DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. W«J« ** P**1*** .8L0VKHCV ireier cak prvi m tretji četrtek mrtera. Ako j« ta dan praenik, ieidt ,DOMOLJUB• d*% poprej Cena mnj«BOkr.*• celo leto. - Spiti in dop*n naj »e poliljajo urednUtvu ,DOMOLJUBA• Ljubljana, v mm«. nAikdk uiieah H. 9. fartiiM m meermti pn opravnilttu ,DOMOLJUBA• Vodnikove uiice il. » - Naenanila u vprejemnjo in At«T. a. Plainjeio po dogovoru. V Ljubljani, 7. marca 18K5. Letaik VIII. Slava Leonn XIII«! V nedeljo ja minulo 17 let. kar so položili po smrti nepozabnega Pija IX. novoizvoljenemu papežu osemin-iestdesctletnemu starčku trokrono tijaro na aivo glavo. Ves krščanski avet je tedaj upanja poln klical: Živel L«on Xin.! In v nedeljo, ko je završena dolga vrsta let, se je po starem običaju v veličastnem sprevodu pomikala vrsta ksrdinalov, prelatov in dostojanstvenikov skozi kraljevo acbaao v aikatinako kapelo. Neali ao v alovesni papeSki ornat oblečenega petinoeemdesctletnega očeta krlčanatva tija, da se zahvali v svojem in sveto cerkvc imenu za čudovita miloati, ki jib je tako bogato rosila božja rokA nad njim. Nebrojmi množica tisoč in tisoč pobožnih vernikov iz vaeh dežela je pozdravljala z navdušene hvaležnosti prekipujočim srcem Kristusovega namestnika: Živel I-eon XIII. I V proatorih aikstinske kapelo ao se zbrali tujih držav aaatopniki pri sveti Stolici, vitezi malteškega reda in rimaki prvaki. Kapela je bila polna romarjev. Na preatolu ja bil aveti oče pričujoč zahvalni *v. daritvi, ki jo ja daroval kardinal Serafin Vannutelli. Papeški pevci ao peli. Po nji je pa Leon XIII. aam zapel veličastni himen sv. Ambroža: »Te Deum laudamus«. Ta glaa je odmeval is duš vseh navzočih, in vaeh ž niioi združenih pravih katoličanov celega sveta: Tebe, o Bog, hvalimo, da kakor po čudežu ohranjaš svoji cerkvi očeta, ki je ob čaau največjih nevarnostjj dvignil avoto cerkev do moči in alave, ki ae da primerjati Ič z Ino-<*nca III. ftaai. V velem truplu našega Očeta biva se »•dno nezlomljen, orjalk duh, ki ožarja celi svet s svojo modrostjo, da aa mu klanja i aovražnik — protestant, fttkolnik, pogan, brezverec. Nedeljsko alovesnost nam naznanujoča brzojavka pristavlja, da je zdravje svetega očeta izvrstno. Proseč božjega varstva na predrazega velikega duhovnika, kličemo torej v veselem upanju: '-'»el Leon XIII.! Bog blagoslavljaj ludi Se v pr.hodnje «V*govo delovanje v alavo av. cerkve in blagor človeštva. t Kaj jc novega po svetu? f Nadvojvoda Albreht. ] Veličastne so bile pogrebne slovesnosti, ki so se vršile na Dunaju dnč 26. (ebr. Veljale ao jednemu najslavnejših princev slavne naše vladarske rodovine, katerega je Bog poklical k Sebi vživat sad njegovih trudov. Od blizo in daleč prišli so ilavni zastopniki razn h držav akazat zadnjo čast junaku, ki ai je v najnovejši zgodovini pridobil tako častno ime. Ni pa bilo mogoče prešteli nebrojnih množc ljudstva, ki je la dan prihitelo od blizo in daleč na Dunaj potrdit in obnovit svojo tesno zvezo in neomejeno udanost ljubljenemu vladarju. Presvetli cesar se je zopet ob tej priliki prepričal, kako so mu v neomajni ljubezni udani njegovi narodi in to, kakor vladar v posebnem pismu naznanja, ga je najprijetnejSe tolažilo v teh dnevih bridke izgube. — Počivaj v miru, alavni vojakovodja. in Gospod vojnih čet, kateremu ai tako zvesto služil v svojem življenju, katerega si tako očitno in rnustraSeno spoznaval pred svetom, dodeli Tvoji duši večni pokoj! Tvoj vzgled pa naj v vseh krogih naše mile Avstrije deluje tudi zanaprej ter vzbnja še mnogo takih mož, kakor si bil Ti, ob čegar smrti sedaj vai tako soglasno in sočutno plakamo. Svetila Ti večna luč! Dne 25. februvarija so volila dolenjska mesta v državni zbor poslanca. Izvoljen je bil ribniški sodnik g. Fr. Višnikar, za katerega je pritiskal pri volitvah bivši poslancc Šukljo; zanj jo delala vlada ir slovenski liberalci. Dobil je v vseh mestih 395 glasov, prof. Tomo Zupan pa 193 glasov. V Ribnici je po hudem pritisku dobil Višnikar 61 glasov, Zupan 14. Volilco, celo bolehne, so kar drgnili skupaj in celo taki so Vižnikarja volili, o katerih je bilo misliti, da so možje. V Krškem je dobil Zupan 53 glasov, Višnikar pa 4; v tem mestu so se volilci najbolj moško držali; v Kočevju je dobil Višnikar 87 nemških glasov, Zupan 14 slovenskih. Tukaj so najbolj co Tidi kako ao » venci ■eepMKtno ravnal., kor ao volili Ucega kandidata, ki j« tudi nemškim K-čcvarjem vie^ V Metliki jo bil boj poaebno hud, mnoei volilo. n.imre< niso uko volili, kakor b. bili rad. marveč uko, kakor so morali; ilahta. dolgovi, posojilnim vse je hdo v boju. da je zmagal Viln ksr ter d, bil 101 glas. Zupan p« le 14 V Črnomlji je gola*, zalivan s pijačo, Uko pokrepčal volilee. da je dobil ViAnikar 56 glasov na avojo stran, za Zupana pa je glasovalo 35 znVajmh mož. V Ko«m mestu so ncmškuUrji. s pomočjo bogatega dr.i Slanea spravili 75 glasov za Višnikarja. Zupan je dobil 61 glasov; v Kostanjevici jc dobil Zupan 9 glasov, Marg-heri 12. Višnikar nobenega V Višnji gori je glaso valo 12 volilecv in ker ni kilo mod njimi za Vilnikaija nobenega judeia. glasovali ao vsi za Viinikarjs, dasi sj bili v pričetku skoro vsi za Zupana, pa prišli so visoki gospodje v Vilnjogoro in v trenutku vse — spreobrnili. M -rda je koristno Uko ravnati, m žalo pa to gotovo ni. — Poglavitni vzrok, da Zupan ni bil izvoljen, je U. ker je duhoven, in ker se je izrekel za versko iobv Zmagali so torej liberalci in nemškularji, to je: naši največji sovražniki. Slovenci sc nc ememo prito že vati. da naa nobedin ne spoštuje, ker sami sebe nc spoštujemo in pljujemo v svojo lastno skledo. To je grdo in žalostno, pa tudi škodljivo za nas Kakor si bodo volilci pošiljali. Uko se jim bo ludi godilo Ako bodo volili liberalce, kopali bodo grob svoji veri svoji domovini in svojemu blagostanju. V tir farnem sboru na Dunaju ne morejo po slanri pri delu nikamor napis j. dolgo obravnavajo kazenski zakonik, ki ho pn v nekaterih tačkah še nlabejši od dosedanjega Tako se bodo smele u*Unovljati skrivne družbe, med katere je Šteti tudi družbe framasonov, največjih sovražnikov katoliške cerkve. Glede volilne spremembe smo »c ravno Um. kj«-r smo bili: odsek ki je zato izvoljen, ae sicer posvetuje, toda do sklepanja dozdaj še ni prišel; ni pa dobro znamenje, da se tako velevažna stvar skriva pod mernikom. Olcde celjake gimnazije se še vedno vrte dogovori; kaže |» vse, da niti te mrve no bodo liberalni gospodje na Dunaju privoščili Slovencem. Na Ogerskein gospodarijo liberalci 4e vedno neomejeno. Ljudska stranka, ki se je sedaj osnovala, da bi varovala koristi ljudstva in branila pravice vsem narodom, ministri in vladni pristaši napadajo breozirno. V Čakovcu, kjer je vlada s avojim kandi«la«om zmagala le s silo in goljufijo, pa sedaj kaznujejo duhovne, ki so se potegovali za ljudstvo, z denarnimi kaznimi in jim groze, da jih bodo tirali pred sodišče Volk se »e vedno jezi, da mu ovca škodo dela in vodo kali. JVerniki cesar je prišel na Dunaj, kjer se je je vdeležil pogTeba nadvojvode AlbrehU. Na Laikem še vedno vse visi v zraku- novih volitev minister Krispi ni volje razpisati, pa tudi ne •klicati sUre zbornice. Med Kitajci in J jxmci ae sedaj vtič razgovori, da ao napravi mir, vojaka ae pa še vedno na-daljuja. K>j jc novega p# Slo venskem f Kranjska. Janez Kos z Jesenic v Krškem okraJU ae je dne 22. febr. svrnil pod saai na caeti biizo (i,, brovca. KaSli ao fa mrtvega ? snago - Kranjska hr«. niloira je dovol.U kmetijski podružnici v Činem vrhu 70 gld podpore za nakup stroja, a katerim se čisti ž to — Poljedelski minister je dovolil za trtno in sadjarsko napravo v Metliki 300 gld. Da bi le res vinogradniki ia sadjerejci od lega imeli kaj dobička! — Dekanijsko žup-n jo v Smsrinem pri L tiji je dob I č. g Ivan Lavrenči« tupnik v »oštanji, župnijo Dobrepolje pa č. g. Andrej Kamove«, župnik v Svibnem — V Planini ao imeli dne 26. febr po naročilu kneza NVindiachgraeiza slovesno mrtvaško opravilo za umrlega nadvojvoda Albrehta. — Dne 24. febr. je obhajal v Novem mestu zlato maio kanonik č. g. Jožef Hočevar. Bog daj dočakati blagemu gospodu demantno mašo' — V Vel. laščah je 27 febr umrl ondotni nadučilelj g Joaip Pavčič. Naj počiva v miru' — V Senožečah aaujejo novo gaailno društvo; priredili so v U namen veaelico, ki se pa ni poaebno obnesla Tudi v tem kraju je zima letos poaebno hudi Poaebno tožijo ljudje, da jim primanjkuje drva. Nekatere družine si še skuhali ne morejo; v aili sekajo pobiKvo mize. atole, skrinje, da ai ogrejejo premrle ude Vkljob ten " vendar ljudje na ples in norijo ne pozabijo. — Pol|eiiel«ki minister je dovolil kmetijski podrutnin v Čatežu pri Trebnjem za novo tranico 200 goldinarjev — Zmrznil je 27. febr. poštni sel Jot Stopar s Siadenm na polu z Radne do doma. — Dnč 2# febr. »večer «t M h flopreiu v Si. Jurju pri Kranju pogorela v«a gospodarska poslopja Škode okoli 1200 gld. — V Ljubljen, so do sedsj za kidanje in izvažanje snega v me«im bl»-gajnici izdali že 10000 gld. — Vinska letina na Kranjskem je bila lani mnogo alabejša nego predlanskim Lani se je pridelalo vina samo 58 652 hI., predlanski« pa 104.707 hI., lorej akoro polovico manj Šta,ersko. Prevzvišeni knezoškof Mihael govorijo v letošnjem krasnem pastirskem listu o zakramentu preav. rešn. Telesa. — Ljudski ahod pri sv. Lenartu v Slov. goricah je bil vkljub alahemu vremenu dnč 17. m a dobro obiskan. Navzoči ao odobravali odločilni krorsk dei. poslancev, ki ao zapustili det. zbor ter j m trrokb avoje zaupanje in zahvalo. Sklenilo se je tudi delati m to, da se razdeli dež. šolski svet v dva oddelka, nemški in slovenski. — Kakor poroča deželni odbor je ns alo-venskem Štajerskem 9 čisto nemških, 39 nemško• slovenskih in 209 slov. šol, na katerih se ps uči ludi nem ščina! Zakaj torej Nemci kriče o zatiranju?! — l*1«1®1 odbor in zbor naavetuje, da bi aa a pomočjo dežetnrf« odbora v Mariboru učili nemški očiteljfki pripravnik., ki bi se zavezali delovati ns apodnjem frajerskem pa pravimo, da je mariborsko učiteljišče za sloveM*' del šUjarske dežele, toraj «« naj v Mariboru odgojuje;c le alovenski učitelji. — D* bi ae učiteljem plač« *bcl;' šale je sklenil dež. zbor sledeče : učiteljske plače i ** ae naj odpravijo tako, da bo vaak učitelj lo«' plače vsej 600 gld. ; vsi, ki ao bili najmanj 10 W P0* učitelji, naj postanejo učitelji, začasni podučitelji 3. plačilne vrata naj dobijo 80 gld. doktade; nekateri ae naj pomaknejo i* 3. v 2. plačilno vrsto. — Pri sv. Lenartu v Slov. goricah »e boda postavila nova šola zu 30.000 gld, — C. kr. kmetijska družba je lani priredila 3 razstave; vsa darila znašajo 8422 kron; razven tega se je razdelilo 74 srebrnih in bronastih svetinj. Imenovana družba ima 62 podružnic; na slov. Stajerju le 10. V minulem letu je bilo v raznih krajih 151 predavanj o kmetijstvu itd. Največ slov. krajev je obiskal g. Ivan Dele, potovalni učitelj iz Maribora. — Za novi domovinski zakon ka-korinega je predložila vlada je prosilo po dr?., poslancu dr. Gregorcu 34 občin. Tudi gosp M. Vošnjak je prejel enako prolnjo od mnogo občin v v svojem volilnem okraju. — Več občinskih sastopov je izreklo dež poslancem za njihovo možato in odločno postopanje v dež. zboru popolno priznanje in zaupnico. — Občina Velika Pireiiea v Savinjski dolini je izvolila č. g Jožefa Kuneja, župnika na Zgorni Ponikvi svojim čaatnim občanom. — V župniji sv Jurija ob Sčavnici je umrlo za davico posestniku Francu Doklu v 15 dneh o otrok od 1—7 let starih. — Pri Rušah se je ponesrečil dninar T. Kamelišer. Ko je spravljal drva a planine pade v globok prepad, kjer so ga našli mrtvega z zdrobljeno čeljustjo. — V Drsteli pri Ptuju je Al. Polanec ponarejal vinarje; zato se že pokori v ječi. — Povsod Ae leži silno veliko snega Namesto da bi kopnel, dobivamo ga zadnje dni smiraj več. Vse kaže, da bodemo malo želi. — Gosp Matija Voh je pred dvoje leti posestvo pri sv. Ilji poleg Veleoja izročil ainn ter se preselil v Konjice k drugemu ainu, ki je ondi nadžupnik in dekan. Oče je tukaj duhom in telesom mlademški čvrst, kakor so nam piše, dne 24. febr. dopolnil osemdeseto leto svojega življenja. Vsled raznovrstnih častnih alužeb ki jih ja kot bivši posestnik opravljal, je imenovanec osebno znan malone po vsem področji okrajnega glavarstva c«|jekega. S« mnoga leta! Koroiko. Umrl je t. g. Pucher. ki je bil 32 let župnik v Libelčah. — V katoliško cerkev ja prestopila v nemškem Grebinju proleslaatovka M Flatt. V Volb-»perku pa se ja vrnil v kat. cerkev 28 letni J. Kiebig is Ureslava. — Koroška hranilnica je lani razdelila v razne namene 80.420 gld. darov. Slovenci niso od tega de narja dobili nobenega krajcarja. Goriško In Prin»orje. V Gorici je umrl goap baron dr. Oskar Somaruga v najlepših letih. Kajni gospod je bil aploh tnan po Gorici kot poaeben dobrotnik revežev, za katere je uilno veliko dobrega storil. — G. Ivan Ko ruza duh. pomočnik pri sv. Jakobu v Trstu je prestavljen na Občine; na njegovo mesto je postavljen gosp Anton Germek. — V Pulju bodo Lahoni napravili v postu ma-ftkerado, predpustno veselico. To so vam katoličani. Čudno, do gosposka trpi lako oskruoo svetega časa. — Islerski slovanski poslanci napravljajo po deželi shode, na katere se zbira na tisoče volilcev, ki odobravajo ravnanje poslancev in jim izrekajo zaupanje. L i h t c k. Sultanovi sužnji. Carigrsjsks sika is 17. stoletja. (Konto.) 4. Zvestoba in nesvealoba. Poletje jc minilo in nastopila je zima. Celo v Car-jemgradu je postalo vreme neprijetno. Lepi vrtovi sera-jilski, v ksterih je sultan večinoma bival sedaj v tem, sedaj v onem oddelku, ali v senci veličastnih platan poleg hladnih vodometov, bili so sedaj zapuščeni. Vrtnarji ao krasne cvetne livade pospravili v velike steklene hiše v zavetje, v tem, ko ao zimski viharji vzburjali sicor (ako lepo Marmorno morje in podili črne deževne oblake nad skutarskimi hribi. Sultan je bival sedaj v manjših in gorkejših sobah svoje zimske palače, v katerih ao bile stene pokrite s debelimi pregrinjali. Ob posebno neprijaznih dneh je dal celO ogenj netiti na marmornem ognjišču. Neki zimski dan je bil tudi Valter v službi sultanovi. Čepel jo s svojim prijateljem Antonom, Grkom Jurijem, Ogro.n Janošom in Poljakom Stankom tiho v prednji sobi, veliki vesir pa je bil pri aultanu. Naenkrat ga pokličejo a Ogrom in Poljakom vred prod sultanovo obličje. Dečki vatopijo ter se plašni vržejo, kakor navadno, na svoje obraze pred aultanom. Mebemet jih je nepotr-pežljivo bližje k sebi povabil. Velik zemljevid je letal razprostrt pred njegovimi nogam. Na prvi poglad je spoznal Valter reko Donavo ter masti Dunaj in Budimpešto. Sultan jih ogovori: •Hej, zvedeli hočem, kje je stala hiša vaših atarišev. Pokažite mi na tem zemljevidu svojo domovino.* Poljak je prvi pristopil ter dolgo zaman iakal; naposled vendar nsjde karpalsko pogorje in pove, da leži njegov dom še daleč aeverno od teh gori in ga ni na zemljevidu. Sultan mu je namignil, da odide. Oger je prišel aedaj na vrsto; pokazal je na Blatno jezero: •Tu na bregu, premilostni gospod, je stala koča tvojega sužnja.« »In poznaš li pot od tega jezera do lega mesta?« vprašal je sultan ter z zlato paličico, ki jo je imel v roki, pokazal pot od Blatnega jezera do Dunaja. »Le do Baba, kjer atanuje neki atric tvojega sužnja,* odvrne Janoš. • In ti, plavolasek,« ogovori aedaj sultan našega malega prijatelja, »kjeje tvoja domovina?« •Domovina tvojega sužnja je Dunaj,* odgovori Valter, »iu ondi stanujejo moji stariši. Rojen pa sem tukaj, kjer je imel oče na bregu Nitre lepo posestvo, dokler gs niso tvoji janifiarji porušili.* Deček je v tem kazsl na trdnjavo Novi Zamki med Budimpešto in Dunajem. »Prav dobro,« dejal je sultan ter pokimal volikemu vezirju. »Torej gotovo znaš pot od Novih Zamkov na Dunaj?« •Tvoj suženj jo je pogosto napravil. Zakaj na Dunaju sem hodil v šolo, le o počitnicah sem bil na domu ob Nitri.« 7)2 Pri teh besedah je v.kliknil padiiah. .Torej bode* spremljal Karo Mustafa na potu proti Dunaju!« Deček je obledel. Ze pri prvem aultanovem vprašanju mu je prišla miiel. da jih hote prisiliti za izdajalce; zakaj da nameravata aultan in veliki vezir kako vojno, uganil je na prvi pogled, ko ju je videl pri teh velikih zemljevidih. Sedaj je čul. da hoče aultan celo na Dunaj ter zahteva, naj pripomore tudi on, da ae posreči priboriti si Dunaj- .Raje umreti!« dejal je sam pri sebi; nato j« s krepkim glaaom odgovoril svojemu gospodu: »O mogočni knez: Naj Te blagoalovi Bog in Ti pripravi po dolgem vladanju na zemlji večno kraljestvo v nebesih! Kri in življenje avojega hlapca imai v rokah; a ne zahtevaj od mene, da bi pomagal tudi le z jedno besedo preplaviti drago domovino avojo z vojsko in pogubo Ako bi pal ain katerega izmed Tvojih knezov v ceaarjeve roke, kakor sem jaz v Tvoje, in bi zahteval od njega cesar, naj mu pomore osvojiti Carigrad — kaj bi ai Ti mislil o jetniku, ki bi ae udal takemu izdajat* u?« Strmč je gledal aultan dečka, ki je govoril te besede plemenito in dostojno. Ni navadno aliSal takega odgovora, najmanj mu je dotlej suženj Uko govoril}; toliko plemenit je pa vendar le bil, da je cenil pogum in zvestobo. »Kara Mustafa«, obrnil ae je aulun na velikega vezirja, »kaj zasluži auženj. ki uko drzno naravnost odreče pokorlčino tvojemu gospodu?« •Vaaj bič, ako ne vrvi.« »t>edaj tliliS«, pravi aulUn dečku »In s!učaja, ki ju primerjal, sts si nasproti kakor noč in dan Zakaj Alahova volja je, da z mečem pod vržemo ves avet. ki ga nam je dal po preroka, čegar naslednik sem jaz. Viakterega dolžnost je torej pripomoči k tej zmagi, tebi pa. ki si moj auženj, ukazuje dvojna dolžnost, da izpolnil mojo voljo, ki je volja A'ahova. Vrb tega bo« po knežje obdarovan« «0 gospod, kako more tvoja modrost mene ubogega dečka zapeljevali, da potUnem nezvest svojemu cesarju in OdreSemku?. odgovori Valtcr. »Kako bi mogel meni, tvojemu sužnju, kdaj zaupati, ako bi potUl izdajalec? Ali bi ne mislil po pravici, da bi prav tako lahko tudi tebe izdal?« •Pri preroku! deček ima prav«, vtklikne sulun velikemu vezirju, dokler je krinjan. mu ni zsupati takega dejanja, mislil bi. da je res izdajstvo. Mufti ga mora spreobrniti in prepričali, da je krtčanatvo laž in resnica ed.no pri Turkih. Veliki vezir, naznani nas ukaz Vanni-efTendiju! Tedaj pa, kadar deček ne bo pri muf-liju, naj bode vedno pri meni — odslej bode moj sluga povej to Abdulahu, vezir! Mehemet Uko plačuje srčnost in zvestobo, ne t bičem. A gorje ti, deček, ako ae ti vgnjezdi v arcu trma ter ie ti zapre uho svetim pre-rokovim naukom!« Valter se je razveselil, ker ga je gospod uko odlikoval. Pal je predenj ter ga i.kreno zahvalil. Milostno je namignil Mehemet ter odpustil dečke. Ko so bili mali auloji sami med aeboj, sukal M ie jim je govor leveda o Valterjevi sreči. Bil je tudi tulUnov oproda prvi med atreiniki, zakaj noail je i»0. jemu goipodu meč. Antonio j« privolčil tvojemu prijatelju izredno čaat, zaviat pa je razjedala malega Grka Jurija, ki bi bil rad aam aulUnov oproda. Valter j« pogovarjal tovariša. »Ne bodi hud. Še aanjalo ae mi ni nikdar, da posUnem kdaj tulUnov oproda. Prej bi bit pričakoval imrti z mečem « • Saj ai pa to čaatno mesto tudi polteno zaslužil,, doda Antonio. »Pravi to varil ti ga ne bo nikdar zavidal« •Jaz da bi mu bil nevotčljiv, brani ae lokavi Grk ter akriva jezo, *za Boga ne! Prealadko ni, vedno čepeti poleg tultana. Marsikaterega oprodo ao te zadavili na gospodov migljaj.« •Žal. da utegne biti rea*, pravi Antonio, >a ange|j varuh te bode čuval. Boj bodel imel pač hud a mufujem in sultanom Za naa ae goapod ne mani toliko. Suženj pa. kaieri je aulUn u kaj na arcu, mora ae poturčiti alt umreti« • MoliU torej zame, da me zadene amrt,« proti blagi deček. »Nespameten ai pa ludi doeti bil,* pripomni Janoi. »Ako bi jaz aJutil, za kal ae gre, atopil bi bil pred tul-tana in mu rekel: Meni je znana pot od BUlacga jezera do Dunaja ter jo rad pokažem. Kdo mi pa ubrani, da ne zapeljem vezirja in vojske v močvirje, od koder jo na odnese ni jeden. Sebi bi pa te o praveai čaau pomagal.« »Ako bi ae ia pred po vaej pravici oe zvijal kot it daj ca na kakem kolcu!« pomaga mu SUnko v besedi naprej .Jaz bi bil ravnal, kakor Valter.« •A meni bolj ugaja ravnanja Ogrovo,« pravi Grk, ■la ponudimo ae vezirju v službo Da pa na nc zgrabijo, aa to že poskrbim. Kaj pa je, če na vides aprejmem turtko vero. Tudi Janol jo bode, potem nama bo Kara MusUfa zaupal. Natvezava mu na to, da aultanu nisva povedala reanice, marveč da dobro potna! ti pot na Dunaj, in ludi meni ni aeznana.« »Jurij«, platno vsklikne Valter, *pa ae oorčujel? Vero da bi zaUjil, tudi le na vides — to bi bil grozen smrten greh »A kaj! Da le Turčiaom pomagamo pod not — kaj greh' Naj bi tudi bilo greh, nai pop me kaj rad odveže. Kaj ne Janol, da ae zdrativa ?« •Ne bi bilo napačno«, odgovarja mladi Oger. »Da bi ne bilo treba poturčiti ae! Prej ali alej bi ae bilo uko treba. Zastonj ae bode« tudi U upiral, Valter. Rajli ae sedaj poturčim le na videt; Uko imam upanje, da bodem kdaj prost, potem se izpovem duhovniku, ako ji re« greh; tukaj pa ne pridem aploh nikdar do itpovid-nka. Velja Jurij!. Zastonj je bilo vae prigovarjanje Valterjevo, Sun-kovo. Zaman ju je opominjal Antonio lepega vzgled«, ki ga je dal kristjanom autnjem njegov rojak Nikota Janaki, ki je polotil rajli glavo pod rabeljnov meč, kakor bi se odpovedal Kristuau. Ia poveljnik janičarjev ga j« hotel celo poeioiti ter mu prapuatiti vse imetje! o 3 V tem pride i* sultanove sobe veliki vezir. Siopil je pred dečke, ki ao se priklonili in prekrižali roke na prsih, ter rekel: «Pri bradi prerokovi! Sultan je predober z mladimi krKannkimi psi. Mladi mlečnlk je menda našega gospodu, kateremu Allab daj zmago nad vsemi sovražniki, kar očaral. Pojdi k njemu, sultan te kliče!. .Gospod«, izpregovori Grk ter se preponižno približa velikemu vealrju, • odpusti svojemu hlapcu, da govori s teboj. Moj gospod hoče pričeti nove zmagovite vojske. Bodi mi milosten, dovoli, da se bojujem pod ivojo zastavo. Glej me, nisem več majhen deček; v kratkem izpolni tvoj hlapec 16. pomlad.* • Noben krftčanski autenj ne sme se bojevali pod polmescem.« zavrne Grka Karu Muatafa ler ga presunljivo meri z očmi. •O gospod«, odgovori Grk, »tvoj hlapec ni zaman že leta poslušal razsvetljenega muftija in nauke božjega korana; pripravljen je sprejeli prerokoro vero, ako mu dovolil stopiti pod tvojo zastavo.« »Nesramnež!« vsklikne Antonio. »Kaj laja krščanski pes ?«• oaorno zakliče vezir ter se ozre na Italijana. »Gospod«, prosi Grk. »ne jezi se nad mojim prijateljem, kateremu Allah ftc ni dal milosti razsvetljenja! Tudi ta bo ačaaooaa blagoslavljal Mohameda, kakor ga z menoj že danes ta moj brat. Zakaj tudi on jo pripravljen prejeti ialam. Ako ga vzame* v avojo službo, koristil li bode mnogo, dasi je še slabotna njegovu roka; kazal ti bode pot proti Dunaju « • Allah bodi zahvaljen. ki je t-be in Ogra razsvetlil!« pravi vezir. »Se danes govorim z roufujem in sultanom. A povem vama: pazil bodem na vaju, ali niso vajini nsmeni izdajski. Priaežem vama pri bradi prerokovi Mrašno maščevanje, ako vaju salotim. Allah mi odpusti! A odpadniku ne zaupam pol toliko, kakor onemu pla-volasetnu dečku, ki je tako stanoviten. Pojdita z menoj v mojo palačo'« »I bogi Janol, ki se je dal zapeljali od nesramnega lirka, ki je že zdavnej kazal, da bode odpadel od krščanstva!« • Moliva zanju«, odgovoril je Stanko, »pa tudi za Vslterja in zase, da ostanemo Kristusu zvesti.« /Dalje.) Podobe U življenja 0M»».) 4. Jurij Snčdenec. Spisal: Tone. •Snčdenee, Snedenec!« tako smo vpili otroci, ksdar •mo zagledali revnega kočarja, ki je stanoval na koncu n»*e vasice ob gozdu. Ako je bil mož pri volji, sc ni »menil dosti za naše zmerjanje, toda, če je bil jezen, Je zgrabil prvi kamen in ga zagnal za nami. Seveda ga ni«mu Čakali, ampak stekli smo in mu nsgajali le od daleč. Kdo pa je bil Jorij Snčdenec? Kakor že rečeno, J« bil reven kočar; a misliti ne smete, da Be je mož res imenoval Jurij 8nčdenec. Ne! Jorij mu je bilo sicer ime, » Priimek so mu dali le hudobni oslri jeziki, zakaj pisal se je Snčdec. Kako pa je dobil slavno ime Snčdenec, naj vam povem v naslednjem. Naš junak Jurij je imel slabo navado, da ni znal pri malih stvareh ločiti mojega od svojega. No, da bi bi velik lat, lega mu ni mogel nihče očitati, a reči le smemo, da je bil tatič ali uzmovič. Zraven te napake je imel še drugo, da je rad pil žganje A denarja ni imel toliko, da bi ni mogel vedno kupovati te strupene pijače. Zato je vsako jesen namočil v sod jabolk in hrušek, da je polem skuhal žganje. A ker na svojem vrtu ni imel več nego pet debel, je večkrst po noči udaril s košem na rami na sosedne vrtove. In tako ai je nanosil vsako jesen poln sod. Miroljubni sosedje so se sicer ob času kuhe čudili in ugibali, kje more toliko sadja skupaj spraviti. Sumili so razno, u očitali mu niso tatvine, vsaj ao sami imeli dovolj sadja. A neko jesen jo je akupil Jurij. Bilo je jako rodovitno leto. lesen je prinesla ssdjs, da malokedaj toliko. Misliti si morete, da je naft junak imel dosti posla. Kmalu nanosi poln sod snmih žlahtnih hrušek. Na to ga zabije, da postane sadje godno za kuhanje. Ves teden ne gre gledat v klet, in sadje v sodu vre in se kisa. Pride nedelja. Jurij gre k jutranji maši in žena Lenka mu kuha anjulrek in varuje dom. Ko stoji vsa zamiš!jena pri ogn|iftču, poči v kleti tako močno, da se vse sirese. Lenka se uitrafii in si ne upa v klet, meneč, da je kak človek. Teče torej iz veže in k sreči gre mož Jurij ravno od maše. Drvi mu nasproti in vsa v strahu pripoveduje o čudnem poku. Jurij se seveda ustraši, in takoj se mu vrine neljuba misel, češ kaj če mi je sod razgnalo. Ves bled gre z ženo v vežo, odpre vrata v temno klel, in takoj mu udari rezek dub v nos. Jezen zavpije: »Kdo je?« Nihče ae ne oglasi, le odmev se čuje. Tu pa lam pade v kleti kaj od stropa na tla, in čuje se, kakor bil kedo kaj v vodo polagoma metal. »Lenka, luč prinesi, da bom vsaj videl, kaj je. Mislim, da mi je nekdo sod odmušil. Ce je le notri, mu bom že pokazal, da ne bo več hodil duhat mojega sadja. Zena prinese luč in gre nszaj v kuhinjo. A čuden prizor se pokaže. Na mestu, kjer je stal sod. je kup gnjilega sadja. Sod je torej razneslo. Tu pa tam leži kaka doga, dno je pa jedno razklano, drugo leži v kotu. Po atropu se drži polno gnjilobe in posamezni kosci padajo od stropa. Zdaj ae Jurjju posveti v glavi. Spozna, da je sam vzrok vsej nesreči, ker je sod preveč sabil, in ni mogel zrak do sadja. Vpije, razgraja, kotne, a soda mu ne spravi nihče skupaj še manj hru&ke vanj. Razjarjen upihne luč in gre v vežo. Tu potoži vso nesrečo ženi, na zadnje resno opomni: »Lenka, da ne pravil okoli o tem. Sicer ,...!» Lenka odmaje z glavo v znamenje, da bo molčala. Popoldne po krščanskem nauku pride Jurijeva žena a sosedo skupaj. Ta jej pripoveduje o domačih nadlogah, in tudi Lenka ne more drugače, da optle vso moževo nesrečo, katera se je pripetila v kleti. Pravi jej tudi, kako j« počilo, da je menila, da bo bito naneslo ia d« M strahu ie *edaj vaa tre*-. Ko ae ločita. še reče Lenka »Nežu. pa ne pravi noben* mu t* g*. ker aa« bi bil neizrečeno hud . . !• Neža seveda pritrdi, da od nje ne »ve nihče bledice. Zdaj »o vedeli te trije o nodu: Jurij Uoka in aoaeda Neža No. ker »ta vedeli dve zen-ki. *e razume, da je kmalu zvedela vaa vat Hudomušni ljudje ao Juriju privolili ter mu podalj-tali ime Snčdec v Snčdenec. čel. da zanj ne zraste dovolj doma. Vzrok, da je »od razneslo. ao pa dejali: •Sadje je bilo več- gospodarjev, zato ni hotelo ostali akupaj' — 31 i s i j « n i. Smrt misijonarja Joz6a. 0. Jožo ;e hi! misijonar na Korej1. Ko je nastala v lam vsisja, pretili so mu upornm je prišel v pest! Kitajski general, poročilo ga imenuje Jei-ta-šen, pokliče misijonarja predse in ga « pomočjo korejskega tolmača zasliši. »Iz katere dežele si?« — »Francoz sem « — »Odkod prihajal?« — »Prihajam iz Čien-la-lo.« — »Kaj ai ondi delal V« — .Ničesar drugega nisem delal, kakor oznanjeval krščansko vero.« — .Zakaj si zapustil Cien-la to?« — .Moral sem Ui od lam ker so meni io mojim krislijanom uporniki pretili s smiljo.« — »Ali nisi nič videl Japoncev r« — .Ne.« - »Kam greš V. — »V Seul.« — »Torej pojdeš z nami v Kong-čin; od Um pa poj-demo skupno v Seul.« »0. Jožo je precej vedel, v kaki pasti da je. A aaman bi se bil u»Uv|jal, udul ae je. Čela vojakov ga vzame v sredo; moral je težavno pol hoditi pel; njegov alužabmk ja tel za njim ter konja za uzdo peljal. V prenočišču, Komnamukol imenovanem, na bregu reke Kong-čin to se ustavili. Več visokih korejskih urad- nikov je tam čakalo v neki lopi. da pozdravijo ij,Uj. akega generala. V tam ko so gospodje v lopi stopi o. JozO, pred gostilno ter glasno aahteva čalo vio, češ da ta dan še ni nič vžil »ioapodar mu prinese. Tod» predno je 6« pokuiil, Ubili ao mu surovi vojaki čato u rok ter ga odvedli na generalov migljaj v lopo, kjer je moral pokleknili, da so ga klečečega še enkrat slišali Nato se je vujna v čolnih prepeljala čez reko Ko jo hotel o Joz6 atopil i v čolo, generalu odmetyeo. zgrabili so ga divjaki in pahnili na drug čolo Na dru|eu bregu so ga zopet vojaki obkolili. Veliko Korejcev jt od daleč gledalo vojake. Med gledalci je bilo tudi več kristijanov. V tem, ko je m sijonar z umasar .m platčem ograjen mirno stal pred svojimi mučitelji, ncpričakovaao »koči neki vojak za misijonarja zadaj ia ga zagrabi z obema rokama za glavo, kakor bi ga bolel ailoma vzdig. niti- V istem hipu »o pr:če videle, kako ae je mejonar v spe I po koncu. Nekateri mislijo, da g a je kak vo|ak v stran zabodel, in se je duhovnik radi bolečin vspel, drugi menijo, da a« je bolel a skokom iztrgati, vreči «e v vodo in plavaje ubežati svojim preganjalcem Prvo je verojetneje. Zakaj komaj so mu vojaki zvezali rnki na hrbtu, pal je misijonar ua obraz. Vo,aki pa »o jeli sekali s sabljami po njem. Pr.i udarec je dobil za Idol drugi zadaj na glavo, in s cer mu ga je zadal vo|ak t tako silo, da so možgane kar brizgnile iz rane. A iele pri (leiem udarcu se je preselila duša o .lotu* v življenje I i lave pa niso popolnoma ločili od irupls Krvoločni zločin je bil dovršen. Kdo je 21* julija ob 5 uri zvečer na levem bregu reke prav na i«tem luestu, kjer je imelo bližnje me»to Kong-čin svoje moi išče K>> so umorili misijonarja prizanesli n^so tudi njegovemu služabniku, ki ja stal med tim poleg, konja držeč, in gledal. k:.j se je z očetom god lo. Divjaki w planili tudi nam m ta pobili. Sele sedaj ho se piibližali višji gonpodje; šli »o ni-mo trupel, ne zuieneč se zanje kakor bi sploh ničesar ne vedeti. Surov vojak je orofal miujor.arjevo truplo in ;e z nogo zvalil nu rob brega, da je bilo na pol v vodi. Dva dni ao krialijani zastonj poskušali, da bi do bdi truplo io je s častjo pokopali. Vedno so prihajale nove čete Kitajcev, pa tudi radovednost domačinov jik je ovirala !>ele v noči od 31. julija na l. avgust *ejim je posrečilo v plahto zavito truplo v naglo izkopanem grobu ne daleč od brega pokopali. Tovariš ubitega misijonarja, o. Uodune, čuje, kaj se je zgodilo. lirzojavno vpraša obUstva v Kong-oo Guverner pošlje lažnjivi odgovor: »Pravijo, da »o Kitajci ob prehodu čez reko ubili n-kega Japonca; tmpl« je bilo na ondotnega mandarina povelje pokopano.« Ko ao raznesli po drugih krajih glat amrti o. Jo»o». vzdignili ao se na vaeh krajih proli krialijanom. Očeta Bodunč in Vilmo sta morala vbeiati v gorč in »e U dotj skrivati po votlinah. V pokrajini Čien la ia Ciungiie* ni krščaoske občine, katere bi ne bila razdejala in oropala divja druhal. 10. septembra je piaal korejeki apostolski vikanj Mulci; »Uporniki ao razdejal, vae krtčanake vativf»- krajmab Čieu-la in Clung čieng. Sadaj divjajo ludi v pokrajinah Kuang vven-lo in Kjeng-kevi-to. Molil« sa naa in vzbujajte sočutje za na*« uboge krslijane. Ve« ne morem pisali. Ker nimam pereaa, čečkam t« vrstice a iglo« Gospodarske stvari. Xa*tarija»ie Maetrupljimrgn meea p« njivah in potnikih je prepovedano. Strastni lovci smrtno sovražijo lisico, ker včasih zaleže kakega dolgo uhcga zajca. L>a bi lisice pokončali, jim nastavljajo mesa zaatrupljeaega a strihninom, ki j« najhujši strup. C. kr. guidno oskrbništvo v Idriji ima v najemu lov v dveh katastralnih občinah črnov rike župamje. Lovci so polagali ua razne kraje atrupa, doatikrat prav blizu hiš. Mačke so kmalu skoraj vse poginile, kur so prišle d i zastrupljenega moaa. ljudje so *e bali. da bi ae atrup ne zaneael v kale ali pa med seno. In v resnici je več goveil v tistih občinah poginilo, n« da bi bil \zrok znan. Na željo kmetovalcev je kmetijska podružnica v Črnem Vrhu prisila c. kr. gozdno oskrbništvo v Idriji, naj ustavi polaganje otrovnih Uarin. Ker ae pa ono ua to prošnjo ni hotelo obirati, šla sta dva občinska cdhor-nika osebno v Logatec k okrajnemu glavarstvu. To jo z ozirom na to, da s strihninom zastrupljeno ineso še dolgo, dolgo čaaa < hrani avojo sli nju no lastnost, strogo prepovedalo polaganje atrupa |*> vaeh njivah, travnikih, pašnikih in vseh tacili krajih, ki so živini dostopni. Samo na tacih, od hiš oddaljenih krajih, kamor živina nikakor priti ne more, ae »me Ae zastrupljeno meso poklsdati. Novi lovski zakon. Iz Vipavskega sc nam piše: Novi lovski zakon je samo j>< M>k v oči. Veliko tiiamo pričakovali od njega pa se tudi nismo zmotili. V resnici smo tamkaj, kjer »mo bili Kdor pozna razmere po Notranjskem, vč, da imajo kmetovalci velikrat svoje njive, tako imenovane ograde, v sredi pašnikov ali gozdov. Kako bo kmet te njive ali pa vrtove ogradil tako, da bo komisija spoznala, da je tako v tistem kraju navada r Kaj bo zidal seženj visoke zidove, ko še avojega doma velikokrat no moro popraviti? Ali pa bo kupoval drage mrežo, s kakorinimi jo recimo ograjen vrt »kmetijske družbe« v Ljubljani? Nekateri gospodje razmer na kmetih ne poznajo ali jih nočejo poznati. Lovsko vesolje jitn jc več. kakor kmet, kateremu divjačina škodo dela. Ta Skoda nikakor ni Uko majhna, kakor prijatelji lova zatrjujejo. Recimo, da gospodarju pride zajec v zelnik, in mu v eni noči vse sadike postriže, in morda šo v drugič, tretjič, kedo mu bo škodo povrnil? — Kako pameten je bil naavet poalancev Pfeiferja in Livrenčiča, da se po trtnih nasadih sploh nikjer no sme streljati, tudi med mladimi trtami ne! In ta predlog ni bil vsprejet! Pred kratkim nam j« neki gospodar pravil, kako je lovec v vinogradu več grmiče v trtnih, zapored poatrelii Pa za take toibo imajo liberalni poalanci gluha uieaa. Kolikokrat delajo lovi ob nedeljah veUko pohujtanje. il Ljudje gredo v cerkev, lovci pa s svojimi pai in gonjači na lov. Na laatne oči smo to če*tokrat videli. Vsak 7 leten otrok vč, da se ob nedeljah mora iti k »v. masi; naši katoliški napredjaki pa e svojim zgledom učijo, da tega ni treba. Pa — zmotil som ae. Resnici na ljubo, moramo preklicati avojo besede. Vsaj je dr. Tavčar, glavni zastopnik vaili lovcev v deželnem zboru, zatrjeval, da gredo lovci ob nedeljah zjutraj k sv. maši. Kedor lioče verjeti, naj verjame! Rasne novie*. (Kalit ve sa advrnitev neprestanega saeievja.j Da bi Dog odvrnil od rias hudo vreme in nepresUno sneževje, naročajo prevzvišeni goapod knezolkof ljubljanski vsem duhovnikom v škofiji, da privzemajo pri sv. maši vaak dan — v kolikor to dopuščajo rubrike — k navadni zapovedani molitvi za papeža tudi še molitev »pro qua-cunique tribulationeu lintor oraUonea diveraas 18). ter da tudi pri javni službi božji molijo molitev »ob \sa-kteri nadlogi« dotlej, dokler nam Bog te šibe ne odvzame. Ob enem dovoljuje, da se sme v iati nninen prihodnjo nedeljo izpostaviti za {>ol ure proaveto Rešuje Telo. (Apslsgetičai geveri.) V klub skrajno slabemu vremenu napolnila ne je dn£ 4. marca ob pol 7. uri prostorna frančiškanska cerkev do xadujeg* kota. — V veliko polivalo naSim meščanom moramo omeniti, da so napolnili uioški veliko več, kakor polovico cerkve In vendar bi želeli, da bi bilo žensk pri teh govorih še mnogo manj, ker so govori naravnost namenjeni moškim, kakor se je oznuaovulo po vseh farnih cerkvah in kakor so poročali naSi listi. Zlasti bi b lo želeti, da bi ženske prepust i«, kakor se je tudi priporočalo, svoje sedeže in pa sploh vea prostor po sredi cerkve možem. Zudnjič moral je marsikdo, kateri je gotovo prišel z najboljšo voljo, radi gnječe cerkev zapustili. Tudi to moramo pohvalno omeniti, da smo med poslušalci zapazili mnogo omikanih gospodov, kateri so pazljivo sledili prepričevalnim be-Bedam gospoda govornika. — Č. g. P. Hugokn je U večer v resnici mojstersko in strogo znanstveno odgovarjal na vprašanje: »Ali je Bog?« Podal nam je oco-vrgljivih dokazov za bivanje božjega bilja ia stvarstva, iz človeške pameti, iz zgodovine ild. Reči moramo, da je bil govor, dasi strogo znanstven, vendar umljiv tudi za priprostega poslušalca. — Bog daj tako srečno pričetemu delu avoj blagoslov I Kakor smo s« zadonč prepričali. poslušalcev ne bodo manjkalo. Prihodnji govor bode danes ob 7,7 uri zvečer. (Is Traevega.) PosUvno pritožbo zoper občinski sklep oziroma sahtevo župana l'rbančiča radi naklade za trnovsko gasilno društvo podpisalo j« 888 posestnikov občine trnovske in vlotilo dotični ugovor c. kr. okr. glavarstvu v Postojni v rešitev. Gospodarji so sa izjaviti malo ae rai, da n« vsprtjaao ntkakega poroštva aa posojilo lega društva. Kakor sn«g ob gorki pomladi, taja aa CrkasČičevs srmada, mož za možem vrača unikatno in zapušča generala. Stotnik le »e obupan stoji. T-ko zgčd. ee vsakemu samoobUstnežn! Ta ie Vam je kaj jalovo odgovarjal na podaten dopi« t Slovesni s svojim popravilom. Mol trdi, da ni vprašal odbornikov aa plačilo ali naklado naročenega orodja, ampak da je odbor kar d leto« delajo veliko škodo. Pri belem dnevu napadajo ljudi in živino. V Fenem so te dni štirje volkovi vlomili v neki hlev. Kmetje so jib pob h V Torkajci so raztrgali veliko drobnice. (Lep pridelek.) Iz Ribnice se nam poroča: Janez Sadmk, posestnik v Podstenah. je zopet prodal tri lepe prašiče pobiokrvne Jork&re plemena Vsi trije so tehtali po starem 16 stotov in 20 funtov, jeden izmed njih je tehial 6 siotov in 10 funtov. Toraj priporočila je vredno isto pleme. (Is Cerknice) 26 febr. Pe< je v jaslih letal, konje lajal, jim zobe kazal ter jim ni pustil jesti »Kako si vendar nevoščljiv«, pravi mu jeden izmed njih. »da nam Se nhi tega ne pnvoščiš, kar li jesti nočeS in ne moreš«. Tale basen mi je prsla na misel, ko «em bral visoko-učem iksasti dopia v »SI Narodu«, v katerem se neko liberalno »tmeSče zaganja v naše »katoliško ilovensko izobraževalno druitvo« in njegovega blagajnika g. Pc-renta. ljberalni list late. kakor bi orehe tolkel, ko piše, da je g blagajnik agitiral s tem, »da bodo duhovni gospodje le vedeli kdo da je tisti, ki ne da 20 kr. za drutvo«. Da dopisnik ni dal, je gotovo, ker mu je rse kar nosi katoliško ime, kakor pravi »nadležno*, a kar je »liberalno«, to je velikodušno in pristno narodno! Da našega deželnega dacarja cerkniški liberalci (posebno irojica) ne »morejo.' in bi ga radi stran spravili, je gola resn ca, to pa zato, ker ne trobi v njih liberalno trobento, in je pristaš katoliSko-narodne stranke. Kaj pač hoče, veleučeni dopisnik, VaSa adresa na veleslavni deželni odbor druzega nego počmiti svojo službo vestno opravljajočega g. dacarja. Vemo, kam pes taco moli. — Slednjič skuSa dopisnik oprati poslanca Arkota v zadevi cirkniškega vodovoda in udriha po kanoniku Klunu. ki »Cirknici Se vode ne privoščijo«. D« te vsi šembri! Visoki politiki, ali ste brali poročilo o tej zadevi v naših listih ? Čemu ljudstvu pesek v oči mečete ? Ožji pristaši Arkotovi sami so mu prigovarjali, naj odstopi od svojega predloga, ki ne bo prodrl, ampak naj pusti, da se poprej od«ek posvetuje o tej stvari. Pa trma je tro, in buta z glavo skozi *ld! Samnglavega ia za sedanji notarjat gorečega poslanca voliti —- ni bila »rečna misel! Ds pa v imenu Clrkničanov hočete delati javno mnenje, češ, »da se Cirkmca ne bo še spokorila«, moramo VaB odkrito povedati, da tudi Cirkničani vam ne puste, da bi še dalje v skledo pljuvali. Vašega liberalne^ JifBi je dovolj! Miehoa, da ste tudi Vi eliaali besede- »Ni« več nas ne boste sleparili pri volitvah« . .. Drebtlaice ia Alekaaadrlje.l 17. februarja 1895. Vas greje sedaj peč, tukaj pa vže eolnce zlasti popo-ludne prav pošteno pripeka. Tako nas je vže ogrelo, da ho imela družba sv. Mohorja — 206 udov med Slovenci v Aleksandriji. — Res, gorko jo! Zato tudi, kakor ae splošno govori tukaj, nekaj vre med Arabci. Vrnil se je baje iz pregnanstva IzmaJil-paSa Je - li to resnično, ne vem. llotovo pa je, da je prav ta novic® dala Arabcem nov pogum. 9. t m. napala Je namreč pri belem dnevu kaka petdeeetorira Arabcev tri angleške vojake mirno sedeč« v vozu ter vse tri smrtno ranila. Arabkinje m se neki pri tem napadu posebno odlikovale. Krivce so zaprli. — Včeraj so na javnem trgu napadli belgiškega konzula. Ulic« *o nekam bolj puste in prazne zadnje dni. — Pruski protentantje so začetkom t»ga met«ca otvorili tukaj novo nemško šolo. velikansko poslopje. In vendar je tukajšnja nemška naselbina kaj ma|hna ter »e krči od leta do leta Zidanje takepa pr-alopja bo menda lo — golo bahanje. — S« neknj ne sicer aincnkanskega. pač pa aleksandrijskega : Ni k Ne-apolitanee. kateremu žena Ae živi, hotel se je po vsej sili »poročiti« z neko — žalibog — Slovenko Ril je pripravljen vstopiti v katerokoli versko ločino, samo da ga poroče. Ker mu je povsodi spodletelo, postal je prostozidar in tnpični brat ju jo »poročil«. IV t-knjna verska malomarnost in brezveatno*t' (Iz Celja i se nam poroča, da je dne 2. t. m. oi-pravila celjska kazina odbodnico predsedniku i/kroiuega sodišča dr. Oertseher ju, ki pride kot višji državni pravdnik v Trst. Na tei odhndniei so eei|ski Nemci ksdi'i dr. Uertschrriu, ki je omamlteo rd tega dima v »vejem govoiu poživljal celjske Nemce, naj krepko vatrajaio pri svojem kulturnem delu. Kakšno je to kolturoo delo celjskih Nemcev je pač vsakemu znano in tato se čudimo, kako da je mogel dr. Oertseher tsko govoriti. Res ds j* pri vion ne sme dati vsaka besedica na najnatančnejšo Uhtnieo. vendar so te beeei* dr. Gertseherjeve predebele, da bi jih mogli kar molče prezreti. (Z Dsbrive pri Krepil se nam poroča: Poverjeniki družbe sv. Mohorja ao te dni končali svojo domoljubno delovanje in mnogo slovenskih tisočakov bo romalo v ■nemški« Celovec, gotovo v nc malo jezo naših nasprotnikov. Vsaj jaz imam to upanje, če Slovencem Sirom po svetu naznanim v tem oziru veliko vnemo in gorečnost naših Dobravcev. Naša župnija ima po zadnjem štetju 753 duš, a udov stoje letna 117, dočim jih je imela I. 1889, ko jo pisec teh vratic prevzel po veijeništro, borih 17 udov — torej v šestih letih 100 fberi sto) več. Lot«rU«k« ■r^h«. PaaaJ, 23 ftbmarja: «8. 7. 1, 3«, ti rad »t, »S. fabrnarja: 7« 70 16 3 i, Llae, » roaroa: 83 03. 4». 37 Tnt, 8. maroa: 71, 61, 47, 49 <59. 8 6143 PrlMMl« ttevbka „DO*OUUBA" izid« dat 21. marci 1895 zveAer. Najcenejši in najboljši vir nakupovanja/ mm Ubald pl. Trnkoczjf lekar zraven rotovža r Ljubljani priporofa: Ovit »par trganja (Gichtgfiat) lajla in preganja kalallaa « krila, e««a h la rakab. - Steklenica 60 kr., 6 steklenic 8 gld. >6 kr ■artjlneeljska lodM - Steklenica tO kr., 6 steklenic 1 (ld. riaalaaki lslUtal ali »rod strop ca adraMsse in etrsks; raitvarja Hii la lajis Maaia«. n.pr.pri ka« i. - Steklenica 66 kr, 6 steklenic 2 |ld. 60 kr. Odvajalna aU frtatUma kroglo« M* latedee prt lakaaaajl afcate- aa« latadat. — Akatulja ti kr.. jedsn aavojCek a 6 lkatul>ami vetja 1 |ld. 6 kr. Milna Mapa u Uvlaa aa a« traajo p*traka pri kravah, ka»)ik la pcaMIlk. - Zavojček i ra-bilnin navodom vred velja le GO kr., 6 aavojčkov urno 2 gld. O vet aa konje Najboljle mazilo ta konje, pomaga pri prelep Sil. etekaaji oaf, atrp-aeajl v kaka, v kriti itd., a kratka pri vaaajik balaznlb ki kikak — Steklenica i ra-bilntm navodom vr«d ttane le 1 gld., pet steklenic t rabi Inim navodom vred la 4 gld. Vaa ta našteta in vaa druga zdravilna tradtlva ae dobijo v lekarni MiapLTnMa v Ljabljtii znm ntirfi in ae vtak dan a prvo potto razpolUjajo. 144 (34-80) t 814 1 Jara OabrlJal616 javlja v »rojem in v imenu tvoj h otrok Jarloa, Antona in Ivane aorodnikom, prijateljem in ananccm prvlutno vett, da je Bog vte-mogočni poklical k Sebi iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Janeza Cabrijelčič posestnik, goaUInllar I. t. i. aa Brvajak danes ob 7 uri ajutraj |>o dolgo Irajajočoia bolehanju okrepčanega s sv. takramenli /a umirajoča, v 64. Itlu alaroaU. Pogreb nepozabnega rajr.ika je bil v aoboto, Ani 2. marca, dopoldne ob polu 10. uri it hite lalosti na Brezjah na tupni^ko pokopaliiče v Mošnjah. Predragega rajnika priporočamo v pobofao molitev. Na Breijah, dni 88. februvarija 1&96. Zahvala. Za premnoge dokaie aočutja, kalen ao nam dokli ob bolezni in smrti natega lakreno ljubljenega očeta, oiiroma soprog«, gospoda Janeza Cabrijelčič aa obilno udeleibo pri pogrebu, izrekamo prisrčno ta-bvalo domačemu čast go*podu iupniku io drugi du-bovlAtni, g< ep nadučitelju in gdč učiteljici a toUko mlad no, prijateljem ia znancem od blizu in dale«, kakor tudi onim. kateri ae vsled slabega vremena niao mogli vdelehu sprevoda. Prerano umrlega priporočamo v daljni spomin ia pobotaš molitev. Na Breajah, dne 6- marca 1R95 Žalujoči oateli. NajbolJSa. izredno okusna je župnika Ensipp-a sladna kava ( v rodeoib kirioglatik , i fr*-. vr. 4', kilajraasa za »Id 210. v rudei b okroglatik aavitklh. 84-6 Vtaka poaabej porabljena ali pometam namet^ata popolneai navadno zrnat« kavo. Dobivala ae v vaaki bol« prodajalnici. K J ar al zaleae, pailla je UdativatalJ (Oafz v Bregene«) pe paitl v zavejlk pa m 84-11 de prav dobro vtoji Kranjska vinarna v Ljubljani 218 1 SHonove ulice it. 82 ter tod dobra vina po 14, 88, 40 kr., sladek nroaekar po 48 kr.. aeleniko in teranee po M kr., fini mar* saiee po 80 kr. Prepriča naj se vsakdo sam. Mpolavuloa Uloparmklfa, nU»**r-«Ulh. ANTON BELEC Št. Vid mul I jMl>Un»» iiJeluj« Ur i«» ♦ »legi cerkvene sriiici ali stalnice ■ao i dr» p« Is koaltarja 12. li, 1», tO fld-. I* medealae £f, S4, tS J2 fld.. I* tompak« 40, 60 fld., obhajilu? svetllnlof U ko io gid. pošlo« i zvončki poblraajr mlUttlae. U kailtarja p« 1'iO fld. Ii medealae i fld. »tedllua železna ogtijU^H f«a «ele»a» la tadi raiaa aa tildall Barvanje zvonikov -< M^jmiji itruijk flibn ii slrtitvriiT 1 —t | | * i i * rac '(»KO ____ Oalaa. kateri samiraiajo staviti nora po slspja, oziroma prenavljati stara pnporoJaai Izvrstni, preakuaenl 2(* kranjski škrl (Schiefer) kateraga sa prakoai aiti op»ka, aiti plodna l^. blra n pri ioodi t raijih tn oaaajaib Mootioah i.ra* p« nitki o»ai. Prenamam tadi elegantna dela na zvonikih, osrk v ah itd dalo ia a 6«t (radiainl Jo »a. aiaraa 10. ara zjutraj na podpiian, Iom,*! maj, - Komur m bo Jrlo oddalo. upUvstali >.« mu bod« gor, £ \rd*ni truiki » tr»b laiilt iS 'i *r laporrd-ima rnelaj koneaa 1«, , 5* odlkodnioe D«lo •» Ima do 1 arg. 1>V6 !trrli'i .\»iril in „ ' btm p «•>>! 1*1» pn podpi*aa»m tupnljikrm uradu iapaijrti »rad M Braiavisi. in« 6. matua 1Hju. Aat. Hodevar Upaik Herbabny-jev podfoiformito-kisli apneno-železni sirup Ta la 25 Iti t n«0Mj"» aapabM rak|j«ai. od aiaoglk idrar aikor na,'boij« frunuii ^niP«rouaai pial atraprastaplja slaa, apokojoj d« J sat p«ap«daj« prabavljaaj« la re«Uao«t, ulo J»41 m krspL Zalaae. Si j» v airapa i lahko ai pri^ajoli »bliki. j» ;*k« korutno u aarajaaj« krat, raatopljira foa- . pat daj« alaat vljaaj« is redllaoat, ulo form« apaams sati, ki ao v »jam. p« poaabno pri alab«talk otraatk po»p»*«W« aara)«mJs koatli C«ca ateklaolei Hir l«bnyi«t»ga »p»wnotelaan«ga mraa* j« I gld. 2« kr. a« podtt tO kr t«4 aa «arij«aj». (PolonAoih atekUai« al) lM JO-S Svarilo! ll^J'^ po>a»ljaa pod jodsakiai ali podib-•imi im» u. a m T«ndarpo»»«Jl eaatavl la ivajaa aMaka po polnoma raaliAa* od na^ga »np a al naga 22 b« obauje^^a pod-foaforaaato klalaga apaaaa talnaafa airapa. Z«bi»ra aa. I« aor») r«ri» lar«dm« laikskaf-lav apaaao- ialtal strap. Pazi aaj s« tadi na ta, la Js zravaa st«Jsda oblaatvrae protakollraaa varttraaa maaki aa vsaki staklaalal ia proaaao. ns daJU sa sapama« alti a allJa oaao, altt t drclad tr»mual da M kapUl kak« paaaradb«! «27 fc-12 Oirrdnja raipoli jalnlcs t« proriarii«; na Daaaja, lekarna „sar larmkinlgkat" W«akaa galsaistusaa 7d. Prodno ga rg Ukarni^arjl: V l.jabljani J. Stoboda. 0. PloMli. 1'bald pl Trekbvar. W Mayr. dalj* ga prodajajo r Cajja, J. Knpfrr« ta: »d Baambacbori d»di-i n« Raki: J tiB»l«ir, G Pro lam, A S.blndl«r A Mitnaa l»k»rnW«r ¥ Pr^«a « Mulam, drog , * Brcsah A Rnpp«rt na Sorodjam (Gb4b4) K. Mallar. r C«loT«a P. 8«owr. P. Birab« I. It ma'l«r, k Kggar r Nci.oomti A. pl Rad«vi«s: r «. Vid» A. K«i«a«l; aa TrUia , A. 8i«gl. * Tr»l« K Zaaoiti A. Sat Ua«. B. Biaaolatto, J. 8«maU«, K t. Uateakarg. P. Praadiai. M. Bavaaul. v Baljaku . 9. Bckola, dr k. kampf, f Cra^i J Blalak ; ▼ Vilikorra J. Jobal . v Wolf»bergu : J. Q*Ul Prijateljem lova, lovcam, voznikom in ima-JitelJem konl pripore lati j«, dn ohranijo obuval« suho. konjako oprava la usnje pri vozovih in čadno, upomba J. Beudika v Št. Valentinu p*t«ateiaa« n#pre«>oia» mikati za nanj« 1» H k^mlii a tin^tV« U nanje, m rit« m« konj« + kapi U. V porabljaj« vsa U .<«6 «-12 181 »4 najnije* dcom.prtc '»^jj jaiiiM i» najnijik obratnih pronuttk. Drtba »e P* »»»tr. d.tal.b, V I^abljani nn Karel« W«b«ra, » Csfe F ----- I*A,r^bln' mtU aaloge lega lzvntniga domačeg« tdravila. - Od teh krogi;! o velja: 1 tkatijton ■ U MMimIIII kr, I zavoj . • škatljlaaml 1 (Id. s kr., prt aefrankoTanej poiiljtfvi po pevseg 1 AL 1« kr. - Če eo naprej poilja denar, velja a poštnine proeto •okrivijo: 1 tavoj kro«ljlo 1 ril M kr, 8 tatojt S gld. »0 kr„ 8 tavoji S gld. afkr., 4 zavoj: i gld 40 kr.. 6 tavojev 6 gld. «• kr, 10 ztvejov y gld. SO kr. (Manj nego jedeo tavaj e* ne moie odpoolaMJ - m, la n nktinjo laroono §W Paerhoferja kri ČUtilns krog- {Jico In fle4a n* to. da ima viaka ikatljlca na pok or« na navodilu u rabo stoječi imeniki ■•tol i. PMrkofar in eieor v MJT rtUo6i *7La barvi. 190 11 9 B*ls*aa aa osebljtae I. Pteriofirja 1 lonfek 40 kr., i frankovano paiiUatvtio «6 kr. -trpettov sok. proti katorn, hripavoiti. kriavhemu kailja itd. 1 etekleniea 60 kr. - Ameriška nate sa arotln, 1 fld. >0 kr. — Praiok proti poteaja a6ff, ikttljiea 60 kr.. a frankovano pofeljatvijo 76 kr. — Balaaaa aa vaša, I lakon 40 kr.. • frank. pošllj. 66 kr. — Edrartlaa eaaaea (Pralke kaplji oo), proti tpriiamiua lelodeu, .labej prebavljivoeti Itd. 1 etokl. » kr. — Aafleftkl tadanl lalsaaa, 1 oteklim™ b0 kr. - Fljakarskl pretek, proti kaliju Itd. 1 »kalija »5 kr., e frankovano aoliljatvijo 00 kr. — Taan»ehlnln-ponta4a J. Paarhofarja. najbolje iredetro ta poepotovanje ratti las. 1 ikatljiea I gld. — Unlvaraalnl obllft, prof. 81 e u d e 1 • a . tredetve primerno ranam, oteklinam Itd 1 lontok 60 kr, a frank, pošiljat 76 kr. - Untveraalna 61stllna sol A. W. Ballrlok-a. Domače tdrav.lo proti potltdioam tlabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld. Kazen takaj omenjenih itdelker Ima to vat v avttrijeklh iaaopiaib naznanjene tu- ia iaaseatke faraaeevti&ne apeeijalitete In t« vti peadmoti. ki bi jih ne bilo v zilogi, na tahtevanje točno io po otni jreekrbl - Fa«U»tv* po po«ti tvrtš »e najhitreje proti prtdpošiljatvi tneeka va4jt p* tadi prcn povzetju. - O« a« denar aapraj pošlje (najboljša po poitaaj aakaulol), Je aoltalna i o rti altJa, nem pri pošlljetvak a porsatjen. IA Zcoraj imenovani apeeijalitete dobivaj« te tudi t Ljubljani pri PtaaaU-Ja ° i c c u S £ | -J f v i cS i -M i. i u S « 'S > % M W N N N N N N N N N Lavrič nasl. F. Grošel kfsviaa a špecaHjtkkn kltgtm is da. pridalki ▼ L|nliljnnl iz n I>o|J itn eelti oomII št. 11 priporoča ratltfnega Iravsatafs aaaitaa, domate in nemške detelje peadaaiee prešla, kar ima aama sala vrejssl stre), fritlai ribniški Usi. raialh vrst valikasak« pati laška repae tam, kapi (katatoke temei, Itaaas aama (preti ej) ksetplja tplak zaaatljive kaljiva t«mesa. 216 1 Vnanja naroflla lavrHI hitro in natančno. p 227 Žalite? 10-1 4 f od livioa izd itn« koristi? ^ Krmile Jo s '4 j krmilnim apnom ^ ia ne bod-te te kaaali. !( ^ 5 k| |ld. I 20. 100 k| |M. 20 / od Dtujt 5 M. IJarthel Moaip PuuaJ ►] ^ X Kepiergeti« 20 ^ mr Vsakdo -m kateri rabi »tllkevaao fe-lotfievo tlaklare lekarne Fteooll-Jev* pri ,aa**lju' v Ljubljani, ai ohrani adrav in krepak tolodeo, lahko prehavlja Jedila in aa obrati zaprtja teleta. Caaa tlekleniel jo 10 aavoav. Vnanja naročila raipoiilja proti po vae tiu aoeaka 148 24 21 laloga rasnega semena a pr vtitt aealkt detelja (laoerae), štajarake detelje, lakaraatke, tvzrška ta travUko detelje, itznib n«t velikanska poeo ki je tploino zoana kot najboljia krma. potim travna seaaaaa ta tuba, mokra, ptiče n» ali iloraate tla. Velika taloffa rataih umtn aalats, komar, petertUJa, a41ana, aladkefa (raka, atola In dragih zelonjtlnih vrat. Mnogobrojnega poteta proti Peter Lassnlk 211 (b-t) v Ljubljani. i : ♦ i i Prostovoljna prodaja posestev. Fodpiani proda proulovoljno več poietter ia ticer: V Rlbntol, hišo in temljiiče. 219 1 V Sodrailol, hišo na (lavnem trgu, pripravljeno za trgovino. V Žlmarloah, velo poieatvo ali potamrtne fcele v Podklanol (Mlaki), pooeetvo ali parcele. Ošdaai v aa|em iake praetorne predajalalc« na sajlipšeis r«»tara v trju. Janez Fajdlgra, trgovec in pcteitnik v SodrtllJi. Posestvo na prodaj! obttojato it kite, klava, poda, koaoloa In drugih gotpodar.kih poaloplj; dalje oeeni njiv, ttdtm oralov travnika, dva orala trititjel oralov gozda in obilo tadnega drevja. Poie«tvo je cdd»l,eno dobre pol are hoda od farne cerkve lerniik« in leli na lepem tolnoneiu kraju traven cerkva in tejmiito Žigertkifa trka (Siege.berg) Ceno ia druge pogoje pove lastnik Frano Jeranoio v Žlgertkem vrha kllaa štev. 20 209 (8-2) 1'oita Bevniea na 8avl. P Vil. zvezek: OVESTI Andrej BLalan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v Ljubi ani. — Tudi ID. in IV. zve«ek sta Ae v »alogi. i Tirsiteno toamko labuda, je epareklji™ aajbohše sredstvo, da 4 bi anainobelo parilo ta ttifienje volnenega, svilnega in barvastega blaga. kakor dokaiano najtolj&e raaku-ievalno aredatvo za tsakeršoo pt-rtlo m pri t<-m popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 io Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Schicht-oYa štedilna jedrčna mila, katerih ne pres-ga noben konkurenčni iidelek. Ta mila imajo po tem. kake rrste da so. jedno leh-le rar>»emh iu»rak: U- 10 * Jurij Schichf, I "stjf oh Lihi (Aussisc il. d. 11.», tovarna m milo, avača in palmovo jedrčno olja. Janko unr t Kamniku Velik« 11 I I <• n prifer-^a rtrv Vl "" " J ^ t\ t* t > |i*k«ik k- N« in tlMihik «r * J""'I ksdilsietanlic \ 'n v«-h t ! i »t •: >d« j" .h it v ari . •• 213 | ••Juliji (Ml. Popravila, tudi najtemnejša zvršim veitno pod poroitvom Odferaial usdaik: k. Kal««. Tlaka .Katoliška Tla kanu