V	Gorici, 12. novembra 1908.
46. številka.
en akonaf A;
lahajavsakdatrUk
A 4. «uri papoMna.
Sskapili N D« VW-gaja. Mstrankovana 7 Uma m u apia-iMMjO.
Gana Iiitn mala *a aalo lato 4 brone, <a p*l lata S kio.u. ta auaj piaMOlna na aalo lato I bone, n pol lata K 1'60. ta Hcalijo ja tena Hitu l K, *a diufa Jtlala lavao Avstriji L
BokopUaipiijama nKuo4na Kiakama" ■orisi, nliea Vat-aaiiai H. 8.
Iidajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici.
Naročnino in ra inanila s pr <*j emi apravnilSlvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posainpzne ite-vilke ie prodajajo t tobakamah v Šolski ulici,Nunaki ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiiu nasproti me-itnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskum bregu (Riva Corno) at. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice ie raiunijo po petit vntab in sicer: če ie tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
-i
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgoT. L. Luketič) ▼ Gorici.
Grozovit udarec našim vinogradnikom!
Verjeti nismo mogli vestem, ki so že par dni krožile po listih, vestem, ki, ako bi bile resnične, bi bile grozovit udarec našim vinogradnikom. Te vesti so se ža-libog uresničile. Ravnokar čitamo po mestnih vogalih, <1» je tržaško namestništvo prepovedalo točenje novega vina in sicer «lo novega leta. Namestništvo se sklicuje v svojem odloku na to, da je novo vino zdravju škodljivo in da se pojavljajo vsled tega bolezni.
^ to prepovedjo je našim vinorejccm zadan tak udarec, da ga ne bodo mogli preboleti.
Cela de&ela kot en moS se mora vzdigniti proti takemu ugo-nabljanju naših revnih vinogradnikov, ki so komaj čakali časa, da spravijo vinski pridelek tako ali tako v denar, katerega so krvavo potrebni posebno sedaj, ko stojimo na pragu hude zime; revnemu vinogradniku je treba za zimo obleke, živeža, obutve, plačevati obresti od dolgov, plačevati davke. Od kje naj vzame potrebni denar? S čim bo preživel sebe in družino?
Ves up je stavil v vinsko kapljico, blago je tu in tam kupil na račun vina, katerega bi prodal v mesecu novembru in decembru. In davkarski eksekutor pa bo le zahteval davke in ne ho vprašal, kje naj kmet dobi d v nar!
Ali se je tržaško namestništvo zavedlo usodnega udarca, kateri je zadel naše vinogradnike? Ali ne ve, da s tem je mnogo družin pahnjenih v nesrečo, v obup in v skrajno bedo, revščinoP
Naj kdo lokaže, da bi bilo novo vino zmerno zavžito v mesecu novembru in celo decembru zdravju škodljivo !
Naši pradedje pred sto in sto leti so pili novo vino, zdravniki 8» niso prepovedali kot zdravju
škodljivo, pili so naši predniki, naši otroci, naše družine ga pijejo, vsi ga pijemo in še noben ni umrl zaradi tega, ker je novo vino zmerno pil!
Sedaj pa kot strela z jasnega taka prepoved, s katero se ta-korekoč vreča na cesto naše vinogradnike!
Naše vino, in sicer naše pristno briško in vipavsko vino ter naš teran je vino, ki ni in ne more biti zdravju škodljivo! Zakaj ni bilo škodljivo prejšnja leta ?
Zdravju škodljivo je pač ono ponarejeno vino, katerega je našel kletarski nadzornik Fabijani v Furlaniji mnogo. To naj vlada prepove, taka „vina“ naj zatre, ki naše ljudstvo in naše vinogradništvo ugonabljajo! Od vina naših vinogradnikov pa roke proč l
Sliši se — pa ne vemo če je res — da zadaj za to prepovedjo tičijo furlanski in istrski bogataši in razni drugi vinski trgovci, ki imajo še na tisoče hektolitrov starega vina v svojih kleteh. Ti da so od vlade iztisnili ta nesrečni odlok.
Če je to res, — nismo gotovi — potem res ne vemo, kaj bi rekli naši vladi, ki se venomer štuli za prijateljico vinorejcev.
Naj bo pa tako ali tako, dejstvo je, da odlok je izšel in s tem je zadana huda rana našim vino-rejcem in vsi kot en mož se moramo vzdigniti proti temu odloku, ki mori družine naših poštenih vinorejcev! Porabili bomo vsa postavno nam dovoljena sred-stva, da se ta za naše poštene vinogradnike trinoški odlok prekliče!
Kaj pa krčmarji, ki imajo že polne kleti novega vina in katerega že točijo??? Nesmisel vrhu nesmiselnosti !
Po deželi vre in le dni bo vrenje prikipelo na vrhunec. Za nedeljo se po deželi pripravlja več javnih shodov. Vinorejci, pridite na shode, da bomo skupno protestirali proti takim tiranijam!
Prava kmečka stranka.
lil.
Gabriiek-ova „Sofia“ hoče na mak način dokazati, da prava kmečka stranka na GoriSkem je Frankotova „agrarna“ stranka in ne S. L. S. To je slabo znamenje za „agrarnou stranko, da se zanjo potegujejo liberalci — največji škodljivci kmečkega stana, in je nov dokaz o zvezi „agrarneu stranke z liberalno. „Agrarna“ stranka kaže sploh v vsem svojem obnašanja in delovanja, da je prava liberalna in ne kmečka stranki. To naj pojasnijo tadi naslednje vrBtice.
»Soča" in za njo brž tadi „agrarno“ glasilo „Nai glasu se zaganjata že dolgo časa v naše poslance v deželnem odbora, čei, da ima dežela za 1. 1907 primanjkljaja za 200.000 K, iz česar sklepajo ti čuvaji nad gospodarstva naie daiiJa, da je ficančno stanje v slabih rokab. Toda prav v tem očitanja kažejo liberalci in ž njimi združeni „agrarciu, da so proti kmečka stranka. Le poglejmo! Proračan, ki ga je bil predložil deželni odbor deželnemu zbora za I. 1907, je kazal primanjkljaja le 2611 K, kar ni za celo deželo nič. Naii poslanci pa so hoteli r deželnem zbora zvišati razne podpore in sicer v prvi vrsti podpore v prid kmečkemu ljudstva. Zato je primanjkljaj narastel. Vsi stroiki za poljedelstvo in obrtnijo so znašali na p r. I. 1899 s k a p a j 9530 kron. Ta znesek je tako majhen, da je nemogoče, da bi si kmetijstvo in obrt-nija b tem kaj pomagala. To so izpre-videli tadi naši poslanci v deželnem zbora. L. 1907 je sprejel in odobril deželni zbor samo za razvoj poljedelstva potroiek 143.529 K. Ti izdatki so bili popolnoma opravičeni in potrebni, čeprav kričijo sedaj liberalci in „agrarci“ o deficitu. Prepričani smo, da bi niti liberalci niti „agrarciu ust ne odprli, bi ko se bila ta svota potrosila za kako liberalno napravo.
Poglejmo dalje. L. 1899 je dežela izdala za zdravstvo 6536, a I. 1907 je deželni zbor dovolil 97.690 K in sicer podpore občinam za vodne naprave 51 350 K, za protimalarično akcijo 6000 R in za akcijo proti pelagri 34.000 K. Dalje I Za ok in izobrazbo ljudstva je dežela potrosila I. 1899 skupaj 57.153 K, a L 1907 skupaj 4 8 2.450 K. — Za ceste je potrosila dežela I. 1899 skupaj 45.339 K, a I. 1907 je deželni zbor dovolil 239.450 K.
Te številke govore jasno in glasno, da so naii poslanci hoteli kmečkem ljudstva pomagati. Liberalci in .agrarci* so ljudstvo za te podpore morda celo ne-
voščljivi. Zato rohnijo in trobijo po de želi o primanjkljaja. ,Soč&u in „Nai glas" bi nič ne rekla, ko bi bil ta izkazani primanjkljaj porabljen v pokritje dolgov, ki vise na liberalnih pirnhib. V tem slučaju bi gospodje govorili o umnem narodnem gospodarstiu. Ko se je pa nekaj kronic dalo kmečkemu ljudstvu, že apijejo o deželnem poloma I
Naj povemo ie, da je poskrbljeno, da izgine ves ta primanjkljaj v I. 1908 in da se pokaže koncem I. 1908 ie lep prebitek. Polom deželnih financ je le v glavah liberalcev in ž njimi združenih „agrarcev“, ki iščejo Ie svojih koristi in bi radi čim-preje zlezli na odborniike stolčke na brezmejno ikodo cele dežele.
,Agrarci" so se v tej gonji pridružili liberalcem in se a tem razkrinkali kot pristni liberalci, katerim ni mar kmečko ljudstvo. Iz tega naj razvidi,io gg župani in drugi veljaki po deželi, da je le S. L. S. prava kmečka stranka, ki se resno in vspešno tradi za dobrobit Kmečkega ljudstva. Priporočamo vsem, naj se ne dajo *eč slepiti z agrarnimi1* frazami, ampak naj vsi složno delujejo po programu S. L. S. za boljšo bodočnost našega kmečkega ljudstva in s tem za boljio bodočnost slovenskega naroda na Goriikem.
Politični pregled.
Ministerstva kriza. — V soboto je podalo ministerBtvo Beck svojo ostavko, katero je cesar tudi sprejel. Sestava novega ministerstva je poverjena dosedanjemu ministru za notranje reči baronu Bienerth-u. Zdi se, da se je barona Bienerthu že posrečilo sestaviti novo mi-nisterstvo in da predloži že jatri dotično listo cesarja v potrjenje. Novo minister-stvo bi bilo baje sestavljeno tako-le : baron Bienerlh predsedniitvo in notranje reči, Georgi domobranstvo, Biliu-ski finančno ministerstvo, dr. Derschatta za železnice, dr. Srlvester ali dr. Per-gelt uk in bogočastje, Fox ali Ebenchoch pravosodje, Prašek kmetijstvo, dr. Fied-ler javna dela, VVeiskichner trgovino, dr. Schreiner nemiki minister, dr. Sta-pinski poljski minister, dr. Hruban čeiki minister. Ministra brez portofelja bi bila gref Sturgh in knez Liechtenstein.
Državni zbor se snide 24. t. m.
Oboroževanje Turčije.
Vojni minister je naročil na Nemškem za 30 milijonov patron. Za dobavo šrapnelov za 10 milijonov frankov se potegujete tovarna Skoda v Plznu in \Veisz v Budimpešti.
Darovi.
J a b i 1 e j n i darovi za„Slovensko s i r o t i i 6 e“:
Matko Koršič, krojač 1 K, Pavlin Amalija iz Ravnice 20 t, Lazar Franc Vrtovin 20 r, Jeleršič 20 v, Josip Birsa, krčmar 1 K, Ana Šušmelj 20 v, Weiss, fotograf 40 v, Nekdo v Gorici 2 K, Go-miiček Katarina 2 K, Čotar Iran, Dorn-berg it. 23 70 v, Franc R;bek, Trnovo pri Gorici 1 K.
P. n. žnpanstvo Miren veled starešinskega sklepa z dne 27. okt. t. I. 20 E, Šttfm pl. Pozarelli, kaplan v Tominn 2 K, Val. Knavs, vikar v Logeh 5 K, Karol Č gon, vikar na Vojščici 20 K, Fr, Kranjec, žapnik v Šmarjah 6 K, Valentin Batič, knrat na Livka 10 K, Jožef Golob, karat v Podgori 10 K, Joa. Kodelja, žapnik v Št. Martina 10 K, Henrik Černigoj, vikar v Likavcu 10 K, Ivan Spitzer, vikar v Ravnici 4 K, Franc Červ, vikar na Grahovam 10 K, županstvo v Št. Ferjana 200 K, Marija Krmavner 1 K, Jin. Er. Jarec, karat v Št. Ferjana 6 K, Anton Mancini, vikar v Staremsela 2 K, občina Št. Andrež pristopila valed soglasnega staraiinskega sklepa z dne 8. t. m. kot nstanovnica z 200 K. •
Anton Gabrijelčič, Anhovo 1 K 10 v, Andrej Batagelj, Vrtovin 40 v, Filip Abram, vikar & K.
Za „Š o 1 b k i Dom" so darovali gg. bogoslovci: Remec 1 K, Zavadlal 1 K, Mcutič 1 K, Lipušček 1 K, Filip Abram, vikar & K.
Za S. K. S. Z. F.lip Abram, vikar 10 K. —
Za	„ A1 o j z	i j e v i š č e“
so	darovali: P. n.	g.	J. Kopač	K 8.86
(pri računa	sveč); preč.	g. dr. A.	Pavlica
K	10; nabiralnica	v	„Goriiki	Zvezi*
K 2. -
Vsem dobrotnikom prisrčna hvala ! Ker so stroški v zavodu zelo veliki,'.ne zadostujejo nikakor mesečnine gojencev za pokritje vseh stroškov. Radi tega smo prisiljeni zopet trkati na blaga srca naših dobrotnikov s prošnjo, da se spomnijo .Alojzijevišča“. — .Kdor ubogemu daje, mu ne bo p o ma nj ko va 1 o“. (Preg. 28, 27).
Novice.
Vodstvo S. L. S. je imelo danes sejo, v kateri je sklenilo storili vse potrebne korake, da se neopravičena in škodljiva naredba v zadevi vina prekliče. Splošno pa je mnenje, da nikdo se ne bo držal te prepovedi, ki je nezmiselna! Več prihodnjič!
Vodstvo S. L. S. v Gorici je poslalo Konradu princu llohenlohe, cesarskemu namestniku v Trstu, v zmislu sklepa današnje seje naslednjo brzojavko : Vodstvo S. L. S. v Gorici protestuje najodločnejše proti prepovedi novega vina ter zahteva, da se la prepoved takoj razveljavi in da se odpravi sanitetni svetovalec (poročevalec v Trstu, uzroči-telj prepovedi. Op. uredn.)
Načelnik: dr. Gregorčič.
O	krajevnih nspisih smo žc pisali v našem listu. Rekli smo, da politična oblast nima nobene besede pri tem, kakšni naj bodo krajevni napisi v naših občinah. Mnogo naših občin ima pa še vedno dvojezične table. Čemu to? Nemščina je na tabiali popolnoma nepotrebna I Tako pomagamo sami pačiti krajevna imena! Naj izginejo dvojezične table. Na Tolminskem je še mnogo dvojezičnih tabel. »Bezirk Tolmein", to se vidi na več krajih.
Mi poznamo Tolmin, Tolmein ne poznamo ! Zadevo o krajevnih napisih bi morali naši občinski zastopi vzeti enkrat resno v pretresovanje.
„Kranjska hranilnica" v Ljubljani je oni denarni zavod, v katerem imajo tudi nekateri premožni Slovenci z Goriškega avoje vloge shranjene. Ta denarni zavod je ena največjih trdnjav kranjskega nemštva, ki z dobičkom hranilnih vlog slovenskih strank podpira ponemčevanje na Kranjskem. Tisočaki podpor kar letijo ta to in ono ultranemško društvo, ki potem z največjo predrznostjo in nesramnostjo naBtopa proti Slovencem. Ta denarni zavod je najhujše gnezdo kranjskega nemštva, ki je napravilo na telesn slovenskega naroda ža nešteto hudih ran. In slovenska nezavednost, ki je tramoma vlagala svoje tisoče v ta zavod, je pomagala sekati rane po telesu slovenskega naroda. Dovolj je ran, dovolj trpljenja! Slovenci so uprizorili sedaj agitacijo proti temu denarnemu zavodu, stebru kranjskega nemštva, in kar po vrsti odpoveduje svoje hranilne vloge. Naval je velik I Vsak goriiki Sovenec naj si šteje t greh, imeti še pfenik shranjan v tem gnezdu vsenemške poplave I
Staro sredstvo. — Navadno je tako, da kdor hoče v politiki dospeti hitro do prvih mest, skuša najprej vzeti vsako veljavo vsemu, kar je bilo do tedaj. Sedaj govori in piše, da ni organizacije, da ni načrtov, ni idej, potem pa, da se nič ni delalo, da se nič ne dela za ljudstvo, ter se široko-usti: mi hočemo dela za narod, dela za ljudstvo, mi hočemo pozitivno delo. Že stokrat prežvekovane fraze, posebno tista „o pozitivnem delu"! Tako je govoril dr. Tuma, s to frazo je slepil Gabršček, tako je pisal in sedaj zopet piše tudi „Naš Glas". No, saj dr. Franko bode imel še priliko izkazati se v tistem proslulem pozitivnem delu, a bojimo se, da čudežev ne bo delal v tem pogledu niti on, tem manj pa Gabršček. — Tudi tisto zatrjevanje, da kdo hoče samo dela za ljudstvo in da n e h r e p e n i p o k r o n i c ah, se nam ne zdi nič kaj verjetno. Skesano pa priznamo svojo krivdo, kadar se nam to dokaže s tem, da dotični odbornik svojo odborniško plačo podari v dobrodelne namene, kakor je to storil bivši deželni glavar blagopokojni grof Coronini.
Pomagati si je znal. — Pravijo, da se je Gabršček bal, da bi ostal v deželnem zboru eventualno osamljen ; zato se mu je silno mudilo osnovati „S love n ski klub", kateremu se je postavil na čelo. In tako zastopa sedaj Gabršček klub, ki šteje baje 4 agrarce, 3 liberalce in 2 »neodvisna". — L’ appe-tito vien’ mangiando: klub ga je moral postaviti za kandidata za deželni odbor.
V	dosego tega treba je bilo zveze s Faiduttijevim klubom. Da se pa n e zapazi takoj prava namera, »hrepenenje po kronicah, treba je bilo bombe: dežela na robu finančnega propada! Treba je narediti konec pogubonosnemu gospodarstvu Pajer-Gregorčičevemu, treba je d e-želo rešiti propada! In glejte, ljudje božji, to hočemo mi, mi hočemo samo delati za ljudstvo, mi ne hlepimo po kronicah, saj bi imeli pri tem še efektivno škodo, pa vse to pretrpimo, kadar gre za korist našega ljudstva. Da. da, slepiti iu varati pa znajo.
Društvo krščansko mislečih učiteljev je na svojem izrednem občnem zbora dne 6. t. m. izvolilo za predsednika g. Augnsta Poberaj-a, nadučitelja v Kojekem. G. Antona Rastja, prejšnjemu predsednika, ki se je tema mesta prostovoljno odpovedal, se je izreklo priznanje in prisrčna aahvala za njegovo dosedanje odločno in požrtvovalno delovanje.
„Soča“ od 7. t. m. piše, da število krščansko-mlslečih učiteljev se manjša. To je samo želja liberalne .Soče". Mi ji tokaj na glas povemo, da se je letos število krščansko mislečih učiteljev — pomnožilo. Ia se bo še bolj, kar bo tadi lastnik „Soče“ videl, če ne bo prej od jeze počil.
Gosp. Bevk, karat ia špiritaal javne bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici, izdaja posamezne zvezke pesmi, prevodi iz raznih jezikov in sloer: iz franooščine, italijanščine, farlaničine, češčine, nemščine in arabščine. Dosedaj je izšlo osem zvezkov. Ako kdo nima vseh zvezkov, jih dobi v knjigarnah Pallich in Paternolli posamezne in aknpno vezane. Delo ae priporoča, ker v teh zrezkih se dobe atvarl, ki v naši slovenščini niso še izšle. Tvarina je urejena za vse stanove. Prevajalec je dobil že mnogo priznanj.
—	Razpis natečaja. Z* opravo deželne norišnice je treba pripraviti obleke, perilo, posteljno prtanlno itd. za nmobelne. Kdor želi prevzeti to delo, ki ae mora izvršiti v posebnih prostorih deželne norišnice, naj pride k deželnemu odbora (stavbnemu oddelka), kjer dobi izkaz del, ki ae imajo izvršiti. Potem naj vloži pismeno ponadbo, ki naj v njej navede ceno in čas, v katerem bode zamogel delo dovršiti, na zapisnik deželnega odbora do 30. novembra t. I.
listnica uprave. Cenjeni naročniki .Primorskega Lista", ki gredo po raznih krajih za delo in se aelijo od enega do drazega kraja, naj nam pri premem bi naslova vedno zapišejo tudi kraj, kje so prej bivali, da bodo o pravem časa prejemali list.
Mestne novice.
Prevzvifteni Frančišek Borgia dr. Sedej — naš knezo-nadškof je bil dne 6. novembra sprejet pri sv. Očetu v posebni avdijenci, katera je bila, kakor smo zvedeli, prav prisrčna. Sv. Oče je podelil celi škofiji svoj apostolski blagoslov. — Nadškof ostane v Rimu za pontifikalno jubilejno sv. mašo sv. Očeta, ki se bo vršila dnč 16. tek. meseca. Tej slovesnosti bode skupno z drugimi avstrijskimi škofi prisostvoval.
Jubilejno veselico v proslavo 60 letnega vladanja Njega Vel. essarja Franca Jožef* I. priredi draštvo »Slovensko sirotišče" dne 6. deo. t. I.
m Prem o vanj e razstavljenih del obrtnih učencev ae je vršilo v nedeljo v Fran-Jožefovi galeriji v ulici Morelli. Odlikovanih učencev je bilo do 40, akoro večina Slovencev. UJenca „Narodne ti-akarne Albin Gorkič in Fran Hvalič sta dobila prvo odlikovanje, tiskarna dobi diplomo.
m Predavanje v „Slov. kršč. soc. zvezi“ g. dr. Capudra o Primoža Trubarja, početnika lateranstva na Goriškem je bilo jako zanimivo. — Prihodnji torek se bodo v drnštvenih prostorih S. K. S. Z. k a z a I e i n razlagale skioptiške slike iz cesarjevega ži v I j e n j a. — Vstop vsakomur prost!
m Dr. Aron Luzzatto, zdravnik v Gorici bivši mestni protofuik je nmrl v pond. v 69. letn svoje starosti. Pokojnik je bil tadi med naiim ljudstvom dobro snsn, posebno za časa, ko jo po nsših občinah pred leti capil koze. Odlikovan je bil od cesarja z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, I. 1900 je dobil naslov cesarskega svetnika in italijanski kralj mn je podelil leta 1907 viteštvo italijanske krone.
m Električni bioikop pod vodstvom arhiteta g. A. Tscherne se je naselil v veliki dvorani aCantrala" v hiii .Centralne posojilnice", ki daje lepe in zanimive predstave na platnu. Obisk je
velilr zlasti ob nedeljah. Predstave so vsaki dan. Vsak teden se program menja, Več v inseratu.
Iz goriške okolice.
g Iz Št. Petra pri Gorici smo dobili in objavljamo naslednje poročilo:
Duhovščina šempetc-ske dekanije je o priliki pastoralne konferencije dne
5.	nov. 1908. soglasno sklenila:
1. da’ izreče zaupnico dr. Antonu Gregorčiču in njegovim tovarišem, deželnim poslancem S. L. S., radi njih odločnega nastopa v deželnem zboru proti Andr. Gabrščeku, očetu slov. liberalizma na Goriškem;
2. da obsoja škandalozno zvezo prošta Faiduttija z Gabrščekovim klubom;
3. da izrazi srčno željo, naj S. L. S. združi vse svoje moči v boju proti sovražnikom katoliške misli in vere na Go-riškem, naj torej preneha v njej vsak razpor. (Sledijo podpisi.)
g 911adeniškl tečaj priredi Slovenska krščansko socialna zveza dne 22.
i	m. v Št. Farjann ob priliki proslave 25 letnioe ondotnega „Kat. bralnega društva*. Popoldne priredi „Kat. bralno društvo" veselico z igro.
g V Krombergn je priredilo tain-kašnje slov. kat. izobraževalno društvo prav lepo veselico z izbranim vsporedoin. Društveni predsednik je z lepimi besedami slavil jubilej sv. Očeta in jubilej presvetlega cesarja, konečno je pozval občinstvo, naj s trikratnim slava-klicem pokaže svojo »danost do obeh jubilantov. Krasno je pel ženski zbor, mogočno se je glasil moški zbor, a prav veličasten je bil nastop mešanega zbora. Deklamo-valka je govorila prav lepo in z občutkom. Tudi igra je bila lepo naučena in razni igralci so vzbujali splošno veselost sč svojim šaljivim nastopom. Vse se je lepo po redu izvršilo — samo vreme je bilo precej neprijetno.
Zvedeli smo tudi, da se v Krom- ( bergu snuje tamburaški zbor, ki bo štel 24 članov. Tako je prav in lepo! Tukaj vidimo, kako se po naših društvih širi prava omika in izobraženost. To so prave ljudske veselice — proč s pogubnim plesom I Ples | vendar ni znamenje omike in izobrazbe — saj plesati znajo celo divjaki okrog svojih ognjev. Proč s plesom! Vrlim KromberžanOm pa kličemo: le pogumno naprej I
Eden, ki je bil zraven.
g It Bilj. — V nedeljo, 8. t. m. je priredila v našem „Kat. slov. izobr. dr. v Biljah" S. K. S. Z. v Gorici zanimivo predavanje s skioptikonom. Predaval je prof. dr. Karol Capuder s pomočjo slik o obeh letolnjih jubilejih. Vdeležba je bila velika, in želja je splošna, da bi S. K. S. Z, večkrat priredila kako predavanje v Biljah.
g Telovadni odsek v Mirnu priredi prihodnjo nedeljo dno 1&. t. m. dramatično predstavo. Igra se veseloigra .Zi letovišče" in prizor „Klerikalni zmaj". Zičetek ob 3'/, ari pop. Igra se ponovi zvečer ob 7. ari a spremenjenim sporedom.
g Tatovi so v nedeljo ponoči pokradli v trgovini g. Fr. Paškalina v Št. And reža mnogo tobaka, cigaret in nekaj sira. Vrednost ukradenega blaga ae cani do 200 K. Kdo je kradel, ss ne ve do sedaj. Tatvina se je izvršila med 2. in 3. aro zjatraj.
Iz kanalskega okraja.
ki Deskle. V nedeljo 16. t m. popoldne ob 4. priredi „S1ov. kat. izobr. drnitvo" v Desklah javno predavanje, zdrnženo z deklamacijo in srečkaujem-Predaval bog. dr. Brecelj o brani >0 stanovanja. •
Iz tolminskega okraja.
t Podmelec. V nedeljo, 15. novembra popoldne takoj po blagoslova bo t sobi takajšnega izobraževalnega draitva rstanorni shod krajne po-d ra ž n i c e za govejo živino. Govoril bo g dr. Andrej P avli a a iz Gorice. Vabljeni bo k ihodi vai goapodarji-iivinorejci I
t Podmelec. V nedeljo, 8. novembra, imeli smo v tukajšnjem izobraževalnem draitva dvojno predavanje. Predavala ata domača g. duhovnika. Najprej je govoril g. kaplan: „0 liberalizma in njegovem vplivana narodno gospodarstvo". Liberalizem ima svoje korenike dalefi tam v pred-Latrovi dobi. Njegov sad je francoska revolucija, ki je obljabHa človeštvu nebroj pravic ter ga hotela osvoboditi vseh dolžnosti. — V Avstriji se je ilo 1. 1848. za to, naj-Ii liberalizem zmaga ali se vrne nazaj v ljubo Francijo. Žal, da je zmagal! Prikrojil ai je po avoje vse postave: politične, iolske in gospodarske. Dal je Bvobodo vsem — visokim in bogatim, nižjemn ljudstva pa snžaost in bedo. Toda ne 1 Tadi kmeta je dal svobodo, in sicer to, da lahko proato razpolaga a svojim zemljiščem, je razceplja, prodaja, zadolžuje toliko čaBa, da mn boben intonira koračnico za pot v Ameriko ali v mesto, kjer pomnoži potem itevilo proletarcev, revežev... Ako pa vidi liberalizem, prerok svobode, da si poikaia kmet sam pomigati z zadrugami ali drugače, potem začne pa vpiti, kakor bi ga kdo na meh drl, in z vzboljenimi očmi klioati: „Bavba v, klerikalizem1“
Tako je kmeta sedaj svobodno, da tiči preko aies v dolgovih in da ae od dne do dne globlje potaplja v mizerijo... Ko je hotel Napoleon I. avoje domače aovražnike vničiti, dovolil jim je toliko zemljifd. Opora liberalizma je do roba oborožena armada, nabite pnike in topovi, kojih en strel odvaga po vrednosti eno lepo posestvice. Koliko delavskih moči vzame aprav kmeta vojaSčiiia, in sicer večkrat za vedno I
L’berajizem je rodil trnste, t. j. zveze kapitalistov-tovarnarjev in žitne borze, ki delavca, oziroma kmeta prav navobodnou tlačijo in pehajo v bedo. Da ae liberalni kapitalist debeli, mora na petek in Bvetek na trdo delo v 10-vtrno vae — delavec, njegova žena in nedoraBtli otroci... Koliko gorje — telesno in dnievno izhaja iz tega! Naj pomaga potem, kar more, — fitrajk I Liberalizem pa ae v pest smeje in na tihem poje:
„Skrbi za-#e, pnati brata, brcni ga akoz dvojna vrata 1“ Pastimo torej sebičneža pri mira in razvedrimo si raje malo daha ob krasnem venčku Silvin Sardenkovih pesmi: „Z Bogom zadnji mladi čaai 1“
Med tem predavanjem, katero je imel g. župnik, se je zunaj v naravi v resnici godilo, kar poje droga pesem tega venčka, namreč :
.Padale so, padale snežinke, kakor nade z boljiega sveta... Vstajale ao, vstajale meglice in bežale z mojega arca...
V	nedeljo, 15. novembra po-poldac takoj po blagoslovu bo v sebi tuk. izobraževalnega drnitva vb ta no v n i a ho d kraj ne podraž-ne zavarovalnice za govejo živino. Govoril bo g. dr. Andrej Pavlica iz Gorice. Vabljeni se k shodu *ai gospodarji-živinorecil
t Ilute. Čitali smo v MPrim. Lista", da casta, za katero je vladni inženir napravil načrt, ne bo koriatila občini Rute in da tadi za vojaitvo ne bo imela nobenega pomena. Ta trditev ni povsem
opravičena. Sedanji načrt je tako praktičen, za praktičnega si ne moramo želeti, kajti ceata po aedanjem načrta bo velikega pomena za vse občine, skozi katere pojde, posebno pa za občino Rute. Občina Rute je vladi hvaležna za pričeto delo.	Občinar.
t Zgubila se je majhna psica okoli Dal. Tribuie, črno-rjava, nizkih nog, ki sliii na ime nDragicaa. Kdor bi jo naiel, naj jo odda pri Jinezu Obrekar (Pod-koritarjevema) v Dol. Tribaii, tnr dobi nagrado.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. „Km. zv.“ je dne 8. t. m. priredila shod v gostoljubni hiši Gra-dišarja nad Trebenčami. Trebenčani so došli skoro polnoštevilni; tudi Pečanov je bilo častno število, Gorjani pa so zbog slabega vremena poslali zastopstvo. Govorili so predsednik jTavčar, ki je vabil v ,Km. zv.“. Nato je poslanec Kosmač pojasnjeval politični položaj v deželi. Delo za kmeta bi se takoj lahko započelo, ko bi le takozvani agrarci imeli voljo in poguma dovolj otresti se znanega A. Gabrščeka, bivšega učitelja, zdaj večkratnega trgovca in hotelirja v Gorici! Ampak agrarci nimajo ne poguma, ne volje, da bi se oprostili iz objema moža, ki nima smisla za kmečke koristi. Agrarci so v klubu, v kojem odločuje frakarska večina: dva učitelja, dva advokata in velekramar Gabršček, izvoljen od trških kramarjev in krčmarjev!
—	Poslanec je razvil tudi podrobni načrt za povzdigo kmetijstva v cerkl. sodnem okraju. Izredno skušen in obdarovan z bistrim razumom za kmečke potrebe, koje osebno čuti, je v času, ko ni mogel delovati kot poslanec v deželnem zboru, delal za svoje volivce izven njega. Povedal je, da ima v žepu že potrjena pravila živinorejske zadruge, ki je za cerklj. sodni okraj naravnost življenska potreba. Ta zadruga bo prva na Primorskem. Navzoči kmetje so poslanca z zanimanjem poslušali in starosta Gradišar ga je pohvalil in zahvalili
Dekan je pozival Pečane, da se vpišejo vsi brez izjeme v tamk. podružnico mlekarne v Cerknem. Svetoval je tudi Trebenčanom pristop k kmet. dr. v C., kamor bodo radi lepo popravljene ceste brez težav dovažali mleko. Omenil je končno čipkarske šole, ki jo otvori država v C. že prihodnji mesec in razjasnil nje pomen za cal okraj. Kmetje so tozadevna izvajanja soglasno potr' dili! Shod je bil lep. Marsikomu so se odprle oči!
c Kmečka zveza priredi javne shode: dne 29. t. m. v Šebreljah; dne
6.	dec. t. 1. v Otaležu; na Št. Viški gori ozir. na Bukovem o priliki.
c K. sl. izobr. društvo priredi javno predavanje na nedeljo sv. Ceci lije t. j. 22. t. m. v „G. Domu“ v Cerknem ob navadni uri. Predmet vrlo zanimivi —
c. Sodni SS. C. J. za dekanijo Cerkno bo zborovala dne 23. t. m. od 10. zj. dalje v c. župnišču. Predmet: odlok kongregacije dr. zbora z dne 20. ' dec. 1905.
c Iz Šebrelj. — Občinsko atsre-iinstvo je v seji dne 1. t. m. poslalo de-želnema odbora v Gorici prošnjo, da bi začel isti v najkrajšem časa izdelovati sploini načrt za prepotrebno železnično zvezo Sv. Lnc'ja — Ljubljana ; županstva je odgovoril deželni odbor, da je to delo že poveril inženirja Maksa Picha iz Prage, koji se bode že v tekočem leta lotil tega dela. Kakor se razvidi, je zadeva torej v dobrem tira; prosimo le j naie poslance, naj podpirajo in poips-iajejo to akcijo.	’
c Iz Tolmina je g. župan in poslanec A. Kosmač prejel za adanostne častilke v imenu cerkljanjske občine sledečo Najviijo zahvalo:
„Vsled odloka Njegove Prezvišenosti Gospoda ministra notranjih zadev z dne 13. okt. t. I. št. 9711 M. J. čast mi je Vam in prizadeti občini oznaniti Najviijo zahvalo Njegovega Veličanstva za čas-titke in izraze ndanoBti poklonjene brzojavno dne i. okt. t. 1.“
Iz kobariškega okraja.
kd Izpod Krna. — Tako je bil naslovljen strnpen članek v „Sočiu z dne 3. novembra dt. 128. Ker so tam napadena vsa »Kat. izobr. društva", še posebno draitvn v Drežaici, naj odgovorim ta v stavkih. Vi, dopisaik „Sočeu, kedaj pa je bilo v pravilih „Kat. slov. izobr. dr.u točka za prirejanje plesov ? Ponašajo pa se tembolj vaia liberalna draitva s svojimi »plesnimi venčki". Nadalje sanja dopisnik o nekih plesalcih. Opomnimo, da govoriti in hudobno napadati je lahko, a dokazati je težje.
Ves žolč je nato razlil po fantih v Drežnic1, ker bo člani izob. društva. Rad bi gotovo zanesel razdor v drnitvo, ker g« jezi društr. napredek in delovanje. Toda ne boi J*k« I Mi stopamo trdno po načrtani poti in nam ni mari tvoje jeze.
In glejte in čnjtel Upa bo celo blatiti vae kat. časopisje tu doli izpod Krna ta ne prav trezno misleči dopisnik. H koncu pa ie vzdihne kot ntrnjeni popotnik, in pore eno na ljubo svojim glaailom, češ, da bi se s čitanjem „Sače" in „Naroda* zmodrili ter gotovo drugače delali in sodili. — 0, vemo dobro, toda vemo tadi iz skašnje, kakšno bo to delo in sodba; zato ae tudi varajemo sovragov. O tem imamo vzgled pri raznih liberalnih gaezdih, kjer se bere ta zalega.
Iz bovškega okraja.
b Iz Trente. — Trentarji smo sicer vajeni hudih zim, toda letos je vendar že prezgodaj nastopila z vso oj-strostjo.
V	nedeljo, 8. t. m. so naletavale bele muhe ter pokrile gorovje in ravnino; v pondeljek smo nameril 30 cm snega kot začetek. Ta bela odeja ostane sedaj, kakor navadno, do začetka maja prihodnjega leta. Neprijetno je to za ljudi, a še hujše za živino, zlasti letos, ko se je senena košnja slabo obnesla. Jeseni smo Trentarji prodali še precej živine, a kakor slutimo, bo treba število iste še zmanjšati vsled dolgotrajne zime, ki se nam obeta.
Da se obvaruje najrevnejšo in najbolj zapuščeno občino v goriški deželi popolnega gospodarskega poloma, bi bilo želeti in pričakovati od merodajnih krogov, da ji priskočijo na pomoč s podelitvijo brezplačnega sena, oziroma s kako izredno denarno podporo za nakup potrebnega živeža, ker je treba upoštevati žalostni gmotni položaj Tentarjev, ki ne pridelajo na svoji peščini, skalo-viti, pusti, nerodovitni zemlji ničesar drugega, kakor krompir in še tega ne-dostaja mnogim družinam; vsa druga neohhodnn potrebna živila si morajo revni ljudje izključno kupovati; kje pa denar vzeti ? To naj vzamejo merodajni krogi ne-le na znanje, ampak tudi v dejansko upoštevanje; zlasti letos ko se obhaja 60 letnica slavnega vladanja našega presvitl. cesarja naj bi se tudi slavna c. kr. visoka vlada spomnila najbolj revne in zapuščene občine in njenih prebivavcev s kako izredno podporo iz državnih sredstev, za kar ji bode vsak Trentar iz srca hvaležen !
Planinski, zimski pozdrav!
Dvorana “Central
Veliki električni
s*~ BIOSKOP t«
Intornacijonalno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Uinelniiko in tehnično vodstvo: Arhitekt A. Tscherne.
Predstave oh delavnikih 2 veliki predstavi oh ’/,7, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob '/s4, 5, ‘/(7. ‘n 8. uri. Oh sredah in «obotali ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak olrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez 1 uro.
Cene: Samo sedeži: Sedež v loži 1 K. — I. prostor 80 vin. — II. prostor 60 vin. — lil. prostor 40 vin. IV. prostor 20 vin. Vojaki in otroci v vseh prostorih polovico.
■ m lin mi mn mn milimi imuni im n im iiiiiMii;ii
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem mojo kleparsko obrt preselil iz ulice Sv. Antona štev. 7 v Križno ulico (Via Croce st. 8 nasproti „ Šolskega Domatt -----------v GORICI.--------------------
JOSIP 1'A TE K, klepar
naslednik Karola Čuferja.
iiiiiiiiiiiiiiiiin lini m n n iii i iiiii i iin i im i m n i n n i imiiiai
$---------S--------O
Išče se
pevovodja
za cerkveno petje t OMiL
Plača po dogovoru. Oglasiti se je treba pri gospodu Ivanu Drole. — Obloke št. 7, p. Hudajužna. —
O	o--------o
Hovodošla blago
— za nastopno sezono —
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
Anton Krušič
krojaški mojster in trgom
v Gorici
Tekališče Josipa Verdi št. 33
in v podružni delavnici
na Tržaški cesti
v lastni hiši
(v bližini g. Černigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, veleč, duhovščino in slav. občinstvo v mestu in na deželi, da je došla ravnokar velika množica raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angleških tovaren najrazličnejših kakovrsti za vsaki stan.
Naznanilo.
Vsled naprave gasilnih hvdrantov pri vodovodu v Podbrdu jo na prodaj dobro ohranjena 1) r i z $ a 1 n i c a (spri ca). Županstvo Grahovo
JOŽEF GrOLOP, župan. m*********)********
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:	1
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ^Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vlnskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
zastavil III. četrfleta, t. j. mescceu
javna dražba
jnjja, avpst In seplemta 1907,
začne v
pondeljek, 7. decembra 1908,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
V Gorici, 3. novembra 1908.
Otvoritev
nove mesnice
v Gorici
Ulica SV. IVANA št. 8.
Slavnemu občinstvu in posebno goriškim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. 1. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta
ulica Sv. Ivana št, 3.
Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani
Adolf Urbančič
mesar.
Učni zavod za deklice.
Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14.
Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V	š. 1. 1908/9 se otvori poleg ljudske šole I. in 111. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola.
Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron.
Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj & 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron.
Začetek šol 1. oktobra.
Štev. 3103
Namizna jabolka
v kakovostih po kron 10, 12, 14 za 100 kilov s kolodvora Litija razpošilja v vsaki množini po povzetju
i. Razboršek,
v ŠMARTNEM pri LITIJI
(Krajnsko).
Korbica 5 kilo franko K 2 ===== po povzetju. -
Delavnica curhuBnih posod in cEPhvenBOB orodja
Fr. Leban
Borlca, Hagistratna ulica Sten. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Blago se razpošilja franko.
JVfa^nanilo.
„Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s J, januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5Vlo (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po f>°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih K K) kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIČ
naslednik Antona Pucelja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni.
Svoji k svojim!
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo-izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno' po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem, obilnega naročila in bilježim
7. odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški Izvedenec
ulica sv. Antona 12, GORICA..
M*
p
Naznanilo.
Odvetniška pisarna
dr. Frančiška Pavletič-a(
== odvetnika v Gorici, =
Josipa Verdi-ja fekališče štev. 32
(hiša Centralne posojilnice)
naznanja, da je uvedla nepretrgano poslovanje od 8. ure dopoludne do 3. ure pop.
►
;
*****
********
©
Slavnemu občinstvu v naznanje!
Zopet novo blago v partiji! fi
S
s
o>
Ker si slavno občinstvo prav v sedanjem času preskrbuje zimske obleke, opozarjam, da naj si vsakdo ogleda moje novo došle novosti vsakovrstnih forštajnov, Zybelinov, moških oblek, — katero je vse kupljeno pod navadno ceno, ter se tudi prodaja pod navadno ceno, in prepričal se bode vsakdo, da si
| prihrani denar«
ako se poslužuje pri svojih potrebščinah v mojej trgovini — kajti iščem le samo majhen dobiček. Kdor hoče torej kupiti dobro in po ceni naj se obrne na tvrdko
FRANG RAVNIKAR--GORICA
ulica R a s t e 1 j steT* 16
katera je edino in prvo slovensko podjetje manu-fakturne stroke v tej ulici.
V zalogi so izgotovljene otroške obleke = do 10 let po zelo nizki ceni! —
GL	-El
i
0
e*
a
H
&
pr
a>
(b
H
©
S
N
B
a
5
m*
B
©
—
OB
F*-
©
r?
i—•
Su
O
55*
—
a*
wr
p
Prilep Jrim. Listu" št. 46z iie 12. dec 1908.
Ljudsko zavarovanje.
Načrt zakona o eocialnem zavarovanja je vlada, kakor je bila obljubila, predložila državnemu aboru. To je nadrt za največje zakouodajniško delo, ki je bilo dcalej izdelano na polja socialnega zavarovanja.
Predloga obsega novo kodifikacijo dotedanjega zavarovanja delavcev (bolniškega zavarovanja in zavarovanja proti nezgodam), nadalje zavarovanje onemoglih delavcev in končno starostno zavarovanje delavcev ia samostojnih oseb (malih posestnikov, malih obrtnikov in knpčevalcev na drobno). Z« vse te stroke socialnega zavarovanja se poBtavi skladen organizem, kakršen v enotnosti ie ni bil ustvarjen v nobeni državi.
Ko naBtopa vlada b predlogo tako globokega pomena in tako velike finančne dalekoBežnosti, jo navdaja zavest, da zs-doiča a tem zahtevi, ki izvira iz upravičenih potreb najširših slojev ljudstva.
Nevarnosti, ki jih prinaša a seboj moderno gospodarsko življenje za posameznika, so pokrepile stremljenje, da se kolikor moči zagotovi obstanek. Zahteva meri na to, da za tiste primere, v katerih je kdo brez zaslužka in zoper katere braniti se posameznik nima moči, skrbi občnost. Prvi korak na tem pota je bila avedba bolniškega zavarovnja in zavarovanja proti nezgodam, čigar narodnogospodarski pomen je postal jako dalekosežen. Zavarovalne dajatve v teh dveh strokah tirjajo sedaj letnega po-troška v gotovini prilično 80 milijonov kron. Dajatev bolniškega zavarovanja se poslužuje na leto okroglo en in pol milijona ljudi in v zavarovanja proti nezgodam se izplačuje kakih 100.000 trajnih rent onemoglim in zaostalim.
Te varstvene naredbe pa puščajo izven svojega področja najsplošnejše in najhuje občuteno nevarnost, ki preti obstanka zaradi oslabelosti v starosti ali trajne onemoglosti. Za te primere obstaja doslej le preskrba ubožnib. Občatek, da se bo moral kdo poslužiti te preskrbe, ko izgubi delovno moč, teži in tlači, in tako je nastala v najširših slojih nujna zahteva po zavarovanju, ki daje pravne zahteve.
Starostno zavarovanje ia zavarovanje za onemoglost je zgrajeno v bistvenem na skupnem delovanju samopomoči ia državne pomoči. Pri delavoih se pritegujejo vrhu tega delodajniki k dajatvam, kakršne so dajatve delavcev. S tem se zakonito izreka njihova dolžnost, da prispevajo za zagotovitev bodočnosti svojih delavcev.
Tako zavarovanje priteguje torej liste, ki so zmožni kaj pridobiti, za tiste, ki ao nezmožni kaj pridobiti, in mlajše za starejše. Pomen državnega prispevka pa je iskati v tem, da se ž njim prevali del rizika na rame občnosti in da se nadalje plača biiitven prispevek k prispevka iz davčnih uovcev tistih, ki zaradi svoje večje posesti in dehodka niso zavarovani, torej niso deležni koristi zakona. S tem, da ae na ta način imovitejši pritegujejo k prispevanja za starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost, se v veliki meri pospešuje sociolno zenačenje.
Skrb zakona se razteza na bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam, potem pri delavcih za zavarovanje zoper onemcglost in pri delavcih ter samostojnih osebah na starostno zavarovanje. V zakona ae potemtakem enotno zdrnžnje celo socialno zavarovanje, kakor ustreza to njegovemu značaja socialne varstvene uredbe.
V	okče bo vse tiste, ki zaradi nizkega dohodka niso v stanu s prihranki skrbeti za svojo starost, pritegniti k zavarovanja, vseeno, ali gospodarijo kakor samostojne ali nesimostojne osebe.
Bolniško zavarovanje. Dolžnost bolniškega zavarovanja
se je raztegnila približno na vbo mezdne delavce, potem na delavce na doma m posle. Vzprejem kmetijskih in gospodarskih delavcev (in ne samo poslov) se je podal iz potrebnosti, da se z zenačbo kmetijskih delavcev z industrijskimi delavci uspešno pobija oškodovanje kmetijstva, ki se povzroča s tem, da vse beži s kmetov. Za to bo se y pretežni večini izrekli tudi zastopniki kmetijstva — seveda so združili s tem zahtevo, da postanejo tudi zemljiški posestniki deležni dobrot starostnega zavarovanja.
Dajatve bolniškega zavarovanja so znatno zvišane s tem, da se je doba bolniške podpore od 20 tednov raztegnila na eno leto. S tem, da Be boleznina ne odmerja več na podstavi „v okraja običajne" dnevne mezde, temveč po pripadnosti k mezdnemu razredu, se deloma zvišujejo denarne dajatve blagajnic. Dosedanja podpora porodnic se izpolni v izdatno varstvo mater. Zdravnifiko vprašanje se natanko na novo ureja.
Avtonomija bolniških blagajnic, torej odločilni vpliv delavcev na upravo, glasovno razmerje dveh tretjin delavcev k eni tretjini podjetnikov, ostane neiz-premenjeno. V varstvo manjšin se vzpre-jema proporcionalni volivni zis'.em. Dosedanja blagajniška organizacija v okrajne obratne, zadružne, društvene bolniške blagajnice in bolniške blagajnice bratovskih skladnic se ohranja v moči. Cela vrsta določil je naperjena zopur pritlikave blagajnice, ki niso sposobne mnogo storiti.
Zavarovanje proti nezgodam.
Ob reformi in izpopolnitvi socialnega zavarovanja se je moralo rešiti nujno vprašanje finančnega saniranja zavarovalnic proti nezgodam.
Dosedanje izkušnje v Avstriji kakor v Nemčiji govore za to, da se obrani r moči postopek zalaganja z glavnico. Težko pa bi bilo brezpogojno zaukazati, da se plačajo pri različnih zavodih doslej nastali primanjkljaji s primernim zvišanjem prispevkov. Načrt hoče marveč omegočiti, da se v ta namen določeni dodatni prispevki odlagajo tako dolgo, da je pomnožitev dohodkov neizogibna, ako naj se ne načne imovina z »voda. Dotlej naj se dohodki kontingentirajo tako, da skupno breme zneskov zavarovanja proti nezgodam, ki jih plafuje na leto industrija, narašča le v razmerju stopnjevanja cele mezdne vsote.
Dajatve se torej v bodoče ne bodo preračunjale po skopni vsoti mezd podjetja, temveč zavarovalni prispevki se bodo ločeno preračunjali in pobirali od vsakega posameznega zavarovanega delavca, ki je v razvidnosti pri okrajnem uradu. —
Važna izprememba glede prispevanja je v tem, da izreka načrt zakona, da odpade desetodstotni prispevek delavcev, tako da bi bilo bremena zavarovanja proti nezgodam v bodoče nositi edino le podjetnikom.
Zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje.
Obča vodila.
Za rešitev problema zavarovanja a onemoglost iu slaruiiatga zavarovanja delavcev je vlada v leta 1904 izročila javnosti »program*1, o katerem ho je izjavila cela vrsta interesentov. ZaBti po reformi volivne pravice za državni zbor pa se je pojavilo gibanj?, ki terja, da se delavsko zavarovanje razš.ri v sccialno zavarovanje. Vlada so ni mogla upirati tem željam, ker izvira stremljenje po starostnem zavarovanju in zavarotaiju za onemoglost iz razmer, ki nis izključno lastne indaUrijskema delavstvu, tomreč ae nahajajo poveem splošno pri gospo-
darsko slabejših sloj.h. Nikakega dvoma ni, d.n se potreba, skrbeti za stare dni ne omejnie na nesamohtojne osebe, ki so navezane na mezdo ali plačo, temveč d« jo ta potreba razširjenejša, ki obsega tndi vso tiste samostojno pridobivajoče osebe, ki svoj poglavitni dohodek ne dobivajo iz glavničnih donosov, temveč iz osebnega dela in bo po svojem celem življonju enake mezdnemu delavstvu.
Sovoda se je bilo tre-ba ob privzetja samostojnih oseb ozirati na njihove posebne, td razmer delavstva različne razmere, in zato ni moglo nastopiti v vseh ozirih enako ravnanje. V prvi vrsti je morala nastopiti ta enakovrstnost pri državnem prispevka, ker ga daje država brez vsake protidajatre. Dajati ga je k vsaki renti brez izjeme v enaki izme.i.
Daljnja enakost se nanaia na občo dolžnost zavarovanja. Izkušnje dokazujejo, da ima uspeh le prisiluo zavarovanje.
Razmere delavstva so od razmer samostojnih oseb različne v toliko, da stoj; pri delavstvu v ospredju zavarovanje za pnmer onemoglosti. Delavec, ki je navezan edinole na mezdni dohodek, obrabi polagoma svojo delavno moč in mora potemtakem v najčeščih primerih že pred časom iskati preskrbe. Zavarovanje na starostno rento je pri njem večinoma brezuspešno, ker starosti, v kateri se prisodi taka renta, po navadi ne doseže več kot aktiven delavec. Izkušnje, ki so bo opazovale r nemški državi, so dokazale to dejanstvo in zato so ob reformi zakona o zavarovanja za onemoglost in starostnem zavarovanja v leta 1809. ta zakon imenovali zakon o zavarovanja za onemoglost.
Pri samostojnih osebah pa stoji pravica do preskrbe v starosti vsekako v ospredju. Obrtnik ali kmetovalec, ki posveča polno moč Bvojega življenja iz-vršenja svojega zemljišča, hoče imeti nado, da bo megel počivati, ko doseže določeno staroBt, ne da bi bil navezan na podporo Bvojcev ali da bi bil v nadlego preBkrbi ubožcev.
Na glede na to bi bilo pri gospodarsko samostojnih osebah tehniško jedva mogoče dognati onemoglost. Varna poizvedba, kdaj je obrtni ali kmetijski podjetnik vsled popuščanja svoje fizične delavne moči v nevarnosti glede svojega obstanka, bi ne bila izvršljiva. Zaradi tega je pri samostojnih osebah polagati glavno važnost na Btarostno zavarovanje.
Ša droga okolnost govori tndi zoper zavarovanje samostojnih oseb za onemog ost. Statistična preiskava sestavka po starosti kaže, da je pri ssmottojnih osebah zataroviliotehaliko znatno neugodnejši, nego pri delavcih. Mlajši starostni razredi so namreč pri samostojnih osebah zasedeni mnego slabeje, višji pa mnego močneje. Zavarovanje samostojnih oseb za onemoglost bi torej povzročilo preveliko zvišanje stroškov.
Na drogi strani se je pa ta moment, na prehod nesamostojnih k samostojnim poklicem, ob nredbi zavarovanja ozirati v veliki meri. Z*kaj ta prehod, to prestopanje od nesamostojnosti k samostojnosti nsj se no otežuje, temveč nasprotno pospešuje. It tegtt sa podaja potreba združiti Bamo&tjjno oueba ia delavce v enotni zvezi in v enem krtgu rizikov tako, da dslsvec ob prehoda k samostojnosti enostavno nadaljnje zavarovalno razmerje. Oa izgubi sicer pričakovanje ret te za cnrmcglost iu ostane omejen na starostno rento. Časi prispevanja, ki jib je prebil kot nesamostojna oseba, pa se n,u vrainnijo v polni mer.
Starostno zavarovanje in zavarovanje za onemoglost zagotavlja naslednje
rente in dajatve:
Delavec dobi z donšetim 65. letem starosti starostno rento. Ako onemore pred tem časom, dobi rento za onemogle.
Samostojna oseba dobi v enaki starosti staroBtno rento.
Višina rento za onemoglega ali starostne rente je odvisna od dobe in višine vplačevanja. Zaostalim se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Nadalje bodi pripomnjeno, da se ženskim zavarovancem, ako se poroče, vrne polovica za nje plačanih prispevkov.
O višini
vplačil pojasnemo v prib. št. s tabelo. Pri tem je pripomniti, da je državni prispevek 90 K k vsaki renti že vračunjen. Pri delavcih, bo zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso prispevno dobo v istem mezdnem razredu. Ako prestopijo is nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi raslo tudi pričakovanje in ž njim renta.
Krog zavarovancev.
1. Nesamostojni. Zavarovanja so zavazani: industrijski, obrtni in kmetijski delsvci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domačo perice, postrežnies itd (okroglo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16 letom starosti; isvzete od nje so že onemogle in več nego šestdesetletne osebe. Prav tako niso zavarovane osebe, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K.
(Dalje prid*.)
Javni shod
je sklical za minolo nedeljo deželni poslanec g. Miha Zega in sicer v Kalu, katerega se je udeležilo veliko domačinov; tudi iz sosednjih občin je došlo mnogo veljakov vkljub skrajno neugodnemu vremenu. Prostori g. Bratuša so bili natlačeno polni, možje so stali ie zunaj dvorane in ca hjdnikih. Prišlo je na shod tudi nekaj nasprotnikov, od katerih se je pa koj spoznalo, da malo ali nič no razumejo. Hiteli so ugovarjati, a sami niso vedeli, kaj hočejo.
Posl. Zega je poročal o cestah na Kanalskem, za katere ae cestni odbor kanalski mnogo tradi, da bi se kolikor mogoče zboljšale. Vsi navzoči veste, kaj je cestni odbor v dražbi naših državnih poslancev napravil, da bi spravil velike načrte in projekte, ki so se naredili sa ceste na Kanalskem, ki so v nsjžalost-nejšem stana, v pravi tir, da bi našli odmev na tistem mesta, od katerega pričakujemo največje pomoči. To se nam je deloma posrečilo po velikem tradu in napora. Bil sem te dai v Trsta pri namestnika, katerega sem prosil, da bi vlada zvišala prispevek za naše caste in sicer za tiste ceste, za katere je vlada svoj prispevek že dovolila. Naslikal sem mo žalostni položaj krajev in ga prosil v imena prebivalcev, naj bi bo ne zahtevalo od revnih prebivalcev, da bi oni sploh kaj prispevali za gradnjo čast. Namestnik mi je rekel, da bo vladi predlagal, naj zviša državni prispevek za ceste na Kanalskem od 00% na 80%. Našim posestnikom smo s tem spet zbili ž njih pleč še precejšnjo butaro.
Ker nam je ta vladni prispevek zagotovljen, bi bilo dobro, da bi cestni odbor najel potrebno posojilo za cesto iz Avč do Lsvpe, ki je najbolj potrebna, to pa zaradi tega, da bi se delo pospešilo in da bi se skoro že začelo. Cestni odbor bi posojilo vrnil, ko bi vlada v gotovini izplačala 80% prispevek. Zborovalci so z zadovoljstvom vzeli na znanje ta predlog.
Gosp. potlanec je nadalje govoril o razmerah v Jt žel nem zbora goriškem ter podučil navzoče, zakaj sedanji deželni zbor ne dela. Kekel je, da se asi-Ijajejo v dežslni odbor ljudje, ki imajo malo pojma o deželni upravi, ki znajo dobro zabavljat), a nič delati. V dežel-
nem odbora je treba itrokovnjakov, ki imajo prakso. Rekel je, da mn je dr. Tama pripoTedoral, da se je moral on akoraj 2 leti ačiti in proačerati deželno opravo, Se le potem da ae jo apaičal t razne deželne zadere. Sedaj, ako prideta 2 nora odbornika, bo treba Bpet 2 leti, predno ae kaj nandita o deželni opravi. Ia zakaj naj mi plačujemo take može, ačence, ko imamo atrokovnjake v avoji sredi V Naši naaprotniki ao hoteli naš klnb iztisniti iz deželnega odbora. Tema smo se aprli in no bomo dopastili, da bodo opravljali deželno gospodarstvo poalanci in odborniki, izvoljeni t mestih in v trgih. Mi amo kmečki poslanci, mi amo izvoljeni od večine kmečkega pre-bivalatva na Goriškem in mi hočemo za to prebivalstvo svojega odbornika. Od tega ne odnehamo. Dalje je rekel, da tržaški namestnik je priocipijelno proti razpustitvi deželnega zbora in npa zatrdno, da pride do kake poravnave. Dj poravnave pride koj, ko bo naiemn kmečkema Ijndstva zagotovljen v deželnem odbora en mandat.
Zborovalci ao z velikim zanimanjem sledili govora g. poalancs. Nekateri na-aprotniki ao skušali z medklici motiti govornika, a so ae le OBmeiili.
Govoril je tudi g. karat Gerbec o naiih razmerah in sprejela se je na to resolucija t zadori nepoatavnega postopanja od strani nekih c. kr. organov pri volitvi t kmečkih občinah goriške okolice.
Shod je bil lep. Ljudstvo je poučeno o nasilnem postopanja liberalcev v deželnem zboru. Ljudstvo odobrava postopanje naiih poslancev. Naši poslanci branijo kmečke koristi, oni delajo za ljudstvo in sicer nesebično, edino za naie kmečko ljudstvo, ki tudi spoznava, kje ma je iakati odkritih prijateljev. Za blagor kmečkega ljudatva naprej!
Loterijske številke.
7. novembra.
Trst.............. 38 24 68 11 3b
Line ....... 40 11 21 53 25
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na (I»žell svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od niega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
^ Odlikovana pekarija ^ 1» sladfllntrna %/■	^
t K. Draščik |
♦ ♦ : ♦
S
!
v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega pecivu, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. l*ri-poroča hc sl. občinstvu. Cene ~	Jako nizke.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— ugodnejših krajev :
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino K 1'04 Marsiglia ... K 1'28 istrsko	„	„	1'20	Iiombay. . . . „	120
Corlu	„	„	1'20	Bari.................  HO
Puglio	„	„	1-28	Lucca.................IGO
Jesih vinski	najfinojSo . . . „ 2-—
Milo iu luči.
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-rainario 10.
L ZORNIK
Gorica — Gorica
sedaj Gosposka ulica 11.
priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jager perilo, ovratnice, rokavice, nogavice, dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi -------
Cerkvena mizarska dela
9 rimskem in gotišhem slogu
izdeluje
V
fl. Černigoj-Gorica.
Prodajalno Katoliškega tisk. MM = v Trstu —
pri ueliki pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev, rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. . t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na plalno z lepim okvirjem.
Zaloga tishouin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z vclcspoštovanjem
»Katol. tisk. društvo" TRST.
A. Fajt
MM
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
pekovski mojster v Gorici,
tekaličče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvršuje naročila vsakovrstnega pccivaza nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najfinejše pecivo.
Svoji k svojim!
8 Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskino (ttikflievo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim b o I cz n i m In splošni telesni slabosti.
Izvrna steklica tega olja na, ravnormene barve po K 140 bele barve K 2.
Trskino ieleznato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki,
golše, malokrvnost itd. itd.
Cena cnc htcklonicc je 1 krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno I/. Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo steklenice, /ato za-morem jamčiti svojim čč. odjemaleem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. -	—	—	■■■—..-z-.	.	—
Criatofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnim oljem.
-  Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —
axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 8. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
9
Svoji fe svojimi
EnnnnDraEraEnffilHHHEraE(BBIBEiaEiaHBEIHaSI£B(Et