le-ta tudi predra-	Na 'ravenski gimnaziji, ki ima	venski	gamnaziji ne pozabljajo,
tremi^ leti z uspehom uvajati	ga. Zdaj urejajo še kemični la-	13 oddelkov, poučuje 17 rednih	da bo	trajal ta proces še dalj
tehnično vzgojo in proizvodno boratorij in kabinet, medtem ko ter osem honorarnih predavate- časa' ter da bo za njegovo ures-delo, v letošnjem šolskem letu so prostori za ostale tri predme- Ijev. Pravijo, da imajo dovolj ka- ničitev potrebno še dosti dela, pa pa so za poizkušnjo »startali« te, pri katerih uvajajo poskusni dra in da so zadovoljivo rešili tudi finančnih sredstev, s kabinetnim poukom fizike, kabinetni pouk, že več ali manj tudi stanovanjsko vprašanje kemije, biologije in tujih je- opremljeni.	zanj.
zikov.
Začetek je bil težak. Učiteljski zbor je moral najprej poskrbeti za izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela tako, da je izdelal (na osnovi minimalnega obsega učne snovi) svoje učne načrte za posamezne predmete.
Odločiti so se morali za nov korak: če so hoteli organizirati nove učne oblike in metode (posebno kabinetni pouk ter laboratorijske praktikume), so morali poiskati sredstva za opremljanje šole s sodobnimi učnimi pripomočki. Za to se je zavzel odbor staršev; ki je poskrbel — ob pomoči šole — za zgledno sodelovanje gimnazije z delovnimi in družbenimi organizacijami v ravenski občini.
— Viri financiranja so zelo različni — je povedal ravnatelj ravenske gimnazije Tone Golčer.
— Vsakdo je prispeval, kar je mogel: manjše gospodarske organizacije so dale denar, od ostalih pa smo dobili material. UO železarne je odobril, da nam odprodajo po polovični ceni vse, kar potrebujemo za pouk v kemičnem laboratoriju... V zdravstvenih domovih in bolnišnicah smo npr. dobili, mikroskope itd. —
Ko so urejevali jezikovno predavalnico, so se dogovorili za sofinanciranje: ravenska železarna je prispevala 900 tisoč din, mežiški rudnik pa 400 tisoč. Zdaj,
* «
Dijaki ravenske gimnazije na proizvodnem delu v livarni v Vuzenici
NOVICE IZ DRUGIH REPUBLIK
V BEOGRAJSKIH ŠOLAH	prosvetnih delavcev; opozorili, da
NAJVEČ PO 32 ODDELKOV	so v občinah popačili navodilo ter
Zavod za prosvetno-pedagoSko <ia zato ni bil dosežen njegov službo mesta Beograda je letos pro- osnovni namen .. . učeval med drugim tudi samo- v mnogih občinah so si nam-upravljanje na osnovnih šolah ter reč zaraisiiu matične šole kot ne-šolah druge stopnje. Na osnovi teh	kar je samemu sebi namen,
proučevanj je svet za prosveto zato so jih ustanavljali tudi tam, izoblikoval zaključke, ki obvezuje- k:ier ni bilo za to niti najosnovnej-jo organe upravljanja na šolah, da sih pogojev. V največ primerih so spoštujejo določena načela, v zve- priključili matičnim šolam vse ne-zi s tem pa so dobili priporočila popolne šole, čeprav so bile neka-tudi občinski sveti za prosveto ter tere izmed njih oddaljene tudi po prosvetno-pedagoška služba.	25 km. Celotno akcijo so zožili na
Svet je priporočil šolam, da ra- združevanje šol zaradi raclonalnej-cionalizirajo delo posameznih stro- Sega izkoriščanja finančnih sred-kovnih teles. Določneje naj bi opre- stev. Dejstvo je, da učencem iz delili funkcije direktorjev oziroma večjega števila oddelčnih šol v upraviteljev šol, pomočnikov in Hercegovini zdaj ni treba obvezno strokovnih sodelavcev (pedagogov obiskovati zaključnih razredov v in psihologov). Šolski tajnik naj matičnih šolah, ker so le-te preveč bi bil bolj kot doslej odgovoren za oddaljene.
upravljanje materialnega poslovanja	Navodilo o ustanavljanju t. im,
in za delo tehničnih ter pomožnih centralnih šol je bilo torej popa-uslužbencev. Zaključki govore med ceno. Sole so se znašle na slepem drugim tudi o tem, da je treba s Hpu^ zato bo treba znova začeti z statutom regulirati celoten režira v integracijo ...
šoli.	LIKOVNA SMER V ENI IZMED
V prihodnje naj bi posvetili v	BEOGRAJSKIH GIMNAZIJ?
beograjskih šolah	več pozornosti	svet	za prosveto	skupščine me-
šolski dokumentaciji, izdelavi per- sta Beograda je priporočil orga-spektivnih programov razvoja vsa- nom upI.avljanja na šolah, naj pro-ke šole ter metodologiji planiranja |u,e možnosti za ustanovitev likov-in vsklajevanja izobraževalnega in ne smerl na enl izmed beograjskih vzgojnega delovanja vseh činiteljev gimna7(j t3 smer naj bi zagoto-V šoli.	vila skrbnejšo pripravo in priliv
Del priporočila, namenjenega kadra na akademijo likovnih umet-občinskim svetom za prosveto (ki nosti. akademijo uporabnih umet-izrekajo soglasje k odločbi o siste- nostl ter na pstaie fakultete in matizaciji delovnih mest v šolah), vis0ke šole. v okviru katerih so pravi, da naj ne	dovoljujejo	šir-	]ikovni	oddelki.
jenja šol z več kot	32.oddelki	(raz-	Me(j	drugim so tudi priporočili,
redi). Takih šol je	v Beogradu	pre-	naj bi	v osnovnih	šolah povečali
cej, vsaka pa bo imela: upravitelja, §t;eVii0 ur za likovno vzgojo za dve pomočnika, tajnika in »režiserja«. url na teden - medtem ko repub-Prosvetno-pedagoška služba bo ]iški sekretariat za prosveto pro-na zahtevo sveta za prosveto na- ueuje možnosti zmanjšanja števila daljevala s proučevanjem problemov tedenskih ur za predavatelje likov-
s področja vodenja šol, sekretariat za prosveto pa bo organiziral seminarje za šolske tajnike.
KAJ JE Z ZDRUŽEVANJEM MATIČNIH IN NEPOPOLNIH SOL V HERCEGOVINI?
Svet za prosveto BiH je pred
tedenskih ur za predavatelje ne vzgoje. Le-tem naj bi zagotovili po en prosti dan na teden,
KORISTEN SEMINAR V KOSUTNJAKU
Zavod za osnovno izobraževanje in izobraževanje predavateljev SR Srbije je v začetku letošnjega
časom izdal navodilo o ustanavlja- šolskega leta organiziral posvetovanju tako imenovanih centralnih šol, nje in seminarje za direktorje šol, ki priporoča občinam, da lahko vodje oddelkov in svetnike okrajnih združujejo, kjer je potrebno, nepo- prosvetno-pedagoških zavodov, polne šole z najbližjo popolno. Na- v okviru seminarja, namenjene-vodilo poudarja, da so lahko po- ga predavateljem »Družbene ure-dročne šole oddaljene od matične ditve SFRJ« v gimnazijah, učitelji-oziroma centralne šole največ 6 km. ščih in vzgojiteljskih šolah, je bilo Pod tem pogojem bi lahko izbolj- enajst predavanj, ki so osvetlila šali kakovost pouka v oddelčnih smernice naše ustave. V bogati raz-šolah in zagotovili boljši razpored pravi so pojasnili mnoge pojme, ki učnega kadra, obenem pa bi lah- doslej še niso bili dovolj razčišče-ko z združevanjem sredstev bolje ni. Na posvetovanju, ki je bilo v opremili šole z učili. Najvažnejše, Košutnjaku (pionirskem mestu) pri na kar posebej opozarja navodilo, Beogradu, so sprejeli tudi zaključ-je, da bi učenci, ki končajo 4 ali ke, pomembne za enotno delo gim-6 razredov, lahko nadaljevali šola- nazij v novem šolskem letu. nje na matični šoli.	Udeleženci seminarja so se za-
V mostarskem okraju so začeli radi obširne problematike razdelili uresničevati to zamisel že pred v štiri delovne skupine. Z referati, dvema letoma. Sprva je kazalo, da razpravami in testiranjem učencev je vse v najlepšem redu, toda uči- (ki so preživeli nekaj dni v Pionir-telji so na enem izmed posveto- skem mestu), so proučili določene vanj, ki jih je organiziral sindikat probleme šolstva.
Novost je tudi v tem, da bo
ko je predavalnica sodobno ure- dobila gimnazija v začetku pri-jena, jo uporablja gimnazija za hodnjega leta laboranta za ke-kabinetni pouk tujih jezikov, po- mi jo, pa tudi za fiziko, ki bosta poldne pa rudnik in železarna za pomagala predavateljem pri de-jezikovne tečaje (vsi trije pa pla- lu v laboratorijskem praktiku-
čujejo amortizacijo)..
Zbornica le še za konference
Ravenska gimnazija je 'dobila letos iz občinskega sklada za šolstvo 2,5 milijona za investicije. — Pomagamo si tudi z najemnino,
Do leta 1965 bomo uvedli kabinetni pouk za vse predmete, je povedal Tone Golčer.
POUK V ENI IZMENI
Varno zavetje duševno prizadetih
Na obisku v vzgojnem zavodu v Kamni gorici
Vzgojni zavod v Kamni'gorici vendar tega ne bi mogli soditi po večja, zato imajo v Kamni gorici Ijivega in vztrajnega pedagoga in je ena tistih redkih ustaflov v lepo izdelanih predmetih, ki so v načrtu še gradnjo novih učilnic temeljito delo, ki bi ga lahko naši republiki, ki nudi zavetje razstavljeni. Na zavodu deluje in štiristanovanjskega bloka za imenovali humano poslanstvo: iz mentalno prizadeti mladini od tudi več krožkov, od vseh pa je učnovzgojni kader. Zaradi po- neproduktivnih in (dostikrat) ne-sedmega do petnajstega leta sta« menda najbolj priljubljen foto- manjkanja stanovanj namreč ne kdaj zavrženih bitij, ustvarjajo
morejo dobiti socialnega delavca ljudi, ki se znajo preživljati sami.
Ze sedaj imajo na tej gimna- rosti. V njem živi 68 gojencev, ki grafski.
iiiii iipii lii^S fiiis =1^1
lijona din, ki bi si jih sicer'lahko Največji poudarek daje-nov Ijev, pet vzgojiteljev in ravnatelj) Jencev Potreba po varstvu de- Gojenci zapuščajo ta dom z potrebno tudi zanje. Cas je, da razdelili, — je pripovedoval T. učni načrt vajam, eksperimen- 3irn skuša nuditi cim večje udob-	otrok je iz leta	občutkom samozaupanja in ena- posveti družba temu vprašanju
Golčer.	tom, ki obsegajo pri posameznih ir} i!lh ^kr1atl usP°sobltl za sa- ---	' - kopravnosti z ostalimi ljudmi. To več pozornosti.
J_* Jl,-	mostojno življenje.
Pedagoška akademija, ki traja šest let
Skupščina SR Črne gore je spreje-Zakon o pedagoški akademiji ’*
Sodobni učni pripomočki, ko- predmetih (npr. pri fiziki in ke- m0«i°i’no. ^vljenjc likor so jih zbrali doslej, so miji) tretjino vseh ur. Dosedanje ;°^»hih vredni devet milijonov dinarjev, začetne izkušnje ravenske gimna- lazredov^o st^že Ypozntli z de-Za zdaj jih imajo dovolj (tri zije so pokazale, da naj bi bilo f^m v D0dTetiu »Plamemf (KroS) magnetofone, pet gramofonov, v posameznih oddelkih le po 30 t 7odiitiu »Okovie« (Kamna diaprojektorje, mikroskope, epru- dijakov, sicer je delo z njimi
ve i r.). ^	.	otežkočeno. Pravijo, aa so težave deja gumijaste zamaške za
Gimnazijsko poslopje neustre- predvsem v tem, ker m ucbem- »okovje«, za zahtevam reformirane šole, kov (npr. sodobnih učbenikov za _______________ Se več bi lahko storili za
čeprav je bilo zgrajeno šele pred pouk ruščine in francoščine) in naše otroke, če bi imeli boljše po- Nikšieur'tef bo'’'vzg5aia'* učiteife* za leti. Ko se bo osnovna sola izse- primerne strokovne literature za g0je za dej0; _ je med drugjm osnovno šo-io. zanimivo je, da traja lila, bodo preuredili prostore ta- delo po novih učnih načrtih. ' noiasnil vodia ustanove tnv Rado ?0l®nie v tej akademiji — v primer-ko, da bodo kabineti, laboratoriji Na tej šoli so tudi premosUli Terček. Težave 'so predvsem s drugih repubSkah1^ šSta<i«nijami V in predavalnice, t\i so potrebne pomislek, da se dijaki ne bodo prostori:	učilnice so prehodne. učni načrt in okvirni program, s
za kabinetni pouk vsakega pred- mogli dovolj naglo preseljevati Dnevnih prostorov ni zato se za- katerlm se utrjujejo bistveni elementi mata posebej, povezani med se- po predavalnicah. Izkazalo se je, držujejp gojenci v učilnicah tudi. s^^n^pr^i^ ak^d^ij^hu^vo: boj. Kabinet bo obenem tudi de- da opravijo zamenjavo med pet- p0 pouku. Za pouk tehnične vzgo- cia za napredek šolstva) republiški lovni prostor profesorja, zato bo minutnim odmorom v dveh mi- je imajo večjo sobo, ki je v stari upravni organ, pristojen za prosveto, zbornica v prihodnje izgubila nutah. Zanimivo je tudi, kako sb hiši nedaleč od zavoda. Delavnica se iahkoai<mšejoakabseoa’vintiV snovne svojo sedanjo funkcijo, saj jo rešili vprašanje odgovornosti za je resda skromno opremljena, šole, v peti letnik akademije pa tudi
^	absolventi gimnazij in strokovnih šol
— vendar samo na tiste skupine predmetov, id ustrezajo prehodnemu šoa lan ju.
Slušatelji akademije se bodo tudi
tudi pedagoško prakso. Le-ta obsega hospitacijo (v tem okviru bodo proučevali organizacijo ter izvajanje pouka in vzgojnega dela) ter praktične pedagoškometodične vaje, oboje pa bodo izvajali v posebej določenih šolah.
Učno osebje pedagoške akademije v Nikšiču sestavljajo profesorji in predavatelji vitjih šol ter srednješolski profesorji.
Poverjenikom Kurirčka
Knjige Kurirčkove knjižnice (Ivo Zorman: Eno samo življenje, Zdenko Kostanjevec: Dogodivščine partizanskega šoferja, .France Bevk: Vanka Partizanka) so pošle. Prosimo vse tiste, ki knjig, poslanih Pa ogled, niso razprodali, da jih takoj vrnejo. Poslali jih bomo no-vim naročnikom.
Ker je povpraševanje po knjigah zelo veliko, bomo izdali 8. zve-knjižice, in sicer zbirko kraj-sjh spisov Toneta Seliškarja z naslovom »otroci partizanskega rodu«. Prodajna cena bo 120 din. Zbirajte prednaročnike in sporočajte upravi »Kurirčka« število izvodov, ki bi nf) radi kupili. Po en izvod bomo šla 311 na ogIe<3’ elm 1,0 knjiga iz-
dni smo poslali na ogled Pr™ . knjigi Kajuhove knjižnice 'ui1" Minatti: Veter poje, Kajuh: Prodajna cena za knjižici din. Ponaročila bomo upoštevali, dokler ne bo pošla zaloga.
Uprava »Kurirčka«
pa j'e cilj, ki zahteva zelo potrpež-
Vlado Rozman
Zavod za mentalno prizadeto mladino v Kamni gorici
Srbohrvaščina v Skandinaviji
predavatelje iz Jugoslavije, da bi poživili predavanja jugoslovanskih jezikov na slavističnih katedrah.
mlDelefeltsfil

Na letališču Lesce pri Bledu so se gojenci iz Kamne gorice seznanili z jeklenimi ptiči.
Odkar je prejel Ivo Andric Nobelovo nagrado za književnost, je v svetu zanimanje za našo državo, posebno pa še za njeno kulturo, zelo naraslo.
Za jugoslovanske jezike In literaturo se zanimajo tudi v skandinavskih državah, kjer so v zadnjem moooto'ooaui času izšli številni prevodi Andriče-vih del, v načrtu pa imajo še izdajo prevodov drugih jugoslovanskih avtorjev.
Svčdski radio bo vključil v program svojih tečajev tujih jezikov tudi srbohrvaščino, podoben tečaj pa pripravlja televizija, ki bo iz- poslovalnica dala v ta namen poseben priročnik
za poslušalce. Tečaje bodo lahko pb- . TT. n _ _ _	_
slušali tudi v sosednjih skandinav- L J UoLJANA. skih državah. Tako bodo spoznali	’
poslušalci ne le naravne in turistične zanimivosti naše države, temveč _ ,_______.	. . .	. , ,
se bodo seznanili tudi z zgodovino Dogato izbiro manufakturnega in kulturno dediščino jugoslovanskih blaga in renomiranih domačih narodov.	tekstilnih tovarn in iz uvoza.
Tečaje srbohrvaškega jezika imajo tudi v Stockholmu, tri največje švedske univerze pa so povabile
Kresija
PROSVETNI DELAVEC«
radio in Sola
ririr 1MWI—'»mi ■ I——>Ts-yraM«^yiM.i —»ifvnfrwyTaM—^n*^K|!KIHflKCZia^CSQ9ff¥TTT*TTTrT'TTr~T~fr^TTTTTmm~-~:wwTr- i: l il- i
Srednja stopnja:
-3. decembra ob 8.55
4.	decembra ob 14.05
K BRENK: ČAROBNA PALIČICA
Z oddajo Čarobna paličica želimo predstaviti Kristino Brenkovo kot slovensko avtorico mladinskih iger.
Redki so slovenski književniki, ki so se izrecno posvetili mladinski književnosti, še posebej malo pa je slovenskih dramatikov, ki šo pisali svoja dela za najmlajše občinstvo. Poleg Golie, Gorinška in nekaterih drugih je Brenkova med sodobnimi slovenskimi mladinskimi avtorji tista, ki jo igrajo številni odri doma in v tujini.
Že kot študentka (njeno dekliško ime je Kristina Vrhovec) se je pričela književno uveljavljati: pisala je črtice, pravljice in pesmi v študentovske liste. Že v tistem času je prevajala in prirejala igre, ki so jih igrali in so bile tudi deloma tiskane. Pozneje se je posvetila v prvi vrsti dramatiki. Sama pravi, da je želela pisati preproste igre predvsem za šolarje po naših vaseh, kjer imajo še danes mnogokje le majhne šolske odre, na katerih lahko nastopa le malo oseb.
Njena prva igrica je bila tudi njena prva knjiga: 'Mačeha in pastorka. Izšla je leta 1950. Do danes je napisala pet iger za' mladino in * 1 * * * 5
MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00)
29.	nov.
VESELI TOBOGAN
(javna otroška oddaja)
30.	nov. — Franjo Kumer:
JUNAK HON KILJ TON
(ponovitev)
1. dec. — Svetislav Ruškuc:
Štirje eskimi potujejo v beli svet
(ponovitev)
8. dec. — Willis Hall: VLADARJEVA KOPEL
(ponovitev)
15. dec. — Aleksander Marodič:
Serif trepetlika
ali ZGODBA O DOBREM VOLKU
(prva izvedba)
22. dec. — Josip Kriškovič:
PRAZNIM LEPIH ŽELJA
(ponovitev)
29. dec. — Maurice Maeterlinck:
SINJA PTICA
(ponovitev)
31.	dec. (popoldne)
VESELI TOBOGAN in Smiljan Rozman:
ČAROBNI PISALNI
STROJČEK
(prva izvedba)
1. jan. — Brane Dolinar:
MLADI KRPANI POTUJEJO NA LUNO (prva izvedba)
5.	jan. — Aleksander Popovič: STRAŠNE STVARI:
(ponovitev)
12.	jan. — Franjo Kumer:
ZLATA VRTNICA
(ponovitev)
19.	jan. — Marjan Marinc:
MALI IIlSNI SVET (prva izvedba)
26.	jan. — A. Dumas:
HRESTAČ
(umetniška pripoved)	1
Nižja stopnja:
6. in 7. decembra:
ZAKAJ OČKA PONOČI DELA
13. in 14. decembra:
RIŠITE Z NAMI 20. in 21. decembra:
KAJ JE NOVEGA V ZIMSKI PRIRODI 27. in 28. decembra:
ZVEZDICA ZASPANKA 3. in 4. januarja:
SEBIČNI VELIKAN 10. in 11. januarja:
PO BELIH SLEDEH 17. in 18. januarja:
POJTE Z NAMI...
Srednja stopnja:
3. in 4. decembra:
KRISTINA BRENK —
Čarobna paličica
10. in 17. decembra:
SLOVENSKE BENETKE 17. in 18. decembra:
GROBOVI IN BOGOVI 24. in 25. decembra:
GOSPOD HUDOURNIK 7. in 8. januarja:
MI SMO RIBNICANJE 14. in 15. januarja:
OTROCI USTVARJAJO GLASBO
Višja stopnja:
3. in 5. decembra:
GUMA OSVAJA SVET 10. in 12. decembra:
MERJENJE TEMPERATURE 17. in 19. decembra:
VLADIMIR NAZOR MED PARTIZANI 24. in 26. decembra:
SREČNO NOVO LETO 7. in 9. januarja:
CARTER IN LORD CARNARVON ODKRIJETA TUTANKAMNOV GROB 14. in 16. januarja:
IZ KRVI RDEČE
precej skečev, ki so izhajali v revijah ali pa so jih oddajali v radiu. Uveljavila se je tudi kot prevajalka. Znana sta zlasti njena prevoda »Bambi« Feliksa Saltna in »-Pika — nogavička« Astrid Lindgrenove. Njene igre so: Mačeha in pastorka. Igra o bogatinu, Najlepša roža, Čarobna palčica in Modra vrtnica za princesko.
Višja stopnja:
Zgodba o gumi bi se morala začeti že tedaj, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko in se je vrnil z drugega potovanja v Zahodno Indijo, kakor je mislil. Doma so imeli njegovi spremljevalci dosti dela, saj so morali neprestano pripovedovati o bogatih deželah na zahodu, kjer živijo divjaki in neznane živali ter rastejo tuje rastline.
Med drugim so pripovedovali tudi to, da se v tistih deželah divjaki kot otroci igrajo z nekimi temnimi kroglami. Krogle so bile kot lesene, ampak lažje kot kamen in težje od lesa. Visoko so odskakovale, kadarkoli so padle na tla. Če si pritisnil nanje s prstom, se je snov vdala. Bile so prožne. Ce si tako kroglo postavil na tla in vsekal po njej z mečem, je ta odskočil od nje in udarec se ji prav nič ni poznal. Ko so prišleci spraševali divjake, odkod jim te žoge, so jim ti kazali neko neznano drevo.
In se niso norčevali. Krogle so prebivalci Južne Amerike, delali iz drevesnega soka ali smole. Evropa je o njihovem izvoru izvedela šele leta 1615, ko je Juan de Torqua-mada pisal o potovanju v Južno Ameriko. Tu med drugim pravi:
»Krogle, o katerih so pripovedovali prejšnji popotniki v Južno Ameriko, so narejene iz snovi, ki jo imenujejo divjaki »ulli« To snov ulli narede iz soka drevesa ulqua-huitl. V drevo vrežejo poševne zareze, iz njih pa potem teče sok. Ta mlečni sok ujamejo divjaki v posode. Potem ga kuhajo v vreli vodi, da se strdi, in oblikujejo žogo, pa tudi nepremočljive čevlje in obleko delajo iz te snovi. To dosežejo tako, da v čevlje in obleko vtarejo s kuhanjem snov, ki nastane iz drevesnega mlečka. Mi smo jih hoteli posnemati in napraviti tudi naše plašče nepremočljive, a se nam ni najbolje posrečilo. V senci in bolj na hladnem so bili plašči še kar uporabni. Na soncu pa se je premaz začel mehčati in postajal'je bolj in bolj lepljiv. Vse premazane plašče smo morali zavreči.-«
Vse njene igre so igrali po mnogih slovenskih poklicnih in amaterskih odrih, zlasti pa po šolskih odrih. Najlepšo rožo so večkrat predvajali v hamburški televiziji in v dunajskem gledališču za mladino.
Tudi drugače je vse njeno življenjsko delo posvečeno literaturi za mladino. Vsa leta po vojni je urednica v Mladinski knjigi. Zbrala in
Morebiti se spet ne bomo do kraja ujeli s šolskim programom, ker je to pač od sile težko. Zdi se nam pa vendarle, da ne moremo dosti pogrešiti, ako včasih, ko je noč toliko daljša od dneva in ko so dnevi lahko tako mrki in tmurni, da sredi poldneva ne moremo brez luči, ako torej v tem času programiramo oddajo, ki pripoveduje o razvoju svetil,
uredila je nešteto domačih in tujih najlepših pravljic, ureja slikanice za najmlajše in zbirko Čebelica za šolarje začetnike. Stotine knjig gre skozi njene roke in vestno jih pretehta, preden jih odbere za tisk.
V naši oddaji bodo otroci spoznali njeno igro Čarobna paličica, ki jo je za radio priredil Niko Grafenauer.
Kakor je tema za radijsko obdelavo videti nehvaležna, je avtor vendarle znal najti pravi način, da snov približa poslušalcem te stopnje. Ne razlaga suhoparno, marveč v zgodbah prikaže razvoj svetil, njih uporabo in pomen za ustrezna obdobja.
Pripovedovalec se predstavi kot tehnik v elektrarni. »To je posel kot vsak drugi,« pravi, »samo da se moj
GUMA OSVAJA SVET
Lahko si predstavljamo, kako lepljivi so morali biti ti prvi dežni plašči. Juan de Torquamada se je pošteno potrudil, da bi dobil kar največ podatkov o čudni snovi. Indijanci so ji pravili ulli, mi pa vemo, da gre za kavčuk. Vendar je njegovo poročilo ostalo neopaženo.
Bolje so uspeli Francozi, ki so šli v Južno Ameriko nalašč zaradi tega, da bi čimveč zvedeli o neznani snovi. Pri Indijancih Maina so prvič slišali imenovati to snov cahut-schu; odtod kavčuk. Indijanci Maina so znali iz kavčuka izdelovati steklenice, čevlje in nepremočljivo obleko. Da so bili ti predmeti na vročini manj lepljivi, so jih Indijanci obešali v dim. Njihove izdelke so odnesli raziskovalci s seboj v Evropo in jih preizkušali.
Izkazalo se je, da je kavčuk zelo primeren za impregnacijo, kot pravimo, če blago prepojimo s snovjo, ki ga napravi nepropustnega za vodo. Kavčuk je imel le eno veliko napako:	ni zdržal temperaturnih
sprememb. Na mrazu je postal krhek in je pokal, na vročini pa lepek in premehak.
Kljub temu je postal velika moda. Vsi so hoteli imeti izdelke iz njega, zato se je tudi mnogo ljudi trudilo, da bi surovi gumi in izdelkom iz nje spremenili lastnosti'. V Angliji sta raziskovalca Macintoch in Hoczock razstopila kavčuk v nafti in tako dobila gmoto, ki se jo je dalo gnesti. Iz nje so izdelovali gumijaste izdelke. Ti niso bili tako
Nižja stopnja:
3. decembra ob 14.05
5.	decembra ob 8.55
občutljivi, vendar so pri višji temperaturi vendarle postali lepljivi. Angležem se je zgodilo isto kot Špancem: v vročini je kavčuk postal neuporaben.
Tedaj pa je prišel mož in napravil tako pomemben izum, da je po njegovi zaslugi guma osvojila svet.
Bilo je poleti leta 1834. Cela vrsta severnoameriških tovarn za predelavo kavčuka je bila pred bankrotom. Na tisoče ton surovin je ležalo v pristaniščnih skladiščih in se zaradi vročine topilo v brezoblično gmoto, ki je širila neznosen smrad. Sodišča so bila preobložena s tožbami, vrstili so se procesi za procesom. Newyorški poslovni IjuH-je so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo, ampak mnogi izmed njih so bili uničeni za zmerom. Stotine trgovcev in tovarnarjev je zapiralo svoja podjetja in zakopavalo ogromne količine predelanega kavčuka, ki je zaradi vročine razpadel. V pristaniščih Brazilije, tedaj edine dežele, ki je izvažala »hudičevo snov«, je bilo natovarjanje ladij zaustavljeno. Kavčuka ni mogoče predelati, so trdili kemiki. Na mrazu je trd kot kost, v vročini razpada v. lepljivo gmoto.
Vendar so bili ljudje, ki 90 verjeli, da doba kavčuka šele prihaja. Eden od njih je bil Charles Good-year, majhen trgovec z železnino iz Philadelphije. In o njegovem življenju in delu bo pripovedovala naša oddaja.
6.	decembra ob 14.05
7.	decembra ob 8.55
ZAKAJ OČKA PONOČI DELA
razlikuje od ostalih po tem, da delam takrat, ko vi spite. Vso noč sedim v elektrarni za dolgo mizo, pred menoj na zidu pa se prižigajo in utrinjajo lučke. In '"idar se utrne katera izmed luč.,, potegnem za ročico in se spet zasveti. To je pravzaprav vse moje delo. Če tega ne bi delal, H bila kar nenadoma soba v temi in ima bi iskala vžigalice, da bi lahko prižgala svečo. Zmanjkalo bi elektrike.«
Iz službe se vrača zgodaj zjutraj. Tistega dne najde svojega malega sina budnega. Tonček mu potoži, da ga je bilo tako zelo strah, da še do električnega stikala ni upal stopiti. Očeta prosi, naj ga ne pušča samega. Oče mu razloži, zakaj mora v službo, in mu ponudi, da mu bo povedal zgodbice o strahu in temi in luči.
Prva zgodba popelje poslušalca v prazgodovino, v čas jamskega človeka. Krdelu, ki je prebivalo v votlini, je jelo zmanjkovati hrane, zato so se vsi odpravili v oddaljenejša lovišča. V votlini so pustili bolnega dečka samega — z nekaj hrane in lojenko, ki jo je izumil star jamar. Izdolbel jo je bil iz kamna, nalil vanjo živalskega loja, stenj pa je zvil iz mahu. Dečko se teme ni bal, bal pa se je tega, kar bi se lahko skrivalo v njej. Tedaj je prišel jamski
medved. Fant je vedel, da se zveri ognja boje, z brlivko ga je dolgo držal od sebe, na srečo pa so se jamarji vrnili, preden je svetilka utegnila dogoreti. In stari jamar je bil ponosen na svoj izum, ki preganja mrak in hkrati zveri.
Vsaka naslednja zgodba popelje poslušalca dalje v razvoju svetil. Druga omenja lojenko; lončena posoda, v njej olje in laneni stenj, za prijetnejši vonj pa še vonjave, ki so jih prenašali trgovci iz jutrovih dežel. Barbari, ki so napadli in zavzeli dežele starega veka, so uničili že ustvarjeno kulturo in so si svetili spet s trskami.
Tretja zgodba se dogaja na gradu, kjer razsvetljujejo sobane z baklami. Četrta pripelje že do petroleja. Konča pa se pogovor med očetom in sinom spet pri električni žarnici. Zdaj, ko Tonček ve, kako imenitna stvar je električna luč, tudi razume, kako važno delo opravljajo električarji.
Morda se bo komu zdelo, da je avtor s tekstom, ki seže vse v predzgodovino, prezahteven do poslušalcev, ki jim je oddaja namenjena. Vendar upamo, da bodo mali šolarji vendarle zlahka sledili in s pridom poslušali, ker je vše povedano preprosto in privlačno.
Srednja stopnja:
10.	decembra ob 8.55
11.	decembra ob 14.05
SLOVENSKE BENETKE
To je naša druga oddaja iz ciklusa »Naši kraji in ljudje«.
Z imenom Slovenske Benetke mislimo na Kostanjevico, starinsko in zgodovinsko zelo važno mesto, ki leži ob južnem robu Krške ravnine, nekako sredi med Novim mestom in Brežicami. Obkroža ga reka Krka, tako da je mesto pravzaprav na otoku.
Kostanjeviško ozemlje je bilo obljudeno že v prazgodovini, o tem nam pričajo izkopanine v Slinovcah.
Še posebno močno pa je bil ta kraj naseljen v hallstatski dobi, tedaj so tam bivala ilirska plemena Japodov. Nekako 400 let pred našim štetjem so se v naše kraje naselili Kelti in Japode podjarmili. Prinesli pa so naprednejšo obliko dela in nove kulturne dobrine. Kasneje so Rimljani to naselje močno utrdili po načinu vseh rimskih taborov pod cesarjem Oktavianom Avgustom in so dali temu svojemu Castelu ime Ca-stagneum. To je bilo pomembno rimsko taborišče in je imelo odlično strateško, še bolj pa prometno lego, posebno pa zaradi rimske ceste:	Ljubljana—Trebnje—Drnovo—
Sisek. Gospodstvo Rimljanov je trajalo nekako do 5. stoletja, nato pa ga je zrušila doba preseljevanja narodov.
Iz zgodnjega srednjega veka ne vemo nič bistvenega o Kostanjevici. Kraj pa je pripadal Veliki Karantaniji, leta 955 pa je prišla v sklop Kranjske marke in je bila takrat Kostanjevica najbolj pomemben kraj slovenske marke. V srednjem veku se Kostanjevica imenuje prvič leta 1091. Leta 1143 je prišla Kostanjevica v posest največji velikaški rodbini tistega časa, koroškim Spann-heincem. Ti so kraj močno utrdili in sezidali velik grad. Vendar ta grad ni dočakal Valvasorjeve dobe in tako vemo o njem edino le-to, da je bil obdan s posebnim vodnim jarkom, ki je vezal oba rokava reke Krke. V 13. stoletju se povzpne Kostanjevica na najvišjo gospodarsko stopnjo napredka in se v tem času že imenuje trg. Leto 1252 pa je let-
nica za nastanek mesta — poteklo je torej 700 let od takrat.
Vse to so stari zgodovinski podatki tega. mesteca, nas pa seveda zanima kakšen je ta zanimivi kraj danes. Le malo prebivalcev ima — okoli 500 — in le okoli sto hiš in hišic (s tem je mišljeno mesto samo in ne celotna občina, ki ima 2932 prebivalcev). Jedro mesta je mali Kambičev trg, ki je povezan z velikim trgom — Ulico talcev.
Na otoku samem je stavbni prostor izrabljen in mesto na otoku se ne razširja ter bo še dolgo obdržalo svojo starinsko sliko. Razširja se pa mesto izven otoka ob Ljubljanski cesti proti Globočicam in grajski cesti proti bivšemu samostanu. Mesto je privlačna turistična točka in je izredno slikovito. V okolici so lepi gozdovi (hrast, bukev, kostanj, smreke). V Krki se izletniki radi kopajo in domačini jo imajo radi, čeprav doživijo pogostokrat poplave, da so zaradi tega krstili mesto »Dolenjske Benetke«.
Za gospodarski vzpon Kostanjevice veliko stori priznana vinarska zadruga, saj dobite tam najboljši dolenjski cviček. Imajo tudi lepo urejeno ekonomijo, gozdno upravo, opekarno in predelavo lesa.
Po umetnostnih spomenikih, ki jih hrani Kostanjevica, pa jo lahko postavimo v isto vrsto s Ptujem in Ljubljano.
Podatkov o Kostanjevici najdemo veliko. V naši oddaji bomo poskusili podati njeno podobo čim jasnejšo in predvsem tako, da bi jo mogel desetletni otrok dojeti. Oddajo je pripravila Marija Makarovič.
Višja stopnja:
10. decembra ob 14.05
12.	decembra ob 8.55
MERJENJE TEMPERATURE
Ob naslovu, kot je Merjenje temperature, kajpada takoj pomislimo na termometer. Navadno kar na tistega najbolj običajnega, ki ga
vsakdo od nas ima doma in ki je, kol vemo, na živo srebro. Kako ta naprava deluje vemo, prav tako, da se snovi na mrazu krčijo, na toplem pa raztezajo, vse, seveda tudi voda, zrak in živo srebro, nekatere bolj, druge manj. In živo srebro je taka snov, ki se močno razteza, povrh tega pa je tekoče; prav zaradi teh dveh lastnosti ga uporabljamo za termometre.
Kako pa je to s termometrom?
Naredimo poizkus: živo srebro dajmo v posodico! Natočimo ga čisto do roba. Če potem posodico segrejemo, se bo segrelo tudi živo srebro in se razširilo. Toliko ga bo, da ga bo preveč za tisto posodico in bo steklo čez rob. Potem bi lahko tisto živo srebro, ki je izteklo iz posodice, zbrali in ga stehtali, čim bolj bi ga segreli, tem več bi ga izteklo.
To bi bilo sicer prav, ampak zelo zamudno. Zato naredimo raje drugače! Posodica z živim srebrom zgoraj ni odprta, ampak se nadaljuje v tanko cevko. Živo srebro, ki bi steklo sicer žez rob posodice, se tako dviga po cevki. Čimbolj ga segrevamo, tem više se dviga. Iz cevke je treba še izčrpati zrak in jo nato na vrhu zapreti. Cevka mora seveda biti steklena, da vidimo, koliko je zlezlo živo srebro. Tako imamo termometer. Vendar ta še ni narejen. Odločiti se moramo še za merilo. O tem ter še o drugih, manj vsakdanjih termometrih vam je pripravil oddajo inž. Tomaž Kalin.
Nižja stopnja:
13.	decembra ob 14.05
14.	decembra ob 8.55
RIŠITE Z NAMI
Ker vemo, da so naše radijske ure v razredu najbolj živahne takrat, ko jih lahko otroci aktivno spremljajo, smo se zopet odločili za temo'Rišite z nami! Za to uro torej pripravite risalne liste, če je pa mogoče, kar kartončke. Risali bomo odgovore na uganke. Te uganke bodo zelo preproste, jasne, tako jasne pač, da bo mogoče odgovor narisati.
Ko boste imeli vse narisano, lah-. ko v eni naslednjih ur to delo na-
daljujete tako, da risbe izpopolnite, pobarvate in nato figure izrežete. Figure na kartončkih pa potem uporabite za obeske na novoletni jelki.
Srednja stopnja:
17.	decembra ob 8.55
18.	decembra ob 14.05
GROBOVI IN BOGOVI
Na naši stopnji radijske šole še ne moremo govoriti otroku strogo zgodovinsko o naših krajih in ljudeh, lahko pa jim vendarle zelo preprosto pripovedujemo stare zgodbe, iz katerih se jim počasi odpira pogled v preteklost.
Tako bi radi v oddaji Grobovi in bogovi šolarjem v 4. in 5, razredu osemletke najbolj preprosto pojasnili nekaj pojmov iz arheologije in etnografije.
Izhajali bi iz najdb v starih grobovih, ki so nudili arheologom možnost objavljati podobe iz življenja v pradavnih časih, ko so bili ljudje še docela neuki. Bali so se svojih mrličev, zato so jih zvezovali in jih tako skrčene pokopavali, da ne bi vstali iz groba. V grob so polagali rajnikov nakit, orožje in hrano. Verovali so, da se duh vrača v grob k svojemu telesu in sta mu zato potrebni jed in pijača. V poznejših razdobjih so ljudje mrtve sežigali, pepel pa zbirali v velike glinaste vrče.
Prav v grobovih z okostnjakih najdemo največ odgovorov na vprašanja vere in na predstave o smrti.
Živinorejska in poljedelska plemena so vedela, da uspeh živine in letine ni odvisen le od dela, temveč tudi od sonca, vlage in letnih časov. Mislili so, da te naravne pojave uravnavajo bogovi — Sonce, Nebo, Blisk — zato so jim prinašali darove. Prepričani so bili, da so bogovi duhovi, ki so se z zemlje odmaknili v nebo. Bogovom so začeli postavljati žrtvenike in svetišča. Zaradi slabosti, strahu in neznanja je nastala vera.
Poleg vere so še vraže; nekatere so ostale do danes. Tudi teh se bomo v naši oddaji spomnili in nekatere opisali. Menimo, da bo oddaja po vsebini še posebej primerna za podeželsko mladino, seveda pa bo tudi zanimala mestne otroke. Oddajo nam je napisala Joža Zagorc.
17. decembra ob 14.05
Višja stopnja:	19. decembra ob 8.55
VLADIMIR NAZOR MED PARTIZANI
»Poslavljamo se od telesa predsednika Prezidija hrvaškega sabora, od telesa velikega pesnika, velikega rodoljuba in velikega človeka. To slovo nam je še toliko težje, ker smo z Vladimirom Nazorjem izgubili tudi našega dragega tovariša, junaškega partizanskega soborca, iskrenega prijatelja in skrbnega očeta.
V dneh naše največje preizkušnje, v času najhujšega nacističnega terorja se je pokojni nemudoma odzval povabilu Komunistične partije, da se pridruži aktivni borbi proti okupatorjem naše domovine in njihovim hlapcem. Zavedal se je težav in naporov v borbi, a se ni obotavljal. Nikoli se ni spraševal, kako bo prebrodil vse težave, temveč si je prizadeval, da stori kar največ za osvobodilno gibanje ...«
Tako je ob odprtem grobu Vla-dimira Nazorja spregovoril eden od govornikov, njegov nekdanji sodelavec dr. Vladimir Bakarič. To je
bilo junija 1949, v času, ko so bile rane iz minule vojne še zelo žive.
Nazor si je po vojni vseskozi prizadeval, da bi se te rane čimprej zacelile. In prepričan je bil, da se bodo. Verjel je, da bo v dolgi srditi bitki med dobrim in zlom dobro na koncu zmagalo. Zato je v hudi zimi 1942, v 66. letu starosti, bolehen in telesno šibek, zapustil svojo udobno vilo in se skupaj z Ivanom Goranom Kovačičem, pesnikom slovite partizanske pesnitve Jama, pretihotapil iz okupiranega Zagreba, kjer so gospodovali Nemci in ustaši, ter se napotil na osvoboj«io ozemlje, da se pridruži borbi svojega ljudstva.
Ob orisu njegovega bivanja med partizani, kakršnega poznamo iz njegovega dnevnika, nam je Niko Grafenauer prikazal pesnikovo osebnost in delo, sicer v skopih, vendar dovolj jasnih potezah od prve pesniške zbirke Slavenske legende, ki je izšla leta 1900, pa do njegovih poslednjih pesmi in zapiskov.
Nižja stopnja:
20.	decembra ob J 4.05
21.	decembra ob 8.55
KAJ JI NOVEGA V ZIMSKI PRIRODI
To je druga izmed treh prirodo-pisnih oddaj, s katerimi smo se letos namenili šolarje malo podrobneje seznaniti. z dogajanjem in spremembami v posameznih letnih časih. Povedali Smo že, da želimo s temi oddajami pripomoči, da bo začel otrok ostreje opazovati življenje krog sebe, da bo skušal vsakemu »zakaj-« sam poiskati ustrezni »zato-«; tako bo tudi spoznal, da se ipu v naravi ponujajo izredna lepa doživetja, zanimiva odkritja in nova spoznanja.
Avtor je uporabil v tej oddaji isto radijsko obliko kakor v jesenski. Pripovedovalec je novinar — radijski striček, ki zbira tokrat novice iz zimske narave. Sporočajo mu jih sproti po telefonu sodelavci, njihovim poročilom prisluhnejo hkrati šolarji ob šolskih sprejemnikih, da je pa možna še podrobnejša razlaga, je tu spet mala Minka, tista radovednica, ki sproži ob posameznih poročilih razglabljanja — zakaj in čemu tako. Mimo tega skuša pripovedovalec aktivizirati vse poslušalce, sprašuje jih in vzpodbuja, naj glasno odgovarjajo (k temu naj po svoje pripomorejo tudi vzgojitelji, ki z razredom poslušajo), zastavlja jim uganke v obliki zvočnih efektov, vtisov in podobno.
Minca se spet čisto nenapovedano prikrade v radijsko izbico. Zavita je v topel plašč in na nosu ima »ščin-kavca« — zima je. Ko izve, da pričakuje »striček« novic iz zimskega gozda, trdi, da to pač ni kaj prida, saj je pozimi v gozdu vse tako tiho, iz česar sklepa, da v njem ni kaj dosti živega.
Toda poročevalci se oglašajo drug za drugim in sporočajo novice iz zimskega gozda. Zarana je na novem snegu videti vse polno čudnih znamenj, v sneg sb se zgodnji sprehajalci »podpisali« bodisi z nogami, bodisi s smrčkom, s konci kril, z repom pa tudi s trebuhom — na primer lisica, ki se plazi za plenom.
Boj za obstanek je pozimi trši kakor kdaj koli. V debelem snegu je težko priti do hrane. Se roparicam prede trda, kaj šele tistim, ki se hranijo z rastlinami. Živali se druga druge izogibljejo, druga pred drugo beže; urne noge so pogosto edina rešitev.
Divjadi pomagajo prebroditi zimo logarji in lovci; tudi otroci-smučarji pomagajo spravljati v gozd krmo za srne, fazane, jerebice. Zanimiva pa je novica, da je krivokljunovo gnezdo pozimi polno mladine — tam, kjer je dovolj smrekovih in borovih storžev. Dobro kosilo brani telo mraza kakor topla peč.
Sporočilo iz tujine prinese veselo novico, da je pticam selivkam v južnih krajih lepo, da imajo hrane na pretek. Pri nas pa otroci pomagajo pernatim prijateljem prebroditi najtežje dni.
-- Tako se niza novica za novico in spet najde vsaka v razgovoru med pripovedovalcem in Minco svoj zakaj in svoj zato. In ko poslednji poročevalec pove zgodbo, ki jo je razbral iz sledov v snegu, zgodbo, kako je volk preganjal srno, in kako se je ta z begom rešila, ko je zasledovalec po naključju izbezal iz brloga še medveda, poteče čas poročil in pripovedovalec ter Minca se poslovita tudi od poslušalcev.
Srednja stopnja:
24. decembra ob 8.55 t5. decembra ob 14.05
Višja stopnja:
GOSPOD HUDOURNIK
~ Po učnem načrtu imajo učenci, ki poslušajo oddaje radijske šole za srednjo stopnjo, za domače čtivo Frana Sal. Finžgarja Gospod Hudournik. Zato smo izbrali to Finžgarjev© delo, namenjeno mladini, tudi za našo oddajo.
Fran Šaleški Finžgar je predvsem v mladosti pisal precej za mladino. Pozneje pa pravi sam, da je spoznal, ko je prebiral sodobne mladinske spise, da pisatelji premalo vodijo mladino v naravo in vsiljujejo otroku to, česar ni v njem. Opazoval je otroke in je videl, da hoče biti otrok velik in močan in da dela rad to, kar dela njegov oče. V svoji domišljiji si' ustvarja iz stolov vlak, iz škafov barko in zida hiše iz peska. Veselil se je te otroške fantazije in njihovih dejavnosti.
Prav zato je napisal za mladino Gospoda Hudournika, da bi otroka, mladino popeljal v naravo. Sam pravi o tem delu tako:
»Za vzgojevalno bitje sem si privoščil naravo: miško, polha in svojega psička Liska. Ob tem sem postavil odrasle ljudi, kakor živimo z vsemi vrlinami in drobižastimi malenkostmi, ki se jih sami niti ne zavedamo. Ob jeziku sem se trudil, da so besede res slovenske, krepke, da je slog naraven in neizumetničen.«
Ion. V svečanostih in veselju je slavilo boga Marduka in ga prosilo za bogato letino in plodnost svojih čred.
Stari Egipčani pa so praznovali Novo leto, ko je Nil prestopil bregove in preplavil razpokano zemljo, ki ji je vroče songe neusmiljeno izpilo življenjske sokove. Brez poplave ne bi bilo žita, kašče bi bile ostale prazne in lakota bi bila zavladala v deželi faraonov. Zato so bile tudi proslave tega resničnega praznika primerno slovesne in razkošne.
Večina narodov je praznovala Novo leto spomladi, ko se je prebudila zemlja in so se pričela poljska dela. Tako tudi Turki, Grki, Perzijci in še in še. Večina, toda ne vsi. Na primer Rimljani! Po datumu nam je starorimsko Novo leto še najbližje. Rimljani so praznovali Novo leto, ko so imeli Saturnalije. Tedaj so slavili ponovno rojstvo zemlje, prebujenje in zimskega mrtvila in neplodnosti. Svečanosti so se pričele 17. decembra in so trajale 7 dni. Imenovali so jih Saturnalije, po Saturnu, bogu setve. V starih časih so bile te proslave podobne današnjim pustnim karnevalom. Saturna je ponavadi predstavljal močan mladenič, ki so ga pri svečanostih žrtvovali z namenom, da bi obnovili mladost Saturna in njegovo moč. Pozneje so ljudsko žrtev zamenjali z lutko. Naposled so
Za radijsko šolo nam je to Finž-garjevo mladinsko delo priredila Neža Maurer.
24. decembra ob 14.05 26. decembra ob 8.55
Nižja stopnja:
Rimljani prilagodili slavljenje Novega leta grškim običajem. Na prvi klic petelina ob zori novega leta so ljudje odpirali vrata svojih hiš, želeli drug drugemu v Novem letu vse dobro in se pri tem tudi obdarovali. Za razliko od Grkov pa so v starem Rimu na novoletni dan — delali. Verovali so, da jim bo zaradi tega delo v vsem letu prijetnejše. Po Juliju Cezarju so začeli praznovati novo leto 1. januarja! Mesec januar so imenovali pa bogu Janušu. Vedno sumničavi cesar Tiberij, naslednik cisarja Avgusta, pa je ukinil vse stare običaje, ker so se mu zdele proslave Novega leta le izguba časa in potrata. Toda cesar Kaligula je praznovanje novega leta spet uvedel. Pozneje, ko sta začela rimski imperij in njegova moč propadati, so razni cesarji še večkrat prepovedali novoletne svečanosti, drugi so jih spet uvajali. Vzrok za prepoved novoletnih svečanosti je bil v nemirnih obdobjih le strah pred velikimi ljudskimi množicami, ki so se te dni zbirale v Rimu.
Slavljenje Novega leta na dan 1. januarja izvira torej od Rimljanov, saj smo prav od njih prevzeli koledar, kakršnega imamo še danes. Toda dovolj o tem. Več o teh in drugih novoletnih običajih pa bo govora v oddaji, ki jo je pripravil Marjan Marinc.
27.	decembra ob 14.05
28.	decembra ob 8.55
ZVEZDICA ZASPANKA
SREČNO NOVO LETO
Ste se že kdaj vprašali, od kdaj si ljudje voščijo za Novo leto, odkod so običaji proslavljanja in pričakovanja Novega leta?
Če hočemo pobrskati za izvori, potem se moramo vrniti daleč nazaj v zgodovino. Novo leto so namreč praznovali že v davni preteklosti. Ta praznik je najprej pomenil začetek nove pastirske, pozneje pa poljedelske sezone. Bil je povezan z navidezno smrtjo in snom zemlje in z njenim ponovnim prebujenjem in obnavljanjem. Praznovali so ga torej takrat, ko je narava ozelenela in so se pričela dela na polju. Novo leto je v zvezi tudi s češčenjem plodnosti, zato so ga seveda v raznih krajih praznovali ob različnem času. To je bilo pač odvisno od zemljepisne lege dežele in verskih pravil posameznih narodov. Tudi trajali so prazniki različno dolgo..
V Babilonu so na primer praznovali Novo leto 10 dni, od prvega do enajstega marca. Podložniki so bili dolžni žrtvovati glavnemu bogu Mar-duku prvence svojih čred in obdarovati njegova svetišča. V svečani procesiji, ob spremljavi godcev in pevcev je ljudstvo obhodilo ves Babi-
Drobceno darilo za novoletno jelko naj bo našim zvestim poslušalcem tale prisrčna pravljica Franeta Milčinskega. Čeprav jo mnogi že poznajo, ji bodo gotovo še enkrat z veseljem prisluhnili.
Zvečer se na nebu zvezde zbude. In vsako poč, prej ali slej, privesla mednje boter Mesec. Jadra čez nebo in šteje, šteje te milijarde zvezd, da se prepriča — ali je vsaka tamkaj, kamor sodi. Včasih pridrvi čez nebo tudi komet Repatec, kurir in pismonoša, in prenaša pošto od zvezde do zvezde.
Tudi tistega večera pride Repatec v goste in pove, da je na Zemlji nekaj narobe. Otroci jokajo in ne morejo zaspati; mornarji tavajo z barko po morju in ne najdejo poti v luko; pesnik sloni ob oknu, misli in razmišlja, a ne najde rime na besedo — lonec. Vsi pa gledajo nekam v nebo.
In zvezde se čudijo, zakaj je na ' Zemlji tako.
Tedaj pa že privesla prek neba Mesec in šteje zvezde. Ena manjka! Zato je torej na Zemlji narobe! Manjka zvezdica Zaspanka. Spet je zamudila službo. Mesec jo ošteje, ko pride. Za kazen jo pošlje na Zemljo, tam naj ostane vse dotlej, dokler ne bo dokazala, da je dovolj pametna za službo na nebu.
Vse upiranje Zaspanki ne pomaga. Ruto si zaveže, da skrije pod njo svoje zlate lase, Repatec jo vzame štupo-ramo in odnese na Zemljo.
Tu pride zvezdica Zaspanka do velikega mesta. Tu je semenj, na njem pa kup znamenitih komedij. Med drugim ponuja nekdo za dva solda pogled skozi daljnogled na Mesec. Zvezdica Zaspanka nima denarja, zato ponudi komedijantu svoj zlati las za plačilo. To — o zlatih laseh — sliši razbojnik Ceferin, tisti, ki ima kamen namesto srca. Pola-komni se Čeferin zlata in premami
Zaspanko, da pride v njegovo kolibo. Ko bo zaspala, ji bo ukradel lase.
Toda zvezdici zdaj ni do spanja. Najprej očedi razbojniku dom, potem očedi še njega, le počesati ga ne more, ker nima glavnika. Pozabil ga je, ko je zbežal z doma. Pisati pa ne more ponj, ker je treba v pismu napisati mami »Ljuba mama«, besedice »ljuba« pa kamen, ki ga nosi v prsih, ne pozna. Pa vzame zvezdica Čeferina za roko in ga uči. In napišeta: »Ljuba.« In ko to napišeta, se oglasi v razbojniku srce in v zahvalo poljubi zvezdico na čelo.
Spet privrši komet Repatec. Zaspanka je zbudila v razbojniku srce, zato sme spet nazaj v nebo. In ko zasveti tam gori, se tudi na Zemlji vse prav uravna.
Nižja stopnja:
3.	januarja ob 14.05
4.	januarja ob 8.55
SEBIČNI VELIKAN
Za prvi pozdrav v novem letu smo malim šolarjem namenili pravljico, čeprav s tem spreminjamo v začetku sezone objavljeni program. Spet smo izbrali Wilda, to pot njegovega Sebičnega velikana, ker s svojim toplim optimizmom tako dobro sodi v čas, ko si segamo _ v roke, ko si želimo sonca in sreče. (Dokaj svobodno je tudi Sebičnega velikana priredil za radio Frane Milčinski.)
Otroci iz vse soseske so se hodili igrat na konec mesta v prekrasni vrt, ki se je razprostiral okoli velikanovega gradu. Nikogar ni bilo treba prositi za dovoljenje, zakaj gospo-dar-velikan je bil že sedmo leto na obisku v daljni deželi pri svojem najljubšemu prijatelju Ljudožercu. Tako so se lahko otroci do mile volje veselili in z njimi se je veselilo
drevje in cvetje in vse, kar. je bilo živega. Tako je bila na prelepem vrtu ob zapuščenem gradu doma sama sreča.
Tistega dne pa so se nenadoma zaslišali težki koraki. Vse na vrtu je utihnilo in rože so sklonile glave. Vrnil se je velikan. Strašno se je razhudil, ko je zagledal otroke, nagnal jih je grobo in potem obzidal vrt z mogočnim zidom, nanj pa še pribil napis: Nezaposlenim vstop pod kaznijo prepovedan! Bil je to zares sebičen velikan.
Odslej so se morali otroci potikati po prašnih cestah, na vrtu pa je bilo tiho in pusto. Prišla je zima in za njo pomlad, a čudno — zacvetela je samo onkraj visokega zidu; na velikanov vrt ni marala priti. Čakali so jo kostanji, čakale so jo rože, a sneg se ni hotel stopiti in krivec ni nehal pihati. Tako je ostalo leto in dan.
Sredi te večne zime je postalo velikanu sčasoma neznansko dolgčas. Niti svojega vrta se ni mogel vese-
Srednja stopnja:
Z vlakom bi trajalo nekaj več časa, zato si sposodimo avtomobil in brž na pot! Naš cilj: Ribnica, Sodražica in drugi kraji v ribniški dolini. Mimo nas je starodavni Turjak — spomnite se Turjaške Rozamunde pa v nedavni preteklosti velike zmage partizanov nad belogardisti, Rašica — rojstni kraj Primoža Trubarja, Velike Lašče — tu v bližini Sta se rodila Fran Levstik, »oče« Martina Krpana, in pesnik Josip Stritar — pa smo v Ribnici. Nova testa, to je pa zares pridobitev! Prej ste se po nekdanji stari cesti cijazili in cijazili, pa kar skoraj ni hotelo biti konca, zdaj — zdaj pa: ena, dva, tri in že smo v starodavni Ribnici.
Ribniška dolina je znana daleč naokrog. Gotovo ste tudi vi slišali zanjo, mogoče v zvezi s tem: Ribničani na primer pravijo, da je njihov rojak velik glasbenik svetovnega slovesa Jakob Gallus-Petelin, tu je obiskoval šolo naš največji pesnik France Prešeren in bil kot najboljši učenec vpisan tudi v »zlato« knjigo, V Ribnici je nekaj časa služboval slovenski pesnik Valentin Vodnik in tako naprej.
Mogoče pa yam je ta košček naše domovine znan tudi po svetovno znani ribniški »stihi robi«? Sita, rešeta, lesene žlice, škafi — vse to so nekdaj prodajali Ribničanje daleč naokrog po svetu, tam v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, na Češkem, v Italiji in drugod. Saj še pesem pravi: »Sm Ribnčan Urban, po cajlm svait’ sem znan!« Ti bistri, veseli in šegavi ljudje so znali prodajati! Nič zato, če so se iz njih ponorčevali, celo sami so to delali, samo da je šla »roba« v denar! IzdelcNanje suhe robe je bila sploh glavna pridobitna dejavnost vse ribniške doline. Sega pa ta dejavnost daleč nazajt V prvi polovici 15. stoletja, ko so začeli Turki vpadati v našo deželo, je ribniška dolina hudo trpela. Poljski pridelki so bili zaradi napadov turških tolp skoraj vsako leto uničeni, dolina pa je bila gosto naseljena. Zato so se še bolj oprijeli domače obrti — suhe robe in lončarstva. Lesa je bilo več kot dovolj in tako menda ni bilo hiše, kjer ne bi — posebno pozimi — izdelovali suhe robe, spomladi pa odhajali z izdelki na dolgo pot. Polne vozove so peljali s seboj, prodajali novo in popravljali staro. Se naš stari zgodovinar Valvazor piše o ' vrsti vasi, v katerih so se ukvarjali S tem delom.
liti, saj je ležal kar ven in ven pod debelim snegom, niti obiskal- ga ni nihče, ko je bil tako silno sebičen. Že je pomislil na to, da bi šel spet k prijatelju, tistemu znamenitemu Ljudožercu, a se mu je tudi to uprlo, saj sta si bila v sedmih letih do kraja vse povedala.
Ko je že skoro umiral od dolgega časa, je dal oglas v časopise: »Iščem družabnika, ki mi bo krajšal čas.« Prva se mu je ponudila za družbo starka Tišina, zanjo Tepček Odmev in nazadnje Lenuh-Dolgčas. Poskusil je z vsakim, sedel na zapeček in jel kramljati. A ker je dobil od Tišine le molk v odgovor, od drugega samo odmev svojih lastnih besed, od tretjega pa zgolj zehanje, je vse po vrsti spodil.
Spet je ostal sam, ko pa si ni mogel več nikakor pomagati, je prav iz srca zajokal za pomladjo. In ko je velikan zajokal, mu je na oknu zapel ptiček. Planil je k oknu in videl, da je vrt poln otrok. Skozi visoki zid so si bili skopali luknjo.
M SMO RIBNIČANJE
Vendar — vse to sodi v preteklost. Novi čas je tudi ribniški dolini prinesel novo življenje. Suha roba je še doma v ribniških vaseh, po svetu pa Ribničanje z njo ne hodijo več. Le po Sloveniji se še kdaj pa kdaj pojavi kak »zdumar«, kot so rekli potujočim Ribničanom, po sve-
Višja stopnja:
zlezli na vrt in splezali na drevesa. In na mah je izginil sneg z vrta, trava je ozelenela, rože so vzklile in drevje se je odelo s cvetjem. Velikanu se je do kraja otajalo srce. In ko je gledal vso to lepoto in otroško srečo, je v zadnjem kotu vrta zagledal drevo, ki je kar še stalo pokrito s snegom. Stopil je dol, da bi od bliže pogledal, zakaj je tako.
Otroci so se prestrašeni razbežali, ko so zagledali velikana. In ko so zbežali otroci, je na vrtu spet zavladala zima. Čudil se je velikan, pa je vendarle stopil do drevesa na koncu vrta. Tu je videl, kako skuša majcen otročiček splezati na drevo, a ne more. Sam je zdaj dvignil otroka s svojimi lopatastimi rokami in ga posadil visoko v vrh. Drevo je v hipu zacvetelo, otrok pa je v zahvalo poljubil velikana na čelo. Tedaj so se vrnili še vsi drugi in spet prinesli s seboj pomlad, velikan pa je z veliko vejo podrl zid in se poslej ves srečen igral z otroki na najlepšem vrtu sveta.
7.	januarja ob 8.55
8.	januarja ob 14.05
tu pa trgujejo zdaj prek svoje zadruge, ki si vse bolj in bolj utrjuje svoj sloves.
O tej dolini med Veliko in Malo goro, od Jasenc do Slemen, o njenih bistrih in veselih ljudeh pa seveda o njihovem mladem rodu bo beseda v radijski šoli za srednjo stopnjo.
7. januarja ob 14.05
9.	januarja ob 8.55
CARTER IN LORD CARNARVON ODKRIJETA TUTANKAMONOV GROB
Kdor potuje ob Nilu navzgor, po približno 700 km doseže razvaline Teb. Dolga leta je bila to presijajna prestolnica egiptovske države in še danes ostanki mogočnega svetišča pričajo o moči faraonov in o češče-nju božanstev. N^ daleč za vrati in stebriščnimi dvoranami starih Teb se iz nilske ravni dvigajo razpokane, gole in samotne gore, med katerimi leži Dolina kraljev. Prav tu so si v tistih časih dali faraoni zgraditi svoje grobnice. Bile so na skritih mestih, vrezane globoko v skalo. Vanje so jih v krasnih krstah in bogato obložene z dragocenimi žrtvenimi darovi pokopavali po smrti. Toda ti zakladi grobnic so postali stalna skušnjava za tatove, zato so ti skoraj vsa grobišča polagoma izropali, kljub temu da so jih varovali svečeniki tega mesta mrtvih.
Proti koncu preteklega stoletja so začeli arheologi v Dolini kraljev brskati za nepoznanimi faraonskimi grobovi. Izkopavanja so bila tako uspešna, da je okoli leta 1921 velika večina raziskovalcev starega veka menila, da so odkrili že vse grobove. Dva angleška učenjaka, Hovvard Carter in lord Carnarvon, sta bila drugačnega mnenja.
Ta dva sta natančno preiskala zemljišče in sta bila trdno prepričana, da so pod grobljo poprejšnjih izkopavanj mesta, do katerih ni še nikoli nihče prodrl. Bilo jima je jasno, da bosta morala odstraniti mnoge tone melišča, preden bosta mogla upati, da odkrijeta, kar sta iskala: grob nekega slovitega kralja. Ta kralj je bil Tutankamon.
Bilo je le malo znamenj, ki bi pričala o takem grobu. Vrč, nekaj zlatih ploščic s Tutankamonovim
imenom, nekoliko glinastih posod, s pečatniki mladega vladarja v njih, z rutami in cvetličnimi ovratnicami ter odtisi grba nekdanjega mesta — zgolj stvari, ki so jih za Tutankamona uporabljali pri pogrebnih slovesnostih. Te stvari, ki so se bile pri poprejšnjih izkopavanjih porazgubile, so zdaj spet našli, Carter in lord Carnarvon pa sta na njih stva-rila svoje upe.
In nekega dne so se jima upi izpolnili — toda šele leta 1922, po dolgem, mučnem iskanju. Res sta odkrila iskano grobnico. Pravzaprav, odkril jo je Howard Carter sam, ker je medtem lord Carnarvon že obupal. Toda odprla sta jo skupaj, kajti Carter ni hotel svojega prijatelja prikrajšati za ta izreden, tako dolgo pričakovan užitek.
O tem nujnem raziskovanju in o čudovitostih grobnice same vam bo pripovedovala naša oddaja.
Nižja stopnja:
10.	januarja ob 14.05
11.	januarja ob 8.55
PO BELIH SLEDEH
Tale oddaja bo sprehod v zimsko naravo. Stric Miha — dober poznavalec živali — popelje s seboj prek poljane in gozda skupinico otrok ter jim v razgovoru odkriva skrivnosti zimskega življenja.
Skupaj razbirajo drobne sledi mišk, sledi licise in srne. Preženejo zajca, ki je pravkar oglodaval lubje na mladem drevescu. Spoznavajo trdo življenje tistih gozdnih ptic, ki
so ostale pri nas, in ogledajo si polha, ki je zaspal kar na podstrehi lo-garjeve koče.
Na poti domov se srečajo še z marsikaterim gozdnim prebivalcem, ki ga je pot zvabila iz skrivališča v mrzel zimski dan. Med temi je tudi podlasica, ki je zamenjala svoj temni poletni kožušček z belim zimskim. Stric Miha jim seveda razloži, kako in zakaj menjajo živali dlako na zimo. Ob srečanju z veverico odkrijejo mladi stezosledci tudi njen stan. Tokrat tudi ugotove, kdo je oglodal smrekove vršičke, ki leže raztreseni po snegu pod smreko. Storila je to pač veverica.
Pogovor se seveda razpreda še okoli te in one živali. Več o tem pa v sami oddaji!
Srednja stopnja:
14.	januarja ob 8.55
15.	januarja ob 14.05
OTROCI USTVARJAJO GLASBO
Kot dragocen pripomoček v rokah sodobnega glasbenega vzgojitelja se je v zadnjih desetih letih po številnih deželah sveta uveljavil Orffov instrumentarij, ki ga poznamo tudi pri nas. Uporaba teh instrumentov v glasbeni vzgoji prispeva k bolj živemu in neposrednemu stiku otrok do glasbe, omogoča nenavadno pestre in zanimive oblike ritmičnih in melodičnih vaj, pomeni pa tudi močno vzpodbudo otrokovi ustvarjalnosti na glasbenem področju.
Naša oddaja bo skušala prikazati nekaj oblik takega ustvarjalnega dela od mikavnih primerov, zgolj z ritmičnimi instrumenti, do obdelave živahne otroške pesmi.
Višja stopnja:
14. januarja ob 14.05 10. januarja ob S.55
IZ KRVI RDEČE
V oddaji, ki smo ji dali simboličen naslov Iz krvi rdeče, se bomo spomnili nekaterih slovenskih pisateljev, ki so svoje prepričanje in zvestobo domovini potrdili v letih slovenske narodne preizkušnje s smrtjo, bodisi kot partizani bodisi kot talci ali žrtve v okupatorjevih taboriščih.
Omenili bomo le nekatere, ker je čas trideset minut za vseh dvaindvajset padlih, samo iz vrst slovenskih književnikov, prekratek in kaj več od golega naštevanja ne bi bilo mogoče povedati o posameznih avtorjih.
Zato smo se odločili za ‘izbor, in sicer nekaterih literarno pomembnejših in hkrati zgodovinsko bolj dokumentarnih tekstov, hkrati pa izločili enega, morda najlepšega partizanskega padlega pesnika — Kajuha, ker smo njemu in njegovemu delu že posvetili posebno oddajo. Tako smo vključili v oddajo naslednje avtorje: Toneta Šifrerja, Ivana Čampo, Toneta Čufarja, Mirana Jarca, Ivana Roba, Iva Brnčiča, Stanka Vuka, Boga Flandra, Ivana Korošca in Nacija Kranjca.
Oddajo je pripravil Tone Pavček.
Ivan Grobelnik
Zgodovina za 7. razred
Državna založba Slovenije, 1963
Zadnji čas so dobili učenci sedmega razreda naših osnovnih šol zanimiv učbenik zgodovine, o ‘katerem velja spregovoriti nekaj več. Gre za Ivana Grobelnika Zgodovino za sedmi razred osnovnih šol, ki pomeni v določenem smislu posebnost v seriji naših povojnih zgodovinskih učbenikov.
Po vojni, predvsem v zadnjem času, so pisatelji šolskih učbenikov to vrsto naše šolske literature dokaj obogatili. Žal kritično doslej še nihče ni prav premotril ali strokovno pedagoško obdelal teh najrazličnejših knjig; prav tako tudi malo vemo,
ki mu je v prvi vrsti namenjena, s svojo vsebino naravnost priteguje, da moremo pričakovati ob njeni smotrni uporabi tudi solidno znanje predpisane zgodovinske učne snovi.
Navadno poudarjamo pri učbenikih didaktični, higienski in estetski, vidik. Kar zadeva prve-, ga, moramo pohvalno poudariti polno upoštevanje vseh tistih didaktičnih momentov, ki prispevajo k dobremu dojemanju in tudi možnostim ponavljanja. Vsako, zase zaključeno poglavje navaja učenca s povzetkom, obrazložitvijo noviji pojmov . ter vprašanji k intenzivnejšemu razmišljanju; ob teh zahtevah učenec nujno aktivno sodeluje pri usvajanju zgodovinske učne snovi, ki ji lahko priznamo lastnosti težavnosti. S francosko revolucijo se pričenja za evropske in izvenevropske narode nova stran zgodovine in cela vrsta dogajanj, revolucij in vojn ter novih situacij v političnem, gospodarskem, socialnem in kulturno-prosvet-nem življenju ljudstev, povzroča tudi vrsto novih in novih pojmov, ki zahtevajo posebno od mladega človeka, ko obiskuje zadnje razrede osnovne šole, posebne zavzetosti in aktivnosti. Tekst je prepleten z vrsto ilustracij, zemljevidov, skic, tabel itd., ki sta jih izdelala Aci Arzenšek in Bibijana Grobelnik, ob teh ilustracijah, zemljevidih itd. pa vidimo jedrnata pojasnila ali opise, ki učenca še posebej opo-
zarjajo. na bistvene momente zgodovinskega teksta. Tako lahko vodi učenca pri pouku zgodovine dobra učiteljeva beseda, lahko pa tudi grafični material, ki je ob tekstu oziroma ob posameznih poglavjih skrbno, smiselno in učinkovito nanizan kot dopolnilo.
Kar pa človeka ob tej knjigi še posebno razveseli, je poudarek estetskega momenta. Ne samo kvaliteta, najboljšega papirja, ki odlikuje knjigo, marveč vrsta umetniških prilog znamenitih slikarjev, ki so umetniško oblikovali nekatera velika dogajanja v dobi od francoske revolucije do zaključka prve svetovne vojne, priča, da bo učenec ob tej knjigi spoznaval tudi estetske vrednote umetniških ustvarjalcev in s tem oblikoval svojo osebnost.
Vsebino knjige so pregledali naši priznani strokovnjaki, vseskozi . pa tekst tudi jezikovno ustreza. Knjiga pa je tudi zgle-jden . primer. za morebitne tekste za druge učne predmete, zaradi ičesar 'se mi je zdelo potrebno o tem učbeniku spregovoriti. Avtorju, njegovima sodelavcema in ne nazadnje v dokajšnji meri tudi založbi moramo le čestitati k lepi izdaji, učno-vzgojno prakso pa bo treba zainteresirati k pravilni rabi učbenika in po določenem terminu tudi k objavi izkušenj, kako se ‘je pri pridobivanju zgodovinskega znanja obnesla.
Albin Podjavoršek
ZA USPEŠNEJŠI POUK slovenskega slovstva
Ob ponatisu kratkega slovstvenega pregleda iz Pionirja 1960-61
Vsi, ki poučujemo slovenščino v višjih razredih osnovne šole, vemo, kako zelo pogrešamo pri svojem delu učbenike za slovnico in slovstvo. O tem problemu smo slavisti tudi razpravljali na zadnjem občnem zboru slavističnega društva Slovenije v Mariboru. Vsa leta, odkar smo prešli k reformirani osnovni šoli, pa tudi še preje, na stopnji nižjih gimnazijskih razredov, skušamo vsak na svoj način doseči čim boljši učni uspeh tudi brez učbenikov.
Nekateri učitelji so se zatekli k predvojnim izdajam čitank za srednje šole in skušajo na osnovi korigiranih slovstvenih podatkov v teh čitankah podati učencem kratke zapise o pesnikih in pisateljih, ki jih novi učni načrt določa v posameznih razredih. Drugi se zopet zatekajo k raznim skriptam, ki jih največkrat izdajajo na raznih strokovnih šolah in zato gotovo niso najprimernejša za pouk literarne zgodovine v osnovni šoli, saj so preobširna, pa tudi predraga za žep osnovnošolskih šolarjev oziroma njihovih staršev. Nekateri učitelji slovenskega jezika pa se, največkrat so to ' oni, ki so prišli naravnost z učiteljišča, v pomanjkanju razgledanosti po našem literarnem svetu, še večkrat pa v pomanjkanju časa, saj morajo mnogi učiti kar po več predmetov skupaj, poslužujejo kar svojih srednješolskih zapiskov. Tako zasledi-
mo v zvezkih naših učencev ali samo suhoparne podatke o določenih pisateljih, ali pa obširne življenjepise s širokim orisom tedanjega kulturnega in političnega življenja.
Nujno bi potrebovali primeren kratek pregled slovenske slovstvene in kulturne zgodovine za višje razrede osnovne šole. Pogrešamo ga zlasti v zaključnem osmem razredu, ko, kakor zahteva novi učni načrt, v prejšnjih razredih predelano snov smiselno povežemo, ponovimo in razširimo.
Daši so nekateri pedagogi proti preveč sistematičnemu pregledu slovstva v osmem razredu, ne smemo pozabiti, da je to zaključni razred, ki naj da osnovo onim, ki odhajajo v uk, in je to za večino zadnja prilika, da spoznajo, kako se je razvijalo in raslo naše slovstvo.
V šolskem letu 1960/61 nam je uredništvo Pionirja poskusilo pomagati s kratkim pregledom naše slovstvene zgodovine izpod peresa prof. dr. Mirka Rupla, prof. Alfonza Gspana, prof. dr. Antona Slodnjaka in drugih naših vidnih literarnih zgodovinarjev.
Nekateri izmed predavateljev, ki smo preizkušali nove učne načrte za slovenščino pod vodstvom zavoda za napredek šolstva, smo s pridom uporabljali te ntfve pomožne učne zapise na ta način, da smo po branju posameznih del določenih literarnih delavcev iz
• Slika iz poglavja Francoska buržoazna revolucija Gobelnikove Zgodovine za 7. razred osn. šol s podpisom: Karikatura iz leta 1789 kaže, kako so kmetje s svojim delom preživljali plemiče in duhovnike. Sami so živeli v skrajni bedi. Čeprav so sejali in želi, jim je pogosto manjkalo celo kruha. Fevdalci so jih opisovali takole: »...divjaki so tisti neotesani ljudje, ki s svojimi družinami in domačimi živalmi skupaj stanujejo v
kočah iz blata. Stalno so izpostavljeni	.	j
vremenskim neprilikam. Poznajo sa- ob ugotovitvi, aa smo slednjič tu-	_ ...	. brusih na-
trg ki ga di pri nas postali pozorm na ji ali manjši men po drugin na-znanstveno fantastiko. Prijetno ših.republikah.
‘ki presenečen zato, ker se nam bral- Negativnih plati, kot menijo svoje klube, kar je dokaz, cem, kakor je videti, nazadnje nekateri, v zgodbah znanstvene v teh zgodbah določen mik, rikaturo je pisalo: upajmo, da se bo vendarle obeta kvalitetnejša iz-ta igra kmalu končala...	hira v tej zvrsti literature. Ta-
ko vi^ij sklepam po člankih, ki kako so se obnesle v učno-vzgoj- so v preteklih tednih načeli to ni praksi. Znano nam je le, da vprašanje v »Prosvetnem delav-je prvotno pomanjkanje ustrez- cu« in »Delu«. Zdi se mi, da je nih učbenikov tudi v osnovpi bilo vsekakor potrebno
mo svoj košček zemlje In obiščejo zato, da prodajo pridelke to so ljudje, ki govorijo dialekt, ga meščani ne razumejo ...« Pod ka-
ZNANSTVENA FANTASTIKA SI PRIDOBIVA LJUBITELJE
Prijetno sem bil presenečen interesov založb grozijo preplavi- kraju zave, da je bral pravzaprav iz svoje zibelke Azije preko Ev-- • ti kioske, kot se to dogaja v več- fantazijo.	rope in Atlantika ter ameriškega
Povsod v svetu ustanavljajo kontinenta, (dr. Milan Vidmar: ljubitelji znanstvene fantastike Med Evropo in Ameriko), in_kjer
je se je ustavil samo začasno. Prav ki sedaj se mu odpirajo nove poti in te poti vodijo v vesolje.
Viljem Rotner, Maribor
, r-t ™ '	-j.—	‘ V ’
fantastike sploh ne vidim. V ta- pritegne bralca. Zakaj bi se torej kih namreč, kot sem jih na pri- branili sprejeti nekaj, kar bi uteg-mer navedel zgoraj, ne v stri- nilo v veliki meri izpodriniti pih! Dandanes bi bili prav goto- škodljive kriminalke ali osladne vo prikrajšani za številne izume, ljubezenske romane, ki so pogo-če jim ne bi bila v primernih sten vzrok za naraščanje števila malce trenutkih botrovala domišljija. Ce mladoletnih prestopnikov. Ce se
gnii __ nosebno v višjih razre- glasneje spregovoriti o literarni lahko tprej s takimi zgodbami bodo naše založbe potrudile, da
__ »rodilo« novo učno »me- zvrsti, ki ji pri nas po krivici spodbujamo domišljijo mladega bodo ohranile pri izdajanju znan-
t0C}0<< _ narekovanje učne sno- morda še ne priznavamo prave- človeka, bi morali to možnost iz- stvene fantastike vsaj letošnjo ra-
vi	ki	se	ji	je	v	marsikaterem	ga mesta. Res se naši ljudje	do-	koristiti	v polni	meri. Večina	ven, bomo imeli prav	gotovo tudi
primeru	pridružila	še	druga	svo-	slei še niso mogli	temeljito	sez-	»science	fiction«	zgodb temelji	pri nas kmalu širok	krog bral-
ievrstnejša »metoda«: prepisova- naniti z njo, saj so jo spoznavali zmeraj na kaki znanstveni zamis- cev-ljubjteljev tovrstne literatu-nje tekstov; obe sta se še poseb-	večinoma samo iz slabih stripov	li, ki je bodisi že uresničena, ali	re.	Zato	pa je	kajpak potrebno,
no uveljavljali pri pouku zgodo-	in iz včasih nesmotrno izbranih	pa bo morda uresničena že v	da	pomagamo založbam	pri	nji-
vine	krajših zgodb, objavljenih v naših bližnji prihodnosti, kar lahko iz- hovem prizadevanju. V veliki me-
Vrsta novih učbenikov ie vr- tednikih. Sele v zadnjih treh le- redno pritegne vsakogar, ki tudi n pa lahko k temu _ prispevajo zeli izpopolnjevala in tako smo tih so nekatere, naše založbe pri- le'bežno zasleduje razvoj današ- prav prosvetni delavci, saj so v tudi za zgodovino dobili v posa- čele izdajati tudi daljše dobro iz- nje znanosti in tehnike ali pa najpzjem stiku z mladino, ki so meznih višjih razredih osnovne brane zgodbe vodilnih sovjetskih nam opisuje domnevno življenje ji te knjige predvsem namenjene, šole tekste ‘ ki lajšajo učencem	poljskih in ameriških avtorjev,	na tujih planetih m tako torej	Sicer	pa sem	prepričan, da se
učenje, učiteljem pa omogočajo	(Stanislav LEM: Magellanov ob-	obravnava vprašanje, s katerim	bo	krog	bralcev	prej ah	slej	raz-
bolišo razlago in kvalitetnejši lak. Robert A. HEINLEIN: Go- se resno ukvarjajo številni znan- siril tudi na starejše ljudi, škrat- .................. .....
1	spodarji lutk,Tsaac	ASIMOV:	Ka-	stveniki	vsaj od	časov Schiapa-	ka na vse tiste, ki	jim je pri	^
n na nebu itd.)	rellijevega odkritja Marsovih	srcu razvoj znanosti,	in na tiste,
Poznam prosvetne delavce, ki	»kanalov«. Sicer pa .so možnosti	ki so spoznali, da se človekova	_, . .	.	..
z znanstveno fantastiko še niso	tematske izbire v znanstveni fan-	pot ne končuje na ameriških oba-	1937, Ptuj, iz knjige	Risbe, M
seznanjeni,.- ali vsaj ne dovolj	tastiki neizčrpne. Razumeti pa	lab Pacifika, do katerih je prodrl
nr^rinTsoTe obča* didaktika "in	dobro, kar pa nikakor ni čudno,	moramo, Ida. ni lahko pisati
ki so porek da moremo knjigo	saj morajo prav prosvetni delav-	zgodb zato najdemo med tujimi
učencuP približati, vzbuditi nje-	ci izredno mnogo, svojega proste-	(in redkimi domačimi) pisci zna-
gove interese za listanje po njej,	ga časa posvetiti važnejšim	na imena profesorjev m znan-
za študij teksta in ob tem tudi	opravkom, ki jih od njih terja	stvemkov — naj omenim samo
za poglabljanje v slike, skice,	današnji nagli družbeni razvoj.	Isaaca Asimova, Arturja C. Clar-
grafikone in drug grafični mate-	Vendar pa ne bi bilo prav, da	ka, Freda_Hoyla— ali imena Iju-
čimer želimo čedalje težje	bi jo zato že kar načelno od-	di, ki so široko razgledani v sve-
ki so atribut novejše	klanjali in jo odsvetovali dija-	tu moderne tehnike, astronomije
nu	učencu	na-	kom, saj je znanstvena fantasti-	“	^TOS^ben nanisati	kot vseh "ogledov "riarodnega, pri-	demo galerijo. 'Za	razstavo	v
stvarno	prikaza-	ka po mojem^ mnenju^ najboljše	sec^e kajpak SP soben napisati.	rodoslovnega in etnografskega	etnografskem muzeju	so imeli de-
casih pri- mU'zeja y Ljubljani( ki so pod set minut časa, v naslednjih desetih minutah pa so si namera-kaže, da vali ogledati še nanodni in pri-
ponk.
Kar nas pri Grobelnikovi knji- me”. gi še posebno veseli, je avtorjeva zavzetost, da bi učbenik ustrezal vsem tistim vidikom, ki
naših čitank in po razgovoru o življenju in dobi prebrali še ustrezen zapis v Pionirju. Seveda je bilo potrebnih veliko pojasnil, kajti edini očitek tem zapisom je, da so včasih nekateri vendarle nekoliko »preučeni« ža osnovnošolsko mladino. Če pa pomislimo na to, da mnogokrat' popestrimo naše učne metode s tem, da naročimo učencem izpisati nekaj o obravnavanem pesniku ali pisatelju iz raznih, priročnikov literarne zgodovine, ki so gotovo še mnogo manj primerni učencu na tej stopnji, tudi ta pomislek izgublja svojo, sicer upravičeno veljavo. Poleg tega pa mnogi učenci nimajo doma na razpolago lastnih knjig o literarni zgodovini in so navezani le na iskanje in izposojanje, mnogokrat pa se zatečejo le k opravičilu, da knjige niso mogli dobiti. Ne bi pa hotela s to pripombo zametovati te sicer dobre metode, ki navaja učence od časa do časa k samostojnemu iskanju virov in pripomočkov za pouk literarne zgodovine. Hotela bi le povedati, da bo marsikak šolar, pri katerem doma nimajo sredstev ali pa tudi razumevanja za nakup dražje literarne zgodovine, dobil s Pionirjevim Literarnim koledarčkom potreben pregled naših literarnih stvaritev, ki ga bo, če bo prenehal, s šolanjem, spremljal še v poznejšo dobo in morda bo kdaj tudi še po končanem šolanju čutil potrebo, pa tudi našel čas, da polista po straneh Literarnega koledarčka in si osveži spomin iz šolskih let. Z vsem tem pa seveda nikakor nočem reči, da bo ta knjižica popolnoma zamašila vrzel v vrsti naših šolskih učbenikov. Nikakor ne. Nujno je, da kmalu dobimo res dobro, na praktičnih izkušnjah napisano literarno zgodovino za rabo v osnovnih šolah. Do tedaj pa nam bo uspešno služila Pionirjeva publikacija, kajti dasi so si po nekaterih šolah naročili po več izvodov Pionirja letnika 60/61, pa tudi 61/62 — v katerem je na podoben način podana srbska in hrvatska literarna zgodovina, je pač težko od učencev zahtevati, da popolnoma obvarujejo pred poškodbami izposojene številke Pionirja, da bi lahko dobro ohranjene služile učencem iz leta v leto. Ponekod so si pomagali z zamudnim pretipkavanjem in razmnoževanjem, sedaj pa je ta težava odpravljena, saj si bo vsak učenec lahko kupil ta pripomoček za ceno 100 din. Nabavijo si ga naj tudi že učenci petega razreda, spremljal pa jih bo do osmega razreda, to je do zaključka osnovnošolskega šolanja.
France Mihelič, . Vlasta, sepia
Z »NADZVOČNO« HITROSTJO SKOZI MUZEJSKE ZBIRKE
rial, s
zgodovine,* našemu" učencu"" na- kom.'’ sai ie znanstvena fantasti- in drgih vej znanosti.
zorneje in bolj stvarno	— r- --------- ..	——	.
ti. S tega vidika je knjiga zares nadomestilo mlademu človeku za > zgodbo, ki se
nazorno sredstvo za pouk zgodo- razne kriminalke im podobno li- bliža obliki poljudno- znanstvo- .gt0 5^" vine in učenca sedmega razreda, teraturo, ki zaradi 'komercialnih ne razprave in se človek šele pri Ze ^
Šolski obiski predstavljajo (po tem so si v dveh urah ogledali statističnih podatkih) 80 odstot- Muzej NOB ter Narodno in Mo-
lahko
VEDNO IN POVSOD

zdravi zobje sveža usta veder nasmeh
;&i»i
■ ■■■■
tavljajo, (ja je sjj0raj polovica deloma krivi tudi sami, ker ver-obiskovalcev pasivnih. ‘	Jetno niso znali poiskati pravega
•	nedavnim je obiskalo stika s šolami. Zdi se, da jih ni-
Ljuoijano neko učiteljišče. Pro- so dovolj skrbno seznanili, kaj fesor je prjpeijai dijake tudi v vse jim lahko nudijo. Prav zato »•*«■« f iZfn Etn°grafski muzej. Po sio pred kratkim izdelali program
......
.......pt,sl1 ‘ M>m>° zamud«. pr.d
Površna analiza
šole zelo skromno izkoriščajo mu- rodoslovni muzej. To je sicer žeje. Njihovi obiski so površni, drastičen primer — pravijo v mu-saj sio v večini primerov brez zeju — in pristavljajo, da je bilo predpriprave. Dejstvo je tudi, da takih še nekaj, učitelji in profesorji vse premalo Posamezni razredi ljubljanskih vedo, kakšne so možnosti muzej- j0i dostikrat izrabijo redno šolsko skih zbirk in posameznih razstav urq za ogled muzeja in si v enih za Popestritev pouka.	ali dveh urah ogledajo vse tri
Letos je le pet šol vnaprej pri- muzeje.
muzeja in zaprosilo To je prava tekma otrok z , okovno vodstvo. Po anali- razstaVe na razstavo, iz muzeja v Z?h’trmKS° •'ih ./zdelali Y brnenje- muzej, pri tem pa je seveda jasno, nl0*i( i muzejiI1> odpade (v pov- fja je takšna- »nadzvočna hitrost« preejuj na sto razredov le en raz- ,,xpncem holi v škodo kot v- ko.
red, ki zahteva vodstvo po zbirkah — Čeprav je ob vhodu v muzejske prostore tabla, ki opozarja, da lahko dobi vsakdo vodstvo po razstavi, če to spnoroči čuvaju
učencem bolj v škodo kot v korist.
Šolske ekskurzije so poglavje zase. Od 25 šolskih skupin (iz Slovenije in iz ostalih republik), ki so si v letošnjem juniju ogle-
L-^ilTV^stfo/pa^ je	g^Kk^
šola odbila — češ, da nima časa.
Zal so redke šole’ ki“ obiščejo ob ?e poslal v muzfj> Pred P°-ogledu muzej evfe eno razstavo stopjem pa so ga morah počakati... ali del zbirke. V muzejih ugo-
V muzejih se zavedajo, da so
•■•BaBBBBBBBBBBBfl
BBBBBIIBBBBBBBBBB9
■■BBBBB"*

M. K.
Dobre učne uspehe je pokazala uvedba literarnih map tudi že v petem razredu osnovne šole. V mape učenci vlagajo posamezne pole papirja z napisi: doba prvih zapiskov, protestantizem, romantika in tako dalje. Na liste, ki jih učenci vlagajo med te pole, učenci v teku štirih šolskih let izpisujejo vse, kar slišijo v šoli pri slovenščini in zgodovini o posameznih zgodovinskih obdobjih, ki so v zvezi ~z našim literarnim ustvarjanjem, obnove in razčlenitve Šolskih beril, zapise ustreznega domačega čtiva, vlagajo izrezke iz revij in časopisov, zdaj pa se na koncu mape pridružuje še Literarni koledarček. Ob takem delovnem načrtu učitelju slovenščine v osmem razredu ne bo več primanjkovalo časa za dopolnilo in povezavo vse snovi, predelane Si nižjih razredih, naslanjajoč se pri tem na Pionirjevo knjižico, pozneje pa na težko pričakovano ustreznejšo literarno zgodovino.
Uredništvo Pionirja se je tudi prizadevalo, da bi knjižico opremilo s primernimi slikovnimi iz-rezankami, s katerimi bi mogli učenci opremljati svoje zapise v literarnih mapah ali zvezkih. Ker pa to iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče, nam to obljublja za prihodnji letnik Pionirja, kar bo gotovo to mladinsko revijo z novo reformirano vsebino še bolj razširilo med osnovnošolsko mladino. Do tedaj pa bodo dobrodošle že same fotografije posameznih literarnih delavcev, ponatisnjene iz prve objave.
Na šole je uredništvo Pionirja poslalo naročilnice in anketo, kako s poznejšimi ponatisi snovi iz naše literarne zgodovine. Morda ne bi bilo odveč še in še razmišljati, kako uporabljati take pomožne učne pripomočke pri sodobnem šolskem pouku čim bolj koristno in izčrpno, dokler ne dobimo primernih predpisanih učnih knjig. Tudi sama revija Pionir nam z novo vsebinsko ureditvijo nudi marsikaj, kar bi se moglo s pridom uporabiti pri pouku slovenščine, tudi slovnice, za katero nam tako zelo primanjkuje primernih tekstov. Pa o teh posebnih problemih kdaj pozneje.
Prof. Miljeva Tomc
1
1
ŠOLSKATE LE VIZIJA
Doslej smo vam posredovali 7 STV Oddaj:
7. X. 63 Šolska televizija se vam predstavi.
14. X Obisk v kiparjevi delavnici.
21. X. Pajkov album.
28. X. Lončarstvo.
4. XI. Kako je nastala knjiga?
11. XI. Izlet v ledeno dobo.
18. XI. Ljubljansko barje
Od teh sedmih oddaj smo ponovili tri, ki smo jih predvajali že pred dvema letoma. Razlog: a) Sestavljali smo nov reden program.
b) Takrat je bilo število televizijskih gledalcev v naših šolah še tako majhno, da so za večino učencev te oddaje nove. Takrat • smo imeli poizkusni program.
Letos sta nam Svet za šolstvo SR Slovenije in RTV Ljubljana omogočila redne oddaje vsak teden enkrat in to v ponedeljek dopoldne ob 10.40 in popoldne ob 15.20.
Cas sprejema smo poizkušali prilagoditi vašemu urniku* vendar nam to za vsako posamezno šolo ni uspelo in nam tudi v bodoče ne bo. Prosimo. da to upoštevate.
Vse učitelje in učence pa prosimo še posebej, da nam poročajo svoje .vtise o oddajah. Brez tega sodelovanja tudi mi ne bomo mogli ustreči vsem željam' in potrebam. Kar si od vseh želimo, boste zvedeli ob vsakokratnih objavah v Prosvetnem delavcu, obveščali pa bomo tudi v mladinskem tisku.
Da bi se laže orientirali, kaj želi-pto, predlagamo naslednje:
Učenci, ki so gledali naše oddaje, naj napišejo nekaj svojih misli o dveh oddajah:
a)	Izlet v ledeno dobo.
b)	Ljubljansko barje.
Obe temi sta izbirni in naj se učenci	sami odločijo, o	kateri	bodo
pisali.	Njihove	misli so	za	nas	po-
membne, če so isti učenci gledali obe oddaji.
Navedite samo spremne podatke:
a)	pitalo je........učencev, (de-
klice, dečki)
b)	za prvo oddajo se je odločilo
......(deklice,	dečki)
c)	za drugo oddajo se je odločilo
......(deklice,	dečki).
Na Si redakciji pošljite po en najboljši, povprečni in naj slabši spis od obeh oddaj brez imena učencev.
Orientacija učencev bo za nas najboljši kompas pri izbiranju televizijskih tem in za televizijsko realizacijo.
Primeri slede:
IZLET V LEDENO DOBO.
(11. nov. dopoldne ob 10.40 -popoldne ob 15.20)
I. Snovne pripombe: »Izlet v ledeno dobo-« ni izlet na Triglav. — v višino, ampak izlet v preteklost — v čas. Tega pa najteže dojemamo. Ne zadostuje nam čas, ki sta ga preživela oče in stari oče, treba se je zamisliti milijon let nazaj. Število 3333 rodbv nam pri tem samo nekoliko pomaga.
Kljub mrazu in snegu zemlja tedaj ni bila brez življenja Za naše
kraje je najpomembnejši trobčar ma-	poglabljali strugo itd., v kar so jih	a) Priprava,
mut, ki se je rad zadrževal ob re-	prisilile velike poplave na celotnem	b) TV oddaja.
kah Save, Drave in Donave. Naj zna-	Barju. Začeli so graditi globoke j ar-	C) Analiza in	povezava	v	smislu
menitejše najdišče njegovih ostankov	ke in' ceste. Kmalu so spoznali, da ni korelacije z ostalimi	učnimi	temami
je v Nevljah pri Kamniku. Skelet je dovolj, če Barje samo izsušujejo (šota), (učnimi predmeti), v Naravoslovnem muzeju v Ljubljani.	ampak da	je treba Barje tudi	nama-
Da je pri nas živel tudi medved	kati Zato	so zgradili najprej	zapor-
brlogar, nam priča najdišče v Križni	nice' na Grubarjevem kanalu in poz-
jami pri Ložu in pa ostanki 1500 jam-	ne;je še na Ljubljanici (Pri Cukrarni).
skih medvedov na Oljševi v Logarski v novejšem času dobiva Ljubljan-dolini. Los je živel na stepi današ- sko parje pomembnejšo nalogo. Dalo
njega Ljubljanskega barja, ostanke nain bo tisoče in tisoče hektarov	«no7nava-
nosorogov pa so našli v najdiščih Lo- plodne zemlje, na kateri bomo gojili. ^0’a^,lv^vPIvd razredu osnovne šo-gatca in Kamnika. V ledeni dobi je	^rtne pulture, dobivali mleko	in me-	iY‘nridaia	siuži	utrieva-
živelo v naših krajih tudi muškatno	g“ InP to	Ljubljana, ki po	številu le. Lahko pa ta	oddaja	sluzi	u«leva
govedo, ki ga danes najdemo le še prebivalcev neprestano raste, nujno nju znanja višjih razredov in p p
na visokem severu Severne Amerike.	DOtrebuie.	vi 3’ razre°a*__,«3^0
TV oddaja pa nas ni seznanila sa- n. Didaktične pripombe:	. Tema 1®	uvod'v
mo z življenjem živali. Osrednje me- j Oddaja je primerna za učence in služi najbolj uspešno kot “ sto v njej zavzema pralovec s svojim	srednje in deloma nižje stopnje	(3.	obravnavanje	življenja	v	a p
žlvli®nja v težkem boju za	razred v Ljubljani in njeni	neposred-	svet^.enci se	bodo	najprej	seznanili
II. Didaktične pripombe:	m 2. zaC snovno pripravo je potreben *	^ziJis ke 0in°' Kar ni j j ke' * Alpe
1. Oddaja je primerna za učence reiief oziroma zemljevid Slovenije ali Kamniške, Ziljske m Karnij k p
ŽIVLJENJE MED SKALAMI NAŠIH ALP
(25. nov. dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20)
Šolska televizija posreduje učno
srednje in višje stopnje.
geografska skica Ljubljanskega ter Karavanke)
2. Za snovno pripravo učencev so bari a” (Notranje gorice, Babna gorica, Odlomki iz	__
potrebni zemljevidi Evrope, Amerike p0dpeč. Vrhnika. Grubarjev kanal. ?°^s1 nn^vni/ riinamiki oosredo-in Slovenije (Nevlje pri Kamniku, zapornice na Ljubljanici itd.).	™ b°bo P° jalnskeS sv?tu boH
Postojnska jama, Barje pod Krimom, 3. Zanimive, epske razširjene po-	00.reeli
nazorno, kakor bi se nam to posreči-
Potočka zijalka, Križna jama pri Lo- datke v pripovedni obliki imamo v --------v:^ "	-tivami
žu, Zijalka pri Moknci,	poveš« J. Jalen: Bobr, (MK-Ljublja- ^^m "(G^sf"in^ko^orog^Hn
'. omhlie ra/umevanie ie no- raznimi drugimi nazornimi rekviziti. ,4-	Pred učenci se razvrščajo živali,
■ PRAVKAR JE IZŠLA ZBIRKA
NOVIH ŠKOLSKIH PR0PISA - Knjiga HI
Pripravil Jo je Rodoljub Jemuovlč, pomočnik zveznega sekretarja za prosveto in kulturo s sodelavci
S to zbirko se zaključuje objavljanje veljavnih zveznih in republiških predpisov s področja šolstva in izobraževanja. III. knjiga ima 748 strani velikega formata, vsebuje pa vse veljavne zvezne in republiške predpise s potrebnimi pojasnili im sklepe odbora zveznega izvršnega sveta zA prosveto in kulturo o izvedbi in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov v šolah in druge zvezne predpise, ki zadevajo sistem financiranja šolstva ter organizacijo in delo zveznih ustanov ma področju šolstva.
Tudi v tej knjigi se uporablja primerjalna metoda, kar pomeni, da so za vse zakone, ki so bili sprejeti v vseh ali v v večini socialističnih republik, izdelani vzporedni pregledi. V medsebojni primerjavi so tudi vsebine zakonov, tako da lahko ugotovimo, kako so razna vprašanja rešena v posameznih republikah.
Vsebina tretje, knjige je posebno zanimiva za vse ustanove visokega šolstva (fakultete, univerze, visoke in višje šole, umetniške akademije idr.), za vse vrste'strokovnih šol druge stopnje, zavode za prosvetno pedagoško ; službo, organe upravljanja, kakor tudi za vse interesente, ki so si že priskrbeli prvo in drugo knjigo. S tretjo knjigo bodo imeli popoln pregled zakonodaje in drugih predpisov, ki so jih izdaji republiški sveti za prosveto in drugi republiški organi, in sicer za celoten vzgojno-izobraževalni sistem.
Cena tretje knjige: 3000 dinarjev Na razpolago imamo le še nekaj izvodov
Zbirke novih školskih prepisa - Knjiga H
Cena: 1500 dinarjev
Zakon o visokem školstvu
z ekspozejem Djurice Jojkiča — Cena: 200 dinarjev Solarn priporočamo tudi našo žepno, praktično in okusno opremljeno izdajo
Novi ustav
z ustavnim zakonom o izvajanju ijstave in z ekspozejem Edvarda Kardelja in zbirko pojmov Cena: 150 dinarjev
Naročila za vse naštete izdaje sprejema: Izdavačko-štamparsko preduzeče
»SAVREMENA ADMINISTRACIJA«
Beograd, Knez Mihailova br. 6/y, žiro račun 101-11-972
3. Podrobnejše podatke o izumrlih na)
živalih najdemo v knjigi: I. Krečič:	4____
Živali, ki so izumrle (Kmečka knjiga trebna predhodna ekskurzija na Ljub- »h^hn^oHnozn^ie^obraTOavaVliU - Ljubljana 1955).	,	ijanski grad, na Ljubljansko barje in ^i lIb bo™° P?Z"®J®C obJa™avalln,ab
• --	- -- iersrnki razeL
b0dZVnoliŠmUaTVihodPdralkStW ^aMvkaln	Planm'
neds40i^a0vi3pli+Hmf^fr1fnr7pV 0<i	2 ’	o vseh teh imamo dovolj gradiva
upošteva vse trt faktorje. _	- v učbeniku za 4. razred in zato snov-
5-	JV ^jire. a) Snov- na ri a ne more biti pretežka.
na m psihološka priprava učencev v Predstavile na se nam bodo še
zvezi sQlPrnef^°nr.^rnf obfav- druge ki jS v S?nem načrtu ne upo-TV oddaja ima tri sestavine: a) snovjo ali pa kot priprava na obrav števamo in jih tudi v učbeniku ni: na Ljubljanskem barju nekoč, b) na navanje nove.	.	.	planinska pevka, komatar, planinski
Ljubljanskem barju danes in c) Barje b) TV -oddaja, zanimivi so vtisi k skalni plezalec in planinski ščin-
4. Zgradba TV učne ure:
a)	Priprava učencev na oddajo.
b)	TV oddaja,
c)	Analiza (razgovor o oddaji).
LJUBLJANSKO BARJE
(18. nov. dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20)
Ljubljanskem v prihodnosti.
TV šolska oddaja nas uvodoma
učencev in učiteljev.
kos, skalni plezalec in planinski ščin-kovec, planinski hudournik, dolgo-
redakcija Šolske televizije - RTV LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 17.
TOMŠIČ JANEZ
sMSS MpSl!
pred 3000-4000 let nazaj, ko je bilo tično izkonstili. .	__ Kljub temu pa je prav, da jih
na tem mestu jezero, na katerem so Šolska vodstva prosimo, _ da najn u^encj sp0znaj0j da s, ne bodo izo-živeli mostiščarji. Seznanimo se z de. pri izoblikovanju metodike TV šolskih blikovali sodbe, da je življenje v na-blaki, s katerimi so se vozili po ie- oddaj pomagajo in nam sporočajo o šem alpskem svetu, siromašno in zeru, z mostišči, ki so jih gradili m vtisih učiteljev in učenčev (Naslov: omejeno na tiste predstavnike, ki jih z načinom njihovega življenja. Ker Mladinska redakcija TV šolskih od- lmajJ0 v svojem učbeniku, jezero (ribe) in njegovi pritoki (bob- daj - RTV Ljubljana, Tavčarjeva Rer naj 0 prejgnj(j, dveh oddajah ri) niso mogli dati vsega, kar so po- ulica 17.)	poročajo učenci, bi bUo zaželeno, da
trebovali, so lovili še druge živali:	Ustrezne odgovore bomo objavili v „ ^ povedo sv0je mnenje učitelji,
jelene,, lose. ture, rise in medvede. Prosvetnem delavcu, avtorje najbolj- Ne pOZabite: Naš naslov je:
Tako so si pripravljali hrano, obleko ših odgovorov pa bomo konec šolske- ----------- -
in orodje. Orožje pa so si naredili iz ga leta povabili v TV studio v Ljub-kamna, kasneje iz bakra in iz bro- ijani: učitelje in učence. na.	Splošne pripombe:
’ S čim vse pa so si pri tem poma- Za obe TV šolski oddaji: -Izlet v gali, nam bo pokazala TV oddaja. V ledeno-dobo- in -»-Ljubljansko barje« njej žive tudi mostiščarke, ki so se velja:
že tedaj lepotičile z ogrlicami, zapest- L Obe oddaji sta po svoji učni nicami in glavniki - kakor današnje tematiki vezani na predstave časa. žene	Pri prvi gre za regresivno kronolo-
Nas vse pa seveda zanima, odkod ško pot, pri drugi pa za progresivno, nam ti podatki. Ljudje so vse to od- Ker je faktor predstave čaša v obeh krili slučajno, ko so -na Barju kopali oddajah najbolj problematičen, gre šoto. Naši arheologi danes to delajo snovna in psihološka priprava učen-načrtno. Kdo ve, kaj nam bodo o cev predvsem v tej smeri.
Barju še odkrili.	2- Osrednji razred, ki sta mu ha-
Pred kakimi tri tisoč leti je »po- menjeni obe oddaji, je 4. razred. Po stalo jezero tako plitvo, da so se mo- splošnem učnem načrtu je v zvezi s stiščarji odselili;	spoznavanjem družbe sredi te proble-
Minevala so tisočletja in stoletja, matike: Slovenija danes in nekoč.
Keke so nanašale pesek, nastajala so 3. Drugi temi je prav tako blizu močvirja Iz močvirske trave in ma- 3. razred posebno v Ljubljani in ne-hu je nastajala šota.	posredni okolici, ker v tem času ob-
Rimljani so že pričeli spreminjati ravnavamo Ljubljansko kotlino.
Podobo Barja. Ljubljanici so sprem«- 4. Tudi 5. razred, ki razglablja o hili strugo in zgradili cesto, po ka- geografsko - zgodovinskih problemih teri so prevažali kamenje, ki so ga Jugoslavije, je snovno in psihološko lomili v Podpeči in z njim gradili prizadet, prav tako pa tudi 8. razred,
Emono in Vrhniko.	ki se na področju Jugoslavije znova
Kasneje je o Ljubljanici in živ- vrača in o njem poglobljeno razprav-ijenju na njej pisal Valvazor v »Slavi	6t»r -v? p* -1'-; i
Vojvodine Kranjske«. Tako smo zve- 5. Ce se usmerimo še na S. in 7. deli tudi o povodnem možu in Urški, razred, ki na geografskem področju o katerem je pozneje zapel tudi -pes- obravnavata Evropo in kontinente: nik Prešeren. Te in še druge zgodbe lahko rečemo, da sta obe oddaji tudi nam povedo, da so se ljudje Barja njim v prid, ker poglabljata predhod-bali in verjeli v marsikaj, v kar da- no osvojeno znanje, v teh dveh letih nes niti otrok več ne verjame.	ga pa (z ozirom na izumrle živali) še
Obrobni predeli so bili naseljeni bolj poglobita, še v predslovanski dobi. Ime Gradi- 6. Ker pa je od 3. do 8. razreda šče nam o tem dovolj pove.	dolga psihološko razvojna linija, di-
Toda že v 18. stoletju so že načrt- daktično ni priporočljivo, da gledajo no razmišljali in. gradili. Tako je na- oddajo učenci vseh teh razredov isto-štal Grubarjev prekop, ki šo ga dela- časno, ker bi to bil kinematograf v li 9 let in dogradili 25., nov. 1780. slabšem pomenu besede. Organlzaci-Potem pa so dela na Ljubljanici jo nakazuje že osnovna struktura TV sledila skokovito. Rušili so jezove, šolskih ur:
-SODOBNA PEDAGOGIKA« 7-8
Pravkar je izšla 7—8. številka »Sodobne pedagogike«, ki jo iz daj a Zveza pedagoških društev SR Slovenije. Na prvih straneh je objavljen referat dr. Dragutina Fran-koviča o stanju in problemih pedagogike v naši družbi, ki med drugim opozarja, da pedagoogika kot znanstveno področje doslej ni imela zadostne družbene podpore.
Franc Pediček nas podrobneje seznanja s problemi blejskega seminarja o vzgojni zapuščenosti otrok, ki ga je organiziral pred letom dni Zavod za zdravstveno varstvo LRS.. .Veljko Troha utemeljuje v svojem sestavku potrebo po individualizaciji pouka v naših šolah, Stanko Uršič pa poroča o testiranju iz' matematike v osnovni šoli.
Zanimiv in tehten je tudi prispevek Jožeta Vogrinca (»Kontrolne naloge pri pouku matematike«) ter pripombe J. Žabkarja h konceptu razporeditve učne snovi v učbeniku za matematiko za 5. in t. razred osnovne šole
Ernest Tiran razpravlja o filmski vzgpji, dvojno številko »Sodobne pedagogike« pa zaključujeta sestavka o Slovencih in filmu ter o slovenskih Začetnicah od 1889. do 1918; leta (zapis E. Toporišičeve ob razstavi v Slovenskem šolskem muzeju leta 1982).	M. K.
ZAL0ŽRA	ZALOŽBA
mm MLADINSKA	ligiSli MLADINSKA
4llv .	knjig*
Ljubljana, Titova 3	LJUBLJANA, TITOVA 3
	opozarja, da bo v kratkem izšel
Do konca novembra bosta, izšli:	• LITERARNI KOLEDARČEK
Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI	Namenjen je učencem višjih razredov
• Izredna izdaja zbirke Levstikov hram	osemletk za pomoč pri pouku slovenščine.
• .Najlepša darilna knjiga	Prinašal bo kratke sestavke o:
• Nizka cena 1500 dinarjev	•	Protestantizmu •	Razsvetljenstvu
Walt Disney; SVET NARAVE	•	Prešernovem krogu •	Realizmu
• Knjiga je opremljena s številni-	• Realizmu in naturalizmu
mi barvnimi ilustracijami	• Slovenski moderni
• Dobrodošla bo najširšemu krogu bralcev	•	Slovenski književnosti med obema vojnama •	Našem slovstvu v NOB
• Pripoveduje o življenju živali in	Nizka cena 100 dinarjev
rastlin, o stepah, puščavah, ob-tečajnih pokrajinah in afriških pragozdovih	Naročniki revije CICIBAN bodo prejeli v decembru BUTALCE — Frana Milčinskega, z ilustracijami Jožeta Ci-
• Natisnjena je na velikem formatu	uhe.
20 X 29 cm	Za vse one, ki na revijo niso naročeni pa bi knjigo radi kupili, sprejemamo
• Zaradi nizke cene dostopna vsa-	
komur, saj bo stala le 1500 din	prednaročila. Nizka cena 100 dinarjev bo dostopna ' vsakomur.
	
	
NAROČILNICA	NAROČILNICA
Podpisani 				«... naročam za (šolo, ustanovo) 			Podpisani 						
					 izvodov:	
Prežihov Voranc: Samorastniki 1500 dinarjev							 izvodov:
	Literarni koledarček 100 din
			 izvodov:	
Walt Disney: Svet narave			 izvodov:
1500 dinarjev	Fran Milčinski: Butalci, 100 din
Naročene knjige bom plačal. takoj po	prejemu računa na tekoči račun založ-
prejemu računa na tekoči račun založ-	Naročene knjige bom plačal takoj po
be št. 600-14-1-67	be št. 600-14-1-67
(Podpis)	(Podpis)
PRIPOROČAMO:
Mladina poje
I.	del. Zbirka pesmi, iger in plesov s petjem, urejena po tonskem obsegu. Izbral in uredil uredniški odbor. Igram sb dodani natančni opisi, plesom pa prežresti koreogrami. Opremil in ilustriral Janez Trpin. V prvem delu za I—IV razred je objavljenih 106 pesmi (narodnih in umetnih), devet otroških iger in kolo s koreogramom.
II.	del za V.—VIII. razred je v tisku.
Naročajte pri
DRŽAVNI ZAL02RI SLOVENIJE
LJUBLJANA Mestni trg 26
• NOVO LETO V PRAGI • NOVO LETO V RIMU
KOMPAS - LJUBLJANA
Prireja šteridnevni avtobusni izlet združen s
•	silvestrovanjem v PRAGI in RIMU
prijave za oba izleta do vključno 25. novembra
v vseh poslovalnicah KOMPASA sprejemajo do 20. decembra tudi prijave za sedemdnevni izlet v
•	PARIZ
(odhod iz Ljubljane 6. februarja 1964) in osemdnevni izlet v
•	LONDON
(odhod iz Ljubljane 23. januarja 1964).
Na razpolago so tudi že programi izletov na ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V INNSBRUCKU
Umrla je
Mimi Kraigher-Sobarjeva
V drugi polovici oktobra so se v Dolenjskih Toplicah poslovili od učiteljice Mimi Kraigher-Sobarjeve.
Na zadnjo pot so jo pospremile -poleg številnih prijateljev in znancev — kar tri generacije njenih nekdanjih šolarjev, saj je pokojna M. Kraigherjeva službovala v tem kraju 30 let.
Poleg učiteljskega poklica je imela ,M. Kraigherjeva izreden smisel za glasbo in slikarstvo, saj je tudi kot upokojena učiteljica veljala za nadarjenega mentorja vsem, ki so- iskali nasvetov pri njej. Kraigherjeva je aktivno sodelovala tudi v NOB, po osvoboditvi pa v raznih družbenih organizacijah.
Janji Šegula v slovo
V prvih dneh novembra je ▼
82. letu starosti umrla Janja Šegula. Učiteljski poklic je opravljala najprej v Leskovcu, nato pa ▼ Majšpergu, Marku ter v Ptuju.
J Šegula je bila upraviteljica dekliške osnovne šole v ptujski Mladiki. Takoj po zlomu stare Jugoslavije so jo gestapovci zaprli, vodili iz taborišča v taborišče ter jo nazadnje izselili v Srbijo, kjer se je takoj vključila v NOB, čeprav je bila stara že šestdeset let.
Po osvoboditvi je bila Segulova učiteljica in politična delavka v Ptuju. Ko je dopolnila 72 let, so jo razrešili učiteljske službe. Preselila se je v Ljubljano, kjer je nadaljevala z družbenim delom.
Njena smrt je težka izguba za vse, ki so jo poznali in cenili kot tiho, skromno in aktivno družbeno delavko in učiteljico. D. S.
Alma Stefancioza se je poslovila od šolo
V	trgu Studenice pri Poljčanah so se prejšnji mesec zbrali predstavniki množičnih organizacij ter številni prijatelji, da bi se poslovili od učiteljice Alme Stefanciosa, ki je odšla po 38 letih službovanja v Studenicah v zasluženi pokoj.
Studenice so bile prvo službeno mesto 18-letne Alme Mulej in tu je ostala vse do upokojitve. Alme Mulej-Stefanciosa je bila stalen član nekdanje mariborske pedagoške centrale, redno pa se je udeleževala najrazličnejših poučno strokovnih tečajev in ekskurzij po domovini in tujini. Skromnemu kmečkemu prebivalstvu in revnim haloškim bajtarjem je A. Stefanciosa postala svetovalka in učiteljica.
Okupacijo je preživela v izgnanstvu v Srbiji, po vrnitvi v Studenice pa je pomagala pri obnovitvi šole in si uredila novi dom. S svojim delom je spremljala tri generacije, vodila nešteto tečajev, posvetovanj in nadaljevalnih šol ■» bila je povsod, kjer je bilo treba pomagati.
Prisrčno slovo ob njeni upokojitvi je morda le eden 04 dokazov, ki govori o priljubljenosti Alme Stefanciosa.
Gabrijela Kelar -po štiridesetih letih v pokoj
Vzorna učiteljica in pedagoginj* Gabrijela Kolar je ob začetku letošnjega šolskega leta prenehala z delom na I osnovni šoli »-Franc* Rozmana-Staneta« v Šentvidu.
^Najprej - 1923. leta - je službovala sedem let v Vidmu ob Ščavnici, nato pa v Radljah ob DraVi in v Križevcih pri Ljutomeru - povsod pa je bila Kolarjeva aktivna ljudsko-prosvetna delavka. Ko seje vrnila iz izgnanstva v Ljubljano, je sodelovala pri organizaciji RK, OF, bila pa je tudi 'rajonska prosvetna delavka in obveščevalka v Hrastov dolu. Italijani so jo aretirali in zaprli ter prepeljali v neko avstrijsko delovno taborišče.
Po osvoboditvi je bila Gabrijela Kolarjeva upraviteljica na dekliški šoli v Ljutomeru ter v Murski Soboti. Leta 1948 je bila v Berlinu kot delegat ministrstva za delo pri vojni misiji FLRJ. Dve leti kasneje je prevzela upraviteljsko' mesto na osnovni šoli v Šentvidu^ kjer je delala do upokojitve. Za svoje delo je bila večkrat pohvaljena in nagrajena:	odlikovana je z medaljo
zasluge za narod ter z redom dela III. stopnje.	Fr. S.
Modema osnovna šola v Leskovcu
Dve lepo urejeni šolski poslopji in med njima igrišče, opremljeno z najrazličnejšimi športnimi napravami — to je podoba, ki jo nudi pogled na osnovno šolo v Leskovcu, ki ima 18 oddelkov.
Na tej šoli živahno delujeta mladinska in pionirska organizacija, razgibano pa je tudi kulturo življenje.
V	okviru svobodnih aktivnosti la-
hko izbirajo učenci med klubom kulturnikov, mladimi tehniki, zadrugarji in športnim društvom. Vsak oddelek ima svojega predsednika, ki ga izvolijo učenci iz svojih vrst, inštruktorji v posameznih oddelkih pa so prosvetni delavci. Člani krožkov se udejstvujejo v prostem času, pripravljajo pa tudi razne prireditve. Mladi tehniki imajo svoj prostor v posebni delavnici, prirejajo pa tudi razstave svojih izdelkov. Se posebno delavni so mladi zadrugarji, ki so povezani s kmetijsko zadrugo Matija Gubec v Krškem, goje pa cvetlice, razno zelenjavo in sadno drevje.	S.
»PROSVETNI DELAVEC« Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom
—	Ureja uredniški odbor — Od-
govorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva:	Ljubljana,
Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 33-722, int. 383 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1
—	Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 4M din, za šole in drage ustanove 7W din — Štev. tek. računa 680-14/688-18 — Tiska CZF »Ljudska pravica«.