novic E LETO III. - ii. 31 V KOČEVJU, DNE 2. AVGUSTA 1958 Cena 10 din Qo&podaxski pcMmti Jti&m Ko sem se ondan mudil v Ribnici, GOSPODARSKA RAZSTAVA V Mariboru so odprli tradicionalno gospodarsko razstavo severne Slovenije, »Mariborski teden«. Na razstavi so izdelki tekstilne in ko-Letos je tudi v načrtu čiščenje da bodo uporabili sredstva razen za vinske industrije, kmetijski stroji otoka Saievec na aorniem toku ompnionn in \r -------~~ "*'*'*“ v j v v« vrenje ua uuuu uporaDiii sreastva razen za muusinje, KmeujsKi stroji sem se oglasil tudi pri predsedniku potoka Sajevec na gornjem toku omenjeno kanalizacijo tudi za pri- agrotehnična sredstva. V lepih ObLO, Stanetu Ilcu. Pogovor je te- pri Jurjeviči. Del sredstev bo pri- spevek Bukovici, kjer nameravajo n°vih in razširjenih prostorih raz-kel o tem in onem, največ pa sva spevala občina, ostalo pa bodo pri- urediti studenec, večji del sredstev stavišča so na ogled tudi predmeti razpravljala o gospodarskih proble- spevali prebivalci tamkajšnjega pa je namenjeno za napeljavo vodo- za široko potrošnjo. Na razstavi sta področja sami. Potok Sajevec več- voda v vas Otavice. zastopani tudi obrt in industrija po- Začnimo z regulacijo Bistrice, za krat poplavlja in dela škodo. Ko bo Da so nekatere ribniške vasi slabo hištva. V času razstave, ki bo tra- katero so tudi Ribničani živo zainte- dno potoka očiščeno tudi poplav ne preskrbljene z vodo, nam je znano. do 3. avgusta, bo v Mariboru resirani. Za regulacijo so kmetje bo več. Ko bo vodovod Obrh-Ribnica začel vrsta špbrtnih in kulturnih priredi- Prispevali že del lesa, kmetijska za- Iz sredstev, ki so namenjena za služiti svojemu namenu, bo za vse tcv. druga Ribnica bo dala v tem letu male asanacije, bodo očiščeni poži- dovolj vode. Vodovod je bil v glav- 600.000 din, ObLO pa 400.000 din. ralniki v Goriči vasi, Rakitnici in nem dograjen že lani. Manjkale so le nom/rT XIAn.x*. Regulacija Bistrice na področju rib- Tenteri. To bo že letos izvršeno. črpalke pri zajetju vode. Te so pri- OMORSKI PROMET NARAŠČA niške občine bo predvidoma že letos Letos bo prišla na vrsto tudi ka- šle letošnjo pomlad. Vodovod pa še promet v vseh treh pri- zaključena. Seveda sredstva, ki smo nalizacija v Struški ulici v Ribnici, vedno ne deluje, ker manjka pri čr- *taniščih ob slovenski obali neneh-jih omenili, ne bodo zadostovala za Sredstva za ta dela bodo Črpali iz palki nek važen del. Kakor smo iz- -°.narašča. V pristanišča prihaja vsa ta dela. Predvideni primanjkljaj rezervnega sklada iz leta 1957., ki vedeli, bi lahko vodovod kljub temu -P ,-j6 vec ladij, med njimi je pribo krila Republiška vodna uprava, znašajo 1.800.000 din. Iz tega skla- manjkajočemu delu lahko začel de- 0 letos tudi vec tujih, ki so izkrca- lovati na odcepu od Obrha do Rib- 5 uvoženo blago ali pa vkrcale na-orn v . . nice. V Ribnici pričakujejo, da bo i \z™zno bl®9°- V lanskem prvem oOU prošenj za stanovanja podjetje »vodovod« iz Kočevja, ki po‘et^j°TTTTIzo~ ^ 1 1 vodi ta dela, kmalu našlo rešitev, ‘ ln ,Plranu °Pravlla 27-094 ton po- V zadnjih letih je bilo v Kočevju hko sklepamo, da primanjkuje pri da bodo prišli Ribničani čimprej do .f93 Prometa. letos pa se je zgrajenih precej stanovanj, vendar nas največ družinskih stanovanj. zdrave pitne vode. t . V lstem obdobju pomorski je spričo stalnega naraščanja prebi- Da bi se stanovanjsko vprašanje Občinski ljudski odbor posveča vso , vorm m b a9°vm promet na 31.551 valstva in dotoka novih ljudi stano- rešilo vsaj za najnujnejše primere, bi skrb tudi stanovanjskemu vpraša- n' panjsko vprašanje zelo pereče. Na bilo potrebno zgraditi vsaj 100 sta- n ju, ki je tudi v Ribnici zelo pere-^t9Hr«»nM^lri' iinrflTri' l^n^otno cn nam nmrani Ročltmr -5« +/-»**<-»■? 1 <-> i, r.»nA r*n nur r\ -ia ni#inMji rm gradbenim j RHb; '$'• : I *. ■ ; :V m • -'Vte HOi* & _ Stavba bodočega mlina v Kočevju 26$ ZAMRZNJENIH MILIJONOV 1 uvcucv, verni puujeuj, ki grauijo stanova- om pou štreno uu Kum-a ucya V kočevskem mlinu še ni lahko da odrla ta dela najemnik, stroške Pa računa od najemnine. m-mm njem so ze vozili žito, a le v silose, cijsko posojilo. Zdaj upajo in pri- dili v mlinskem nS„“,? o J°/re." Dvakrat, trikrat na leto so bili si- čakujejo. V nekaj mesecih bi mlin za to potreben denar J<$ pc, Mpv- losi polni Zlta. nato so Z,to nncrnnn. o . .. .... P er Den denar. prisostvovale tudi zastopnice sleni materi pri negi in vzgoji otrok. ma ra ŠKM& k„?b arjr sv start sss ftr s%sv ? s s? m s&sšt astjrirK« eno točko — vprašanje organizacije stanovanjske skupnosti deležne stal- vski sllos ob mlinu takorekoč lo treba še nekoliko dopolniti, ven- tudi nekai novih liudi hkratfP°S m dela v stanovanjskih skupnostih. ne in konkretne pomoči SZDL. pn rokl’ . dar drži, da je pač vseeno glede zalagali trg morda s ceneišimi Pnrn- e'1'—--------— ----------------------------Mlin nima žita, kljub temu pa ni transporta, če odpelješ žito iz silo- izvodi, ker so obstoječe tovarnVnn' prazen. V njem je zdaj vskladiščen sa ali moko iz mlina. trehnn hmdii. _ ; po" uvoženi sladkor. Ko bodo tega po- 7 -JU- Seja Okrajnega odbora SZDL Pred kratkim je bila v Ljubljani potrebe za vse vrste dejavnosti za dvakrat, trikrat na leto so bili si- čakujejo. V nekaj mesecih bi mlin za to potreben' oeveaa Je seja Okrajnega odbora SZDL, Seji pomoč družini, predvsem pa zapo- l0si P0*111 Zlta- nato so žito postopo- lahko začel mleti. Pravijo, da bi že Dmna ,nnim- r" . , . so prisostvovale tudi zastopnice sleni materi pri negi in vzgoji otrok. ma razpeljali po raznih mlinih. Na- s tem, če bi zmleli žito, iti ga pri- v enem ali „ ,i!T Z^1S,G Je.’. da bi nv-Qir,on= pik Vnnmi cnmioii -,oirn,,x_ Polnili so iih pa snet takrat Vn lo r--- .. -n_u.-,_ F .... au v oven nadstropjih ure- dela v stanovanjskih skupnostih. Sekretar Okrajnega odbora SZDL, Janez Nedog, je v svojem referatu navedel nekaj misli o vprašanjih na- NOVI OKRAJNI ODBORNIKI IZ KOČEVSKE OBČINE ss aipšs mmm mm ^ ISQ 1 ft.^7 1 QRH io nforltn'/lrn-ii’Pi m ■ ■■ . i l _ d0lT19CP. SP VpHdo 1, ostalo »zamrznjenih«. Zato, . .............................................. I skrbneje in z večjo pobudo govoriti in Karel Grm. da bi odtajali dosedanje investicije, Dogodki okrog Iraka še vedno v vrsto alavnih , , in razpravljati o rešitvi tega zelo potrebujejo še nekaj deset milijo- razburjajo domišljijo svetovne jav- ropl da h L st v/ahod"i Ey- vaznega vprašanja, za katerega smo SOLINE PRI KOPRU nov - za uvoz opreme in montažo, nosti. Voditelji iraške revolucije so no evrooskf MpžT -Tu9,6 zahod' vsi zainteresirani. Naši solinarji ob slovenski obali Z mlinom si belijo glavo že mno- v zadnjih dneh večkrat na sestankih je stališče^ Franloski1' Na seji so razpravljali o delu sta- si letos obetajo dobro »žetev«. Na gi gosnodirstveniki in oredstavniki z novinarji izjavili, da nova repub- 'lansko nrorfete i ■ °Skl ot?9.ovor de_ novanjskih skupnosti. V nekaterih solinah v Strunjanu, Luciji in Se- oblasti. Pravijo, da je mlin v Ko- dka želi sodelovati z vsemi narodi, voru, ki sta g a Vali ostalT rivp°d^°' vanjske skupnosti že precej uvelja- soli.3 lani pa so^o'te^dobe nasuT Morda re^a če ni° denarja^gaT; Kakor TV kaže "se "je^adn^dni hodn°VEvropi ^^ačlh^govoritf' zacije znaTalskupnoTomaTl^Totso/i! SVaS- Sega nap”* niti s^ojoToHtikV nfavnl ®tfnovanJsklh ,akupnostih je to količino pa bodo letos po vsej ličnejša mnenja. Nekateri menijo ce- nosno Turčije na Irak. K tekemu po- ge zaveznike v Atlantskem 9 3~ " 7 I 9 =lSeh °dborov Sociah' verjetnosti dosegli ze do konca ju- lo, da bi bil mlin v Kočevju zaradi sirjenju je mnogo prispevalo jav- da želi predstavl jati v eTohT žirafo fmnit" Sk,uPnostl. naJ °r9an'- »3®- Računajo, da bodo letni plan, oddaljenosti od potrošnih središč no mnenje v številnih deželah, ki so silo, ki naj bi povezala Evmnn tJ° z raj0 upoštevajoč svoje prilike in ki znaša 25.000 ton, celo presegli, nerentabilen; drugi zagovarjajo mlin ostro protestirale proti izvedeni in- evropski blok P l p v nov vaziji v Libanonu in Jordaniji. V Libanonu'so se vse stranke ™ , ,od Sovjetov predlagani sestanek razumele, da bo njihov kandida?« sefov držav v navzočnosti general- novega predsednika rpn„w?i7 j za nega sekretarja Združenih narodov danji šef generalnega štaba6p0*®" s&*aEH?B%g 3HSSW-$ TIS«-SSSI n TlZ vn mT t “T' obvezmh aolah predmet domačega Črtu in učnih jedilnikih, ki bodo Stanka kakor tudi kraTe ni bh do- čet iz deže.p™ 98 Umik VSeh tu3ih gi problemi kot v mestu Tam, kjer gospodarstva. Računamo, da bo z omejeni le na do očena jedila in mi- ločen. Pričakujejo da to do sestan je v mlecmh-solskih kuhinjah malo novim solskim letom to število zelo nimalne količine. ka prišlo prihodnjo nedeljo veri otrok in nimajo drugih prostorov, poraslo, ker imamo vedno več stro- S tem v zvezi je bilo več posve- v enem izmed ameriških mest Na ..-v, uosegia, da so bodo morah z adaptacijo urediti ta- kovnega kadra m bo z reformo šol- tovanj v republiškem merilu, ki jih udeležbo je pristala tudi IndHa ka- J‘ zmanjšali dobave nafte v dobro m’nraw^n0 m0ie'vrŠlt} v nJih tu" %™ postal obvezen pred- je organizirala Zveza ženskih dru- kor tudi generalni sekretar Združe- r!par3C,J na Polovico- Sporazum je dLrRH™ pouk domace9a 90spo- met. v našem okraju imamo komaj štev. Zaključek teh posvetovanj je nih narodov. zan,miv zaradi tega, ker bodo Av- N * ^ x . so ah uveden pouk domačega bil takle: Prostor, ki služi priprav- v zadniih tednih je izredno živa StM1J.C1 vsako let0 dobavili Sovjetom niT7 nlOCevJt,VeZatl SoIT°^k !" 90sP°darstva- Potrebno bo skrbeti ljanju hrane za učence, ne more za- francoska diplomacija Francozi so T F" t0n nafte' Sovjeti pa bodo o rok ll J° M večJe,steXl10 za VZ9°J° te9a kadra ‘n njegovo dovoljiti vseh potreb praktičnega ne samo dalf Hruščevu odgovor k° AvstriJcem vrnili pol milijona ton sa da bi ZXnVa trajf t0hk° C3" ^ dnhu tnamesFteV'J etu 1958/59 Pouka gospodinjstva in - učilnica se pre™ej razlikuje oTodgovora V^ stV0Je nafte. Ker se po kemičnem se- F-«™ SSH ”k g~ra^svsAsrsisvjsi ben je prostor, posoda, da se raz- šolske kuhinje dobilo konkretno ob- , i i i . večjih rafinerij predelati ako želijo Izmena na mladinski cesti sm°ieT„"afto uporabljati za do- Mladinske delovne brigade__ ot vrnile, na njihova mesta pa so pri- niškimi izkazi! žel članic Bagdadskega* nakta na sle nove. Na ljubljanskem kolodvo- Kje vse delajo mladinske briga- kateri so razpravljali o novo nasfa ru je bilo te dni zelo živahno, vi- de? Največ mladinskih brigad dela lem položaju zaradi revoluciie v Ira" hrale so zastave med ropot na ko- na avto cesti Ljubljana-Zagreb, ku. Irak je bil namreč vse do zadl lodvoru so zadoneli minerski po- Mladi brigadirji delajo pri izsuše- njih dogodkov steber teoa nakta in zdravi mladih brigadirjev in briga- valnih delih na Cerkniškem jezeru, iraška prestolnica Bagdad ie dila dirk. Brigadirji so se odpeljali na Brigade delajo v Ankaranu, v Rav- paktu tudi ime. Po revoluciii ie Irak delovišča, ki širom po naši domo- nah na Koroškem, Zagrebu-, Aleksin- dejansko izstopil iz teoa nakta n«ta-vini čakajo novih moči. Na pot se je cu in drugje. le članice pa so se naenkrat znašle odpravila nova izmena mladinskih Na številnih deloviščih širom po v bistveno novem položaju v lon- de!°™ih brj?adV , Jugoslaviji se razlega pesem in smeh donu niso sklenili ničesar glede te- -, H^adlm L Mr*9 3 r 7 ’’ *kl S0 °,d~ brl9adirJev in brigadirk. S svojim ga, kakšen bo v bodoče odnos do , na delo so bili tudi fantje in de- delom spreminjajo podobo domovi- Iraka. Na zasedanju v Londonu ie kRj IZT T\ , p _ , ne in Puščajo za seboj trajne spo- bilo vzdušje že mirnejše. J Bd0 Jlh J® ,šest- 3 z Rudnika ter mine svojega dela. Še mnogo kas- Zunanji minister Italije je na obi- po eden iz Tiskarne, podjetja »Dom« neje, ko bodo pretekla leta, se bodo sku v Združenih državah. Temu obi- ‘n »Ključavničarstva«. Želimo jim, brigadirji, ki so sodelovali v mladin- sku pripisujejo še prav poseben po-dab! kakor njihovi tovariši, ki so ze skih akcijah, spominjali lepih dni, men, ker se Italija zavzema za spre-bih v brigadi, dosegli lepe uspehe ki so jih preživeli v brigadah. membo značaja Atlantskega pakta. ka prišlo prihodnjo nedeljo verjetno razon f m T de ®9acija ->e na v enem izmed ameriških me=t m« razgovorih v Moskvi dosegla, da so ji zmanjšali dobave nafte v dobro mače potrebe. so se pri delu in bi se vrnili domov z udar- _ V Londonu je bila konferenca de- Mladina gradi TEDENSKI INTERVJU Mat.ja Zobec: q nQpredku kmetijstva na Kočevskem Kako spozna zdravnik pljučno tuberkulozo Zunanjepolitični komentar ===== ŠE ENA NOTA V Zahodni Nemčiji je vzbudila precej neprijeten občutek najnovejša nota sovjetske vlade, v kateri protestira proti uporabi zemljišča Zahodne Nemčije in njenih letalskih oporišč za napad na Bližnjem vzhodu. Že v času, ko so ameriška transportna letala preletavala Atlantski ocean in pristajala za kratek čas na nemških letališčih, da bi potem nadaljevala pot preko Tirolske in Italije na Arabski polotok, so se mnogi komentatorji v nemškem tisku uprli temu in opozorili javnost, da Nemcem to ne more prinesti prav nič dobrega. Sedanja sovjetska nota je takšna predvidevanja samo potrdila. Hudo razburjenje, ki je spremljalo ameriško vmešavanje v notranje zadeve Libanona, je prisililo nemško vlado, da je takoj prve dni dala izjavo, da je skrajno rezervirana v pogledu urejanja razmer na Bližnjem vzhodu na tak način. Toda kmalu za tem se je nemška vlada dejansko solidarizirala z akcijo svojih zahodnih zaveznikov in protesti so ponehali, čeprav odklanja vsako misel, da je v vso zadevo kakorkoli vmešana tudi Zahodna Nemčija, še vedno pa je nerazčiščeno vprašanje izkoriščanja in uporabe letališč na njenem ozemlju, če je dejansko neodvisna dežela, kakor to trdijo na Zahodu. Vemo namreč, da Ame-rikanci za ta svoj korak Nemcev sploh niso vprašali. Sedaj se v nemškem glavnem mestu izgovarjajo, češ da je ameriško vojaško poveljstvo svojim četam enostavno zapovedalo, da se vkrcajo v letala in odlete na Bližnji vzhod, kar jim nemška vlada ne more niti braniti niti prepovedati. Vendar gre tukaj le za nekaj več. Na nemška letališča so prihajala tudi letala iz ameriških baz in se posluževala nemških letališč kot svojih strateških in vojnih oporišč na poti proti Libanonu. Tega danes zahodnonemška vlada nikakor ne more niti skriti niti zanikati. Vse to pa se je dogajalo brez pristanka vlade, ki trdi, da je v celoti neodvisna in da jo je treba smatrati za edinega zakonitega predstavnika vseh Nemcev. Sedaj pa seveda zahodnonemška vlada nikakor ne more več trditi, da sploh ni vmešana v spor na Bližnjem vzhodu. Če so Nemci vse do-slej opravičevali prisotnost ameriških čet na svojem ozemlju s tem, da je zaradi majhnega številčnega stanja nemške vojske treba okrepiti obrambno sposobnost Zahodne Nemčije, potem to najnovejši dogodki v celoti izpodbijajo. Umik ameriških čet iz Zahodne Nemčije torej predstavlja ali ogrožanje zahodnonemške varnosti ali pa dokazuje, da je minila nevarnost, zaradi katere bi v Zahodni Nemčiji bilo potrebno držati tuje čete. Znano je, da je Francija ■močno oslabila svoje enote v Zahodni Nemčiji, saj jih je dobršen del poslala v Alžirijo v boj proti tamkajšnjim upornikom. Nova sovjetska nota bo zato v Zahodni Nemčiji prav gotovo sprožila nove razprave o stvarnem mednarodnem položaju Zahodne Nemčije. Z ozirom na stalne nemške napore, da prikažejo vključitev Zahodne Nemčije v Atlantski pakt kot posledico skrbi za lastno obrambo pred možnim zunanjim napadom, je prišla zahodnonemška vlada v odnosu do mednarodne javnosti in do lastne opozicije v deželi v neprijeten položaj, ker čete Atlantskega pakta, ki so razporejene po oporiščih Zahodne Nefmčije, stvarno predstavljajo le rezervar za vojaške akcije. B. M. V zadnjem času se je na različnih sestankih in v javnosti precej razpravljalo o perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva v občini Kočevje. Ali nam lahko poveste nekatere značilnosti tega načrta? »Osnutek perspektivnega plana razvoja kmetijstva do leta 1961 za našo občino še ni dokončno sestavljen. Doslej smo v glavnem zbrali podatke za družbeni sektor in le delno za privatni sektor in predvideli na podlagi danih pogojev možnosti za nadaljnji razvoj. Kmetijske zadruge pa so ravno sedaj začeli z zbiranjem ostalih podatkov o stanju kmetijstva v privatnem sektorju. Podatki, katere bi nam morale kmetijske zadruge že dostaviti, bodo služili za razrez plana po posameznih kmetijskih zadrugah. Predno bi povedal osnovne značilnosti plana, bi opozoril na to, da so te značilnosti razvidne iz osnutka plana, ki pa bo pred sprejetjem še pregledan in eventuelno popravljen od organov družbenega upravljanja pri Občinskem ljudskem odboru. Zaenkrat so iz osnutka plana razvidne naslednje značilnosti: POLJEDELSTVO V strukturi posevkov ne bo bistvenih sprememb v naslednjih letih. Malenkost (za 2,5 “/») se bodo povečale površine žit na račun površin posajenih z vrtninami. Tudi struktura med žiti bo ostala približno ista kot doslej, ko sta v naši M. Zobec ref. za kmetijstvo pri ObLO občini prevladovala ječmen in oves, katerima pač najbolje odgovarjata prst in podnebje v naši občini. Istočasno pa predstavljata močan vir krepke krme za živino, zlasti v družbenem sektorju. Površine krm-skih rastlin bodo ostale iste kot doslej (41 “/o njiv). Dobra polovica površin krmskih rastlin bo zasejanih s travno-deteljnimi mešanicami. V osnutku plana je predvideno tudi precejšnje povečanje hektarskih donosov pri posameznih kulturah. Predvideno je, da se bo vrednost poljedelske proizvodnje v primerjavi z letom 1956 v letu 1961 povečala za okrog 82 milijonov din, to je za 20 °/o. Za dosego plana v poljedelstvu pa je poleg oskrbe z reprodukcijskim materialom in boljšo obdelavo brezpogojno potrebna tudi boljša organizacijska povezanost. Povezava poljedelske proizvodnje mora zagotoviti prvenstveno izvedbo sodobne agrotehnike, ker le tako bodo doseženi v privatnem sektorju predvideni donosi. Kakor je predvideno v zveznem, republiškem in okrajnem perspektivnem planu tako je predvideno tudi v perspektivnem planu naše občine vključevanje proizvodnih površin v kooperacijo. Organizacija sodelovanja bo zahtevala od kmetijskih zadrug popolnoma novo delo. Zagarantiran odkup tržnih viškov pa je eden osnovnih pogojev za organizacijo proizvodnje na osnovi kooperacije. ŽIVINOREJA Že sama struktura kmetijskih površin, kakor tudi struktura njivskih posevkov, nalaga vzporedno z razvojem poljedelstva tudi razvoj živinoreje. V osnutku plana je predvideno, da se bo število živine leta 1961 spremenilo v primerjavi s stanjem leta 1955 in bo: v konjereji predvidevamo zmanjšanje za okrog 25 %>, v govedoreji povečanja za okrog 24 %> in v svi-njereji povečanje za okrog 45 %. Število goveje živine in svinj se bo povečalo predvsem v državnem sektorju. Istočasno s povečanjem števila živine se bo dvignila tudi kakovost. Predpogoji za dosego perspektivnega plana v živinoreji pa so predvsem naslednji: 1. povečanje in kvalitetno izboljšanje pridelka krme, 2. selekcija domačih pasem na visoko donosnost in uporabno križanje domačih pasem z uvoženimi predvsem za meso in tudi mleko in 3. organizirana kmetijska služba, ki bo morala s pomočjo kooperacij organizirati živinorejo v smislu potreb domačega trga, predelovalne industrije in pa potreb za izvoz. Kot prvo se na našem področju pojavi vprašanje povečanja oziroma izboljšanje krmske osnove. V planu je predvideno, da bo do konca leta 1961 urejenih v državnem sektorju 730 ha čredinskih pašnikov. Poleg tega pa bomo nadaljevali z melioracijami travniških površin. Ker Socialistična družba skrbi tudi za tiste, ki so trenutno brez zaposlitve. Teh je razmeroma malo, vendar tudi za te ljudi vodimo brigo. Posredovalnica za delo v Kočevju išče za njih novo zaposlitev, podpira pa jih tudi z materialnimi sredstvi. Na posredovalnici so nam posredovali podatke o stanju brezposelnih pri nas dne 31. julija. V občini Kočevje je bilo tega dne prijavljenih 11 moških in 67 žensk, ki so začasno brez dela. Med njimi sta 2 moška in 6 žensk kvalificiranih delavcev, 7 moških in 60 žensk nekvalificiranih ter 2 moška in 1 ženska iz vrst uslužbencev. V ribniški občini je bilo do 31. julija prijavljeno skupno 24 ljudi, ki so bili trenutno brez zaposlitve, od tega 5 moških in 19 žensk. Po kvalifikacijah izg leda takole: 1 moški in 4 ženske kvalificirani, 3 moški in 15 žensk nekvalificirani delavci ter 1 pomožni uslužbenec. Občina Sodražica. V tej občini je bilo zadnjega julija prijavljeno 16 oseb, ki so trenutno brez zaposlitve, od tega vsi nekvalificirani in to 4 moški in 12 žensk. V občini Lašče pa je stanje brezposelnih po podatkih z dne 31. julija takole — nezaposleni: 2 moška in 1 ženska — vsi trije nekvalificirani. Ti podatki nam povedo, da prevladujejo med začasno nezaposlenimi ženske in da je predvsem problem zaposlitve žena. Pa poglejmo, koliko se je na novo zaposlilo ljudi v naših občinah v juliju. V kočevski občini se je zaposlilo 67 moških in 24 žensk, kvalificiranih: 10 moških in 4 ženske, nekvalificiranih: 53 moških in 17 žensk, uslužbencev: 1 moški in 3 ženske. V ribniški občini, kvalificirani — 1 moški, nekvalificirani — 2 ženski, v občini Sodražica se je vključilo v delo 4 kvalificirani moški, nekvalificirani: 2 moška in 1 ženska ter 1 pomožni uslužbenec, v občini Lašče pa so se zaposlili 4 moški, nekvalificirani. predstavlja paša na čredinskih pašnikih najbolj zdrav in najcenejši način prehrane živine, je potrebno, da tudi kmetijske zadruge predvidijo v svojih planih ureditev takih pašnikov. SADJARSTVO Predvidevamo poleg povečanja donosa sedanjih nasadov tudi zasaditev novih nasadov in to na površini 55 ha. Vsi ti sadovnjaki bodo zasajeni na privatnih zemljiščih toda v okviru sadjarskih skupnosti in kooperacije s kmetijskimi zadrugami. Tudi tu bodo morale vložiti največ truda kmetijske zadruge s pomočjo ostalih organizacij na terenu. Seveda bodo morali resneje kot doslej pristopiti k temu tudi sami lastniki, saj bodo imeli od tega največ koristi prav oni sami. Sedanje sadovnjake v državnem in privatnem sektorju pa bo potrebno čim-prej sanirati. VINOGRADNIŠTVO Predvidevamo poleg zvišanja donosov tudi povečanje števila žlahtne trte ob istočasnem zmanjšanju samorodnice. Iz osnutka plana so razvidni tudi ukrepi, ki bodo vplivali na povečanje proizvodnje in realizacijo plana. Poleg sodobnih agrotehničnih ukrepov, uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, bodo nedvomno vplivale na povečanje donosov tudi vložene investicije. Kmetijsko proizvodnjo bo potrebno še nadalje mehanizirati povsod, kjer je to možno. (Konec prihodnjič) Naj pripomnimo, da je v juliju prejelo 12 začasno nezaposlenih oseb ‘naterialno oskrbnino v znesku 33.940 din, 4 upravičenci pa za 6 otrok 16.143 din otroških dodatkov. DOPISUJTE V »NOVICE« V založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani je izšla knjiga, kakršne Slovenci še nismo imel;. To je življenjsko delo pok. prof. dr. Stanka Bevka, VRETENČARJI SLOVENIJE. Glavna naloga knjige je po izjavi avtorja samega, omogočiti vsa. kemu ljubitelju narave, da se seznani z značilnostmi vretenčarjev, ki živijo v naši republiki in da jim more določiti njihovo ime (vrsto). V določevalne ključe v knjigi »o privzeti vsd vretenčarji, ki se nahajajo v LR Sloveniji, razen teh pa so opisani tud) tMi iz sosednjih dežel, ki bi se mogli kakorkoli razširiti, na naše ozemlje. Knjiga ima 292 strani in več kakor 150 risb, ki j,jh je avtor sam narisal. Opisane so vse vrtate vretenčarjev: dvoživke (krko-ni), plazilci, irdibe, ptice jn sesalci. Uvod knjigi je napisala dr. Angela Piskernik. Na koncu je 14 strani stvarnega indeksa z več kakor 1400 slovenskimi in latinskimi imeni v knjigi opisanih vretenčarjev. Knjjga bo v prvi vrsti dobrodošla šolam. Svet za šolstvo LRS jo je priporočil kot pomožno učno knjigo za vse šole v Sloveniji. Poleg tega je knjiga zanimiva tudi za lovce in ribiče ter sploh za vse prijatelje žival] in žive prirode sploh. Dob} se v vseh knjigarnah in pri založbi ter stane vezana v polplatno 600 d;n. POD KAPITALISTIČNIM JARMOM Na naši vasi polagoma že pozabljajo na težke čase, v katereih so živeli pred 20 ali 25 leti. Takrat je V naši socialistični skupnosti imamo ustanove, ki se bavijo izključno z zdravljenjem pljučne TBC, in ustanove, katerih naloga je, da TBC predvsem iščejo in najdejo, včasih pa nato tudi zdravijo po vseh modernih principih. To so zdravilišča za pljučno jetiko in pa proti tuberkulozni dispanzerji. Ustavimo se danes pri vprašanju, kako zdravnik med mnogimi, ki pridejo k njemu v dispanzer na pregled, ugotovi, kdo je resnično obolel za tuberkulozo in kdo ima le kakšne drugačne motnje v prsih. Glavni pomočnik pri iskanju TBC mu je brez dvoma rentgenski aparat. Vsak protituberkulozni dispanzer ga ima. Z njim zdravnik presvetli bolnikov prsni koš in nato na zaslonu proučuje sence, ki jih mečejo nanj prsni organi. To kajpak ni enostavno delo. Potrebna je dolgotrajna praksa, da lahko človek zanesljivo ugotovi, katere sence so normalne, katere pa bolezenske. Marsikdo si misli, da je rentgenski aparat čarobno oko, s katerim zdravnik ne-z™!!jivo vidi vse spremembe na pljučih. Kdor tako misli, se seveda moti. Včasih se pri še tako skrbnem pregledovanju z rentgeskiim aparatom bolezen ne da zanesljivo ugotoviti. V takih primerih naredimo rentgensko sliko. Na njej, ki je trajen dokument pljučne bolezni, lahko natančneje razpoznamo pljučne sence, opazne pa postanejo tudi tiste rahlejše sence, ki pri navadni presvetljavi rade uidejo zdravnikovim očem. Navadna rentgenska pre-svetljava pa ima spet to prednost, da bolnika lahko med preiskavo obračamo in tako opazujemo sence od vseh strani. To je zlasti važno pri ugotavljanju pljučnih kavern ali votlin. In kako zdravnik bere pljučni rentgenogram (rentgesko sliko pljuč)? Sence mu povedo, da na ti-tistih mestih v pljučnih mehurčkih ni zraka, temveč vnet izcedek, ogno-jena kri, bula, sirasta mrtvina ali pa brazgotina; jasno obrobljena svetla mesta na sliki pa nam dokazujejo, da so na tistih mestih kaverne — votline brez tkiva. Velikokrat nam je tudi rentgeno- morala naša vas okušati vso težo kapitalističnega gospodarstva, ki do malega slovenskega kmeta ni imela nobenega obzira, marveč si je prizadevalo čimveč zaslužiti na kmetov račun. Te razmere bi šle polagoma v pozabo, kajti novi časi, nove skrbi in nova prizadevanja bi jih nekako prekrila. Toda v letih 1935. in 1936, je napisal pokojni ing. agronomije Janez Mairentič na temelju zbranega gradiva in podatkov o teh razmerah izčrpno razpravo, ki jo je naslovil SLOVENSKA VAS POD KAPITALISTIČNIM JARMOM. V njej je v 27 poglavjih prikazal razmere v slovenski vasi in vse trpljenje malega slovenskega kmeta v kapitalističnem gospodarstvu. To knjigo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, opremil jo je akademski slikar Ive Šubic s 24 izvirnimi risbami. Na koncu je razpravi dodan še zadnji Marentičev članek: »Čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije.« Izčrpen uvod o knjigi sami in o njenem piscu je napisal ing. Jože Levstik. V knjigi pa je tudi objavljen članek Lada Kozaka »Nekaj o delu Partije med slovenskim kmečkim ljudstvom.« Knjiga ima 176 strani in stane vezana v polplatno 880 din. Dobi se v knjigarnah in pri založbi. TOČA V nekaterih predelih Poljanske doline je pred kratkim padala toča. Nekateri vinogradniki so precej prizadeti. gram premalo. Zato pri težjih obolenjih uporabljamo globinsko slikanje — stratigrafijo; tako lahko posnamemo na film tudi posamezne plasti in ne več samo celotni prsni koš kot pri navadnem rentgenskem slikanju. Sloji, v katerih je obolenje, se namreč velikokrat prekrivajo, da obolelega mesta ne moremo jasno videti niti pri presvetljavi niti na navadni sliki. V tem primeru nam stratigram jasno pokaže globino in vrsto obolenja, dvoje, kar moramo zlasti natančno vedeti, če hočemo bolnika zdraviti kirurgično. Vendar vsi ti pripomočki še vedno niso dovolj. Če bi zdravniki pljučne bolezni razpoznavali samo z rentgenskim aparatom, bi marsikaterega zdravega proglasil za bolnega in marsikaterega težko bolnega za zdravega. (Svetovno zdravstvena statistika v resnici izpričuje, da je 20 % samo na osnovi rentgenske presvetlitve postavljenih diagnoz zmotnih.) Zato pa imamo še vrsto zanesljivejših pripomočkov. Eden med njimi je n. pr. mikroskop. Z njim preiskujemo bolnikov izpljunek, če so v njem povzročitelji TBC — Kochovi bacili. Pomagamo si tudi s preiskovanjem krvi, ki smo jo odvzeli bolniku, pa bodisi da opazujemo sesedanja krvničk v tankih cevčicah in po njem ugotavljamo, ali je obolenje aktivno — živo ali ne, bodisi, da z mikroskopom štejemo bele krvničke v mm3 krvi. Prav tako lahko proučujemo tudi razmaz krvi na stekelcu, ki smo jo za to posebej obarvali. Če ne najdemo bacilov TBC v izpljunku, odvzamemo bolniku sluz, ki se mu nabira v grlu, ali pa mu na tešče^ z gumijasto cevko izsesamo želodčni sok. Bolniki namreč v spanj13 požirajo vso sluzasto nesnago, ki jo iztrebljajo z migetalkami obložene dihalne cevčice v bolnikovo zrelo. In kakšen je pravzaprav povzročitelj jetike? Bacil tuberkuloze, ki ga je odkril Robert Koch in se zato po njem tudi imenuje, je komaj nekaj tisočink milimetra velika pa-ličasta glivica, ki pa se silno hitro množi. To njegovo lastnost izrabimo, kadar je v bolnikovih izločkih tako malo bacilov, da jih ne moremo opaziti. Tedaj damo izpljunek v posebno gojišče, kjer se bacili dobro redijo in tako razmnožijo, da jih kasneje lahko ločimo in spoznamo. še bolj natančno in naglo pa doženemo prisotnost bacilov če sumljiv izloček cepimo v podkožje poskusne živalce — največktat morskega prašička, ki v primeru, da je bolnikov izloček pozitiven, kaj kmalu oboli za TBC. Poleg vseh teh naštetih pripomočkov je treba omeniti še klinično preiskavo. Šele po dolgi vrsti često zelo zamudnih preiskav in po presoji teh izvidov, lahko zdravnik postavi končno diagnozo in odredi takšno ali drugačno zdravljenje. In kakšna je potemtakem vloga fiuorografije — rentgenskega slikanja pljuč vsega prebivalstva, ki bo pri nas na Kočevskem izvedena v mesecu septembru ? Vse tiste, pri katerih bo rentgenski posnetek pokazal kakršnokoli sumljivo senco, bomo ponovno poklicali v dispanzer, kjer bo specialist končno dognal, ali je senca normalna ali bolezenska, ali kaže na jetiko ali pa se skriva za njo kakšna druga bolezen. Že v članku »O pomenu rentgenskega slikanja« v 27. številki »Novic« smo poudarjali, da moremo govoriti o fluorografski akciji kot uspešni le takrat, če zajame zares vse prebivastvo. Storili bomo zato vse, da bo akcija organizacijsko dobro potekala, računamo pa, da bodo storili svoje tudi vsi prebivalci; saj ni treba nič drugega, kot da bo vsakdo točno in zagotovo prišel k slikanju; že s tem bo doprinesel svoj delež k uspehu te akcije. Dr. Z. DOMAČE AKTUALNOSTI Med brezposelnimi - največ žensk Knjige za naše kmetovalce Z beležnico po Z Loškim potokom sem se pravzaprav srečal že v sodražkem klancu. Skoro ne mine dan, da ne srečaš na cesti voznikov iz Loškega potoka, ki vozijo v Žlebič celulozo in drugi les. Na vrhu sodraškega klanca se cesta prevaga in vožnja je med lazi in gmajno prav prijetna. Ljudje so hiteli s spravilom sena. Košnja je bila letos precej slaba, mogoče za spoznanje boljša od lanske, ko je bila izredno slaba. Kar je bilo zamujenega v maju in prvi polovici junija, tudi kasnejši dež ni mogel dosti popraviti, razen tam, kjer je bila bolj debela plast zemlje. Kmetje so prisiljeni kupovati travo, da bodo napravili dovolj krme, tudi v oddaljenih senožetih. Ni še dolgo tega, ko je bil Hrib središče občine Draga-Loški potok. Sedaj je na Hribu sedež krajevnega urada. Ko sem se razgovarjal z ljudmi, kako živijo sedaj, ko nimajo več svoje občine, če jo kaj pogrešajo, sem dobil odgovor, da je bilo nekaj časa po ukinitvi čutiti praznino. To pa je trajalo le malo Loškem potoku časa. Državljani domalega lahko vse uredijo na krajevnem uradu in ni zato občina skoro nič bolj oddaljena, čeprav ima svoj sedež v Sodražici. Območje Loškega potoka obsegajo vasi Travnik, Retje, Hrib, Mali log, Šegova in Srednja vas ter zaselki Bela voda, Dednek in Matevljek. V vseh teh vaseh živi po statistiki 30. junija 1958. skupno 1.947 prebivalcev, od tega 901 moških in 1.046 žena. Statistika iz 31. marca 1953. leta pa govori, da je takrat živelo v Loškem potoku 1.982 prebivalcev. Pa dajmo besedo Stanetu Rusu, matičarju v Loškem potoku: »V letu 1957. se je iz Loškega potoka odselilo 81 ljudi, prisejilo pa 24. Letos (do 15. julija) se je odselilo 28, priselilo pa 31 ljudi. V zadnjih lejtih se je dogajalo, da se je več' ljudi odselilo kot pa priselilo. Vzroki odselitve so predvsem v tem, ker pri nas ni industrije, ki bi lahko zaposlje-vala odvišno delovno silo. Odseljujejo se predvsem mladi ljudje, ki si drugje v raznih panogah industrije poiščejo kruha. Če vas zanima, bom povedal še, kako je z rojstvi in umrljivostjo pri nas. V letu 1957. se je rodilo 40 otrok, umrlo pa 18 oseb, letos do 30. junija se je rodilo že 35 otrok, umrlo pa je 14 ljudi. Že iz teh podatkov lahko razberemo, da so tu ljudje, kljub težkim pogojem življenja, razmeroma trdnega zdravja in niso 80-letniki ni-kaka redkost. Planinski zrak in trdi pogoji življenja in delo od mladih nog po svoje vplivajo, da ljudje dosežejo visoko starost in jih smrt pokosi večji del zaradi starosti in onemoglosti.« Zdravstveni dom je , Potočanom že dolgo potreben. Zato so ljudje v tem kraju z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo Loški potok dobil nov zdravstveni dom. Načrti zanj so v delu. Čim bodo gotovi, računajo, da se bo to zgodilo v dveh mesecih, bodo takoj začeli z gradnjo. Za gradnjo doma je bil izvoljen poseben odbor. Sedaj je v načrtu izkop temeljev, pripravili bodo gradbeni material, opeko, cement, pesek — ki ga sedaj že pripravljajo in drugo. Prispevek ljudi v lesu in obvezi za prostovoljno delo je precejšen. Tu moramo v prvi vrsti omeniti mladinski aktiv iz podjetja »Smreka«, ki je sprejel obvezo, da bo prispeval za gradnjo zdravstve- nega doma 500 prostovoljnih delovnih ur, če bo pa treba tudi več! Gradnja vodovoda je eno od osrednjih vprašanj v Loškem potoku. Preberite, kaj nam je o tem povedal Jože Košmrlj, predsednik Režijskega odbora za gradnjo vodovoda. »Prva etapa gradnje vodovoda, od izvira do Hriba, je stal 19 milijonov dinarjev, gradnja pa je bila poverjena SGP »Zidar« Kočevje. Gradnjo je podjetje solidno izvršilo. Ta gradnja je bila! izvršena po, cenah, ki so veljale takrat in noben drug graditelj ne bi mogel dela opraviti ceneje. To govorim zato, ker nekateri nepoučeni ljudje govorijo, da bi se delo lahko opravilo z manjšimi stroški. Res je, da je bilo delo izlicitirano za 10,000.000 din, predračun teh del pa je visoko presegel ta znesek. Treba je bilo opraviti 40 % del, ki niso bila vnesena v predračun. Teren je bil zelo slab, kamenit in vse to, kar sem omenil, je delo podražilo. Kljub temu gradnja prve etape ni bila draga. Letost gradimo drugo etapo vodovoda v lastni režiji oziroma Komunalno podjetje iz Sodražice. Dela lepo napredujejo. Dosedaj so izkopali jarke za vodovod od ceste, ki vodi proti Blokam, v bližini Hriba pa do Retij. Sedaj bodo pričeli z izkopom v Retjah. Tu bodo zgradili tudi rezervar. Ta pa bo služil predvsem za vaščane Malega loga, ki bodo od tu dobili vodo za vodovod, ki bo napeljan v njihovo vas. V Retjah bodo že letos začeli z gradnjo vodovodnih priključkov po hišah. Voda v vaških kapnicah je zelo slaba, pomešana z gnojnico itd. Zato so ljudje v tej vasi pokazali še posebno zanimanje za vodovod. Druga etapa gradnje bo stala predvidoma 12,500.000 din. Sredstva bodo. Zelo velika je pomoč prebivalcev Loškega potoka, saj so prispevali oz. še bodo skupno okrog 2000 m3 lesa, tisti, ki nimajo lesa, pa bodo prispevali v prostovoljnem deifu. Vsa dela pri gradnji vodovoda bodo stala okoli 60,000.000 din. S pomočjo ljudske oblasti in dobre volje in pomoči prizadetih, bo vodovod v treh letih, vsaj tako računamo, že dovajal zdravo vodo v vse potoške vasi.« Kadar govorimo o Loškem, moramo govoriti tudi o podjetju »Smreka«. Zvedel sem, da dela predvsem za izvoz. Tarejo pa jih težave, ker nimajo sredstev, da bi si nabavili nove stroje, ki so jim potrebni, da bo proizvodnja tekla tako kot bi bi- lo prav, da bi bila proizvodnja veliko večja. Za nabavo potrebnih obdelovalnih strojev bi bila potrebna investicijska sredstva, teh pa podjetje nima. Vsa lastna investicijska sredstva so porabili, sedaj pia' 'potrebujejo pomoč. Pozanimal sem se, kako je s plačami. Merijo jih po proizvodnji. Z (izboljšano mehanizirano tproizvod-njo in vzporedno s tem povečano proizvodnjo dela, bodo tudi plače lahko boljše. Plače nekvalificiranih dtelavcev so. iv glavnem ister kot v ostalih sorodnih podjetjih, kvalifi-cirani pa imajo delno nižje plače} za kar pa je treba iskati vzroke kot smo jih že navedli. Še bi lahko naštevali in pisali ° tem in onem, toda prostor nam tega ne dopušča. Menim, da si bo bralec že iz tega, kar sem navedel, ustvaril vsaj delno sliko o Potočanih in Loškem potoku. Nič vam nisem povedal o delu političnih i° množičnih organizacij, o tem Pa mogoče kdaj drugič. Na kraju pa ne morem mimo tega, da sp 31. julij — krajevni pr82."1 nik Loškega potoka počasi izgubi)8 v pozabo. Vsekakor bi morale množične organizacije, predvsem pa Zveza borcev, poskrbeti, da bi se ta dan slavil tako kot prva leta. K- °- AVTO-MOTO ŠPORT Slaba organizacija v Škofji Loki Med pionirji na bregu Kolpe V lepem med hribe stisnjenem Lisac, ki s pomočjo več učiteljev- ru odgovarjali, da so zelo žadovolj- kraju v Dolu ob Kolpi te dni tabori vzgojiteljev in ostalih vodi tabore- ni, hrane imajo celo preveč, dosti Tekmovalna ekipa AMD-Kočevje) to naj bo za kritje porabljenega go- radi težjega padca v razredu do že druga skupina otrok iz kočevske nje. Zvedeli smo, da je bila zaradi dobijo sadja, žejo pa si gasijo samo se je odzvala vabilu AMD-Škofja rival? 250 ccm dosegel predzadnje mesto in velikolaške občine. V prvi skupi- močnega deževja pred dnevi Kolpa z osvežujočimi pijačami in malinov- Loka za meddruštvene krožne hi- Tak odnos do gostov je vreden in v 350 ccm četrto. Janez Bukovec ni Jih je bilo 70, sedaj pa jih je 63. še prehladna za kopanje, zato izko- cem. Tudi brez tega vprašanja bi trostne moto dirke dne 27. t. m. vse graje! Mogoče pa je to svoje- je v razredu do 125 ccm v začetnih Tabor imajo na samem bregu Kolpe, ristijo ta čas za izlete. To popoldne lahko z obrazov čitali, da so zdravi V propozicijah je bilo podrobno ob- vrstna reklama za Škofjo Loko? krogih bil na zadnjem mestu. Nato šotore pa so jim posodili in postavili so bili v kinu v Predgradu. in veseli ter da jim ta oblika po- razloženo vse, kar je v zvezi z dir- Tekmovalci so vsi enoglasno od- mu je pričel motor normalno delo- taborniki iz Kočevja. Po dvanajsti^ uri so se vrnili in čitnic najbolj ugaja, kami potrebno. Vendar, ko je ekipa klonili in vrnili denar, ki naj bi ga vati in je v zelo lepi vožnji prehi- smo.„J'b obiskali je bila nede- taborišče je oživelo. Na željo smo V razgovoru z vodstvom tabore- AMD-Kočevje prispela v Škofjo Lo- prejeli kot Startnino in v obliki po- teval tekmovalca za tekmovalcem in jJa> taborišče je bilo lepo posprav- jih tudi fotografirali in ker je kosi- n ja smo še zvedeli, da taborjenje ko in to so doživeli tudi ostali, v vračila potnih stroškov. Čudi nas, skozi ciljno črto pridrvel drugi. *Jen? in Prijetno urejeno, mir je lo bilo ma!o_ zakasnelo, so nadalje- organizira in vzdržuje Občinski informacijski pisarni ni bilo niko- kako je mogoče, da je AMZ Sloveni- Drofenik in Durini nista nastopala, JT10til samo radio aparat z zvočni- vali igro z žogo in na razne druge ljudski odbor Kočevje. Starši otrok gar. Po dolgem čakanju so vodje je dovolila izvedbo dirke v kraju, ker sta bila službeno odsotna. Pre- kom- Ko smo ze mislili, da ni niko- načine, tako da je hitro minil čas. pa prispevajo po 1000 dinarjev za ekip v večernih urah vendar dobili kjer ni AMD doraslo postavljeni hodni pokal v Škofji Loki je osvojil gar doma> smo za9ledali v enem iz- Ze je dežurni vzgojitelj dal s piščal- vseh štirinajst dni taborenja. Dnev- ___• 1____ ^„1___•! o-_____1____________l r___ med Šotorov. V katerem ie tudi »ni- ko 7rmk- da lahkn nro rtmro cVimin nakazila za prenočišče in hrano, nalogi! Še posebno nerazumljivo je Leon Pintar. Sledilo je novo presenečenje. Tam, zato, ker se je nekaj podobnega kjer bi morale prenočiti posanfez- zgodilo že lani. V bodoče bi bilo bone ekipe, so izjavili, da o tem ne lje, da dirk v Škofji Loki ne bi bi-vedo ničesar ali pa so rekli, da za lo več! Dirke same so potekale raz-eno samo noč ne dajejo prenočišč, meroma v redu. Odličen je bil pred-Tak način sprejema gostov, posebno vsem napovedovalec in zavarovanje za turistični kraj, prav gotovo ni tekmovalne proge po organih LM. hvale vreden. Pohvale vredno gesto Med samo dirko je Edo Čuden za-pa je v nočnih urah napravil ko- radi slabe taktike vožnje doživel mandir in osebje postaje LM Škofja težji padec. S proge ga je na zavo-Loka, ki so odstopili svoja ležišča in ju vrglo med gledalce, motor pa je ‘postavili še nekaj zasilnih, tako da k sreči treščil v zid. so tekmovalci lahko prenočili. To pa Od tekmovalcev iz Kočevja se je ni bilo edino presenečenje, ki so ga Sterle-Maček v razredu prikolic re-tekmovalci doživeli. Po končanih vanžiral za dirke 20. t. m. v Kočev-dirkah so bile izplačane Startnine in ju. Mirko Hrast, zmagovalec v Kopo tni stroški. Startnina naj bi slu- čevju, je zasedel le tretje mesto, žila za kritje stroškov porabljenega Edo Čuden drugo in Sterle-Maček goriva in maziva na treningu in tek- prvo. Poleg tega je Strle v razredu mi. Le-ta pa je bila za Starte mo- motorjev zasedel do 250 ccm četrto, tor jev do 250 ccm 40, do 500 ccm do 350 ccm tretje in do 500 ccm 64 in za prikolice 115 dinarjev! In drugo mesto. Ivan Majnarič je za- Naš obveščevalec med šotorov, v katerem je tudi »pi- ko znak, da lahko gre prva skupina no dobivajo po pet obrokov hrane sarna« tabora, tovarišico Hedviko k obedu. Zaradi premajhne mize je- (nad 3500 kalorij!) in se v času ene do otroci v dveh skupinah. Hitro so izmene zredijo tudi do 3 kilograme, pospravili obilno in okusno kosilo in Na deset otrok je en vzgojitelj, ta-sproščeno otroško veselje se je na- ko da so vedno pod skrbnim stro-daljevalo. Otožno so gledali v široko kovnim nadzorstvom. Kolpo, kj s svojo osvežujočo vodo Ob slovesu so nam povedali, da se tako močno vabi. Tovarišica uprav- za tako veliko skrb ljudske oblasti niča, ki dobro ve, kako si žele kopa- lepo zahvaljujejo, hkrati pa obljub-nja, jih je bodrila: »Otroci, jutri se Ijajo, da se bodo jeseni v šoli učili boste pa zagotovo že kopali!« Na vprašanje, kako se imajo na še bolj pridno in se tako oddolžili za skrb in denar, ki ga socialistična taborjenju, so nam otroci kar v zbo- domovina žrtvuje zanje. Mc Polni zdravja in veselja so se pionirji, ki taborijo v Dolu ob Kolpi predstavili našemu fotoreporterju Ob tabornem ognju na Travni gori Šel sem preko Sodražice, Marka- Lojze, Stane, Danica, Breda, niso cije so me vodile po hladnem goz- imeli časa niti da vsem odgovorijo, du vse do vrha. In še nekaj minut kaj šele, da se jaz mešam v pogovor, po pašnikih — pa sem pri Domu. Že Že je konec odmora. Napovedovalec samo pogled na lepo zgrajen in še javlja: »Boks-meč!« Zelo preprosto, lepše urejen Dom kar poživi. Naj- a vsem prisotnim je ta skeč od sme-prej sem zapičil svoj nos v spomin- ha zasolzil oči. Naslednja točka: sko knjigo. Ne manjka pohval o le- »Tukaj vam predstavljam moje kar- KOČEVARJI NA LJUBELJU Na velikih mednarodnih gorskih poti, o dobri postrežbi, o kvaliteti te. Vsaka od njih bo glasno povedala hitrostnih dirkah na Ljubelju, ki bo- pijače in hrane, ne manjka pa tudi svoje ime — kara, pik, herc, kraje. ___________________________________________________________1 ■ ■ do 3. avgusta t. 1., se bodo poleg kaj drugega: nekdo se pritožuje nad Ena — dva — tri! — Hoc! Sliši se najboljših tekmovalcev iz vse Ju- potjo, saj je baje imel kar tri de- tako, kot da je nekdo prehlajen, in KOLEDAR DOBREPOLJE Marija, roj. Žnidaršič, družinska goslavije in inozemstva udeležili teh fekte, drugi se pritožuje nad strmi- zopet smeh. Sobota, 2. avgusta — Bojan Rodile so: Rigler Ana, gospodinja upokojenka iz Male vasi 16, stara zanimivh dirk tudi tekmovalci AMD no, pravi: »S polno paro sem pri- Med odmorom sem se zopet po- Nedelja, 3. avgusta — Lidija iz Kompolj TJ — deklico Anico, v 66 let. Kočevje in to v razredu prikolic do dihal...« In zopet se nekdo prito- mešal med vodiče. Danica, ki vodi Ponedeljek, 4. avgusta — Dominik novomeški porodnišnici pa sta rodi- VELIKE LAME 500 ccm in nad 500 ccm Polde Ster- žuje, da je dobil brco v ljubezni itd. »Rumene marjetice«, mi je odgovo- Torek, 5. avgusta — Marija Sn. r'~' " ’ ' _ . _ Sreda, e. avgusta — Vlasta Četrtek, 7. avgusta — Kajetan Petek, 8. avgusta — Miran SPOMINSKI DNEVI li: Zakrajšek Jožefa, gospodinja iz Poročila sta se: Pintar Martin, ru- le - Cveto Maček, v razredu do 250 Različni ljudje, različni doživljaji. rila na nekaj vprašanj. Povedala mi Rapljevega 1 — deklico Olgo in dar iz Šalke vasi 56, star 30 let in ccm in 350 ccm Lojze Drofenik in v še sem fant zato nai mi nihče ne Je’ da danes nastopajo vse skupine: Blatnik Veronika, gospodinja iz Po- Prijatelj Ljudmila, kmetovalka iz razredu do 175 ccm Janez Durini. zameri ker sem se ozrl za nežnim sivi bratje, Apači, Kresničke, Srne in mkev 70 - dečka Bruna. Dol. Kališč, stara 29 let. Ivan Majnarič in Janez Bukovec za- spolom. Svoj nos sem porini? skori nJena skuPina- Umrli so: Rus Jože, kmetovalec iz Rodila je Žužek Danica, gospodi- enkrat ne moreta nastopati na med- vrata kuhinje — tri brhke kuharice »Glej,« mi pravi, »zdaj pa poslu- Ceteža 13 pri Strugah, star 83 let, nja iz Brloga 3 — dečka Borisa. narodnih dirkah, ker nimata repu- in natakarica. Zelo lepo V pogovo- šaJ naše9a Švejka!« Vidim majhne- 1. avgusta 1943. leta so bile v Zelinšek Julijana, soc. podpiranka iz Umrla sta: Žnidaršič Janez, kmet bliške oz. mednarodne licence za ru se mi je posušilo grlo in stopil §a debelega fantka. Zvem še, da jih Ljubljani velike demonstracije za Doma počitka v Ponikvah, star 70 iz Velikih Lašč 11, star 62 let in nastope temveč le društvene. sem v točilnico Presenetila me ie 3veJk kar iz »rokava stresa«. Res, demonstracije izpustitev političnih jetnikov. let, Goršič Jernej, kmetovalec iz Hiti Frančiška, roj. Rupar, užitka- Sredi avgusta 1941. leta je bil Ponikev 81, star 84 let in Novak rica iz Gradišča 2, stara 83 let. razstreljen železniški nasip v bližini Ortneka. Akcijo so izvršili komu- ----- D Tj A E —— nisti iz Velikih Lašč s pomočjo Rib- —~J AA v E — niške čete, ki je bila v zasedi. Pri- iDAlvT __i i _i_ ^ švedski film »Samo mati«, 9. in -•P-«•> GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili so se: Flisar Julij, usluž-benec LM iz Trbovelj, Trg revolu- 7. avgusta ruski barvni film »Ena-inštirideseti«, od 8. do 10. avgusta ameriški barvni cinemascop-ciio n— “ **““*•=**. “h i-,«.« ski film »Med nebom in zemljo«. ‘I, star 28 let in Mohar Ljud- SVOBODA, Rudnik: 2. in 3. avgusta a' narneščenka iz Kočevja, Rožna ameriški film »Na robu pločnika«, stara 30 let' Koševič Bogdan, 9. in 10. avgusta poljski film »Ka-udniski strojevodja iz Kočevja, Ro- riera Nikodena Dizme«. ska c. 52, star 26 let in Mramor Ma- RIBNICA: 2. in 3. avgusta italijan-pja, delavka iz Preserja 68, stara 25 ski film »Verdi«, let, Levec Franc, mizarski pomoč- OSILNICA: 2. in 3. avgusta ameriški nik iz Kočevja, Reška c. 11, star 21 let in Ivanc Ana, delavka iz Šalke vasi 92, stara 18 let. Rodila je Vodlan Pavla, gospodinja iz Jelenkov 1 — dečka Ivana. Umrla sta: Poje Marija, roj. Žagar, gospodinja iz Livolda 52, stara 10. avgusta slovenski film »Dolina miru«. scopski film »Princ Valiant«, 6. in DOBREPOLJE: od 2. do 3. avgusta ameriški film »V soteskah Colo-rada«, 6. avgusta jugoslovanski film »Skalna obzorja«, 9. in 10. avgusta ameriški barvni film »Destri«. PONIKVE, Dom počitka: 8. avgusta jugoslovanski film »Skalna obzorja«. NAJDENO film »Tujec je poklical«, 10. avgu- *°L ju'ijaR b9a na.=esti °? mosta ameriški film »Gospodar Bal- -‘L« /J/1 hIIT« lantrea« jopica. Lastnik jo dobi na matič- film »Kadar zima pride«. nem uradu v KočevJu- ameriški film »Upor na ladji Ba-unti«, 9. in 10. avgusta ameriški film »Kadar pride zima«. PREKLIC 79 let in Videnič Terezija, roj. Ku- LOŠKI POTOK: 2. in 3. avgusta ame- ki sva jih govorila o Maroltu Josipu har, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 52, stara 69 let. LOŠKI POTOK Rodila je Benčina Pavla iz Travnika 8 — deklico Ivanko. OSILNICA Rodili sta: Tomec Milka, gospodinja iz Sel 16 — dečka Antona, Žagar Angela, gospodinja iz Podvrha 4 — dečka Marjana. Umrla sta Štimec Peter, kmetovalec iz Zgornjih Čačičev 4, star 88 let in Podnar Tomo, mesar iz Osilnice 12, stab 86 let. Zgodaj je začel _ ,»Praviš da si star ie lot na »o tvi doma, o nalogah v bodoče in še Preklicujeva neresnične besede, kadiš. Ali’ ni to malo prezgodaj7« in še' A na moJe vprašanje, ali bo sva iih oovnnin n Mamit,, Tnc,„„ )>To tu<£ ženama.« Dom rentabilen, mi ni znal odgovo »Pa ne boš prenehal!« »Ne, saj sem komaj začel.« sem v točilnico. Presenetila me je , , , , , , tako prisrčno zabavlja tabornike, da nam je vsem kar žal, ko odhaja. Danica, ki je nekako vodja današnjega tabornega ognja, mi še zaupa: »Zdaj boš pa slišal eno vašo — ribniško, v izvedbi našega Mikimau-sa.« Majhna, črna, zala, deklica. Z ogljem si je narisala brke. Sede k ognju, prekriža noge in čaka. Fride druga in jo nagovori: »Dober dan.« »Dober dan. Gospodična, ali bi mi hoteli narediti majhno uslugo ?« »Prosim, zelo rada, samo povejte!« »Ali bi mi hoteli dati to nogo na tla?« »Zelo rada. — Takole! Želite še kaj?« »Prosim, sedaj mi pa dajte drugo čez prvo!« i »Takole. Sedaj je dobro, Oprosti- v razgovoru z upravnikom. Pripo- te 9°spod, ali ste vi vojni invalid?« vedoval mi je o težavah pri gradi- , ” e’ -j32 sem samo Ribničan na tvi rinma n nalnnah \r hnHnna in 5o OpUStU.« Tabor pionirjev v Dolu ob Kolpi ZA SMEH IN DOBRO VOLJO velika izbira pijače. Kmalu sva bila riški barvni film »Sneg na Kili- iz Gor. Podpoljan in Rigler Reziki iz mandžaru«, 9. in 10. avgusta ame- Ptaproč. riški film »Pas za pištolo«. Lojze Marolt, Ljubljana, KOČEVSKA REKA: 2. in 3. avgusta Vajjavčeva 19, francoski film »Otroci ljubezni«, doze z9°nc- Junčje 2. 9. in 10. avgusta ameriški barvni T7r,TmT film »Mostišče«. IZGUBLJENO PREDGRAD: 2. in 3. avgusta ame- Od Mozlja do Kočevja sem izgu- aa ^petT1 se domisli: riti niti on, niti tov, Mikulič v So- Glasen smeh in krepki »Mhm« se je odbil od gozda. Zopet ena poskočna. Potem pa malo hladne kopeli. dražici; domnevajo pa, da bo. To se Lijak za hlače, zavezati oči, dinar na NEDELJSKI LOVEC čelo in dinar mora pasti v lijak, pa ni padel dinar, pač pa je nekdo v bo videlo šele po treh mesecih. Moj enodnevni obisk se je zavle- ... kel. Prespal sem v lepo opremljeni lijak zlil skodelico vode. Zopet smeh. Nedeljski lovec se vrača z lova sobici. Drugi dan pa sem si našel K °9nju je prišla deklica z rumenim kakor ponavadi s prazno torbo. Kar novo zabavo — otroke. Da, na Trav- venčkom na glavi in recitira pesmi- ni gori je kolonija okrog 70 otrok 00 ° rumenih marjeticah. Zopet za- riški barvni film »Osamljena pi- bil z mopeda pločevinasto škatlo z »Nikakor ne morem razumeti, ka- in brž smo se sprijateljili. Seveda dovoljni »Mhm« in za konec še kro- A *- ,A --------------------------------------------------------------- n.«**™ « sem jim moral biti za vse — Indi- nika tabornikov. Sami otroci so jo janec, gozdni mož in še kaj. Naj sestavili in to v verzih, čital pa jo omenim še en obisk. Ravno sem po- Je veseli Švejk. — Pravi, da je nji- magal otrokom pri pisanju imen s hov ekonom na reakcijski pogon, za *—» “S"” * ““ BSSMLIS. 1L? v,,opi' štola«, 9. in 10. avgusta ameriški orodjem. Najditelj naj jo proti na- ka,'so mo@la včasih cela ljudstva ži-barvni film »Na ovinku reke«. gradi vrne na upravo »Novic«. v0ti samo ^ lova?!« SODRAŽICA: 2. in 3. avgusta ameriški film »Na razpotju«, 9. in 10. DEŽURNE TRGOVINE Politik bo avgusta amer. barvni film »Beau Dežurno službo imajo: v soboto, urumei«. 2. avgusta, od 7. do 12. ure in od poklic naj bi izbral za svojega si Razpis Razpisujemo delovno mesto poslovodje trgovine v Jurjeviči Pogoj: kvalificiran trgovski delavec. Nastop službe takoj. Pidmene ponudbe pošljite na Trgovsko podjetje JELKA, Ribnica na Dolenjskem. BROD NA KOLPI: 2. in 3. avgusta l5. do 18 u^ trgovina »špecerija« m, zatogae mp7l 7sobo kjer^ , Danae * bližal h kraju. Jasna, daj, je cirkus zgoraj, in kadar se -------------------------------- Roška cesta, v soboto, 9agl’ bilo sam! trnje reči: sveto pismo, ^vetrm, noc na Travm gori. Goz- razjezi, ga tri dni miri Pedagoška«. ob istem času, trgovina »IfaSS Jabolko in bJčni ček. Mislil sl je: kotsrehrnlr/kvw' 7- P3 86 čarka očita in "T™«?* holni~ Kolodvorska ulica. »Če ga dobim pri ibranju svetega pi- f ‘3k c Ruln?ska cesta- ^arka očrtajo ji ves klor, ki je v vo- sma, ga bom dal za duhovnika; če M , J taboru »Sivih bratov« je dl n baje ga ona uporablja za bolj- Vv/x veselo. Na povabilo upravnica kolo- so linijo. Pa da so njeni paciienti re- Izdaja in tfeka ČZP »Kočevski tisk« S Teklifnet " °9n^ .Pese°m SStZfT ^ ta Jita «”jS'na Po konč.r.1 pesmi°p. Z'j” gkd. za pLt.rico InVeln.rico D.- cviimki _* Ss mi« imm m m Te. JBas . . _ uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, daJ Je oče sklenil, da bo sin politik. telefon 3-89. Naročnina je 400 din,______________________ polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din. POZDRAVI Tekoči račun 600-12 »Mmm«. Za prijetno razpoloženje Je njena skupina dežurna — in še med odmorom je poskrbel mali Mir- in še- Kmalu ne bi verjel, da je že ko s svojo harmoniko. Tako juna- minila ena ura in pol in iz prijetne-ško je urezal Avsenikovo polko, da 9a razpoloženja nas je zdramil glas so me kar pete zasrbele. Že sem iz- .Grmečega leva’: »Otroci, spat!« 1.265 pri NB, podružnica za Kočevje. — Ponikve. Pozdravljam tudi vse pri-Poštnina plačana v gotovini. — jatelje v Clevelandu! Rokopisov no vračamo. Lojze Fink Lepe pozdrave pošiljam svoji že- koristil ta čas, da malo pogledam po ni in otrokom iz moje rojstne vasi prisotnih. Prišel sem za kulise. Veselje je bilo na višku in zelo neradi so ga ubogali. Pri pogorišču pa »Tovarišica, jaz bom to, — tova- smo ostali le še starejši. Malo smo riš, kje je pa ono, -šica, jaz bom pa še pokramljali in zapeli. Okoli pol-tisto povedala ...« Vrli vodiči, Jože, noči smo šli tudi mi spat. Albin M. 10. Vlil. 19 5 8 ob 11. uri v Kočevski R e k i Sindikalna podružnica kmetijskih in gozdnih delavcev v Kočevski Reki vabi vse delovne kolektive k razaif ju sinilihulitega prapora, ki bo 10. avgusta 1958 ob 11. uri v Kočevski Reki pQ SVEČANOSTI PROSTA ŽABAVABP LES I Srečanje z odlikovanci dela Iz naših krajev Kot žrtve ste padli NAM PIŠEJO v borbi za nas Delo šolskih odborov in še kaj DUŠAN REMIH - DUŠKO Težko bi katerakoli statistika povedala, koliko železa je bilo že vgrajenega v nove stavbe, za katere ga je pripravil ali kot pravijo skrivil MARTIN NOVAK, že-lezokrivea pri Splošnem gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje. Že njegova postava nam da vedeti, da ima jeklene mišice, ki se ne ustrašijo dela z železom. Martin Novak bo prvega oktobra starSl let, rojen pa je bil v Dokleževjih v Prekmurju. Po osnovnošolski izobrazbi se je posvetil različnim delom, med vojno pa ga je okupator zaradi napredne usmerjenosti odgnal v taborišče in je težke posledice taborišča občutil še dve leti po vojni. Po vojni je naredil tudi tečaj za trgovskega poslovodjo. V gradbeništvu dela že sedem let. Od leta 1955. pa je zaposlen pri sedanjem gradbenem podjet ju. Delati je začel kot nekvalifi ciran delavec in je v kratkem času pokazal veliko zanimanja za delo železokrivcev in se hitro te ga dela tudi naučil. Dandes že z uspehom opravlja to delo in je celo vodja grupe. Pri podjetju, kjer dela, pravijo, da ima do dela ved no dober odnos in izvršuje vse na loge ne glede na redni delovni čas. S svojo voljo, znanjem, in vztrajnostjo vpliva na sodelavce ter s tem zagotavlja hitrejši napredek gradnje. Posebno se je izkazal pri izgradnji mlina. Takrat je s svojo grupo kljub hudemu mrazu de lal večkrat po 24 ur brez preki nitve. S svojo vnemo in požrtvo vednostjo je omogočil, da so bila dela pravočasno zaključena. V kolektivu uživa ugled in spoštovanje zaradi svoje skromnosti, mar Ijivosti in svoje strokovnosti, ki jo prenaša na ostale delavce. Ob odlikovanju mu vsi najlepše čestitamo! ............... ......... likoval v težkih bojih na Boču, pri UREDITEV SODRAŽICE napadu na Velenje in Št. Vid, v tež- Središči Sodražice bo z ureditvijo Remih je lep primer preprostega ki borbi pri Oplotnici in Langenvval-cest precej spremenilo svoje lice. rudarja iz Kočevja, neustrašenega (jUj prj preboju ceste med Vitanjem V eni izmed zadnjih številk »No- probleme šole in njenega razvo- Del cest je že urejenih, ravno tako borca in napadalca ter odličnega ;n novo cerkvijo itd. V borbah je vic« je bil objavljen članek o delu ja. Prav tako pa mora skupno tu(ji prostor sredi trga. Delavci hite bataljonskega poveljnika. bil večkrat ranjen, pa se je vedno odborov in o nadaljnjem obstoju šol z učiteljstvom reševati razna vzgoj- z utrjevanjem ostalih cestišč — Rojen je bil 22. februarja 1922. hitro vrnil na svoje mesto. Dne 28. v Kužlju, Predgradu, Oneku in Vi- na vprašanja, vprašanje učno vzgoj- giavne ceste skozi Sodražico, ki vo- v Kočevju in je bil rudar v premo- juiija 1944. je prišlo blizu Klančni-molju v prihodnjem šolskem letu. nega dela učiteljstva. Tega pa v di proti Loškemu potoku, tu so del govniku. Z ostalimi zavednimi ru- kove vile na Pohorju do težke bor- Zdi se mi, da pisec članka ne po- mnogih primerih še ni mogoče in ceste preložili in bo novi del precej dar ji je že leta 1941. sodeloval v be s 600 nemškimi planinskimi lov- zna razmer in dela na vasi. Smem tudi ne bo mogoče tako kmalu. bolj pregleden kot je bil stari, ter NOB in se udeleževal raznih sabo- ci. V jurišu na sovražnika je veliki trditi, da le niso tako slabi odnosi Šolski odbor, ki ima vedno večje stransko cesto v bližini središča So- tažnih akcij. junak Bračičeve brigade, Duško Re- šolskega odbora in vaščanov do šo- dolžnosti in odgovornosti pri uprav- dražice, ki bo velikega pomena za Maja, leta 1942., je vstopil v za- mih, padel. le in učitelja, kot je bilo zapisano ljanju šole, bo svojo nalogo vršil nemoten promet v tem delu. padno-dolenjski odred. Odlikoval Za svoje veliko junaštvo je bil v članku. uspešno le v aktivni povezavi s šo- se je z izredno neustrašenostjo in odlikovan z redom Narodnega he- Ker poznam razmere v Kužlju, lo, z učitelji! Tako delajo mnogi VIMOLJ kmalu napredoval do komandirja roja. Predgradu, še posebno pa v Vimo- šolski odbori, čeprav je veliko tudi šolski odbor v Vimolju se že pri- čete. Zlasti se je izkazal julija 1942. KLUN JOŽE lju, moram reči tudi obratno. Pose- takih, ki jim vzgoja in izobrazba na- pravlja na prihodnje šolsko leto. Šo- pri Marinči vasi, kjer je s 30 parti- sin Andreja, rojen 5. februarja 1918. bej šolski odbor v Vimolju in vašča- še mladine nista dosti mar. j0 v vimolju nameravajo na jesen zani jurišal na 200 Italijanov, jih v Hrovači pri Ribnici, po poklicu ni so z velikim razumevanjem pri- Karel Mohar, preurediti zunaj in znotraj. Urejena 80 pobil, ostale pa pognal v beg kmetijski delavec, stopili k učitelju, delali sporazumno osnovna šola Vimolj bodo tudi šolska stranišča. preko reke Krke. Nato je prešel v Pred razpadom stare Jugoslavije z njim in mu tudi v marsičem po- Tomšičev bataljon in z njim sode- se je udejstvoval pri Zvezi Sloven- magali. Šolski odbor v Vimolju je • 1 • * ] • loval pri veliki zmagi v Jelenovem skih fantov in deklet Ribnica. To rešil mnogo vprašanj šolskega po- (^JSllTllCO SO D2* ©1122 ©H O V Oil žlebu. Po ustanovitvi prve briga- največ zaradi samega udejstvovanja uka, učne moči, življenjskih pogo- de »Toneta Tomšiča« je vstopil v to pri telovadbi. Vzgojen je bil v na- jev učitelja itd. itd. 22. julija smo se spominjali tež- požigali v juliju 1942. obrobne vasi brigado ter sodeloval v vseh borbah prednem, poštenem duhu. Služil je Ker so bila materialna vprašanja kib cjni okupacije, ko so Italijani za- nad Kolpo in Cabranko, je bil strah jeseni in pozimi 1942-43. V borbah vojaški rok in vojna ga je zatekla primarna, je moral reševati najprej 6edli nage kraje, priključili dele biv- in trepet. Ti požigalci so prišli 8. za Suho krajino je kot komandir v Beogradu. Videl je grozote bom- le-ta. Razumljivo, da je reševanje g0 0bčine Osilnica, Trava in Draga avgusta tudi v Bosljivo loko in nas jurišal na močne enote Italijanov in bardiranja, žrtve, katere^ so padle materialnih problemov šole in nje- regkj pokrajini, t. j. Italiji. Takoj so drugi dan izgnali v Osilnico. Kako belogardistov in pri tem zaplenil pri bombnem napadu. Prišel je do- nega obstoja najvažnejše, zato se zageli s poitalijančevanjem teh kra- je težko zapustiti domače ognjišče, mnogo minometov, mitraljezov, mov in postal simpatizer OF. šolski odbor ostalemu delu ni mogel . Nastanili so se karabinjerji, fa- ve le tisti, ki je to okusil. Ko smo pušk in municije. Enako uspešno se Leta 1942. so ga aretirali Italija- toliko posvetiti. Materialna vpraša- šistj miljca jn »Milicia Volontaria odšli, so šli vojaki na delo. Razbili je izkazal v tridnevni borbi na Pie- ni in odpeljali v internacijo. To je nja šol pa so daleč najvažnejša (kar antič0mmunista« ki so na vse na- so kleti, pokvarili, kar je imelo šivici. še podvojilo mržnjo do okupatorjev, v veliki meri velja za mnoge sole!), ejne zastraševali’ prebivalstvo. Če vrednost. K sreči niso Bosljivo loko Po kapitulaciji Italije je bil po- Pridružil se je partizanski vojski le-zato se solski odbor v toliki meri ne ijucjje njSo pozdravljali po italijan- zažgali. Morda iz strahu zaradi na- stavljen za komandanta bataljona fa 19‘13' Dodeljen je bil Lestikovi more spuscati v vsa ostala področja sko_ s0 bili >>ribelli«. Kradli, kar jim pada hrvaških partizanov na kolono XIII. brigade, s katero se je udele- brl9adl- Bl1 je med borci, ki so za svojega dela, Popo noma jasno je, • prigiQ pod j-qJjq Italijanov, ki so gnali internirance žil bojev za mesto Kočevje. Sodelo- cen0 sv°je krvi hoteli osvoboditi da je dolžnost šolskega odbora, da na Vršiču med Cerovim in Črnim val je pri slavnem pohodu XIV. di- sv°j° domovino, neustrašen in po- skupno z učiteljstvom rešuje vse V februarju 1942. leta so nasta- logom in ubili veliko Italijanov in vizije na Štajersko in se udeležil žrtvovalen tovariš. V času velike ------------------------------------ vili italijanskega učitelja, ki pa je zažgali več avtomobilov. Kakšna vseh borb divizije. V brigadi je slo- nemške ofenzive je padel v borbah poučeval v italijanščini le kratek sreča je, biti na domu, pa čeprav vel kot eden najbolj hrabrih in ne- meseca decembra 1943. Če Vaš sosed še nima naročene Sas. Že 20. aprila je pobegnil v jta- je izropan! J. Štimec ustrašenih borcev. Posebno se je od- Irenka Mesner iz vimoljske šole IVAN OMERZA - JOHAN Rojen 17. oktobra 1921. v Livoldu, sin delavca. Učil se je za elek-troinštalaterja in delal nekaj časa .... , „ kot telefonist na pošti v Kočevju. Vimolj, prijazna vasica, lezi v za- slabi podlagi učencev, nezanimanje Takoj po okupaciji je zbiral orož" četku Poljanske doline. Šolski odbor nekaterih staršev za šolo in stalno je in municijo za partizane in sode-je skupno z vaščani pripravil, da menjavanje učnega kadra. loval v sabotažnih akcijah. V začet- tembra. Ozračje se bo shladilo šele obiskujejo otroci šolo v Vimolju in Med najboljšimi učenci je bila ku maja 1942. je odšel v partizane, smvenskf nunski aeiavci su im- ™ed 20' ?5' sePtembrom. .. ne več v Zagozdecu, ki je od neka- učenka Irenka Mesner iz Brezovice. Postal je mitraljezec v 2. četi Ko- nnvedali da bodo Levstikovega samo de programa praktičnega terih vasi precej oddaljen. Tako se Ko sem jo zadnjič obiskal, se je igra- čevskega odreda ter se kmalu izka- »Martina Krpana« posneli za prvi j® lani začeI šolski pouk. Šolo obi- la na dvorišču s sosedovimi otroci, zal kot neustrašen borec. S svojim celovečerni barvni film Režija je „ VREMENSKA NAPOVED skujejo otroci iz Nemške loke, Bre- Prisedel sem in začel razgovor. pomočnikom je na cesti pri Livoldu bda'zaupana Jožetu Galetu, ki je re- Zadnje dneve nan? ,je ,bl ° ze!° novice. Kraljev, Čepel j in Vimolja. »Od kje si doma?« napadel italijansko kolono in pobil žiral poleo drugih filmov tudi »Kek- yF°5e’ aonce J® pripekalo, kakor da Šolski prostori so^ v privatni hi- »Rojena sem bila v Črni na Ko- 15 Italijanov. Podobno se je odliko-ca« Posebne težave delajo filmskim tl* kot5 0 nadoknaditi zamujeno ... si. Interes ljudi in šolskega odbora roškem.« val še v mnogih borbah in kmalu delavcem velike scene kot je cesar- Dru9ace Pa J® bil° vreme za kmeto- je, da v Vimolju šola ostane. Tudi »Koliko časa stanujete tu na Bre- napredoval v vodnika, pozneje pa je delavcem velike j; e^e ^ _____ valce zelo ugodno. Pa poglejmo ka- število učencev za vimoljsko šolo zovici ?« postal komandir čete. Oktobra leta »Novice« mu svetujte, da si za 400 lijo. Italijani so preimenovali Osil-dinarjev letno lahko zagotovi redno nico v ».Valenbrosa del Carnaro«, prejemanje lista na svoj naslov. Bosljivo loko pa v »Locca«. Ko so TO IN ONO »MARTIN KRPAN« V FILMU Slovenski filmski delavci so na- IX/naravi1? wlikost/ U iz/edno k.šno vreme >m obetaV vre meno- zadosmjr^r je'danes‘šolT v tem veliko stalo. slovci za prihodnje dni. Vreme bo kraju, »Sem smo se preselili pred tre- 1942. je v zasedi pri Mozlju z ju-imata velike zasluge pred- mi leti.« rišem uničil italijansko edinico. * ^„r:7*„: film n1pHnli precej nestalno s pogostimi, večji- sednik šolskega odbora Mesner in Irenka je zelo vestna in marljiva Novembra 1942. je z II. bataljo- Pricakujejo, oa Domo ram gieu del kratkotrajnimi padavinami in Ivan Rauh. ki je tudi član ObLO. učenka. Ko ie bila reHitoliir-a „ inU nnm rnnVaHovo hrinaHo „„„<-1 že v začetku prihodnjega leta. ELEKTRIFIKACIJA POLJANSKE . P0LH'IE. . vmes bodo razjasnitve. Na področju Krajevnega urada Predgrad so za sedaj še brez električne luči naslednje vasi: Čeplje, Vimolj, Kralji in Brezovica. Nekaj električnih drogov je že postavljenih. Tudi v hišah teh vasi je že vse pripravljeno za napeljavo. Zelja teh prebivalcev je, da bi tudi pri njih kmalu zasvetila elektrika. Rezervni oficirji Ribnice pripravljajo veselico LETOŠNJE VREME Letos je kaj čudno vreme. Če ga analiziramo v minulem obdobju, lahko ugotovimo, da je prišlo po-Delo Društva rezervnih oficirjev v zjmj v temperaturi do velikih kole-Ribnici lepo napreduje. S pomočjo banj in pojavov, ki jih lahko po pra-aktivnih oficirjev iz garnizona pri- v;Cj imenujemo vremenske anoma-pravljajo predavanja in obiske vo- uje. omeniti moramo zelo topel fe-jaških vaj in enot. Da bi delo še bolj bruar, dočim je marec bil zelo hla-poživili, pa jim manjka denarnih den. Po februarski pomladi se je sredstev. Zato pripravljajo v nede- ozračje znova ohladilo. V marcu je ljo, 3. avgusta, veliko veselico. Ve- pritisnil občuten mraz s snežnimi selica se prične ob tretji uri popol- meteži. dne v ribniškem gradu. Igrali bodo p0 takšnem razvoju vremena in »Veseli Kranjci« iz Ljubljane. Čisti gjbanju temperature pozimi in spo-dobiček je namenjen za strokovni miadi ter ob upoštevanju občasnega dvig rezervnih oficirjev in podofi- vpliva sončnih peg, lahko pričaku-cirjev občine Ribnica. jemo poletje s hudo vročino zlasti v avgustu in tudi še v začetku sep- del kratkotrajnimi padavinami in Ivan Rauh, ki je tudi član ObLO. učenka. Ko je bila rediteljica v šoli, nom Cankarjeve brigade na cesti razmeroma hladno bo. Padavine se Povprečni šolski uspeh na šoli je je bila vedno prva, že eno uro pred med Metliko in Suhorjem napadel pričakujejo predvsem med 2. in 5. znašal v preteklem šolskem letu poukom, ker se je zavedala svoje kolono 300 Italijanov. Jurišal je na- avgustom in med 8. in 10. avgustom, 60 %. Da šolski uspehi niso bili za- dolžnosti. nje na čelu svoje čete, pobil mno- dovoljivi, je treba iskati vzroke v »Kateri predmet imaš najraje?« go Italijanov in zaplenil veliko orož- »Vse, vendar najrajši računam in ja in druge vojne opreme. Prav ta- rišem.« ko se je izkazal v Vivodini, na Žum- »Kje sta zaposlena tvoj očka in berku in zlasti pri napadu na Dra- mamica?« šice. Ko so marca 1943. naše enote »Očka je logar in lovec, zaposlen napadale Metliko, je zopet s svoji- pri KGP Kočevje, mamica pa je do- mi bombaši jurišal na najbolj utrje- ma in kuha.« ne italijanske bunkerje. Kot koman- »Kaj delaš v času, ko ni pouka?« dir čete je sodeloval še v neštetih »Najrajši računam, pa tudi rišem, borbah z Italijani in belogardisti. Ko Mamica mi pomaga in me uči. Pa so 26. marca 1943. v znameniti bit-tudi igram se rada s sosedovim ki v Jelenovem žlebu naše edinice Marjanom in Joškom.« obkolile italijansko kolono, v kateri »Kaj pa ob nedeljah?« je padlo več sto Italijanov, ga je »V nedeljo grem z očkom in ma- že skoraj po končani borbi italijan-Irenka Mesner je doma iz mico v kino v Predgrad. Očka pra- ski ranjenec ustrelil iz neposredne Brezovice osnovno šolo pa vi, da mi bo, če bom pridna, kupil bližine. „h,-cv,,;P vimniin ie med kolo, s katerim že znam upravljati. Zaradi izredne borbenosti in po-najboljšimi učenci" na šoli. Pravi tudi, da si bo kupil motor- litične zrelosti je bil Omerza zelo KeVnr viriimn na sliki ie na- no kol° ln potem pojdemo vsi sku- priljubljen ter znan po Kočevskem hrala šooek cvetlic in se foto- Pai kam na izlet- z®*° s® veselim ti- in Dolenjskem kot eden najhrabrej-qrafira°aP stega trenutka, ko mi bo očka ku- ših mitraljezcev in bombašev. 9 Povedala nam je, da po- P*1 kol°-« Za svojo veliko hrabrost in po- zdravlja vse svoje sošolke in Irenka bi še pripovedovala, toda žrtvovalnost je bil odlikovan z re-sošolce ter vse pionirje naše čas je hitel in moral sem se po- dom Narodnega heroja, domovine. sloviti. Še prisrčen otroški nasmeh, (Se nadaljuje) pozdrav in odšel sem, premišljujoč_______________________________________ o Irenki, pridni učenki vimoljske šole. M. K. STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? «•«.. «SH8? ■ Nekako pol ure od svojega stana sem zapazil sledove volkov. Nekatere stopinje so bjle čisto sveže, žival, ki jo zapuščala največje sledove — najbrž vodnik — je gotovo nosila težko breme. Večkrat ga je morala zver tudi odložiti, da so je odpočila ali pa da je plen bolje zgrabila. Naslednjo nedeljo sem se takoj po zajtrku napotil k rekf. Sonce je pravkar vzšlo Izza gora ter prijetno obsevalo ravnino. Pol uro kasneje sem že sedel v Frankovi kolibi. Stari lovec mi je pripovedoval zanimivo lovsko dogodivščine. Beseda je nanesla tudi "a volčji par, kj se je zadnje čase večkrat pokazal ob nasipu. Franku sem povedal, kaj sem pravkar videl. Tudi on jo dobro poznal oba popotnika. Dejal ml je, da roparja že dva meseca obiskujeta razna naselja ob reki in sta ob neki priliki napadla oel6 mesto. Zaupal ml je tudi, da je živalima vedno za petami, čeprav sta roparja zelo oprezna. V januarju sem vsak dan utegnil opazovati volčji par. Nato sta živali nenadoma izginili. Ob neki priliki sem očital Franku, da se mu jo najbrž posrečilo spraviti volka s sveta. Uža-i ljtino mi je razložil, da se volkovi v tem času vedno umaknejo v svoje brloge in se pojavijo šele takrat, ko samice dobijo mladiče. Tudi Frank Ima namen počakati, da skoti volkulja mladiče, nakar bo skušal ujeti vso družino. 12 Prišel je april. Pokrajina prepadov Je bil®* čeprav jo je obsevalo sonce, gola in odbijajoča* In še siromašnejša je bila videti zaradi oddaljenih gora, kj so se s snežnimi vrhovi vzpenjal® visoko v oblake. V tem času sta se oba volka nenadoi® spet pojavila. Pridno sta hodila na lov, da st preskrbela hrano mlademu rodu. Nekega Ju . sta se ustavila s plenom nedaleč od brloga 1 oprezno ogledovala vzpetino onkraj male re® Vsepovsod je vladal mir...