YU ISSN 0040-1978 Dobro gospodarijo (stran 2) Kdaj v Ptuju prometna obvoznica (stran 4) Ormož - grozdje pod snegom (stran 5) Varaždinski likovniki razstavljajo (stran 6) LETO XXXIII., ŠT. 45 Ptuj, 13. novembra 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 40 LETNICA V. DRŽAVNE KONFERENCE KPJ Titovo delo živi in mora živeti v petek, 7. novembra so se delo- vni ljudje in občani ptujslce občine v velikem številu udeležili osrednje občinske proslave ob 40-letnici V državne Konference KP Jugoslavi- je. Najprej je zbranim spregovoril Jože Botolin, predsednik OK ZKS Ptuj, ki je opisal pomen konfe- rence, saj ima izjemno vlogo v zgodovini Zveze komunistov Jugo- slavije. Zatem je opozoril na aktu- alne naloge v današnjem zaostre- nem gospodarskem trenutku, ko si morajo vse subjektivne sile priza- devati za uresničitev zastavljenih ciljev. Seveda zveza komunistov ni edini dejavnik za razvoj in uresni- čevanje socialističnega samoupra- vljanja in za nadaljnji napredek družbe. Vendar je od tega, kolikor ji bo uspelo vzpodbuditi, združe- vali in krepiti nosilce samoupra- vnih procesov, v bistveni meri od- visna stabilnost socialističnega raz- voja naše družbe. Jože Botolin je med drugim povdaril: ,,Na občinski ravni je treba zao- striti odgovornost komunistov, posebej odgovornost komunistov v izvršnih organih skupščin in v upravnih organih ter komunistov v poslovodnih strukturah, pa tudi odgovornost osnovnih organizacij, če te pri svojem delovanju ne pri- spevajo k uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Zveza komunistov mora povsod delovati v^ skladu z družbenim in- teresom, le tako ne bo vprežena v voz tehnobirokratskih, lokalisti- čnih, podjetniških in drugih nega-" tivnih teženj ter pojavov. To po- meni tudi, da se mora odlepiti od različnih investicijskih projektov in vseh oblik porabe. To bo tudi omogočilo kritičnejši odnos v po- sameznih primerih, ko se dogovor- jene usmeritve, dogovorjena poli- tika, p i najsi gre za investicije ali tudi za druge vrste porabe, ne uveljavlja. Pri vseh investicijah je 'treba izhajati iz dohodkovne mo- žnosti temeljnih in delovnih or- ganizacij ter občine in iz gospodar- ske smotrnosti in utemeljenosti." Zatem je predsednik konference skupaj s sekretarjem komiteja OK ZKS Dimčetom Stojčevskim pode- lil članske izkaznice 19. novo spre- jetim članom zveze komunistov. nato pa 40 občanom, ki so že 30 let aktivni člani partije, podelil knjižne nagrade. V kulturnem programu, ki so ga izvedli pev.ski zbor OŠ Tone Zni- darič, vojaki ptujske vojašnice, re- citatorji srednjih šol in gledališki igralec Jože Zupan, smo slišali partizanske borbene in revolucio- narne pesmi vmes pa povdarke iz govora tovariša Tita na V. državni konferenci KP Jugoslavije, ki je bila pred štiridesetimi leti v Dubra- vi. Sledil je posnetek govora tova- riša Tita na 11. kongresu ZK Jugoslavije, njegove besede pa so zvenele med izvajanjem pesmi Druže Tito, mi ti se kunemo. Ob tem so se občani še enkrat poklo- nili velikanu naše revolucije, mol- če, a z dvignjeno glavo in s trdnim prepričanjem v srcu, da Titovo delo živijn bo živelo. N. D. Udeleženci proslave med govorom Jožeta Botolina na proslavi v CSUI Ptuj. (Foto OM) AKTIVNOST JE POTREBNO IZBOLJŠATI Člani komiteja OK ZKS Ptuj so ugotovili, da z aktivnostjo članst- va, osnovnih organizacij in konfe- rence ne moremo biti zadovoljni. Gre za to, da se komunisti premalo vključujejo v vse tokove našega živ- ljenja in dela, pa naj bo to v krajev- ni skupnosti, delovni organizaciji. Premalo se namreč vključujejo v aktivno ugotavljanje in razreševa- nje problemov zlasti svoje sredine, preveč so pasivni in prevečkrat pri- čakujejo, da jim bo nekdo drug re- ševal težave in njihove probleme. Pravgotovo dobro vemo, da svoje težave najbolje poznamo in da smo odgovorni za njihovo razreševanje, tega pa v praksi ne izvajamo. Za- kaj? Verjetno je vzrok v slabem po- znavanju stanja, ne prizadevamo si, da bi se seznanili z vzroki težav in logična posledica je pasivnost do problemov svoje sredine. V osnovnih organizacijah bo te- mu potrebno nameniti vso pozor- nost. Prav bo, če v svoji sredini preverimo našo aktivnost, aktiv- nost slehernega člana in organizaci- je. Pri tem ne smemo izvzeti nobe- nega člana — tudi iz poslovodnih struktur. Pri programiranju aktiv- nosti pa je bolje, da se aktivno loti- mo manjšega števila področij in ne vsega naenkrat, le tako lahko priča- kujemo kvalitetnejše in bolj učinkovito delo. Člani komiteja so pozornost na- menili tudi organiziranju zasebnega dela kmetijstva ptujske občine, proučili bodo najustreznejšo meto- do dela za hitrejšo rešitev. Beseda je bila tudi o predlogu razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in števila oddelkov 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji s po- sebnim poudarkom na mestu in vlogi CSUI Ptuj. Člani komiteja so menili, da je predlog delno zapira- nje poti izobraževanja naših otrok, saj predlagano število oddelkov ni v sorazmerju s številom otrok na tem območju. Zato si bomo priza- devali za pridobitev pratrebnega šte- vila oddelkov, tudi dislociranih. Veliko težavo pri tem pa predstav- ljajo neizdelani plani kadrovskih potreb naših delovnih organizacij. Ob aktivnosti članstva pa bo po- trebno izboljšati tudi usklajenost dela družbenopolitičnih organiza- cij. Skupne naloge, ki so pred na- mi, so: usmerjeno izobiaževanje, nagrajevanje po delu, organizira- nost gradbeništva, financiranje KS, organiziranost zasebnega kmetijst- va in preskrba. 1. kotar Zavest in solidarnost Skupaj 7. današnjim Tednikom je izšel tudi Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. V njem so objavljeni sklepi o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek za vseh 11 krajevnih skupnosti z območja Ptuja in za KS Kidričevo. V vseh teh KS bo referendum v nedeljo, 7. decembra, ko se bodo krajani odk>čali za program razvoja svoje krajevne skupnosti v letih 1981 — 85. .saj je njegova uresničitev predvsem odvisna cxl pri- spevka delovnih ljudi v krajevni skupnosti. Poleg tega pa samoprispevek pomeni tudi solidarnost, ne le v Ptuju, kjer bomo del samoprispevka namenili za skupni program, temveč solidarnost do posameznih vasi. sosesk ali ulic vvsaki krajevni skupnosti. Vreme je letošnje leto kmetijstvu Vse prej kot naklonjeno, saj je Povzročalo težave pri spomladan- skih opravilih, skozi leto je oviralo ndrmalno rast in zorenje poljščin, tik pred začetkom spravila pridel- ka so nam zagodle poplave in pov- zročile precejšnjo škodo, najhuje Pa je v tem času, ko vreme ne do- pušča spravila še precejšnih količin l^oruze, sladkorne pese, krmne pe- dokončanja setve in tako nap- rej. Kmetje so nejevoljno čakali, kdaj ^ sneg skopnel, ta pa je izginjal ^se prepočasi in že prejšnji teden ^ se nekateri kljub vsemu lotili ^ela. Nekateri so pod snegom is- '^fli iaholka. drugi so pospravljali repo, zelje, trgali koruzo, proti Ormožu so vse dni vozili tovornja- ki in traktorji naloženi s sladkorno peso, velike količine razmočene ze- mlje, ki so se je držale, so pričale o nadvse težkih pogojih za spravilo tega pridelka. Njive so razmočene, tu in tam je na njih št krpica snega, traktorji kljub temu orjejo, težki stroji se pogrezajo, kolesa se vrtijo na mes- tu. Kljub vsemu moram vztrajati, si je morda mislil traktorist na sli- ki. Danes je ponedeljek, več kot teden smo /e zamudili, pa tudi da- našnja vremenska napoved ne obe- ta nič dobrega. JB Kolesa s« se \rlela na meslu SEKRETARIAT IVIS ZKS MARIBOR SKUPNE NALOGE V PODRAVJU Na seji članov sekretariata medobčinskega sveta ZKS, kije bila v sredo. 5. novembra, so sodelovali tudi Gorazd Mazej, predsednik MS SZDL. Franc F-"islrovič. predsednik MS ZSS in Janez Pograjc. predse- dnik Medobčinske gospodarske zbornice. Seja je pomenila delovni dogovor za izvedbo nalog, ki so skupnega pomena za celotno Podravje. Dogovorili so se, da se bodo družbenopolitične organizacije v vseh petih občinah regije lotile nalog na področju usmerjenega izobraževanja, stanovanjskega gospodarstva, sistema nagrajevanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov, naložb in nekaterih drugih nalog. Glede usmerjenega izobraževanja so ponovno povdarili, daje eden odločujočih kvalitetnih dejavnikov planiranja razvoja, vendar je v planskih dokumentih premalo izpostavljeno. Dogovorili so se tudi, da bodo obiskali vse večje sestavljene orga- nizacije in organizacije združenega dela, ki načrtujejo investicijske naložbe, da bi se v teh okoljih pogovorili o realnosti teh naložb. V razpravi so člani sekretariata opozorili, da niti družbenopolitične skupnosti niti regija nima dolgoročnega razvojnega načrta, kije nujno p s kruhom. Potrošnik namreč mora imeti srečo, da po 15. uri lahkoše izbira med dvema vrstama kruha, po 17. uri pa navadno kruha več ni možno dobiti. Naj opišem samo stanje, ki sem mu bil priča 3. novembra ob 17. uri: prodajalni v Lackovi ulici — prazne police, v Blagovnici in pri Nami prav taki-^ brez kruha, le pri ■>.Firaniv. sem šuilybj| zadnjt^gj^i '>turisla.17. urji navadni; ni več ' r--,-, ■ . - ■ ■ i Prepričan s<-m. da inu Iiitcs cisto ek;>n'',mNki mterc.s. da nudj kupcem !e liNte vrste kriiha. ki imajo višjo cent., vpra.^ujem se pa. ali je t.; . d(' potr-išnika'!' TEDNIK ~ 13. november 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Za iH>moten potek tekmovanja je skrbela žirija, od leve: Komnen Žar- kovič, Vinko Cimerman, Zdenka Potočnik in Vladimir Krničar Posnetek: Fi M Zmagovalna ekipa i/. OŠ Miklavž pri Ormožu (desno) P(»snetek: Silvester Žnidaršič KVIZ TITO-PARTIJA-REVOLUCIJA Občinska konferenca ZSMS Ormož je v per tek, 31. oktobra izvedla občinsko tekmovanje ,,Mladost v pesmi, besedi, in spretnosti" s kvizom znanja ..Tito—Partija—revolucija". V tekmovanju so se pomerile osnovne organizacije ZSMS iz krajevnih skupnosti Miklavž pri Ormožu in Obreža, osnovnih organizacij na osnovnih šolah pii Miklavžu in Središču ob Dravi ter osnovne organizacije mladih v TOZD Zarja Ormož. V vsako ekipo so bili vključeni tudi pripadniki JLA iz Ptuja, s katerimi mladi iz občine že vrsto let usp)ešno sodelujejo. ..Prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti s kvizom znanja Tito—partija—re- volucija ima posebno mesto v dejavnosti OK ZSMS Ormož. Pokazalo se je, da je to priredi- tev, ki vsako leto združi mlade iz naše občine s pripadniki garnizije Ptuj, da to sodelovanje ne ostane brez rezultatov, ga je potrebno razširiti še na druga področja dela ZSMS v naši obči- ni," je v uvodu v prireditev povdaril sekretar OK ZSMS Ormož, Jože Borak. Organizacijo prireditve so izpeljali mladi iz osnovne organizacije v Obrežu, ki so se v tem delu zelo izkazali. Gledalci, ki so v petek zvečer zasedli vsa prosta mesta v novem domu kulture v Obrežu, so spremljali zanimivo tekmovanje mladih v znanju o TITU, NOV, samoupra- vljanju, neuvrščenosti, . . . Manifestaciji zna- nja se je v Obrežu pridružila pesem, folklorni ples, recitacija, predstavili so se instrumentalisti iz garnizije Ptuj, pevska skupina od Miklavža in folkloristi iz Obreža. V tekmovanju, ki je bilo zelo izenačeno in na zavidljivi ravni, je zmagala ekipa osnovne or- ganizacije iz osnovne šole Miklavž, ki je na vsa vprašanja pravilno odgovorila in dosegla 25 točk. Drugo mesto sta si delili osnovni or- ganizaciji mladih iz TOZD Zarja Ormož in mladi Lz Obreža s 24, sledijo mladinci iz osnovne šole Središče s 23 in osnovna organiza- cija Miklavž s 15 točkami. V zmagovalni ekipi so odgovarjale mladinke Marta Mihalič. Jovita Tramšek in Vida Munda ter vojaki Milenko Džajkič, Igor Lukšič in Vili PSeničny. Zmagovalna ekipa bo primerjala svoje znanje na regijskem tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki bo naslednji mesec v Mariboru in se skušala uvrstiti za republiško tekmovanje. Fi M USMERJENO IZOBRAŽEVANJE- KVALITETNI DEJAVNIK PLANIRANJA Zal to za i^an kadrovskih potreb v ptujski — pa tudi v marsikateri drugi občini — ne ve- lja. Plan o katerem je bilo prvikrat bolj glasno slišati na petkovi seji Sveta za vzgojo, izobraže- vanje in kulturo pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, je bolj ali manj nerealen. Do leta 1985 bi v občini potrebovali 877 delavcev s poklicno šok). 600 s srednjo. 284 z vgjo in 150 delavcev z visoko šolo ter 3 magistre oziroma doktorje. Si- cer so te številke glede na predvideno stopnjo rasti zaposlovanja realne, ne prikazujejo pa dejanskih potreb po delavcih. Predstavniki Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, ki so se poleg članov komisije za izobra- ževanje pri občinskem svetu ZSS Ptuj, predsta- vnikov izobraževalne skupnosti in predstavnika mariborske organizacijske enote Zavoda za šol- stvo SR Stovenije udeležili petkove seje so povedali, da se podatki v planu ne ujemajo s podatki, ki jih ima srednješolski center. V glavnem je šlo za razpravo o mreži šol, ki jo je objavila Izobraževalna skupnost Slovenije, saj je bilo potrebno sprejeti odločitev o številu in o usmeritvah 1. letnikov srednjega usmerje- nega izobraževanja. Po predlogu bi naj v ptuj- skem centru izobraževali v 22 prvih letnikih pet samostojnih usmeritev, o dislociranih oddelkih pa se je potrebno posebej dogovarjati z matičnimi šolami. Na omenjeni seji so sprejeli predk)g za naslednje samostojne usmeritve: ekonomsko, družboslovno, kovinarsko predelo- valno, metalurško in kmetijsko, kot je zapisa- no v predlogu. Pokrg tega bi naj v Ptuju izobra-« ževali še v dislociranih oddelkih jiaravoslovno smer, pedagoško (dva oddelka), zdravstveno, tekstilno konfekcijsko in še usmeritev za gostin- stvo in turizem. Predlogi so nastali že v času spomladanskih razprav o usmeritvah v posame- znih občinah in temeljijo na izraženih potre- bah delovnih organizacij. Vendar je bilo v raz- pravi ugotovljeno, da potrebe po izobraževanju v teh usmeritvah v kadrovskem planu za občino niso zajete. Glede na to je moč ugotoviti, da kadrovsko planiranje v organizacijah združenega dela še vedno premalo resno zastavljajo, poleg tega pa je močno odvisno od planiranja investicijskih naložb. V večini delovnih organizacij namreč trdijo, da bodo kadre potrebovali le, če bodo uresničili načrtovane naložbe. S tem pa je tesno povezana štipendijska politika. Ce učencev ne štipendirajo, bodo težko prišli do ..svojih" ka- drov ali drugače povedano — ..ukradli" jih bodo tam. kjer jih pač imajo. Iz tega pa sledi ugotovitev, da ne upoštevamo v republiki spre- jetih dogovor o kadrovski in štipendijski politi- ki. večji problem pa se odpira na drugi strani. V ptujski in ormoški občini končuje skupno osmi razred osnovne šole 1.400 učencev, ki bi naj nadaljevali šolanje v ptujskem centru, delno pa tudi v ostalih centrih usmerjenega izobraže- vanja. Glede na to. da novi predlog razmestitve programov in oddelkov 1. letnikov usmerjene- ga izobraževanja predvideva 5 oddelkov manj kot jih je v centru letos, bi se lahko v prvi le- tnik, — če ne štejemo dislociranih oddelkov — lahko vpisalo le 660 otrok. Skupaj z dislocira- nimi oddelki se število vpisnih mest povišuje na 9(X), če upoštevamo, da štetje razred 30 učen- cev. To pomeni, da še vedno ostaja precej učen- cev, ki se bodo šolali v drugih centrih, predvsem v Mariboru. Ob tem pa je potrebno omeniti, da se bo potrebno o dislociranih oddelkih šele dogovoriti z matičnimi šolami. Zato so delegati na petkovi seji predlagali, da bi v podravski regiji povišali predvsem število oddelkov peda- goške usmeritve iz 5 na 6 oddelkov, saj je med mladimi za ta poklic precejšen interes, poleg te- ga pa se zanj odloča vse več učencev, ki so imeli v osnovni šoli odličen ali prav dober uSpeh. Se- veda pa s tem ni rečeno, da je mogoče učence, ki bodo uspešno zaključili šolanje v tej ali v ostalih usmeritvah, mogoče tudi zaposliti v ptujski občini. Dejstvo je, da imamo v občini mnogo več mladine kot je lahko zaposlimo, pa vendar ji moramo — če je to seveda mogoče — omogoči- ti izobraževanje pod kar se da ugodnimi pogoji, torej blizu doma. Ce pa to ni mogoče, je potre- bno s pravilno štipendijsko in kadrovsko politi- ko v regiji in v republiki zagotoviti tako izobra- ževanje kot kasnejšo zaposlitev. Ker so kriteriji za odpiranje dislociranih oddelkov dokaj ozki. so delegati predlagali spremembo 4. člena osnu- tka družbenega dogovora o razmestitvi in izva- janju vzgojno izobraževalnih programov usme- rjenega izobraževanja v SR Sloveniji. Poleg te- ga so sprejeli še predlog o imenovanju koordi- nacijskega odbora za usmerjanje vpisa za ptuj- sko in ormoško občino, seveda za vpis v ptujski center izobraževanja. K množici podatkov naj navedemo še, da je 36 odstotkov učencev v CSUI iz nerazvitih območij v ptujski in ormoški občini, kar 80 od- stotkov učencev pa je potnikov. Po socialni strukturi pa so učenci pretežno iz delavskih in kmečkih družin. Najbrž bi bilo nerealno pri- čakovati. da bi lahko večji del teh učencev izo- braževali v Mariboru, glede na skromne domske zmogljivosti. Ob vseh teh problemih pa se pojavlja še vpra- šanje poklicnega usmerjanja učencev. Znano je, da bi naj bilo razmerje v izobraževanju 30 : 70 v prid proizvodnim poklicem. To razmerje je bilo leta nazaj prav obratno, v zadnjih letih pa se nekoliko izboljšuje, pa še zmeraj ne tako, kot bi bilo želeti. Zato je potrebno tudi na področju poklicnega usmerjanja storiti mnogo več kot doslej, posebej pa okrepiti za to usposobljene službe. Predlogi o samostojnih usmeritvah in o dislociranih oddelkih, ki so bili sprejeti na pe- tkovi seji, so danes tudi osrednja tema na seji koordinacije za usmerjeno izobraževanje pri Svetu skupnosti podravskih občin. Današnji predlog na ravni regije pa bodo seveda obravna- vale še posebne izobraževalne skupnosti in izo- braževalna skupnost Slovenije. Najbrž dogovor o usmeritvah v regiji ne bo toliko težak kot dogovor o razmestitvi in številu posameznih oddelkov v dveh centrih — v Ptuju in v Mari- boru. Glede dislociranih oddelkov v Slovenski Bistrici, Ormožu in v Lenartu je bil sklenjen dogovor že spomladi in najbrž ne bo spreme- nien. ND. ČESTITAMO OB JUBILEJU Na osrednji občinski proslavi ob 40-lctnici pete državne konfeience KP Jugoslavije, sta Jože Botolin, predsednik OK ZKS in DimčeStoj- čevski, sekretar OK ZKS Ptuj 40. komunistom iz ptujske občine podelila knjižne nagrade. Za 30 let \sestranske aktivnosti na raznih področjih življenja in dela so nagrade z iskrenimi čestitkami sprejeli; Danilo Samec, Karel Stanislav, Magda Ciaiser, Danica Radanov, Aleksander Po/iiik, Ljudmila Vu- čak, Jožica Celik, Matevž Kos, Na- da Ošo — Mihelič, Herman Berg- lez, Mirko Bernhard, Srečko Ar- nuš, LlicaArnuš, Rafael Mohorko, Kristina Jus, Ivanka Cuš, Anton Hor\at, llerbert Sorec, Ignac Purg, Viktor Peklar, Anton Sedla- šek, 1 rane /inko, Anton ?.agar, Ludvik Burjan, Marija Gradišnik, Jurij Mlakar, Alojz Veber, FJizabe- ta Herga, Jože Križančič, Anica Ostroško, Marija č erne, Jožef Ko- lar, Maksimilijan Sošter, Dragica Prelog, Ivanka Satej, Martin Sla- na, Maks Zmauc, Janko Meglič, Bogomir Kostanjevec in Srečko Je- žovnik. V imenu na};rajence> seje zahvali Vlaks Zmauc. (folo OM) V imenu nagrajencev se je zahva- lil Maks Zmauc in dejal, da si bodo komunisti še vnaprej po svojih naj- boljših močeh priz.adev^i za uresničevanje interesov celotne družbe, posebej še v času ustalitve- nih prizadevanj v našem gospodar- stvu. N. D. DELOVNO IZKORISTITI UGODNO DRUŽBENO VZDUŠJE V Kmetijskem kombinatu Ptuj je bila skupna seja komiteja OK ZKS in predstavnikov te kmetij.ske delovne organizacije. Beseda Je bila o trenutnih aktualnih nalogah in problemih družbenega dela kmetijstva ter izvajanju sprejetih nalog, usmeritev in sklepov, sprejetih na sqi občinske konference, na kateri je beseda bila o aktualnih nalog3h kmetijstva ptujske občine. Tokrat je bila seja namenjena družbenemu, v kratkem pa bo podobna seja tudi za zasebni del kmetijstva — gre za enotno organiziranje zasebnega dela kmetijstva ptujske občine, tocnge. združitev KZ Ptuj in KZ Dravsko polje Lovrenc. Osnovno ugotovitev seje, ki je bila 6. novembra, lahko strnemo v naslednje: delovno je potrebno izkoristiti ugodno družbeno klimo do problemov in nadaljnjega razvoja kmetijstva, vse s ciljem veqe proiz- vodnje hrane, naše skupne prednostne naloge. Družbeno vzdušje pa lahko izkoristimo le š pripravljenimi programi za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Zalo moramo vso skrb nameniti pripravi teh programov, ki pa morajo biti kvalitetni in i sklajeni. V Kmetijskem kombinatu F^uj so v primeijavi z rezultati preteklega leta v devetih mesecih letos dobro poslovali — vendar so še daleč od željenega in takšnega mesta kmetijstva, ki bo zagotavljalo vse pogoje za vedno večjo proizvodnjo hrane. Ta namreč zahteva velika vlaganja, družbeni del kmetijstva pa je prezadolžen. Ob tem pa so jim proizvodnjo in s tem rezultate dela močno zmanjšale neugodne vremenske razmere — naravne ujme— družbene obveznosti pa se jim povečujejo. Ugota- vljajo. da želimo razbremeniti naše gospodarstvo, v praksi pa lega še nismo dosegli. Ob neugodnih vremenskih razmerah,nasejisosezahvalilidijakom, vojakom in občanom za pomoč pri spravilu pridelka, jih tarejo težave pri jesen.ski setvi, pomanjkanje mineralnih gnojiL težave z zagotovitvijo deviznih sredstev, z likvidnostjo, skratka problemov je precej. Ob ob- ravnavi rezultatov gosptKlarjenja so na podlagi podrobne analize stanja izdelali akcijske programe za izboljšanje. V razpravi, ki je sledila obravnavi rezultatov dela in prihodnjih nalog kombinata, so udeleženci govorili o težavah v prirgi mesa in mleka, pospe.ševalni službi in kadri v kmetijstvu, organiziranju zaseb- nega dela kmetijstva, kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah (problem Pesnice) — o aktualnih problemih kmetijstva ptujske občine. Prav je. da s skupnimi močmi — usklajeno akcijo — pristopimo k delu za odpravo težav. 1. kotar Priprave na obansko programsko konferenco SZDL I )anes. 13. novembra se bo .sestalo pred.sedstvoobčin.ske konference .SZDL Ptuj nasvoji redniseji. Predvsem btxlo razpravljali o pripravah na občinsko programsko konferenco SZDL Ptuj. kije že .sklicana za pri- hodnjo sredo. 19. novembra. ( krni predsedstva so prejeli skrajšana poročila organov predsedstva m konference, kar bo osnova m razpravo na seji. V teh poročilih je obravnavana organiziranost, razvoj in kadrovska politika SZDL. družbenoekonomski odnosi v kmetijstvu in na vasi. družbenoekonomski odnosi in družbeno planiranje, uresničevanje gospodarske ustalitve v ptujski občini, kadrovska politika in kadrovska vpra.šanja, s posebnim poudarkom aa stalne kadrovske priprave na volitve, aktivnosti na področju spremljanja družbcnt)ckonomskega in pt)litičnega pokjžaja žensk, stanovanjsko gospodarstvo in stanovanjska samouprava v kra- jevnih skupnostih, uružbemvpolitično izobraževanje, informativno propagandna dejavnost, boj proti alkoholizmu in narkomaniji, varstvo človekov ega okolja, delo volilne komisije in k(H)rdinacije iji proslave in prireditve, nadalje podrt)čje ljudske obrambe, varnosti in družbeue samozaščite, odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, področje vzgoje, izx)bra- /evanja. kulture in znanosti ter družbene organi/racije in dru-štva. Kot delovno gradivo je /a dana.šnjo .sejo priloženo tudi poročilo o dosedanjem delu občinske organizacije SZDL in nakazama program.ska usmeritev za leto 1981. Programska seja občinske konference SZDL bo obsegala tudi točko »razrešitve in volitve«. Postopek teče že dalj ča.sa. ker gre za razrešitev sedanjega predsednika OK SZDL — 1 ranča Zadravca. ki na lastnoždjo odhaja nazaj \ delovno organizacijo MIP Ptuj. /.a novega predsednika OK SZDL pa je predlagana MARICA FAJT. tajnica skupščine občine huj S tem predlogom so bilese/nanjene vse krajevne konference SZDL. družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. Po- \stid je predloE dobil enotno podporo. rp Sodelovanje KS Banja in Heroja Lacka Rogoznica Predstavniki krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica so v dneh 7. in 8. novembra 1980 obiskali krajevno skupnost Banja v pobra- teni občini Arandjelovac v SR Sr- biji. Prvi razgovori o sodelo- vanju so bili ob letošnjem vlaku Bratstva in enotnosti, ko je delega- cija občine Arandjelovac obiskala krajc-vno skupnost Hcioja Lacka Rogoznica. Na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Arandjelovac je skupščina krajevne skupnosti Ba- nja sprejela sklep o sodelovanju s krajevno skupnostjo Heroja Lacka Rogoznica. Ob letošnjem prazniku občine Ptuj je delegacija občine Arandjelovac, v kateri je bil tudi delegat krajevne skupnosti Banja, ponovno obiskala krajevno sku- pnost Heroja Lacka Rogoznica in sodelovala na otvoritvi otroškega vrtca Jožefe Lackove. S tem so bili spostavljeni stiki in ustvarjeni po- goji, da se pristopi k iskanju kon- kretnih oblik sodelovanja v skladu z Listino o pobratenju občin Arandjelovac in Ptuj. Delegacijo krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica so v krajevni skupnosti Banja zelo pri- srčno sprejeli. Razgovori so bili konkretni in glavna misel, kije bila soglasno podprta z obeh stra- ni. je sodelovanje med krajani obeh krajevnih skupnosti, zlasti še med kmetijskimi proizvajalci. Do- gONorili so se, da bodo sprejeli samoupravni dogovor o sodelo- vanju in prijateljstvu, v katerem bodo podrobneje opredelili naloge organov krajevne samouprave in družbeno političnih organizadj ter oblike in nosikre sodetovanja. Do- govor bodo sprejele krajevne skupščine in krajevne organizacije ZKS, SZDL, ZZB NOV in ZSMS. Razgovori so se nadaljevali v de- lovnem kolektivu vinarske zadru- ge, v osnovni šoli in na vzorno urejeni kmetiji. Obiskali so tudi C enter izvenarmadne vzgoje mla- dine in grobnico Dušana Petrovi- ča-^neta na obronkih Venčeca, kjer je delt^acija v imenu vseh krajanov ' krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica položila šopek cvetja. Obisk v krajevni skupnosti Banja je bil izredno koristen in poučen tudi z vidika izmenjave izkušenj s področja dela organov krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. Sodelovanje obeh krajevnih skupnosti bo dragocen prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti ter poglabljanju prija- teljskih vezi med dek)vnimi ljudmi in občani socialističnih republik .Srbije in Slovenije. FB JUTRI SEJA OK ZKS ORMOŽ Jutri bo v Ormožu seja t>bčmNkc konference /veze komunistov, ki je bila sklicana že za 14. oktober, pa st) jo zaradi premajhne udeležbe prestavili. Na seji bodosprcgovonliodveh ptimembnih temah insicero vlogi in poUvžiiju krajevnih skupnosti in krajevne samouprave, nadalje bodotvcnili priprave za i/delavosrednjcročnih programov ter planirane invc-slicije v organizacijah /dru/cncga dela in krajevnih skupnostih. 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 13. november 1980- TEDNIK Gradijo dom občanov v soboto in nedeljo sov krajevni skupnosti Hudina—Brstje zastavili široko akcijo /a gradnjo doma občanov, kjer so prva dela /e /ačeli konec septembra. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Slane f ric nam je o akciji povedal: »Akcija je /elo dobri) uspela, mnogo k^-ajanovje prišlo tudi bre/ vabila in tako smo lahko prepričani, da bodo tudi ostale akcije, ki bedo potrebne /a gradnjo doma. uspele in bomo z gradnjo doma lahko hitro zaključili. Dom smo si že dolgo želeli, tudi pogrešali smo ga.« Za gradnjo doma združujejo sredstva krajani, mnogo je in bo prostovoljnega dela. z o7irom na stabilizacijske ukrepe pa so. kot je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti, s finančne strani nekoliko »prekratki«. Prav zalo velja pohvalili pobudo krajanov, da bi primanjklajaj finančnih sredstev nadoknadili s prostovolnim delom. V krajevnih skupnostih mesta Ptuja prav sedaj na zborih t)bčanov razpravljamo o srednjeročnem programu razvoja krajevnih skupnostih. V krajevni skupnosti Budina—Brstje bodo v naslednji petih letih po- skušali realizirati precej akcij, omenim pa naj nadaljevanje gradnje doma občanov, asfaltiranje ulic v naselju ureditev kanalizacije ob Belšakovi ulici, izgradnjo vodovoda, izgradnjo transformatorske po- staje . . . .sodelovali pa bodo tudi v skupnem programu, ki zajema gradnjo jasli za 100 otrok in izgradnjo kolektorjev. Težave so tudi s poplavami, saj se javljajo kar dvakrat letno in bo zato potrebno vode na tem območju nekako urediti. Ob koncu pa naj pohvalim .še mlade, ki so v vsaki akciji na pravem mestu. N. Kotar Prostovoljno delo, da bo dom hitreje zrastel FOTO: Kosi Spoznali vrednote svojega dela Občani vasi Drstelje so pričeli svojo vaško samoupravo pridno uveljavljati že leta 1975 in skozi njo pridno in marljivodelujejo kar kažejo .sadovi petletnega dela. Vas šteje skromnih pedeset hišnih številk in se razprostira po gričih, povezuje pa jo 4 km vzdrževane makedamske ceste in I km nevzdrževane. Vsako leto prispevajo del sredstev iz lastnih žepov kot »prostovoljni prispevek«, del sredstev jim na ta delež kot tudi ostalim vasem da KS in tako krpajo največje luknje, saj celotnega cestnega omrežja ne zmorejo. Tako so si dokaj dobrojiredili dovozne »glavne« ceste, sedaj pa so se pričeli spopadati z manj prometnimi. Na treh mestih jimTesto seka potok, ki ob nalivih močno naraste, zato so v letu 1976 zgradili dva mostova. Precej ozkih klancev so v letih 76 in 77 razširili. Skupaj s KS Grajena so izvedli akcijo mcxlernizacije ceste, ki meji s .sosednjo KS, kije bila naročnik. Tako sedaj iz Ptuja prek Mestnega vrha pripelje tudi avtobus po asfaltu v Drsteljo. lahko pa se po asfaltu pripelješ tudi prek Grajene. Da bijih ne mučila preslaba napetost v nizkonapetostem elektro omrežju, katerega so imeli napeljanega delno iz Grajene, delno pa iz Janežovc, .so si zgradili v letu 1979 dve novi trafopostaji za kateri so združevali sredstva s pdgovornosti. Na zboru, ki ga je KS organizirala v septembru letos o planskih dokumentih za novo srednjeročno obdobje so njihove misli šle naprej. Nisojih prevzele akcije in misel po počitku. V naslednjem obdobju želijo svoje krajevne ceste razširiti v potrebne širine, jih vzdrževati tako. da bodo sposobne sprejeti ob vsakem vremenu prevoz, želijo si telefonsko povezavo, pa modernizacijo ceste .lane/ovci —.ieršovci in še več drugih nalog. Zelje so velike, vendar tudi potreb ne manjka in prav gotovo bodo znali i/^uščiti najpotrebneje in ob )inventuri ',>b koncu novega sred- njeročnega obdobja prav gotovo nc bo manjkalo dobrih rezultatov dela « Besedilo in posnetek: .A K. Urejanje bankin ob pravkar asfaltirani cesti — sodelovali so stari in mladi Kdaj v Ptuju prometna obvoznica? Vse pogosteje ugotavljamo, da je mesto Ptuj prava prometna uganka. Strokovnjaki, .ki se ukvarjajo s to problematiko se iz dneva v dan srečujejo z novimi problemi in težavami. Vendar se vse skupaj le premika na bolje. Vsaj Tuliti je tako. Pred kratkim smo v ledniku obširneje pisali 0 prometnem vozlišču Ptuja, kjer smo se v pogovoru s strokovnjaki omejili le na pojasnjevanje ureditve lokalnega mestnega prometa in parkirišč. Tokrat pa je tema našega pogovora gradnja obvoznice v Ptuju. K razgovoru smo povabili najprej Ferda Vajngerla, člana izvršnega sveta SO Ptuj, zadolženega za urbanizem, stanovanjske zadeve, in! rastrukturo in prometno problematiko. O tej delni rešitvi cestne in prometne problematike v Ptuju je dejal: ..Razmišljanja o obvoznici so stara že nekaj let, vendar smo določene aktivnosti, ki so v eni fazi že realizirane, usmerili v konkretne dogovore z republiško skupnostjo za ceste v 1 jubljani. Tako smo se že dogovorili o finan- ciranju projektov idejne rešitve obvozne ceste v Ptuju. Na osnovi sklepa takratne 53. seje izvr- šilnega odbora republiške skupnosti za ceste, smo zastavili širok program aktivnosti, ki je potekal predvsem v naslednjih smereh: v uveljavljanju te obvoznice pri sprejemanju urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ptuja, s tem da smo definirali vse takrat znane pogoje, ki so narekovali izgradnjo obvozne ceste. Tako smo pri sprejemu urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ptuja v juliju 1979 to v zborih SO Ptuj tudi sprejeli. V obeh dokumentih je definirana trasa, oziroma koridor te obvoznice. Pri tem smo že takrat upoštevali, da je mesto Ptuj eno od prometnih vozlišč v SV Sloveniji, da se v to mesto vse bolj stekajo razni tokovi, predvsem tranzitni in ciljno izvorni promet. Tako iz pomurskega središča, kjer bo del prometa kmalu prenešen v smeri Lenart — Trnovska vas — Ptuj; modernizacija ceste na tej relaciji bo potekala v tem obdobju, kot tudi smerni tokovi prometa proti Ormožu in Varaždinu, ter najhitrejša povezava SV Slovenije prek Ptuja na povezavo s Sloveniko pri Slovenski Bistrici. Vse te ugotovitve smo v izvršnem svetu obravnavali in pristopili k izdelavi tako zvanega dokaznega materiala, predvsem prognoze prometa in prometne analize. Ta je dokazala, da je obvoznica v Ptuju nujno potrebna pred- vsem zaradi Ciljno izvornega in tranzitnega prometa, ki sta v porastu. Zadnji podatki kažejo, da je v SV Sloveniji največ tranzitnega prometa na območju celotne Slovenije, kon- kretno pa je najbolj obremenjena cesta Maribor — Ptuj — Macelj, ki prevzema 76 odtotkov celotnega tranzita v Sloveniji. Vemo, da ta cesta v tem planskem obdobju ne bo doživela širitve v štiripasovnico. Dejstvo je, da bo del tega tranzita preusmerjen prek Ormoža in Varaždina, seveda tudi prek Ptuja. Sicer si tega ne moremo drugače zamišljati, predvsem glede na propustnost te ceste in elemente, ki jih nudi. PoLeg teh ugotovitev sta prometna prognoza in analiza dokazali, da je glede na urbanizacijo Ptuja, njegov geostrateški položaj in številnih bistvenih elementov, obvoznica nujno potrebna. Že štetje, ki smo ga izvedli septembra 1979, je dokazalo, da ie na ptujskem mostu na dan povprečno 17.2(v4 vozil, s tem da se skozi Ptuj ti prometni tokovi preusmerjajo, tako, da smo prešteli v smeri proti Budini okoli 8.5(X) vozil dnevno. Ta podatek izkazuje potrebo po gradnji novega mostu, tako, da bi te prometne tokove razbremenili. Novi most bi naj prevzel prete/ni del te obremenitve, stari most pa bi obdr/ali za notranji promet." Ali bi s tem zares rešili vse prometne težave, ki tarejo Ptujčane? ,,S tem, ko rešujemo ciljno izvorni in tran- zitni promet nimamo rešenega notranjega pro- meta. Ce upoštevamo, da železnica seka na eni str'ani upravno—administrativno funkcijo mesta Ptuja s spalnim naseljem na drugi strani Industrijsko cono 'n da je dnevna migracija skozi to grlo zelo močna, potem moramo prav gotovo iskati tudi rešitve v tej smeri. i'rav ziiradi tega smo osnutek dogovora, ki je predvideval le obvozno cesto dopolnili s tem, da smo gradnjo nekaterih krakov podaljšali v naslednjo obdobje — nad 10 let. Pri tem bomo rešili tudi nadvoz na Natašini poti ter izvedbo i/vennivojskega križanja magistralne ceste pri bencinski črpalki podvozno cesto pod železnico, kjer bi .se naj priključila na drugi strani Ormoški cesti. S tem bo seveda prizadetih del objektov rokometnega igrišča. Na osnovi v.seh teh konkretnih rešitev smo skupaj s strokovno službo republiške skupnosti za ceste oblikovali dogovor o desetletni izgrad- nji cestnega omrežja na območju mesta Ptuja — tako zvane obvozne ceste. Ta dogovor je sprejela tudi skupščina SO Ptuj na zadnjem zasedanju zborov skupščine." In kakšen je odziv za izgradnjo te obvoznice med občani, kaj ste ugotovili v dosedanjih raz- pravah? ,,V vseh dosedanjih razpravah smo ugotovili, da je ugoden odziv za izgradnjo obvozne ceste. Dejstvo je, da smo na osnovi tega dogovora, ki je osnova za oblikovanje •samoupravnega sporazuma o zagotavljanju deleža občine Ptuj pri izgradnji tega cestnega omrežja, pripravili vse ustrezno. Sredstva bi združevali predvsem od dohodka OZD po stopnji 0,25, ter od sredstev komunalne skupnosti. Zakaj od komunalne skupnosti? — Zato, ker se bodo vzporedno s cestiščem gradili tudi takozvani komunalni objekti, od kolesar- skih poti, hodnikov za pešce in javne razsvetljave do vseh ostalih objektov, ki sodijo v ta del izgradnje." Kakšna pa bo prioriteta izgradnje cestnega omrežja? ,,V naslednjem petletnem obdobju bomo re- šili predvsem notranjo problematiko Rogozni- ške ceste na magistralno cesto v Spuhlji. S tem se bo s smeri SV Slovenije smer proti Ormožu bistveno skrajšala. Intenzivno pa se dogovarjamo tudi z Železniškim gospodar- stvom Ljubljana, ki bo sofinanciralo izvennivojsko križanje železnice in ceste. Tako bomo rešili tudi najbolj akutni problem — križišče šestih cest z železnico. V okviru materialnih možnosti bomo torej v naslednjem obdobju že pričeli z gradnjo. Obstaja več variant, treba je najti le ustreznejšo za širšo družbeno skupnost. Idejne rešitve, ki so osnova za lokacijsko dokumentacijo so razgrnjene v prostorih skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptuja. Pričakujemo, da si bo idejne projekte ogledalo čim več občanov, predvsem pa je to pomembno za vse tiste, ki bodo z gradnjo morda kakorkoli prizadeti. Na osnovi pripomb se bomo dogovo- rili za resnično racionalno izvedbo. Probleme, ki se bodo pri tako zahtevni gradnji nedvomno pojavili moramo reševati enotno, s skupnimi močmi, le tako bo gradnja zares učinkovita." Idejni projekti so torej že razgrnjeni. Njihov avtor — odgovorni projektant magister Boris Prešern iz DO Slovenija Ceste TOZD Projekt Ljubljana, svojo zasnovo takole razlaga: ..Ptujska obvoznica se pričenja južno od Skorbe pri hajdinskem.priključkuin poteka nato proti Roku. Do tod bo ta obvozna cesta štiri- pasovna. V prvi fazi bo le dvopasovnica, pred- vsem zaradi tega, ker še prometne obremenitve ne bodo tako zahtevne. V kasnejši fazi pa predvidevamo izgradnjo štiripasovnice. No, dalje potem sledi križanje z železniško progo — lociran bo podvoz, nato pride do križanja z Zagrebško cesto — to bo semaforizirano nivojsko križanje. Pred tem križiščem bosta locirani še dve križišči. Gre za dvoje novih cest, ki bodo priključevale bodoče stanovanjske soseske z obvoznico. Sledi potek proti Dravi. Tu bo obvozna cesta prečkala stare zgradbe Perutnine, nato pa pride najtežji del, to je prečkanje Drave. Ni .še rešena natančna lokacija samega mostu, ker prihaja do določenih problemov s plinovodom in delno z elektriko; so pa tud določene težave glede same dolžine mostu, ki pa je pogojevana z lokacijo. Na tem delu so elementi obvoznice nekoliko slabši, predvsem zaradi tega, ker je obvozna cesta tu utesnjena v urbanizirano območje. Zaradi čim cenejše gradnje se je treba izogibati rušitvam. Na levem bregu sledi nato križišče z Ormoško cesto. Za to je predvidenih več rešitev. Predvsem zaradi tega, ker sploh ni prostorna, deloma pa zaradi dejstva, da je treba rezevirati še prostor za rezervni pas ob tej obvozni cesti. Sledi potek skozi industrijsko cono proti Rogoznici; tam bo lociran nov priključek, ozirom priključek vzhodnega kraka te obvoznice za smer Varaždin in Ormož. Cesta poteka tik ob Rogoznici, sledi mečkanje prek železniške proge Pragersko — Cakovec — tu gre za nadvoz. No, na tem mestu so spet previdene manjše rešitve, vendar ne za tako velike, kot pri križišču z ormoško cesto. Takoj za tem obvozom je locirano križišče s cesto 8. avgusta. Tu bo spet nivojsko križišče, nato pa poteka tra.sa že proti obstoječi cesti v Novi vasi. Pred tem je lociran še en priključek pri Opekarni, nato pa pol priključek na obstoječo cesto proti Lenartu." Ta obvoznica bo prav gotovo močno vplivala na samo ureditev prometa v ožjem mestnem jedru. Kako ste predvideli to rešitev? ,,V prvi fazi bo obvoznica zgrajena le do Zagrebške ceste. Tu gre predvsem zaradi materialnih možnosti, ker republiška skupnost za ceste ne more pokriti celotne izgradnje, delno pa tudi zaradi tega, ker prometne obremenitve v prvi fazi — do leta 1985 ne bodo opravičevale celotne izgradnje obvoznice okoli Ptuja. Vmesni korak bo izgradnja podvoza v samem centru Ptuja, pod železniško progo, s čemer bomo precej razbremenili obstoječe nivojsko križanje Ormoške ceste z železnico. Ta projekt je že v izdelavi, projektant pa meni, da bo izgradnja tega obvoza močno razbremenila prometno gnečo v samem mest« Ptuju." M. Ozmec Utrjevati aktivnosti v teritorialni obrambi Na ponedeljkovi seji članov komiteja OK ZKS, komiteja za SLO in DS občine in komisije za to področje pri komiteju zveze komunistov, je bila osrednja točka obravnava poročila o dosedanjem delu in o bodočih aktivnostih v enotah in štabih teritorialne obrambe. Komandant občinskega štaba TO Jože Perko je povedal, da je bila v tem srednjeročnem ob- dobju dosežena visoka stopnja usposobljenosti, organiziranosti in moralno politične pripravljenosti enot in štabov teritorialne obram- be, saj so bile uresničene skorajda vse osrednje naloge. Izvedli so tudi zastavljeni program vzgoje in urje- nja vseh pripadnikov teritorialne obrambe, ugotavljajo pa, da je potrebno organizacijo v TO še bolj prilagajati nalogam, ki jih mora opravljati. Izredno pozitivno so ocenili tudi usposabljanje in izobraževanje mladincev prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe, kjer so do- bro sodelovali z OK ZSMS Ptuj. Se bolj pa je potrebno utrditi so- delovanje s po.sameznimi osno- vnimi organizacijami ZSMS v krajevnih skupnostih. Kadrovanje v enote XO naj bo ena prioritetnih nalog osnovnih organizacij zveze mladine. Kljub ugodnim delovnim rezul- tatom pa ostajajo še nekatere naloge ki jih je treba opraviti. Tako je potrebno mnogo bolj kot doslej aktivirati komuniste v eno- tah in štabih, ki morajo s širino delovanja prispevati svoj delež k podružbljanju teritorialne obram- be. V ta namen je treba pripraviti tudi akcijske programe sodelo- vanja in povezovanja z organizaci- jami na terenu ter izdelati program idejnopolitičnega usposabljanja pripadnikov enot TO. Tudi jv zvezi socialistične mladine bodo namenili več pozornosti usposab- ljanju mladih in tako povečali in- teres za vključevanje v enote teri- torialne obrambe. Na ponedeljkovi seji so udeleženci imenovali pose- bno komisijo za sklepe, ki jih bo izoblikovala in posredovala v oko- lja, ki so jih dolžna uresničevati. N. D. STARŠI SREDNJE- ŠOLCEV- POZOR! C SUI TOZD Gimnazija je tudi v tem šolskem letu organiziral govo- rilne ure za starše in sicer 8 ur v šolskem letu. Prva govorilna ura bo v sredo, 19. novembra ob 16. uri. Takrat bodo v prostorih gi- mnazije vsi učitelji tega tozda, tako da se bodo lahko starši pogo- vorili z razrednikom in z učitelji, ki poučujejo posamezne predmete. Gre za obliko poglobljenega so- delovanja učiteljev in staršev, ki sicer sodelujejo prek svojega dele- gata tudi v svetu šole, udeležujejo se razrednih in oddelčnih roditelj- skih sestankov, pa tudi redo- valnih konferenc. Tako lahko star- ši redno spremljajo delo svojih otrok in učiteljev. N. D. NABORNIKI IHNIK1962 V zadnjih tednih so bili na območju ptujske občine nabori za fante, rojene v letu 1962. Nabori so bili najprej po vaških centrih za več krajevnih skupnosti skupaj, od tor- ka naprej pa so nabori na območju krajevnih skupnosti mesta Ptuj. V ponedeljek, 10. novembra so končali z nabori v Juršincih, kjer so jih opravili skupno za KS: Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci. Učenci OS Slovensko- goriške čete v Juršincih so naborni- kom pripraviti prisrčen kulturni program. Nato jih je pozdravil predstavnik občinske konference ZSMS Ptuj, ki je obenem član na- borne komisije, sledili so Se pozdra- vi predstavnikov krajevne skupnos- ti in predsednika naborne komisije, ki je praviloma višji oficir JLA. Ob vstopu v dvorano, kjer je za- ;scdala naborna komisija, so pionir- ji izročili vsakemu naborniku še na- gelj z značko mladinca in trakom z napisom MLADI SMO IZBRALI TITOVO POT. Pred komisijskim pregledom so si naborniki še ogledali krajši film o življenju v vo- jašnicah in urjenju na terenu. Norost pii izvajanju naborov je tudi v kar največjem podružbljanju ljudske obrambe, zato v nabornih komisijah sodelujejo pr^stavniki komiteja za SLO v KS, člani vod- stev družbenopolitičnih organizacij in skupščine krajevne skupnosti. Delo naborne komisije v Juršincih Fbto: I. Ciani TEDNIK -13. november 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 VeČina pekovskega dela še vedno ročna Novogradnja pekarne v Ptuju je načrtovana tudi za naslednje sred- njeročno obdobje, bila pa je že v planih za dve pretekli petletni raz- vojni obdobji. V novem sred- njeročnem obdobju gradnjo uvr- ščamo v leto 1985. Novogradnja pekarne v Ptuju je ekonomsko upravičena, zaradi dotrajanosti opreme in malih kapacitet pa je gradnja tudi nujna. Tako bi lahko potrošniku kruh dostavljali pravočasno in v zados- tnih količinah. Sedaj namreč kruh dostavljajo pozno in pogosto ga tudi zmanjkuje. V tehnološkem procesu nastajajo ogromni stroški, saj je večina peke ročno delo, in tako ostaja le malo dohodka za poslovni sklad in razširjeno repro- dukcijo. Z novo pekarno bi bila perspektiva te temeljne organizaci- je večja, delo pa lažje in produk- tivnejše. V okviru delovne organizacije INTES ni možno v bližnji prihod- nosti zgraditi nove pekarne. Saj v Mariboru gradijo iz združenih sredstev mlin, katerega investicij- ska vrednost se iz leta v leto povečuje, in tako ostajajo sredstva le še za najnujnejše potrebe toz- dov. Novogradnja v Ptuju bo torej možna šele leta 1985, prizaddvajo pa si pridobiti ugoden kredit pri Kreditni banki Maribor Poslovni .enoti Ptuj, in tako bi z gradnjo lahko začeli že prej. Ko ocenjujejo dotrajanost opreme v ptujski pekarni ,,Vinko Reš" ugotavljajo, da je 91 odstotkov opreme že dotrajane in zato so možnosti, da bo peč ali kaj druge- ga odpovedalo, iz dneva v dan večje. Z okvaro nastopijo takoj težave, saj kruh iz Maribora lahko dobijo šele popoldan, to pa pri prebival- cih takoj povzroči težave (računa- jo, da oskrbujejo s kruhom, peci- vom in slaščicami okrog 80 000 ljudi) Mogoče je prav, da o novograd- nji mislijo tudi drugi dejavniki, ne le Intes, saj se bodo sredstva vra- čala iz dohodka delovne organiza- cije, o čemer priča ekonomska upravičenost novogradnje. v Pekarni pa pravijo, da bodo anui- tete lahko sami takoj vračali. Pripravljeno je tudi že zemljišče, preizkave zemljišča so opravljene. vsi načrti za pekarno so pripravlje- ni, izdelan pa je tudi investicijski program, v letih, ko so investicijo načrtovali, pa so zbrali tudi že ne- kaj sredstev (170.000 dinarjev). Ostaja torej le še pridobitev virov sredstev in pa gradnja. V ptujski Pekarn! so se dolgo časa zavzemali za razjmerje osnov- nih vrst kruha in ^sebnih vrst kruha. To razmerje določa izvršni svet skupščine občine in razmerje ^e bilo do avgusta zelo neprimer- no, saj je bilo 80 odstotkov osnov- nih vrst kruha in le 20 odstotkov posebnih in drugih vrst kruha. To razmerje je bilo tudi vzrok, da ni bilo dohodkov v organizaciji, da so poslovali skoraj z izgubo, čeprav je bil celotni prihodek vi- sok. Sedanje razmerje v peki kru- ha je 40 odstotkov osnovnih vrst kruha in 60 odstotkov posebnih ali specialnih vrst kruha. T^o razmerje je mnogo l;>olj ugo- dno za temeljno organizacijo in to, se odraža tudi v devetmesečnem poslovanju. Vsa pohvala pa velja pekovskim delavcem, ki so s svo- jim trudom in produktivnostjo mnogo prispevali, zlasti pri uresni- čevanju stabilizacijskih ukrepov. Kljub vsemu pa so v okviru delovne organizacije na zadnjem mestu poVišini osebnih dohodkov. V ptujski občini so na lestvici ose- bnih dohodkov nekje na sredini, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je pekovsko delo nočno, da so kapacitete male in je potrebno včasih tudi nadurno delo. Dohodek se je v primerjavi z ena- kim lanskim obdobjem povečal za 29 odstotkov, devetmesečni celotni prihodek za 35 odstotkov in čisti dohodek za 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, kar je tudi razumljivo, saj nameravajo graditi novo pekarno. Glede na to, da je delovni čas pekov težak, je pričakovati pomanjkanje tega kadra, to je potrdil tudi direktor Tozda Pekar- na ,,Vinko Reš" Anton Janežič, saj se za ročno delo kot je v ptuj- ski Pekarni nihče ne odloči rad. Tu je ročno mešanje in oblikovanje, pečenje, nekaj je sicer tudi že av- tomatike: mešanje testa, tehtanje in oblikovanje, v Kidričevem pa v pekarni vsa dela potekajo ročno. Kako so ljudje zadovoljni s ta- kim načinom razmerja peke kot je v ptujski občini od avgusta oziro- ma septembra dalje? je bilo zadnje vprašanje, ki sem ga zastavila direktorju Pekarne: ,,Ker ni več toliko osnovnih ali cenejših vrst kruha je precej negodovanja, moram pa reči to, da smo imeli v ptujski občini primere, ko so te poceni vrste kru- ha kupovali kmetje za krmljenje živine, saj je bilo to ceneje od koruze. Nekateri očitajo, da je se- danje razmerje kruha preširoko, da je preveč dragega kruha in da ga vsi ne morejo kupovati, jaz pa trdim, da takšnih socialnih proble- mov ni in da si vsak lahko kupi kruh. Ugotavljamo pa, da še ved- no mnogo kruha najde mesto na sebi neprimernem prostoru." Naj k temu dodam še to, da je letošnja jesenska setev precej ovirana in obstaja bojazen, da bo- mo posejali manj pšenice kot smo predvidevali in, da bomo kruh in pšehico morali začeti pravilno ceniti. N. Kotar Mnogo ročnega dela pri pripravi testa foto: M. Ozmec NASVETI NAŠIM ŽIVINOREJCEM Nenehno deževje in sneg v zadnjih dneh je zaključil pašo živine in prešli smo na krmljenje v hlevu. Prav zato je nujno, da tokrat naše ži- vinorejce opozorimo na kaj morajo biti v tem zimskem obdobju še posebej pozorni. Nekaj zdravstvenih nasvetov nam je povedal Vladimir Vrečko, direktor Obdravskega za- voda za veterinarstvo in živinorejo. Ko pre- nehamo s pašo in preidemo na krmljenje v hle- vu je potrebno vso živino zdraviti proti metilja- vosti. ,,Mislim, da ni predela v naši občini, kjer bi se po mokri letini ne razvijal metil, zato so se naša goveda na paši ali s krmljenjem v hlevu invadirala s povzročiteljem metiljavosti in me- tljaji so se v tem času v govedu tiidi razvijali. Pri nekaterih rejcih opažamo, da je kpndicija živali močno padla, da so živali začele hujšati. Pri tem velja omeniti, da so najbolj občutljive mlade živali, kjer so ti znaki najbolj vidni. Prav zato je nujno, da si rejci nabavijo zdravilo METILJIN, lal^ko ga dobijo pri nas v zavodu ali pa v lekarni, in začnejo zdraviti živali. Na 100 kilogramov žive teže damo eno tableto; breje živali prenašajo to enako dobro kot ne- breje in živali po telitvi. S pravočasnim in sistematičnim zc ravljenjem vseh goved v hlevu, posebej še mladiki živali, lahko izredno zmanj- šamo izgube, povečamo prirejo mleka in mesa. Drugi nasvet za naše živinorejce, ki je v soodvisnosti z mokro letino, je preskrba krme z mineralnimi sestavinami. Mi vemo, da krave izločajo z mlekom velike količine kalcija in fos- forja in tudi pri ustvarjanju novega ploda krava pri brejosti črpa iz hrane in svojega or- ganizma črpa minerale za novo življenje. Na slabo gnojenih travnikih, ki žal še vedno prevla- dujejo na našem območju, je vsebnost mine- ralov majhna in živali ne dobivajo zadostne količine mineralov, ki so si skoraj enakovredni; priporočamo BOVISAL, KOSTOVIT in RE- DIN, preparat, ki ga delajo v novi tovarni Leka blizu Murske Sobote. če želimo imeti normalno plodnost in normalno razvita teleta ob porodu ne smemo biti skromni: na vsako molznico dnevno zado- šča žlica minerala, pri posebej produktivnih ži- valih se naj za dodajanje mineralov živinorejci dogovorijo z veterinarji. Opozoriti velja, da v koruzni silaži primanj- kuje predvsem karotinov in zato pri izključnem krmljenju s koruzno silažo lahko pride do avi- taminoze. Zato morajo taki živinorejci čimprej vitaminizirati svojo čredo — v sodelovanju z veterinarjem, tako bomo dosegli plodnost živali in odpornost proti ostalim obolenjem." N. Kotar Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (2. nadaljevanje in konec) lz cit. odloka v nadaljevanju ga bom imenoval ptujski odlok, ki se deloma razlikuje od ormoškega odloka bom navedel le nekaj najva- žnejših izvirnih določb, torej ne tistih, ki so prepisane iz 14. in 15. čl ZKZ. Ker še tudi v ptujski občini nimajo oWinskega prostorskega plana, ki bo v skladu z ZKZ (glej 2. in 10. čl. ZKZ) določil kmetijska zemljišča, je v drugem odst. 2. čl. ptujskega odloka določeno, da se do sprejetja prostorskega načrta občine štejejo za kmetijska zemljišča oz. gozdna zem Ijišča vsa zemljišča, ki služijo kmetijski ali gozdni proizvodnji. V 4. čl. ptujskega odloka najdemo v 2., 3., 4., in 5 odstavku izvirne določbe, ki se glasijo: — za gradnjo objektov, ki se gradijo na območjih, ki se urejajo z urabnističnimi redi. se površina zemljišča potrebna za gradnjo objekta in njegovo normalno rabo določi z lokacijsko dokumentacijo; — za izkoriščanje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se vzame celotna površina, kije določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin; — za gradnje nadomestnih stanovanjskih hiš in to v primeru, če bo nova hiša zgrajena v okviru funkcionalnega gospodarskega dvorišča, se odškodnina ne plača; — za gradnjo pomožnih objektov v sklopu ž: obstoječih stano- vanjskih hiš (drvarnice in drugi pomožni objekti) se ne plača odškodnina za spremembo namembnosti. Zelo važen je 5. čl., ki se glasi: . Odškodina se določi od m^ zemljišča ob upoštevanju lege in ka- kovosti zemljišča in sicer: — po 3t) din za njive, travnike, vrtove in hmeljišča 1. m 2. bon. razre^a^^ 20 din za njive, travnike, vrtove in hmeljišča 3. bon, razreda, ekstenzivne in plantažne sadovnjake ter pašnike 1. m 2. bon razreda» — po 15. din za njive, travnike m l]ymeljišča 4. m 5. bon. razreda, plantaže gozdnega drevja in gozdove 1. in", bon. razreda, ekstenzivne in plantaižne sadovnjake 3 bon. razreda ter vinograde 1. m 2. bon. razreda; — po 10 din za vse ostale katastrske kulture in bonitetne razrede za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gramoznice, pesko- lome in glinokope se odškodina določi po določbah 1 odst. tega člena. Kot vidimo kriterij lege zemljišča ni pnsel do izraza. ' Opozorim na dejstvo, da so z ze zgoraj omenjenim odlokom o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč bile iz prvotnega besedila 5. čl. črtane določbe, ki niso bile v skladu z ŽKZ in sicer: . , • — da znaša odškodnina od m^ 10 din, ko gre za gradnjo šol m vrtcev ne eleden^ bonitetni razred; .. , , . — daje za zemljišča, ki lezijo na območjih, ki se urejajo z urbani- stičnimi načrti odškodina enotna in znaša 25 din po m^; — da se za eradnie objektov za rejo prašičev in perutnine s rripa; dajočimi objekti, v organizirani družbeni in kooneracijski proizvodmi določi odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča enotno in znaša 10 din po m'. V 8. členu je poleg drugega določeno da se odločba o odmeri odškodnine v enem izvodu dostavi kmetijski zemljiški skupnosti. Izviren je tudi 11. čl., ki v 1. odst. določa, da ie odškodiiio do.tem odlokii.dolžan plačati tudi tisti, kije zgradil gradbeni objekt na kmetijskem zemljišču ali koristil rudnine po uveliavitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS Št 26/73) pa do dneva uveljavitve tega odloka m dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati (črne gradnje oz. koriščenje rudnin brez dovoljenja). Plačilo odškodme po 1. odst. odmeri pristojni občinski upravni organ za lokacijske zadeve na prijavo kmetijske zemljiške skupnosti in ga naloži v plačilo zavezancu, ki mora odško lnino plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Pojavlja se vpra.sanje ali poleg pog^oiev navedenih v cit. 11. čl. mora biti izpolnjen še kakšen pogoj za plačilo odškodnine že od leta 1973 naprej nastale spremembe namembnosti kmetijskega oz. gozdnega zemljišča zaradi takozvane črne zgraditve gradbenega objekta oz. koriščenja rudnin brez dovoljenja? ['o mojem je kot pogoj za plačilo odškodnine še potrebno, da nastala sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča .še m sanirana vpo- stavljeno prvotno stanje kot npr. z rušenjem objekta, zasipanjem gra- mozne jame itd. Pred vstopitvijo v veljavo določbe, da se tudi v primerih tkzv. črne gradnje oz. koriščenje rudnin brez dovoljenja plača odškod- nina Tako določbo pa najdemo šele v tekstu ZKZ iz leta 1978. V 2. odst. 11. čl. ptuj.skega odloka omenjeni upravni organ pa bo moral pred odmero odškodnine zaprositi za mnenje občinski upravni organ pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kot to določa 6. odst. 14. čl. ZKZ. ALI BO PRIŠLO IN DO KAKŠNIH SPREMEMB ZKZ? Ugotovitev daje cena melioracij kmetijskih zemljišč za ha v zadnjih letih.narastla od 60.000 na 80.000 din, ponekod celo na 120.000 din in da sedaj pritekajoča sredstva v vidu odškodnine za spremembo namemb- nosti kmetijskih in aozdnihzemliišč nezadostuieio za izvršitev melioracii na v naslednjem srednjeročnem obdobju planiranih 15.000 ha, je eden izmed vzrokov, da so na letošnjem junyskem zasedanju republiške skupščine SRS delegati že razpravljali o predlogu za izdajo spremembe in d^opolnitve ZKZ. kateremu je bil priložen že tudi osnutek sprememb in dopolnitev cit. zakona. Predlagane spremembe se v glavnem nanašajo na zvišanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetij-skega m gozdnega zemljišča od sedanjih minimalnih lOdinzam na najmanj 25 din za nr. O predloženem osnutku se je razvila zelo živahna diskusija. Nekatere delegacije kot npr. mariborska so bile celo proti predlagani yircmembi ZKZ. Delegatka iz Ptuja pa je predlagala naj se spremeni ZKZ glede višine odškodnine, istočasno pa se naj dopolni v tem smislu, da se ne bo štelo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ko gre za gradnjo objektov za rejo svinj in p^erutnine (glej članek »Več za plodno zemljo« v »Večeru« z dne 7. 6. 1980). Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je upo- števal opozorila nekaterih delegatov in pripravil nov osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ. o katerem so delegati razpravljali na septembrskem zasedanju skupščine SRS. Tekst osnutka mi m poznan. Iz sestavka »Skrb za plod no zemljo« (glej »Delo« z dne I. 10. 1980) pa se da zaključiti, da v osnutku ni predvidena niti najnižja, niti najvišja odško- dina za spremembo namembnosti kmetijskega oz. gozdnega zemljišča, kajti pomočnik predsednika zgoraj omenjenega komiteja je v uvodni besedi med drugim rekel sledeče: »Zato se seveda ne da določiti višina odškodnine na ravni republike. S tem pa ne trdimo, da m mogoče določiti kriterijev, po katerih naj občine uoiocijovisinoodšktxlninem tovskladu z merili, kijih sprejemamo na ravni republike.« Mislim, da bi bilo koristnopri predlaganju sprememb in dopolnitev cit. zakona upoštevati mnenja iz terena. Na zboru krajevnih skupnosti SO Ptuj dne 11.2. 1980. koso delegati razpravljali o spremembi občinskega odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč,je biloslišati tudi mnenje, da bi bilo prav. če bi bile občinske skupščine pooblaščene, da bi lahko določevale višino odškodnine, ne samo glede lege kakovosti zemljišča, temveč tudi glede na namembnost objektov (npr. za gradnjo .šol. vrtcev itd. bi naj bila nižja odškodnina). Med kmeto- valci pa se pojavlja vprašanje ali je dobra rešitev, da tisti kmeti, ki si gradi hlev ali popravlja hiso. itd. in.pri tem koristi eramoz iz lastne gramozne jame. mora po 15 čl. ZKZ plačati odškodnino za spremembo na- memnnosti Kmetijskega zemljišča in še posebno odškodnino v višini 5 7o od tržne cene izkopanih rudnin, vklju temu. da bo po prenehanju konščenia gramozne jame. jamo lahko zopet usposobil za kmetijsko proizy;)unjo. . Želeti jc. da bi na osnovi izkušenj pridobljenih z izvajanjem ZKZ m v skladu s cil)i naše kmetijske politike našli čim boljše rešitve. Grozdje pod snegom o muhastem vremenu in snegu, ki nam v prvih dneh novembra ni prinesel, blago rečeno, nič dobrega, res ni potrebno več pisati, saj smo se z njim, tudi nehote dobro seznanili. Vseh neprijetnosti letošnje jeseni, pa nismo spoznali le na zasneženem pločniku, ali ob veliki luži na cesti, mnogi so bili ta čas na polju ali v vinogradu. Tamkajšnje delo ni bilo niti malo podobno jesenskemu spravilu poljedeljskih pridelkov, čeprav so ravno to delali. Delovni ljudje in mladina iz Ormoža, ki so se te dni pridružili pridelovalcem grpzdja, v dobro obloženih vinogradih, ki so zasneženi ali pa obiranje ovirata dež in blato, bodo s solidarnostno akcijo vztrajali dokler ne bo spravljen ves pridelek. Akcija, kije v polnem teku, seje pričela na pobudo občinskega .sveta Zveze sindikatov v Ormožu, v tem tednu pa se množično vključujejo tudi mladi iz osnovnih organizacij v občinski konferenci ZSMS v Ormožu. Največjo udeležbo mladih pri- čakujejo 10., 11., 12. in 13. novembra. Organiziranost obiranja grozdja v vinogradu, je na kvalitativni ravni, ki presega ovire, nastale ob slabem vremenu. Prizadevanja de- lavcev KK Jeruzalem Ormož prispevajo k boljšim delovnim rezultatom, ki jih dosegajo tudi obiranja grozdja manj vešči prostovoljci. Fi. M. Ko so se obiralcem pridružili delavci Tovarne »Jože Kerenčič«, je bilo trsje pokrito s snegom in ledom, kar enodnevnih bračev ni motilo. NEZAŽELEN PREZGODNJI SNEG Zgodnji sneg je prekril od opečnega prahu rdeče strehe okrog Opekarne na Pragerskem Nepričakovana snežna odeja, zlasti pa dodatno sneženje iz dneva v dan jc zaskrbelo predvsem kmetovalce tako zasebne, kot one iz druž- benega sektorja. jS'a območju Jiistriške občine je v družbenem sektorju ostalo \ vinogradih še precej neobranega grozdja. Na srečo solidarnost tudi tokrat ni odpovedala. Vodstvo K K Slov. Bistrica seje obrnilo na delovne organizacije za pomoč delavcev pri obiranju grozdja. Prošnja je naletela na polno razumevanje, zato je v torek. 4. novembra čez sto delavcev iz raznih kolektivov zamenjalo delovne stroje z rokavicami in putanii ter pomagalo pri trgatvi. Tudi na Pragerskem so prebivalci sprejeli sneg z dokaj slabovoljo, saj je snežna brozga na cestah ovirala promet, čeprav to m tako velik problem kot je za kmetovalce, zlasti vinogradnike. Toda tudi krajani Pragerskega imajo še marsikaj za postoriti na njivah, vrtovih in drugod. Velika cokla pri odvijanju prometa pa so železniške zapornice na cesti Sl()\. Bistrica—Ptuj. ki so po uvedbi avtomatskega dviganja in spuščanja zapornic dnevno kar 22 ur spuščene, to pa m(-)čno ovira promet. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat 6 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 13. november 1980- XEDMIK HLADNI VETER Ni UTRNIL SPOMINOV Na območju občine Slovenska Builrica je skupno 36 spommskih obeležij, ki nas spominjajo na najbolj krvava leta boja slovenskega hudstva skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi v letih 1941 — 1945. Čeprav tudi ob drugih dnevih skozi vse leto ta obeležja ni.so pozabljena, se lih ob dnevu mrtvih .še jx)sebej spominjamo, da tako počastimo žrtve NOB. obudimo spomin na vse tiste, ki jim ni bilo usojeno užiti plodov za katere so se bonli. V bistriški občini so s prvimi žalnimi svečanostmi pričeli že v četrtek, ko jie delegata predstavnikov DPO in občinske skupsčine obiskala Tri žeMje nad Osankarico, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon. Največ žalnih komemoracn pa je bilo v petek. 31. oktobra, med drugimi tudi pred spomenikom NOB na Trgu svobode v Slov. Bistrici in nato na partizanskin grobovih na mestnem pokopališču. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ^astna salva pripadnikov garnizije Pohorski bataljon, je odjeknila v retMitkih globoke tišine ob spomeniku NOB v Slovenski Bistrici Varaždinski likovniki razstavljajo v Ptuju Prirejanje zanimive razstave, ki je odprta od 7. do 20. novembra v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, je plod dolgoletne sodelave med obdravskimi občina- mi, med katere štejemo: Cakovec, Krapino, Koprivnico, Ormož, Ptuj in Varaždin. Svoja dela razstavlja 32 članov Likovnega združenja v Varaždinu, ki šteje ne le med številčno močna, temveč tudi zelo aktivna združenja. Toda podatek, da je večina članov, ki so razstavili 64 del, samoukov, brez dvoma vzbuja še večje zanimanje, pred- vsem pa spoštovanje do ustvarjaL cev, ki vlagajo v svoje delo izreden duhovni in fizični napor, predvsem pa entuziazem. Med razstavljenimi deli prevladujejo slike, med njimi so tudi akvareli, kolaži in skulptu- re, .saj je zastopanih 26 shkarjev in 6 kiparjev. Varaždinsko likovno združenje deluje že od leta 1957. V zadnjem času se je okrepilo z novimi in mla- dimi člani, kar je opaziti tudi na tej razstavi. Vse to poudarja ne samo ustvarjalno sposobnost vsakega po- sameznika, temveč govori tudi o sposobnosti vključevanja članov združenja v skupne napore, ki so vzpodbujani s posebnim ustvarjal- nim navdušenjem in zanimanjem za pridobivanje tehničnih in organizacijskih izkušenj. Vse to se izkazuje z jasnejšim izvajanjem os- novnega koncepta, predvsem s pos- luhom različnost v obravnava- nju motivov, barvitost in odnos do materiala, kar se nanaša pri kipar- jih še posebej na lepoto in delova- nje oblik. Razstavljalci iz Varaždina imajo v Ptuju tokrat svoj tretji skupen nastop, njihova dela pa odlikuje iz- redna ustvarjalna homogenost in originalnost likovnega izraza. Med njimi je nekaj takih, ki so znani po svojih delih naši pubhki iz prejšnjih razstav, zlasti: Branko Bobič, Božena Djurasek, Slavko Jagačič, Ante Kraljevič, dr. Kruno Martino- vič, Vilko Mikulec, Juraj Mratovič, Izidor Popijač in drugi. Ne more biti dvoma, da bodo tudi v sedanji razširjeni sestavi privabili v razstav- ni paviljon Dušana Kvedra številne obiskovalce. dr. Stelka Cobelj Ob otvoritvi razstave del članov likovnega združenja Varaždin. Foto: Kosi ŽALNA SLOVESNOST V ORMOŽU ,,Nešteto lučk smo prižgali v spomin preminulim borcem in graditeljem naše sedanjosti, misli, da jih ni več med nami, se nenehijo pridružuje ponos ob spoznanju, da smo dediči ponosnih in hrabrih ljudi, ki se niso uklonili bremenu tisočletnega suženjstva in im- perialističnih težnjam fašistične živali. Pridobitve NOV in socialistične izgradnje, za katere so ugasnila mnoga plemenita, neizživeta življenja, je potrebno varovati in nenehno razvijati. To smo dolžni zlasti mi mladi, ki svojo prihodnost zavestno gradimo na pridobitvah revolucije — sa- moupravnem socializmu..." je de- jal mladinec Miran Stajnko na komemoraciji ob dnevu mrtvih v Ormožu. Žalno slovesnost je pripravil krajevni odbor ZZB NOV Ormož v sodelovanju z OO ZSMS v Ormožu. Delegacija krajevnega odbora ZZB NOV Ormož je pok)žiIa venec pred spomenik padlih borcev v NOV, učenci osnovne šole Ormož so prifM-avili recital, v slovesnosti pa so sodelovali tudi člani moš- kega pevskega zbora Ormož in pihalnega orkestra Ormož. Besedilo in posnetek: Fi M Pihalni orkester na žalni svečanosti. S kulturo med ljudi za stroji, pod kozolcem in v vrtcih Zadnji teden v oktobru je bil.^ občane Slovenske Bistrice prav gotovo eden najbolj razgibanih na področju kulturnega življenja. Imeli so priložnost seznaniti se s kulturnimi do^žki, kar so v okviru malega Bor^nikovega srečanja predstavili predvsem gledališčniki iz SNG Maribor v času od 22. do 30. oktobra 80. Kulturne prireditve so letos pričeH s predstavitvijo Vučetičeve LIZIKE, ki jo je odigrala Milena Muhičeva v domu kulture Crešnje- vec. Nastopi Vide Juvanove in Slavka Jana na osnovni šoli v LapOTju in Maksa Furjana s Signirano uro v Matični knjižnici Slovenska Bistrica sta vzbudili vekoko zanimanje med občani. Osrednji letošnji dogodek v okviru malega Borštnikovega srečanja pa je bil v soboto, 25. oktobra popoldne v vasi Laporje, kjer je bil pod kozolcem domačije pri Jugu pravi partizanski miting. ki sta se ga udeležila tudi Sergej Kraigher in Lidija Sentjurc. Ob tem so odkrili na Jugovi domačiji spominsko ploščo, ki so jo posvetili mučenemu in kasneje ubitemu aktivistu OF Oto Ogrizku-Bojanu. Dne 20, oktobra 1944 pa je bila v tej hiši ustanovljena tudi narodna zaščita za okraj Slovenska Bistrica. Z monodramo Srečanje z Vorancem se je Jože Zupan pred- stavil na osnovnih šolah v Poljča- nah, Oplotnici, v Slovenski Bistrici in Sp. Polskavi. Veliko zanimanja pa je med gledalci vzbudila pred- stavitev Janeza Khsinca ..Debele zgodbe Petra Fuleža" s katerimi se je predstavil med delavci v IMPO- LU in kasneje še v Montalu. kjer so bili tudi zaposleni iz delovne or- ganizacije Steklo Slovenska Bistri- ca. Težko bi našteli kolikšno število gledalcev se je posameznih predstav udeležilo, prav gotovo pa je bilo skupno udeleženih na vseh priredit- vah malega Borštnikovega srečanja okoli 3000 občanov in mladine iz šol in vrtcev. Besedik) in posnetek: Viktor Horvat Še tako deževno in hladno vreme ni omrtvilo partizanskega mitinga v Laporju. 60 let KUD Črešnjevec Kulturno umetniško društvo Črešnjevec praznuje te dni 60. oble- tnico svojega delovanja. Prireditve, ki sojih pripravili ob svojem visokem jubileju potekajo pod naslovom »Stojim na tvojih brazdah, na brazdah tističletja«. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 9. novembra v domu kulture Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Na prireditvi seje predstavil pla- ninski oktet, oktet od Lenarta v Slov. goricah ter okteta iz Slovenske Bistrice in Oplotnice. V. Horvat NENAVADNA ZGODOVII^A KIDRIČEVEGA 9. nadaljevanje MATIČNE KNJIGE O STRNIŠKIH BEGUNCIH V Stmišču je uprava taborišča uvedla L januarja 1919 rojstno, mrliško in poročno matično knjigo in jih vodila do razpusta taborišča. <38). Rojstna matična knjiga navaja, da se je r(xlilo v Strnišču od I. januarja 1919 do 31. januarja 1922 — 88 moških in 85 ženskih otrok, skupaj 173. V knjigi so navedeni tile poklici očetov: 30 obrtnikov, 10 kmetov. 2 učitelja. 25 železničaijev, 5 orožnikov, 4 redarji, 14 delavcev. 5 uradnikov in 51 očetov, ki so v knjigi vpisani le z navedbo »begu- nec*. ter 27 nezakonskih otrok, brez navedbe očeta. Poročna matična knjiga navaja, da seje poročilo v času vzdrževanja taborišča 63 parov, to je 126 oseb. Po poklicih so bili ženini: l9obrtnikov, II delavcev (pomožnih). 7 kvalificiranih delavcev, 6 uradnikov, 4 kmetje. 4 železničarji. 3 kmečki sinovi. 2 orožnika, 1 učitelj in I ruski kadcL Brez navedbe poklica je v poročni knjigi vpisanih pet moških. Tjl neveste navaja poročna knjiga tele poklice: 11 delavk, 7 obrt- nic. 6 kmečkih hčera. 2 kmetici, 2 gospodinjski pomočnici, I učiteljica in I uradnica. Pri 28 nevestah je namesto poklica vpis »begunka«, pri dveh nevestah vpis »vdova«, pri treh pa m nobene navedbe. Starost ženinovje bila takale: 1 —19 let, 37—med 20 in 29 letom. 18 — med 30 in 39 letom. 6 — med 40 in 49 letom, 1 pa nad 50 let. Neveste so se poročile v teh letih: 7 jih še ni dopolnilo 20 let, 42 je bilo starih od 20 do 29 let. 11 od 30 do 39. 2 od 40 do 49 in ena 55 let. Med poročenimi pari je bilo 54 moških starejših od nevest, pet nevest pa starejših od ženinov in štirje pari enako stari. Štirinajst moških je bilo 10 do 18 let starejših od nevest, drugi pa od I do 9 let. V mrliški matični knjigi je prvi vpis umriega 22. januarja 1919. zadnji pa 31. januarja 1922. ko so prenehali z vpisi v matične knjige. V tem obdobju je umrlo in bilo pokopanih na strniškem pokopališču 128 ljudi. 65 moških in 63 žensk. Starostna obdobja umrlih navaja tale tabela: tabela: Obdobje Število umriih Odstotek do 10 let 44 34.4 od 10 do 20 let 11 8,6 od20do50let 28 21.9 od 50 do 70 let 16 12.5 od 70 let dalje 28 21.9 nedoločena starost 1 0.7 Skupaj: 128 100 SMRT JE KOSILA POSEBNO MED OTROKI Kakor nam kaže tabela je bilo od umrlih, vpisanih v mrliški knjigi begunskega naselja v Strnišču od začetka 1919 do konca januarja 1922 — kar 34.4 odstotka otrok do desetega leta star6sti. Od teh je umrlo v prvem letu starosti 25 otrok, v prvem mesecu pa celo 14. Ena izmed umrlih deklic v Strnišču ni vpisana v strniški mrliški knjigi, ampak v hajdinski. ker so jo lam pokopali (novembra 1919). Stara je bila dvanajst dni. Za vzrok smrti umrlih v Strnišču in vpisanih v begunsko mrliško knjigo, so navedene tele bolezni: 31 primerov TBC, 15 srčnih bolezni. 1 starostna oslabelost. 10 bolezni dihal (razen TBC), 11 izčrpanosti, 6 črevesnih obolenj. 6 raka, 3 variole, 3 meningitisi, 3 duševne bolezni. 2 primera možganske kapi. Po enkrat so navedene za vzrok smrti še bolezni: rahitis. predčasen porod, možgansko vnetje, naduha, vnetje žekxlčne sluznice in še nekatere. Pet primerov je vpisanih brez naved- be vzroka smrti, dve osebi paje povozil vlak. V mrliški knjigi so zabeleženi tile pokhci umrlih: 14 kmetov, 3 kmečki otroci. o.sem obrtnikov, pet obrtniških otrok, pet delavcev, ena bolniška strežnica, dvainpetdeset beguncev, trije begunski otroci, enaintrideset »otrok« in štirje umrli le z navedbo imena, skupaj 128. PTUJSKI LISTO BEGUNSKEM NASELJU Ptujski list. ki je tedaj kot tednik izhajal v Ptuju, omenja begunsko taborišče Primorskih Slovencev le nekajkrat. V njem beremo, da so 25. maja 1919 obiskali taborišče v Strnišču ptujski učitelji in profesorji. Na železniški postaji v Strni.šču so jih sprejeli učitelji iz Strnišča in jih vodili po naselju. Gostje so opazovali gosto obljudene barake. Pov.st)d sojih begunci prijazno pozdravljali. Ogledali so si okusno opremljeno cerkveno barako in šolo, električno centralo, kanalizacijske naprave, mizarsko, čevljarsko, krojaško delavnico in pralnico. Povstnl .sta vladala čistoča in red. V obednici sirotišnice so obiskali malčke, stare izp(.)d šest let. ki so prav tedaj večerjali. Ptujski list je sporočil še vest, da je I. junija 1919 obiskalo Ptuj petde.set sokolic iz Strnišča z voditeljem Trostom. Pred Brumnovo gostilno so pele Gregorčičeve pesmi in nastopile s petimi rajalnimi vajami. Čeprav obiska iz Stmi.šča v Ptuju niso pričakovali, ker ni bil javljen. je bil uspe.šen in prisrčen. Ptujski list je pi.sal tudi o velikem vseslovenskem begunskem taboru v Ptuju, na katerega so se zbrali begunci 25. septembra 1919. Razumljivoje, da so se zbora polnoštevil- no udeležili strniški begunci. Prav v tem letu je bilo Strnišče po I svetovni vojni, kakor že vemo. najbolj obljudeno, saj je štelo okrog 4.600 prebivalcev. Zato ni čudno, da so begunci'izbrali Ptuj za .svoj zbor. V Ptujskem listu beremo, daje bila slovesnost združena s koncer- tom v dobrobit beguncem. Narodni svet v Ptuju je na zboru vabil begunce, naj pristopijo v begunsko organizacijo. Na taboru v Ptuju se je zbralo okrog I0.(X)0 ljudi iz Ljubljane. Celja, Maribora, z IX)lenjske in Koroške. Sam shod je trajal ri ure. (55) Ptujski list nas seznanja še z zavodi deželne vlade v Stmišču: sirotišnico, ljudsko šolo in raznimi delavnicami. Delovala je tudi bolnišnica. Prebivalci pa so si redili sami trgovino. f)ekarao. menzx>. mesnico in trafiko, da so zadostili življenskim potrebam. Ustanovili so tudi sokolsko društvo in si v eni izmed barak uredili sokolski dom s telovadnico. Za starosta so izbrali upravitelja pletarske šole, mladega Mirka Ogorelca, sposobnega in priljubljenega moža. (39). LAKOTA V STRNIŠČU Ker je pomenilo begunsko taborišče v Stmišču za deželno vlado Slovenije veliko denarno breme, ga je 31. januarja 1922 prenehala vzdrževati. Ustavila je izplačilo vseh podpor, zaprla kuhinjo, ukinila bolnišnico. Bolniške sestre so odpotovale drugam. Hudo bolne begun- ce so poslali v ptujsko bolnišnico. Prav na ta dan je poslalo šolsko vodstvo upravi taborišča seznam bosih otrok s prošnjo za čevlje. Spreje- lo je odgovor, da je taborišče ukinjeno. V šoli so odvzeli otrokom malico. Osemletna deklica je zajokala med poukom. Učiteljica jo je vprašala, zakaj joče. Deklica je odgovorila; »Rada bi umrla, da ne bom več lačna.« Orožnik je javil v upravno pisarno, daje I6-Ietni čevljarski vajenec, edinec bolehne vdove, ukradel nekaj desk, da je materi zakurili v peči. Sneg je padel z.a pol metra visoko. Nihče ni mogel v gozd po suhljad. Uradniki so oddali beguncem poslednje zaloge žjvež.a in kuriva. (40). Vendar je bila to premajhna podpora, da bi ljudi obvarovala lakote in mraza, ki je tedaj hudo pritiskal. Ni pomagalo drugega, kakor, da so čez nekaj dni le napravili gazi f)o visokem snegu do sosednjih gozdov in tam posekali drevje za prvo silo. L februarja 1922 je poslal okrajni glavar v Ptuju brzojavko pred- sedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo. V njej je sporočil, da vladajo v Strni.šču neznosne razmere in da mora pokrajinska uprava poslati v Stmišče takoj hrano. (41). Komandant V. orožniške brigade je javil 11. febmaija 1922 ko- mandi državne divizijske oblasti v Ljubljani, da je pok)žaj v begun- skem naselju v Strnišču neznosen, zato naj komanda posreduje takoj pomoč beguncem. Že predtem je kapetan I. voda, 2. čete bataljona žandarmerijske brigade pisal pismo, bilo je 6. februarja 1922 — komandantu V. žandarmerijske brigade, da je potrebno v Stmišču spet nastaviti upravnika, odločnega a čutečega moža. Najobsežnej.še poročilo o razmerah v Strnišču je napisal na dan razpusta tabori.šča Merljak. predstojnik tabt>riščne uprave v Strnišču. Poročilo je zaključil s prošnjo, naj strniškim beguncem takoj pošljejo pomoč, naj jih pravno zaviarujejo. naj do konca marca 1922 izselijo iz Strnišča prijavljene za Prekmutje, druge pa vmejo Italiji, če ni.so optirali za Jugoslavijo. Vse druge, za delo sposobne, naj deželna vlada pošlje na delo. Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK ~ 13. november 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 7 ODLOČITEV V PODALJŠKU Športna dvorana Cirabcrjc v Varaždinu. gledalccv 50. sodnika Jekoš (1 rbovljc) in Čeak (Ljubljana);, FP Drava; Larič. Vršič, Černc 7 (5). Kelenc , Vičar 2, Cialun. l.cpej. Mumick 6. |dnt). kot v sosednjih t)lxinah. V vinogradih je ostalo še nekaj groz- dja. \endar so ga v preteklih dneh že uspeli pospraviti. Na poljih je ostalo precej koruze, vendar to ne predstavlja večjega problema, saj spravilo poteka kljub nekoliko težjim pogojem. Sadje je biU) v pretežni meri pravočasno po- spravljeno. razen manjših količin industrij- skega sadja, ki pa so ga kmetje pospravljali kljub slabemu vremenu, pri zadrugi pa so pi)- skrbeli za nenu)len odkup. \ clik problem našega kmetijstva predstavlja nedokončana sete\. ki verjetno ne bo opra- vljena na vseh planiranih površinah, največji problem p.i )e ncpt>spravljeni pridelek slad- korne pese. pri Kmetijskem kombinatu na 140 in v zasebnem sektorju na 30 hektarjih. Zunaj je še precej rdeče pese. pri zasebnikih na 20 in v družbenem sektorju na 6 hektarjih, razen tega paje t)stalo na poljih še precej zelja, korenja, repe m tako naprej. Medtem ko spravilo ko- renja. repe. rdeče in sladkorne pese poteka kljub razmočeni /emlji. je s spravilom zelja potrebno počakati na suho vreme. \a seji l/vršnega sveta so se dogovorili, da bodo pripravili vse potrebno za solidarnostno akcijo spravila poljščin, seveda če bo akcija glede na vremenske pt>goje potrebna. Organi- zator akcije bo občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj. v ta namen st) se že dogovorili s sindikalnimi in vcKlilnimi delavci v določenih delovnih organizacijah, v akcijo pa bodo pri- tegnili 6(K) do 700 delovnih ljudi. • Ldeleženci delovne akcije binJo pomagali pri sprav ilu rdeče pese v družbenem sektorju in sladkorne pese v obeh sektorjih, "torej tudi pri zasebnih kmetovalcih, ki imajo sladkorno peso namjanj na 50 arih Pričetek akcije bo v soboto. 15. novembra. IB AKTUALNE NALOGE MLADIH Pred mladimi v različnih sredi- nah je vrsta aktualnih in odgovor- nih nalog, zato smo k razgovoru povabili Dragico Voda, predsedni- co občinske konference ZSMS v Ptuju, ki je o tem dejala: ,,Pred dobrim mesecem smo imeli mladi v ptujski občini volilno programsko konferenco na kateri smo sprejeli usmeritve za delo v naslednjem mandatnem obdobju, v naslednjih dveh letih. Povdarek smo seveda dali nalogam, ki so v naši družbi najpomebnejše. Pred- vsem pripravam ob sprejemanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Na vseh ni- vojih, od mladih v KS, združenem delu, mladih kmetovalcev in mla- dih v izobraževanju. Vsi mladi, v vseh sredinah se morajo aktivno vključiti v pripravo in sprejemanje teh dokumentov, saj bodo tako povdarili svoj prispevek k razvoju naše družbene skupnosti. Zavze- mali se bomo, da pride mladinsko prostovoljno delo v vse te planske dokumente in da se v vseh sredi- nah tudi ovrednoti. To bo lahko lep prispevek mladih, predvsem se- daj, ko nas pestijo ekonomske te- žave. Med ostalimi nalogami so izred- no pomembne priprave na usmer- jeno izobraževanje. Predv.sem gre za združeno delo, ki se je do sedaj premalo vključevalo v prizadeva- nja za nove programe in sploh za usmeritve. Tu bomo morali pove- čati aktivnost zlasti v TOZD, nič manjša pa ne bo tudi po šolah, predvsem v srednjih. Akcija Nič nas ne sme presenetiti je sedaj postala že stalna oblika usposabljanja mladih za obram- bno priijravljenost. Sedaj smo sprejeli smernice za delo na tem področju, v tem mesecu pa bodo sledili konkretni programi teh ak- tivnosti, ki bodo seveda sestavni del aktivnosti znotraj SZDL po KS in tudi v združenem delu. Tudi idejno politično usposa- bljanje mladih je zelo aktualna na- loga. V ta namen bomo sedaj v novembru in decembru izvedli se- minarje za vodstvene strukture mladih v združenem delu in na šo- lah. Znano je da so bile v zadnjem času večje kadrovske spremembe, zato je tak način usposabljanja nujno potreben. Vsekakor pa je aktualna naloga mladih tudi sodelovanje v pripra- vah na referendum v ptujskih KS in KS Kidričevo. Referendum bo v nedeljo 7. decembra in prepričani smo, da ne bo osnovne organizaci- je, ki se ne bi vključila v to akcijo. Vsekakor beležimo do sedaj manj aktivnosti v teh sredinah, treba je začeti delovati bolj aktivno. Več delovnega elana, konkretnega do- govarjanja in akcij mora biti med mladimi. Med pomembnimi nalogami naj omenim še sodelovanje mladih ptujske občine v tekmovanju za odličje 22. december, kjer ocenju- jemo rezultate sodelovanja med mladimi, pripadniki JLA, eno- tami teritorialne obrambe, ZRVS in ZZB. V okviru tega tekmovanja je tudi zelo uspela oblika idejno političnega usposabljanja mladih in vojakov — v okviri kviz tekmo- vanj Tito — partija — revolucija. Letos potekajo ta tekmovanja na temo vloga tovariša Tita v naši preteklosti in sedanjosti. Znano je, da smo v lanskem letu dosegli prvo mesto na tem tekmovanju, zato pričakujemo tudi letos razme- roma dobro uvrstitev. Letos je prijavljenih čez 20 ekip iz vseh struktur, kar je razveseljivo, zato so naša pričakovanja toliko bolj utemeljena. Poleg vseh navedenih nalog pa smo že pričeli s pripravami na mladinske delovne akcije v letu 1981. Znano je, da bi naj republi- ške in morda tudi zvezne MDA potekale na območju ptujske obči- ne tudi v naslednjem srednjero- čnem obdobju in pričakujemo ta- ko dober odziv mladih na akcijah, kot je bilo to do sedaj. Tako bomo pomagali vsi skupaj in pripomogli k še hitrejšemu razvoju naših manj razvitih območij. Vsekakor pa moramo bolj kot do sedaj razvijati pomen in učinkovitost lokalnih MDA, ()redvsem v združenem delu in ^S." — OM SAMOVŽIG V SILOSU Slrokt)v njaki za požarno v arnost in gradbeništvt) .so bili v dneh od 27. oktobra do v ključno 4. ntn embra priča redkemu primeru, ko je v žitnem silosu lOZI) l\)varna krmil ptujske Perutnine prišlo do samo- vžiga briketirane lucerne. I dvard Kozel. vt)dja požarnega inšpektorata SO Ormož in Ptuj je o tem podal tole uradno izjavo: ■>\ Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj lOZI) lovarna krmil Ptuj je prišlo 27. oktt)bra v žitnem silosu, ki je v sestavi baterije šestih silosov zmogljivt)sti 500 ton in štirih manjših silosov zmogljivosti 100 ton (v pi>samezneni silosu) do prekomernega dviga temperature in je bil iz- veden ukrep ohlajanja silosa s priključitvijo agregata za ohlajevanje z vnihavanjcm ohlajenega in suhega zraka. Ker kljub izvedenemu ukrepu o ilajevanja. temperatura v silosu ni padla, tem več se je dvignila, je bil 29. okli)bra izveden ukrep »premetavanja« vsebine v žitnem silosu po transportnih napravah v druge prazne silose. V navedenem žitnem silosu le bilo tega dne okrog 190 ton briketirane lucerne. od te količine je bilo •>premetano<' po transportnih napravah v druge silose okrog 80 do 100 ton. preostalo količino pa so iz silosa odstranjevali skozi odprtino lijaka sik>sa tako. da sojo spuščali na tla pod silos. Pri »premetavanju« v druge sik)se je namreč prišlo do okvare na transortni napravi. Ker seje v silosu proces samovžiga širil hitreje kot pa so žitni silos praznili, je prišlo 2. novembra okrog 9. ure do temperature v silosu, odčitane na sistemu spremljanja temperature okrog 90 stopinj C. Takoj potem času je sistem kontrole in spremljanja temperature v žitnem silosu odpovedal, lega dne okrog 9.30 si je požarni inšpektor ogledal kraj dogodka in ocenil stanje kot zelo kritično, zato je o tem obvestil pred- sednika izvršnega sveta skupščine občine Piuj. ki jt; prišel na sam kraj dogodka in poskrbel za nadaljnje ukrepe glede obve.ščanja vodilnih delavcev v .Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj in da .se aktivira čimveč delavcev za pomoč, vključno s civilno zaščito v delovni organizaciji. Zv ečer okrog 18. ure je prišlo v tlečem žitnem silosu do delne eksplozije, kije poškodovala silos predvsem v gornjem delu-pokrovu. Dne 3. novembra okrog 13. ure je bil na sedežu TOZD Tovarne krmil glede na kritično situacijo in ogroženost sosednjih žitnih silosov med predstavniki Mesokombinata »Perutnina Ptuj, republiške in ob- činske požarne inšpekcije sprejet zaključek, da se posvetuje s strokov- njaki gradbeništva in požarne varnosti o ukrepu gašenja. O situaciji je bil obveščen zavod za gasilsko in reševalno službo Maribor in gasilsko društvo Ptuj. ki sta po piredhodnem ogledu in ocenitvi situacije pričela z gašenjem. Požar v žitnem silosu je bil po nekaj urnem ohlajevanju v glavnem pogašen in s tem preprečena nevarnost za sosednje žitne silose v sestavi te baterije. Proces žarenja se je v silosu še pojavljal, zato so gasilske enote intervenirale .še ponoči in naslednjega dne. Pripomniti je. da žitni silos v katerem je bil proces samovžiga ni bil izpraznjen v najkrajšem možnem času. temveč so ga praznili s preki- nitvami. kar je imelo za posledico, daje biološki proces samovžiga prišel v tako kritično fazo. Ker se je tudi v sosednjih žitnih silosih začela temperatura dvigovati, so iz sosednjih silosov, napolnjenih z ovsem. sojo in koruzo, vsebino pretransportirali v druge silose. S tem je bila pre- prečena nevarnost za vsebino in same sosednje silose.« NA TRSIH V ORMOŠKIH GORICAH NI VEČ GROZDJA v ormoškem kmetijskem kombi- natu so si v torek oddahnili, vsaj kar se tiče grozdja, saj so uspeli po- spraviti letošnji pridelek grozdja, ki ga je ostalo pod snegom skoraj tre- tjina. Težave kmetijcev v ormoški občini so naletele na izreden odmev solidarnosti, tako v občini, kot iz- ven nje, pomoč je prišla celo iz Ve- lenja, od koder je prišlo v petek okoli 160 učencev rudarskega šol- skega centra in predstavnikov obči- ne. Sicer so pri trganju grozdja v or- moških goricah že pred snegom so- delovali učenci nekaterih osnovnih Sol, delovni ljudje upravnih služb kmetijskega kombinata in občine. V težkih trenutk... oO se vinogradni- škim delavcem pridružili kletarji, sadjarji kmetijskega kombinata, v trgatev so se vključili člani krajevne organizacije zveze borcev s Koga, ponovno so se akcije udeležili delavci uprave kmetijskega kombi- nata in občinske uprave, mnogi de- lovni kolektivi z območja občine, prosvetni delavci, zdravstveni de- lavci, v soboto in nedeljo je prišlo na pomoč okoli 200 vojakov ptuj- ske vojašnice, zadnji dan torej v to- rek pa so se trgatve udeležili tudi mladi, v sestavi mladinske delovne brigade, ta pa bo sodelovala še pri spravilu drugih kmetijskih pridel- kov. Letošnje težave kmetijstva, ki so se pojavile predvsem zaradi zapoz- nele letine so torej naletele povsod na velik odmev in tako so delovni ljudje dokazali, da se zavedajo da bitka za hrano ni le stvar kmetijst- va. JB VlednuodS. do vključno 10. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v 5 pretežno lažjih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili le 4 lažje telesne poškodbe, medtem ko je tjuiterialna škoda na vozilih tokrat zelo velika, saj znaša prek 200.000 din. Zaskrbljujoče je predv.sem dejstvo, da je v vseh štirih primerih botroval nesrečam alkohol. — OM V SLOVEf^SKI BISTRICI POJAVI STEKLINE V občini Slovenska Bistrica so že zabeležili prve pojave stekline. Zaradi hitrega širjenja obstaja nevar- nost, da se steklina pojavi tudi v ptujski občini. Ker je lažje preprečevati kot pa zdraviti je prav, da zapišemo nekaj preventivnih ukrepov pri tej nevarni bolezni. Na meji s ptujsko občino sta bili oplenjeni dve lisi- ci, kjer so s preiskavami ugotovili, da sta bili okuženi s steklino. Nevarnost je, da se stekle lisice že klatijo na območju ptujske občine, a jih naši lovci še niso ujeli. Vse občane velja opozoriti naj opazujejo nenormal- no obnašanje lisic. Stekle lisice se vedno obnašajo dru- gače kot je njihov običaj. Namesto, da bi bile plašne, prihajajo k hiši, silijo v hišo, se stepejo s psom ali pa napadajo živino. O vsakem takem pojavu je treba ta- koj obvestiti sanitarno ali pa veterinarsko službo in najbližji oddelek milice ter ukreniti vse, kar sodi v naj- širši pomen družbene samozaščite. Zavedamo se, da je pes tista domača žival, ki je naj- bolj izpostavljena stiku z lisicami. Ugotavljamo, da se naši občani še vedno premalo zavedajo odgovornosti, saj ne dajo vsi cepiti psov proti steklini. Prav zato bo v občini urejena veterinarsko sanitarna služba, ki bo lovila potepuške pse, ugotavljala ali so psi cepljeni ali ne ter pse na stroške lastnikov tudi pokončali. Ljudje bi resnično morali vedeti, daje zdravje in življenje ob- čanov dragoceno in bi morali prekiniti s svojo malo- marnostjo. V ptujsko občino grozi vnos stekline preko Haloz in hrvatskega območja in iz obpohorskega območja od Slovenske Bistrice, zato bomo verjetno kmalu lahko s sigurnostjo trdili, da je steklina tudi na območju ptuj- ske občine, na žalost bomo nato precej časa morali steklino odpravljati, saj jo je zelo težko izkoreniniti; traja lahko tudi več let. Na opozorilnem plakatu o nevarnosti stekline pi- še, da so prenašalci stekline lahko tudi mačke. Ceplje- nje mačk proti steklini ni obvezno in do sedaj ni bilo niti ustreznega cepiva, saj je odpornost mačk večja kot pri psu. V letošnjem letu pa bomo imeli na vo|jo zaščitno cepivo za mačke. Občinski odlok ne zahteva obveznega cepljenja mačk, saj ni registra mačk in ne moremo mačk označevati kot označujemo pse. Ce pa bodo ljudje želeli sami cepljenje mačk, bodo to z ve- seljem pristojni tudi opravili. Na ta način bo varnost družine in otrok mnogo večja. Ob ugotovitvi, da so tu- di na območju ptujske občine že stekle živali, velja tu- di za mačke, da se ne smejo potepati, biti izven hiše, potepuške mačke pa bodo pokončali. Prav je, da te preventivne ukrepe vsi upoštevamo, saj je steklina tako nevarna za zdravje in življenje lju- di, da velja upoštevati vsa navodila in se obnašati kar se da resno in odgovorno. N. Kotar Zaščitimo se pred gripo Gripa je nalezljiva bolezen, ki je bila znana že v xn. stoletju. Zna- ne so nam štiri velike pandemije v Evropi v XIX. stoletju in posebno nevarna in težka v letih 1918—1920, ki je zajela ne samo Evropo in Ameriko, temveč tudi ostale kontinente. V zadnjih letih se pri nas vsakoletno pojavljajo le manjše epidemije. Vir okužbe je bolnik in sicer naj- bolj v prvih dneh bolezni. S ka- šljanjem, kihanjem in pri go- vorenju prenašajo kapljice sline na različne predmete povzročitelje gripe, virus, ki na sluznici nosa, grla in zgornjih dihal zdravega člo- veka povzroči okužbo. Prehlad, kataralno vnetje nosa in grla zmanjšuje telesno odpornost in pripravlja plodna tla za okužbo. Od okužbe do pojava obolenja preteče v srednjem 1 do 2 dni. Za- četek tipične gripe je nagel, po ve- čji ali manjši mrzlici se dvigne temperatura na 38—39 stopinj. Bolnik toži, da ga boli glava, pose- bno čelo in loki nad očmi, bolnik občuti splošno slabost in vrtogla- vico. Vročinsko stanje traja okoli tri dni, če seveda med tem ne na- stopijo kakšne druge komplikacije. Znano nam je, da je za prepreče- vanje nalezljivih bolezni — med katere sodi tudi gripa — najva- žnejši preventivni ukrep, to je za- ščitno cepljenje. Čeprav beležimo konstantno upadanje nalezljivih bolezni, vidimo, da to pravilo za gripo ne drži, saj je celo v stalnem porastu, ter predstavlja kozmo- politski zdravstveni problem. Zaradi masovnega obolenja v primeru epidemije se to nedvomno odraža na odsotnosti delavcev, kar predstavlja veliko obremenitev za delovne organizacije in znižuje nacionalni dohodek, da ne govo- rimo o negativnih posledicah na zdravje posameznika. Pri nas razpolagamo s cepivom proti gripi tipa A in B. To je mrtvo cepivo,- ki vsebuje viruse, ki trenutno krožijo med populacijo. To cepivo se uporablja za množi- čno in individualno preprečitev obolenja pred gripo. Cepivo se daje v obliki injekcije v narastišče ramenske mišice. Za popolno ce- pljenje sta potrebni dve dozi v pre- sledku 3—4 tedne. Ker vemo, da pravočasni ukrepi z zaščitnim cepljenjem zmanjšajo masovno obolevanje, priporočamo delavcem v organizacijah združe- nega dela, kot ostalemu prebi- valstvu, predvsem pa starejšim kroničnim bolnikom z astmo, kroničnimi srčnimi obolenji, sladkorno boleznijo, revmatizmom itd., da se za ta zaščitni ukrep čim- prej odločijo. Cepljenje z ustreznim cepivom, s katerim zajamemo dovolj veliko število ljudi in velik odstotek pre- cepljenosti, nam daje jamstvo, da znižamo obolevnost na minimum, saj nam izkušnje pri nas in v svetu to nedvomno dokazujejo. J. K. Rodile so: Romana Bedenik, Kicar 46 — dečka; Terezija Cuček, Podvinci 62 — deklico; Marija Kokol, Janežov- ci 11 — dečka; Majda Strniša, CirilMetodov dr. 10 — Luka; Dra- gica Began, Trnovska vas 43/a — dečka; Ana Mahorič, Gabernik 13 — Natašo; Marija Glaser, Bolečka vas 4 — deklico; Terezija Skledar, Slape 18/a — dečka; Danuša Kelc, Osluševci 2 — Karino; Ivana Emer- šič, Zg. Leskovec 17 — Dušanko; Barbara Hiržin, Kovinarska 9 — Anito; Neda Ivanuša, Trg svobode 2 — Blaža. Umrli so: Neža Pišek, Slape 28, roj. 1909, umrla 1. novembra 1980; Marija Kuhar, Podvinci 38, roj. 1907, umrla 2. novembra 1980; Marija Fingušt, Brezula 47, Maribor, roj. 1911, umrla 1. novembra 1980; Matjaž Slatič, Podvinci 22/a, roj. 25. aprila 1980, umrl 1. novembra 1980; Marija Setar, Lovrenc na Dr. polju 105, roj. 1892, umrla 5. no- vembra 1980; Jožef Erjavec, Krče- vina pri Ptuju 5, roj. 1911, umrl 5. noventbra 1980; Marija Junger, Pobrežje 53 pri Vidmu, roj. 1934, umrla 6. novembra 1980; Mijo šol- tič. Ljutomerska 2, Središče ob Dravi, roj. 1904, umrl 6. novembra 1980; Štefan Kmetec, Kicar 99, roj. 1906, umrl 3. novembra 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dgavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, z^ katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.