Kmetijstvo Podravje • Interes kmetov za nov razpis precej manjši od pričakovanega O Stran 8
Zanimivosti Kidričevo • Dvojni čudež narave v enem samem dnevu
O Stran 8
Ptuj, torek, 22. novembra 2016 letnik LXIX • št. 92 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Krnmsm mH»)
Podravje • Haloze dobile prvi predor
Politika Sl. Bistrica •
Zakaj je bolje, da se občine ukine
O Stran 6
Kronika
Podravje • Piton za 65.000 evrov na Ptujskem morju
O Stran 24
Šport
Nogomet • Dom-žalčani v Kidričevem le vzeli ponujeno O Stran 11
Boks • Visoka ocena za kakovost lige O Stran 13
Motošport • Nagrada Timu Gajserju O Stran 15
Štajerski TEDNIH
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Avtocesta spreminja haloško krajino
Sarajevska družba Euro-Asfalt, ki gradi južno od dveh etap bodočega avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje, je prejšnji teden prebila prvo cev predora Log. To bo edini predor na 33 kilometrov dolgi podravski avtocesti A4 med razcepom Slivnica (Maribor) in mejo s Hrvaško. Več na straneh 2 in 3.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Podjetniki ne želijo, da se mestno jedro zapre za promet
O Strani 4 in 5
V središču •
Nov zaplet pri prodaji občinskega zemljišča Domu upokojencev
O Stran 5
Politika •
Dornavski župan: »Nekdo nas je nekaj let nategoval!«
Strani 6 in 7
Aktualno •
O^anica
Zakaj je - Nigrad' sobetinski bioplinarni | [s posodil 300.000 evrov
O Strani 2 in 3
m	■
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 22. novembra 2016
Žetale, Podlehnik • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje
Haloze dobile prvi predor
Sarajevska družba Euro-Asfalt, ki gradi južno od dveh etap bodočega avtocestnega odseka Dražen-ci-MMP Gruškovje, je prejšnji teden prebila prvo cev predora Log. Objekt leži malo pred mejnim prehodom, v občini Žetale.
To bo edini predor na 33 kilometrov dolgi podravski avtocesti A4 med razcepom Slivnica (Maribor) in mejo s Hrvaško. Na DARS-u so pojasnili: »Leva cev predora Log, gledano iz smeri Maribora proti Gruškovju, je skupaj s portali dolga 147 metrov, pri čemer je dolžina podzemnega izkopa 104 metre.« Direktor projekta avtoceste Draženci-MMP Gruškovje Bogdan Vrezner je povedal še: »Vrednost tunela je nekaj več kot 6 milijonov evrov; v tej ceni niso vključena le gradbena dela, temveč tudi elektro in strojna oprema predora.« Napovedal je, da bodo še v tem mesecu prebili tudi drugo cev predora Log. Obe bosta imeli tri pasove: voznega,
Uvodnik
prehitevalnega in odstavnega.
Izvajalci del so predor začeli graditi letos poleti, pri tem pa so uporabili t. i. novo avstrijsko metodo. Z DARS-a so sporočili: »Geotehnični pogoji graditve niso zahtevni; kamenine, skozi katere je načrtovan predor, so miocenski klastiti (peščenjaki, meljevci in laporovci). Progno-zirani sta bili dve prelomni coni, ki pa del nista bistveno ovirali oz. na terenu nista bili izraziti.« Povprečna hitrost napredovanja izkopnih del je približno tri metre na dan, delavci pa bodo morali izkopati 22.500 kubičnih metrov materiala v predorskih ceveh in še 48.000 kubičnih metrov v obeh predvkopih. Material bodo porabili za vgraditev v
Novinar, kdo te rabi, kaj sploh veš, na kaj se spoznaš?
S tem, kako ugajati tistim, o katerih pišeš, se novinarji povečini sploh ne ukvarjajo. Lahko bi celo rekli, da so v veliki meri časi poročevalskih reportaž, hvalospevov in preostalega mimo. Zaupanje v zavode je izpuhtelo že leta nazaj, zato se jim pač gleda pod prste. Človeški pohlep sodobnega časa je že zda vnaj v nas naselil dvom o poštenosti. Kar ne pomeni, da nismo pripravljeni pisati lepih novic, temveč to, da sije takšne zgodbe morda težje prislužiti kot nekoč. Vsakokrat, ko pomislim, da so se posamezniki sprijaznili s tem, da smo pač kritični, se zgodi, kaj novega, zanimivega, nepredvidljivega. V smislu: »Joj, da le ne bo kak udaren, brutalen naslov,« ipd. A dejstvo je, da takšni naslovi ljudi pritegnejo, da stvar sploh preberejo. Kar pa ne pomeni, da je lahko izmišljen in prikazuje napačno sliko samega teksta. Nikakor.
A ekonomija nas pač sili naprej tako kot na vseh področjih. Ni skrivnost, da si želimo prodati čim več izvodov časopisa, ne nazadnje zato članke pišemo, da bi to nekoga zanimalo. Neštetokrat sem prebrala trditev, da je najlažje biti novinar: napišeš, kar želiš, brez preverjanja, kar se ti pač zazdi. A je to daleč od resnice; tožbe, pritiski, takšni in drugačni, vse to je realnost, ki nas spremlja vsakodnevno.
In če si ne želiš nakopati „sovražnikov ", ubogljivo slediš navodilom.
Zavedamo pa se, da lahko zgodbo napišeš tako ali drugače. Lažje bi bilo, recimo, zapisati, da se mi smilijo kmetje, ki želijo za svojo zemljo v Hočah tudi 10-kratno nadomestilo v primerjavi s sedanjimi vrednostmi. A je resnica povsem drugačna: zame osebno so le neverjetno sebičnipohlepneži, ki vidijo le svoje koristi in želijo dobro zaslužiti s situacijo. Morda res na njihovi zemlji raste zlato, ampak če bomo še „zadnjega" fanta poslali preko meje in onemogočili, da se delovna mesta ustvarjajo tukaj, bomo sami sebi stisnili veliko klofuto. To so zame prave teme za razmislek; ne to, kako bomo ustanavljali nove galerije, garažne hiše, lepe tržnice... Vse to bo čudovito, a brez denarja, ki bo tam krožil, brez delovnih mest, ljudi, ki bodo v teh novih pridobitvah lahko služili in zapravljali, bomo ostali na statusu quo.
In tudi zato, da opozorimo na vse to, je dobro, daje tu pa tam kakšen novinar. Enim všečen, za druge neveden. Morda pa bodo vsi „ novinarski strokovnjaki" tudi za nas kdaj pripravili poseben seminar lepega obnašanja. Bojim se le, da bomo z vidika ubogljivosti prav tako trd oreh.
Dženana Kmetec
Na slovesnosti ob preboju tunela je zapel kvartet Dobrinček, botra predora pa je postala Darinka Kodrič.
Podravje • Mariborski Nigrad sobetinskemu podjetju Gea nova posodil
Povezala jih je obdelava mulja
Mariborsko podjetje Nigrad je trenutnemu upravitelju bioplinarne v Sobetincih, podjetju Gea
Na dogajanje v bioplinarni Sobetinci in družbi Bioplin Vargazon, ki je leto in pol v stečaju, pred tem je bila v postopku prisilne poravnave, smo v našem časopisu nedavno že opozorili. Bioplinarno ima trenutno v najemu podjetje, ki je bilo ustanovljeno oktobra 2015. Od maja letos je direktor Gea nove Marjan Bračko iz Lenarta, sicer solastnik podjetja. Bračko je tudi direktor in solastnik zasebne družbe Komunala Slovenske gorice, ki je za javne proračunske porabnike v obdobju desetih let opravila za nekaj manj kot 25 milijonov evrov dela; nekaj od tega tudi za mariborski Nigrad. In zakaj je Nigrad na poslovni račun Gea nove 11. novembra letos nakazal 300.000 evrov posojila? »Z družbo Gea nova sodelujemo na projektu sušenja odpadnih muljev iz čistilnih naprav v okviru viška toplotne energije, ki nastaja pri proizvodnji električne energije v obratu Vargazon Sobetinci. Tako
Nigrad je ustanovljen kot delniška družba in je v večinski javni lasti. Po podatkih Nigradovega poslovnega poročila (avgust 2016) je s 57-odstotnim deležem največja lastnica Mestna občina Maribor, ki v družbi posredno preko svojega drugega občinskega podjetja Energetika Maribor obvladuje še dodatnih sedem odstotkov kapitala. Četrtinski lastnik Nigrada je DUTB, preostali manjši delničarji so občine iz širšega mariborskega območja in Slovenskih goric, v minimalnem deležu (0,8 %) so lastniki tudi fizične osebe.
je bilo 4. novembra 2016 podpisano pismo o nameri o skupnem sodelovanju pri iskanju rešitve za sušenje odpadnih muljev. Družba Nigrad je del depozita na banki, kjer je imela obrestno mero 0,3 za nekaj manj kot leto dni dne 10. 11. 2016 posodila družbi Gea nova po letni obrestni meri 2 %, posojilo pa zavarovala z izvršnico na račun družbe in poroštvom v poslovnih deležih. Poroštvo je za družbo Nigrad zadostno zaradi tega, ker je dejavnost bioplinarne komplementarna dejavnosti čiščenja odpadnih vod, ki jo izvaja Nigrad,« so povedali v Nigradu. Iz tega
odgovora se kar samo po sebi zastavi vprašanje, ali morebiti blato iz čistilnih naprav konča v objektu sobetinske biopli-narne. Nadalje je vprašljivo poroštvo, s katerim je Nigrad zavaroval posojilo - z izvršnico na računu in poslovnimi deleži. Za družbo Gea nova bi lahko rekli, da je projektno ustanovljeno podjetje, po javno dostopnih podatkih za zdaj brez osnovnih sredstev in premoženja večje vrednosti. V Ajpesu je naveden osnovni kapital podjetja v višini 7.500 evrov - kot je zakonsko potrebno za ustanovitev in registracijo družbe z omejeno odgovornostjo.
V minulih dneh smo bili s terena obveščeni, da naj bi v bio-plinarno Sobetinci domnevno dovažali tudi klavnične odpadke, ki jih v obratu prav tako ne bi smeli obdelovati. Sploh pa je vprašanje, ali ima bioplinarna
v	Sobetincih za delovanje vsa potrebna (in katera) dovoljenja (uporabno, okoljevarstveno ...).
Kot smo v Štajerskem tedniku 20. septembra poročali v članku z naslovom »Premoženje bioplinarne razvrednotili do konca, vredno le še drobiža«, se nepremičnine (zemljišče in objekti) na posestvu v Sobetin-cih po pravnomočni odločitvi sodišča prenašajo na prejšnjega lastnika - podjetje Korent & Korent. Ko bodo postopki prenosa premoženja pravnomočno končani, bodo v Vargazono-
vi	stečajni masi ostali le še stroji in naprave, vredni pol milijona evrov. Še enkrat spomnimo, da so državne banke za gradnjo sobetinske bioplinarne posodile 13 milijonov evrov. Terjatve zaradi neodplačanih posojil so
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: CG
torek • 22. novembra 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Tako bo videti novi predor, ko bo končan.
nasipe, delno tudi za zasip por-talnih konstrukcij in galerij.
Dela 24 ur na dan
Zdenko Bojic iz podjetja Euro-Asfalt, vodja projekta, je povedal, da je tunel Log na celotnem avtocestnem odseku Draženci-MMP Gruškov-je pravzaprav najzahtevnejši objekt: »Predor je sicer kratek, vendar sta predorski cevi zelo blizu druga drugi in je zato gradnja zahtevnejša. Poleg tega je gradbišče tik ob glavni cesti in blizu mejnega prehoda, kar vse vpliva na potek del.« Zatrdil je, da dela kljub temu tečejo z načrtovano dinamiko oz. celo malo prehitevajo.
Po njegovih besedah trenu-
tno v predoru Log dela okoli 60 delavcev, v zadnjem mesecu ves čas: »Zaradi varnosti je pri preboju tunela treba delati 24 ur na dan. Predor smo morali minirati, ker je geologija terena takšna, da izkopa ni bilo mogoče opraviti s klasičnimi bagri.« Pri miniranju so morali poskrbeti tudi za popolne zapore ceste. Do avgusta prihodnje leto naj bi predor že dobil izolacijo in betonsko oblogo. »V gradbeništvu je preboj predora svečan trenutek. Ta dan praznujejo tudi delavci, saj so veseli, da so končali zelo zahtevno in nevarno fazo del v tunelu,« je sklenil Bojic.
Graditev avtocestnega odseka iz Kohezijskega sklada
sofinancira Evropska unija, celotna vrednost projekta, sporočajo z DARS-a, pa je okoli 251 milijonov evrov. Še do nedavnega je skupen znesek sicer znašal dobrih 245 milijonov - ta podatek je še vedno objavljen tudi na DARS-ovi spletni strani. Na DARS-u napovedujejo: »Predvidoma do sredine decembra letos bo promet urejen dvosmerno že po skupno sedmih kilometrih novega smernega vozišča podravske avtoceste med Draženci in Podlehnikom. Taka prometna ureditev bo veljala tudi v prihodnji turistični sezoni.« Celoten odsek bo predvidoma končan do konca leta 2018.
Eva Milošič
300.000 evrov
iz čistilnih naprav
nova, nedavno posodilo 300.000 evrov.
danes na slabi banki in breme davkoplačevalcev. Vsaj sedem let nekdo iz tega premoženja, ne da bi vanj vložil tudi lastna sredstva, ustvarja prihodke. Le kdo si ne bi želel takšne ekonomike: državne banke v celoti posodijo denar za halo, napra-
ve in opremo ter zagon podjetja. Ker se kredit ne odplačuje, podjetnikov dolg v celoti prevzame država. S premoženjem, ki je bilo ustvarjeno z državnim denarjem, že do začetka razpolagajo različne pravne osebe in iz tega naslova ustvarjajo pri-
hodke. Komu, ki v naši državi ni velika živina, bi se tako gledalo skozi prste? Malemu človeku bi po nekaj neplačanih obrokih kredita premoženje zarubili, njega in družino pa postavili na cesto.
Mojca Zemljarič
članica
Podjetji Lenartčana Marjana Bračka sta na območju občine Markovci prisotni v dveh poslih: Gea nova upravlja bioplinarno Sobetinci, Komunala Slovenske gorice je bila izbrana za izvajalca del na občinskem projektu gradnje kanalizacije v Novi vasi. Vrednost del je okrog milijon evrov. Kot so povedali v upravi Občine Markovci, je postopek izbire izvajalca pravnomočno končan, pogodba z izbranim izvajalcem pa še ni podpisana.
Podlehnik je gradbišče
Slovesnosti ob preboju predora Log sta se udeležila tudi župan Zetal Anton Butolen in župan Podlehnika Marko Maučič. Butolen je pojasnil: »Avtocesta poteka čisto ob robu naše občine, tako da gradnja naših občanov ne ovira preveč.« Priznal je, da več težav povzroča pot proti Ptuju: »Smo pa veseli, da gradnja teče po načrtih, in bomo to pač potrpeli.«
Bolj oster je bil Maučič, ki je poudaril, da je praktično cela občina Podlehnik zdaj gradbišče: »Predstavljeno nam je bilo, da se bo avtocesta gradila postopoma, z enega konca proti drugemu, zdaj pa se dejansko gradi na celotni trasi. Živimo na gradbišču in v blatu.« Nekaterih situacij, je povedal, niso mogli predvideti: »Veliko situacij je takih, ki niso rešene tako, kot bi si mi želeli. Če bi to vedeli nekoliko prej, bi lahko tudi urgi-rali. Zdaj rešujemo, kar se rešiti da.« Priznal je tudi, da se šele zdaj zavedajo, kakšno obremenitev za okolje in občane pomeni gradnja: »Šele sedaj tudi vidimo, kaj projekt pomeni v naravi; precej drugače je, kot smo si predstavljali na papirju ...«
Direktor projekta na DARS-u Bogdan Vrezner je pojasnil, zakaj je do teh težav prišlo: »Ko smo pripravljali investicijo in časovno načrtovali, kako bo gradnja avtoceste potekala, smo mislili, da bo gradnja prve etape (prvih sedem kilometrov) potekala približno eno leto prej, preden se bodo dela začela na drugi etapi. Zaradi zapletov pri izbiri izvajalca oz. pritožbe neizbranih ponudnikov (SGP Pomgrada, ki v konzorciju z drugimi podjetji gradi prvo etapo tega odseka, op. a.) se je ta časovnica nekoliko spremenila.« Gradnja prve in druge etape avtoceste zato zdaj sovpadata veliko bolj, kot je bilo sprva načrtovano, dela pa tečejo intenzivneje.
Podlehničani se sicer zavedajo, da je na gradbišču težko vedno zagotavljati urejeno cesto in nemoten dostop, vendar je župan povedal: »Dnevno opozarjamo izvajalce, da morajo na tem področju narediti več.« V slabem stanju naj ne bi bila le gradbiščna cesta, temveč tudi vzporedna cesta skozi Podlehnik; domačini tako že opažajo poškodbe na vozilih. Dodatno onesnaženje ceste povzroča tudi odvoz materiala iz tunela, miniranja pa ljudje, ki živijo v bližini, občutijo tudi ponoči. Vrezner je priznal: »Na tem delu avtoceste posamezni objekti niso pretirano tehnično zahtevni; najzahtevnejša je logistika.« Čeprav bo potrebnih še veliko usklajevanj, Maučič upa, da bodo na koncu z avtocesto zadovoljni tako uradniki in izvajalci kot domačini.
/
Sv. Andraž • Govorice o odhodu zdravnika neresnične
Zdravnik Scaubach: »Nikamor ne odhajam
«
Skrbi, da bi pri Svetem Andražu in Trnovski vasi ostali brez zdravnika, so odveč.
V zadnjih dneh so se v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah razširile govorice o odhodu tamkajšnjega zasebnega zdravnika Tomaža Schaubacha. Schaubach je govorice zavrnil ter jih označil kot nepotrebne: »Ne vem, od kod te govorice in zakaj. Lahko povem, da to zagotovo ne drži. To sem povedal tudi županji. Skratka, vse ostaja tako naprej, kot je bilo.«
Še več. Razmišljali naj bi celo o dodatni okrepitvi: »Obstaja možnost, da se bomo širili in bo mogoče prišel še kakšen dodaten zdravnik zaradi velikega obsega dela.«
Da govorice ne držijo, je sicer na minuli seji andraškega občinskega sveta svetnikom sporočila tudi županja Darja Vudler. Tomaž Schaubach ostaja zdravnik v ambu-c, „„ lantah družinske medicine v Vitomarcih in
Foto: ML
»Ne vem, od kod te govorice in zakaj. Lah- Trnovski vasi, kjer skrbi skupaj za okoli 1.750 ko povem, da to zagotovo ne drži,« je zatrdil pacientov.
zdravnik Tomaž Schaubach.	Monika Levanič
Foto: CG
Foto: MZ
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 22. novembra 2016
Ptuj • Obrtniki in podjetniki ne želijo, da se promet umakne iz mestnega jedra
Mesto se lahko za promet zapre, ko so
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ptuj je nedavno s svojimi člani organizirala posvet na temo oživitve in razvoja starega dnikov, ki poslujejo v starem delu Ptuja.
»Staro mestno jedro je izgubilo konkurenčnost. Zavedati se moramo, da smo bistvo tega prostora ljudje,« je razpravo začel sekretar OOZ Boris Repič in dodal: »Splošni model dobre prakse za oživitev mestnega jedra ne obstaja. Je pa veliko posameznih dobrih primerov. Iskati moramo sodelovanje, uvesti atraktivne ponudbe in storitve. Najprej je treba v staro mestno jedro privabiti domačine, Ptuj-čane. V drugi fazi nato turiste, od katerih bomo lahko nekaj zaslužili. Ne moremo reči, da na Ptuju nimamo primerov dobrih praks. So. Bistveno pa je, da ljudje s svojim poslom živijo. Vsa razvita mesta imajo mestnega
menedžerja. Nam je popolnoma vseeno, kdo bi to bil. Bi pa moral biti kompetenten za to nalogo, s posluhom za vse deležnike v prostoru.« Sodelavec ZRS Bistra Ptuj Danilo Čeh je dejal, da bi se morali ponudniki in lokalna skupnost poenotiti ter sodelovati pri razvoju produktov. Strinjal se je, da je treba v mesto najprej privabiti lokalno prebivalstvo.
Občina in ponudniki na nasprotnih bregovih
Z načrti Mestne občine (MO) Ptuj o zaprtju starega mestnega
Podžupan Orešek vabila raznašal sam
Obrtniki so podžupana MO Ptuj Gorazda Oreška povprašali, zakaj mnogi med njimi niso prejeli vabila občine na posvet o razvoju starih mestnih jeder, ki je pred časom potekal v ptujski Mestni hiši. Podžupan je bil nad to informacijo začuden: »To ni možno. Sam sem raznosil vabila v starem mestnem jedru. Kjer je bilo odprto, sem vabilo izročil osebno. Tam, kjer je bilo zaklenjeno, sem ga pustil v nabiralniku ali ga zataknil za vrata.«
Foto: Črtomir Goznik
Dana Gregor Hartman iz Prešernove ulice pravi, da bi moralo biti mesto bolj urejeno: »Drevesa niso obžagana in negovana, manjkajo klopce.«
jedra za promet se ponudniki ne strinjajo, saj da so gostje in stranke navajeni pripeljati se do vrat lokala oz. trgovine. Podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek zagovarja drugačno stališče: »Povečanje površin za pešce je lahko za ponudnike samo pozitivno.« Vladimir Sitar (Fotoko-pirnica Sitar) je razložil, kako so problem parkiranja rešili v središču Zagreba: »Podrli so
celo eno izmed stavb in zgradili parkirno hišo. Dva- do trikrat tedensko sem v Zagrebu in ne zgodi se, da ne bi dobil parkirnega prostora - v centru mesta. Odprite mesto za promet. »Ksenja Kozar iz jezikovne šole Ontario je dejala: »Mi vsi ponudniki mestu nekaj dajemo. Ne potrebujemo drago plačanih strategij, ni nam treba čakati štiri ali pet let, da bi mesto oži-
velo. Marsikaj se lahko spremeni v enem letu. Menim, da so konkurenčna prednost mesta lahko butiki s ponudbo unikatnih produktov. Najemnine lokalov, ki so v lasti občine, naj bodo minimalne. Mi imamo prostore svoje, lastniške. Za najem prostora za postavitev premične A-table na ulici pa občini letno plačujemo 300 evrov. Absolutno je treba v mestnem
središču zagotoviti tudi parkirna mesta.« Podžupan Orešek je odgovoril, da naj si ljudje ne mislijo, da ima občina v starem mestnem jedru veliko lokalov: »Trenutno imamo tri proste. Za dva je dogovorjeno, da ju oddamo, za tretjega se za najem pogovarjamo z Ekonomsko šolo Ptuj. Veliko je tudi prostorov, ki zaradi neurejenosti za oddajo niso primerni.« Na ta odgovor je bilo potem v razpravi slišati mnenje, naj občina najemniku neurejeni lokal ponudi v dolgoročni brezplačni najem, v zameno, da ga najemnik obnovi.
Miško: »Parkirišča so adut nakupovalnih središč«
Med navzočimi na dogodku je bil tudi Bojan Miško (Cvetličarna Roža), sicer zaposlen kot vodja dveh ptujskih nakupovalnih središč. Poudaril je, da so parkirišča adut nakupovalnih centrov. Zato meni, da bi staro mestno jedro za promet moralo absolutno ostati odprto. S takšnim mnenjem sta soglašali tudi Hermina Rožmarin (Cvetličarna Rožmarin) in Stanka Mahorič (ribarnica Delfin). Branko Štumberger (Sladki butik) je izpostavil, da mali
Sv. Andraž • Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo
Nekdanja občinska delavka zakonito odpuščena
Nekdanja javna uslužbenka je izgubila sodno bitko z občino Sveti Andraž v Slov. goricah. Vrhovno sodišče je namreč kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo odpuščene za revizijo sodbe zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Spomnimo, županja občine Sveti Andraž v Slov. goricah Darja Vudler je takoj po nastopu funkcije na podlagi ugotovitev revizijske komisije izvedla reorganizacijo občinske uprave in dve javni uslužbenki odpustila. Občina je sicer izvedla javni razpis za delovna mesta, na katera bi se lahko takrat prijavili tudi odpuščeni delavki. A tega nista storili, pač pa sta se v zvezi z odpovedjo zaposlitve najprej pritožili na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, kjer sta bili njuni pritožbi zavrnjeni. Nato sta šli pravico iskat na sodišče in vložili tožbo na delovno sodišče. Z eno izmed delavk je občina po pogajanjih sklenila sodno poravnavo, z drugo odpuščeno delavko pa niso prišli do dogovora. Rezultat te tožbe je sodba v prid občine. Odpuščena se je nato pritožila še
na drugostopenjsko sodišče, a neuspešno. In čeprav se ji v službo ni uspelo vrniti niti s pritožbo, se je še enkrat pritožila. Vložila je namreč zahtevo za revizijo, kjer pa je vrhovno sodišče potrdilo sodbi ter odločilo, da za revizijo ne obstaja noben razlog.
Vudlerjeva: »S tem je postopek zaključen«
»Da je bil postopek reorganizacije občinske uprave zakonit in pravilen, so občini pritrdili Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, prvostopenjsko delovno sodišče, tudi pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožnice zavrnilo
»Sedaj je bila zavrnjena še revizija, s čimer je občina že v četrto dobila potrditev, da je bil postopek reorganizacije izveden pravilno in v skladu z zakonom,« je odločitev sodišča pokomentirala županja Darja Vudler.
kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. In sedaj je bila zavrnjena še revizija, s čimer je občina že v četrto dobila potrditev, da je bil postopek
reorganizacije izveden pravilno in v skladu z zakonom. S tem je postopek končan,« je odločitev sodišča pokomenti-rala županja Darja Vudler.
Monika Levanič
Ptuj • Sanacija zidu ob Dravi
Po štirih letih končno
Ta mesec so Dravske elektrarne Maribor (DEM) začele sanacijo Gre za območje, ki je bilo med poplavami leta 2012 izjemno šno obvaroval pred divjimi vodami. Dela naj bi končali še letos.
Kot pojasnjuje Viljem Pozeb, direktor DEM, gre za investicijo, ki se izvaja na podlagi projekta, ki ga je naročila občina Ptuj. Sanacija polkrožnega opornega zidu - obzidja ob Miheličevi galeriji - se izvaja zaradi dodatnega povečanja stabilnosti nasutja na območju pod polkrožnim opornim zidom. „Stabilnost se je izvedla z vertikalnimi izvrtinami globine 7 metrov, ki so povezane v obstoječo AB-peto zidu (sistem pilota). Saniran bo del na območju polkrožnega zidu (približno 15 metrov - 10 pilotnih vrtin)," pojasnjuje Pozeb. Vrednost del je 27.000 evrov, gre pa za zelo pomembno investicijo, ki naj bi končno zagotovila še večjo varnost tega dela proti poplavam. „Zid ni bil nikoli »nevaren« zaradi poplave; v času največje vode v novembru 2012 je uspešno varoval mesto Ptuj. Sanacijo smo izvedli na osnovi projekta, ki ga je naročila Občina Ptuj, ker so v občini zahtevali dodatne
Sanacija naj bi bila končana še letos.
Foto: ML
torek • 22. novembra 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
ulice polne ljudi
mestnega jedra. Dogodka se je udeležilo 25 izmed okrog 150 ponu-
obrtniki tega mesta ne morejo rešiti. Dodal je: »V starem mestnem jedru bi morali živeti meščani ... Sicer pa se v državi že 20 let sistematično uničuje male podjetnike in obrtnike. Pogoji in predpisi so takšni, da se ne da normalno živeti.« Dana Gregor Hartman, ki se ukvarja s šiviljsko dejavnostjo in ima lokal v Prešernovi ulici, je povedala, da bi moralo biti mesto bolj urejeno: »Drevesa niso ob-žagana in negovana, manjkajo klopce.« Vlado Frčeč iz picerije Marakuja je bil oster do nekdanje ptujske oblasti: »12 let smo v času vladavine sončnega kralja spremljali umiranje Ptuja. Z zamenjavo oblasti smo dobili neizmerno upanje, da bo ta rešila mesto. Poskušajte denar iz EU pripeljati sem. Ljudje, zbudite se. Prosim vas...!« Frčeč je še dejal, da bi morala lokalna skupnost s predpisi poskrbeti za to, da bi bila pročelja hiš v starem mestnem jedru urejena, tlaki ulic in trgov pa brez udarnih jam ter lukenj.
Vrata muzeja in ponudnikov prevečkrat zaklenjena
mesto v prvi vrsti moralo biti lično urejeno, zavito v celofan, primerno razsvetljeno. »To, kar se mi nekaj med seboj pogovarjamo in srečujemo, je brez veze!« Vladimir Šilak (Apartmaji Šilak) je poudaril, da so vrata muzeja in lokalov v mestu prepogosto zaprta: ob koncu tedna, praznikih ... Šilak je opo-
zoril, ali se je kdo vprašal, kaj bo za obisk v starem mestnem jedru pomenila zapora starega dravskega mostu, ki naj bi ga začeli obnavljati v prihodnjem letu. Nekdanji mestni svetnik in LDS-ov politični funkcionar Emil Mesarič je povedal, da so bile prve strategije o razvoju starega ptujskega mestnega
jedra in turizma izdelane leta 1992. Potem so se vedno znova in znova pripravljale nove. »Zavod za turizem se danes ukvarja z organizacijo prireditev, ne pa s privabljanjem turistov. Staro mestno jedro se lahko zapre, ko je mesto polno ljudi. Zgodbo je treba graditi postopno. Res pa je tudi, da je manj ljudi v mestu zaradi razvoja podeželskih občin, saj lahko ljudje za marsikateri opravek poskrbijo bližje svojemu domu,« je razmišljal Mesarič. Navzoče na dogodku je nagovorila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc. Dejala je, da so v zavodu odprti za predloge ponudnikov, z njimi želijo graditi vzajemen odnos, zato računajo na dobro sodelovanje.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Robert Belšak (kavarna Pod Ponudniki menijo, da bi mesto moralo biti za promet odprto, saj da se kupci in stranke najraje pri-
odrom) je pripomnil, da bi peljejo do vrat.
Bi dve, tri večje trgovine Ptuju vlile življenje?
Tako kot podjetniki smo se tudi novinarji že na-poslušali takšnih in drugačnih razmišljanj, razvojnih strategij, načrtov, obljub in zavez. O oživitvi ptujskega mestnega jedra in turizma je bilo v zadnjih letih organiziranih nemalo javnih razprav. Pa je Ptuj še vedno na isti točki kot pred desetletjem. Ponudnikom, ki v tem shiranem mestnem jedru še vztrajajo ter potrpežljivo čakajo na stranke, je treba za njihovo vztrajnost iskreno čestitati. Večina, ki se jih je udeležila nedavne okrogle mize, ima lokale v mestu 20, 30 let. Zato zagotovo najbolj poznajo utrip mesta in njegove potrebe. Ker so vsak dan v stiku z mestom in v stiku z ljudmi. Ljudem oziroma potrošnikom, ki lahko napolnijo mestne ulice in lokale, je treba stopiti nasproti. Aktualni ptujski župan Miran Senčar je pred volitvami razmišljal, da bi moralo mestno jedro funkcionirati po modelu nakupovalnega središča, kjer je razporeditev lokalov in trgovin natančno določena - s ciljem potrošnika čim bolj pritegniti. Ptujsko mestno jedro je dejansko velikosti malo večjega nakupovalnega središča. Zato bi lahko model odlično izkoristili. V neposredni bližini centra bi zgradili parkirne prostore, v samem mestu pa uredili vsaj dve večji trgovini, ki bosta pritegnili potrošnike. Lahko bi to bile trgovine srednjega cenovnega razreda, ki jih na Ptuju še ni. Na primer H&M, Zara, Mango, pa kakšna prodajalna s čevlji in podobno. Če se bodo kupci oglasili v kateri izmed večjih trgovin, bodo zavili pogledat k sosedu v njegovo manjšo butično trgovinico in morda tudi tam kaj kupili. Pri tretjem sosedu bi spili še kakšno kavi-co. Dejansko bi se ljudje ponovno morali začeti srečevati v mestu in ne v nakupovalnih centrih. Res je, da nam za druženje niso potrebne trgovine. A edino ponudba je tista, ki lahko v mesto prinese več življenja in več ljudi. S ponudbo ne mislimo izključno trgovske ali gostinske dejavnosti, temveč tudi kulturo, zgodovino, turizem, etnologijo in podobno.
začeli delati
polkrožnega opornega zidu na Ptuju, pri Miheličevi galeriji. ogroženo, a je zid kljub strahu občanov ta del mesta uspe-
ukrepe zaradi, po njihovi oceni, povečanja varnosti," pa dodaja direktor DEM. Manjšo razpoko betonskega zidu, pri samostanu, so sanirali takoj po poplavi. „Zid je projektiran na nivo višine vode v reki Dravi v celotni dolžini enakomerno in je stabilen. Glede na seznam poškodb po poplavi v letu 2012, ki smo jih utrpeli, je bila sanacija poškodovanih brežin prednostna naloga. Ker na področju mesta Ptuj ni bilo večjih poškodb, tudi sanacija ni bila nujno potrebna," pa Pozeb odgovarja na vprašanje, zakaj so s sanacijo čakali tako dolgo, torej štiri leta.
Da gre za pomembno investicijo, ki pa jim povzroča nekaj težav pri izvedbi dejavnosti, pa pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lo-renčič. Upa, da bodo, kljub temu da so dela v polnem teku, svoje zastavljene projekte v Miheličevi galeriji za to leto izpeljali do konca. Tak naj bi bil dogovor tudi z DEM. A za zdaj prehod mimo Miheličeve galerije po tej strani pločnika ni mogoč. Dodatno težavo pa tam povzroča nepregleden ovinek na drugi strani ceste, kjer „manjka" del pločnika. Ker gre za šolsko pot, ni nezanemar-ljivo tudi dejstvo, da je ta del zelo nevaren tudi zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov pred nekdanjo trgovino Zerak.
Dženana Kmetec
Ptuj • Nov zaplet pri prodaji zemljišča
Dom upokojencev na sistem videno-kupljeno ni pristal
Dom upokojencev Ptuj čaka še zeleno luč ptujske občine, a se bo ta kot kaže morala zelo hitro vklopiti. Namreč na sistem, ki ga je ponujala ptujska občina, da zemljišče kupijo po sistemu videno-kupljeno, niso pristajali. Tudi številne druge zahteve občine zanje niso sprejemljive. Za del, na katerem zaradi arheologije ne bo možno graditi, ne želijo plačati cene enake kot za gradbeni del zemljišče.
„Dom upokojencev Ptuj bi z izgradnjo centra napravil pomemben korak k reševanju v regiji močno izpostavljene problematike starejših, a se je zataknilo na občini," pravi direktorica Doma Jožica Še-mnički. Prepričana je, da je javni interes po ureditvi ustrezne infrastrukture za izvajanje socialnovarstvenih storitev za starejše zelo velik, zato upa na posluh občine.
Namreč ko so se uspeli približati ceni, sprejemljivi za obe strani, se je pojavil nov problem. Pravijo, da jim je občina v kupoprodajni pogodbi zemljišča na Potrčevi ulici naprtila nekatere nevzdržne in negospodarne pogoje, ki začetek izgradnje centra vse bolj od-mikajo. „Zastavljena cena ne-
premičnine, ki jo je v pogodbi navedla občina, je namreč občutno previsoka in nikakor ne ustreza opravljenim izhodiščnim in sekundarnim testnim cenitvam s strani javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj. Občinska cenitev namreč ni upoštevala specifik zemljišča, kot so električni vod, kompleksna prometna ureditev in arheološka raziskovanja zemljišč. Ker za navedeno zemljišče ni izdelan občinski prostorski načrt, prav tako niso znani vsi pogoji in smernice za ureditev parcele. Vse našteto lahko povsem ali delno omeji možnosti izgradnje ter bistveno vpliva na njeno ceno. Poleg naštetega pa pogodba ne vsebuje niti inta-bulacijske klavzule, ki bi domu omogočila vpis lastninske pra-
vice v zemljiško knjigo - to je z vidika varovanja pravic kupca seveda nesprejemljivo. In to so le nekateri izmed pogojev, s katerimi občina onemogoča izgradnjo nujno potrebne javne infrastrukture, ki je zagotovo v interesu lokalnega prebivalstva. Javni zavod Dom upokojencev Ptuj je na tej točki naredil vse, kar je v naši moči, da se projekt izgradnje centra lahko začne. V Domu si močno želimo, da bi s predstavniki občine našli skupno besedo in da bomo v najkrajšem možnem času lahko začeli izgradnjo centra," pravi Šemničkijeva.
Zadnjo besedo o izgradnji gerontološkega centra naj bi svetniki dali že ta teden.
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 22. novembra 2016
Dornava • Bibliobus - avtobus, ki razdvaja svetnike
Dornavski župan: „Ugotovili smo, da nas je
Čeprav je dornavski župan Rajko Janžekovič svetnike v četrtek seznanil s potekom dogajanj v zvezi z več kot milijon evrov vredno Za nakup novega bi namreč morala občina Dornava prispevati 6.700 evrov, a so tak predlog po zelo dolgi razpravi z veliko večino
V letu 2017 nič več košnje okrog gradu
„Z ministrstva nas niso nič kontaktirali, zato te postavke v predlogu proračuna za leto 2017 ni. Če bo dosežen dogovor, bomo potrjevali rebalans. Nismo mi hlapci ministrstva za kulturo, da delamo za polovični račun tisto, česar oni ne vedo ali ne zmorejo. Naj si poiščejo ponudbo, pa naj dela, kdor hoče. Žalosten je odnos ministrstva, ki zanemarja takšen objekt, kjer je tudi ogromno turističnega potenciala. Kakorkoli obrnemo, je na vseh položajih preveč ljudi, ki raje ne delajo nič, kot da bi naredili kaj narobe."
Z investicijo dograditve vrtca v Dornavi je pri predstavitvi predloga proračuna za leto 2017 svetnike seznanil župan Rajko Janžekovič. Za investicijo, ki naj bi stekla takoj v začetku leta 2017 in naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta, bodo prihodnje leto namenili 540.000 evrov. V pripravi je razpisna dokumentacija. „Ne gre za zahtevne zadeve, zato sem prepričan, da bi varstvo v novih prostorih lahko steklo v novem šolskem letu," pravi Janžekovič.
Občina se bo za ta namen morala zadolžiti za 300.000 evrov, a bo to njihova najpomembnejša investicija prihodnjih dveh let. Druga največja v prihajajočem letu, ki bo vredna okrog 100.000 evrov, bo izgradnja Gasilskega doma v Mezgovcih. Precejšen strošek bo tudi poplačilo izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, kar za dor-navsko občino znese 41.000 evrov.
Predlog proračuna bo v javni razpravi do 28. decembra, dva tedna za tem pa bo sledil dokončen predlog.
Knjižnici več ali manj denarja, bibliobus - star, mlad ali ravno pravšnji?
Da bi bilo ptujski knjižnici treba za njeno delovanje nameniti več sredstev in da je skrb vzbujajoče, ker občine knjižnici namenjajo vse manj sredstev, je že pri predlogu proračuna izpostavil svetnik občine Dornava Andrej Dober-šek. Prepričan je, da je 16.000 evrov, kolikor naj bi jih njihova občina zagotovila v letu 2017, bistveno premalo, saj to v primerjavi s tekočim letom znese polovico manj sredstev. „S takšnim hudim zmanjševanjem sredstev si občine režemo vejo, na kateri sedimo," je dodal v
prepričanju, da signali, ki jih s tem dajejo občine, niso dobri.
Čeprav se je o pomenu knjižničarstva z Doberškom
Foto: arhiv
Slovenska Bistrica • Občinska seja je tudi tokrat postala politična arena
Žagar: Če se bo nadaljevalo takšno
mm	m	m	m vi	■	■■■ ■ ■
financiranje občin, naj se jih ukine
Slovenjebistriški svetniki so na novembrski seji potrdili rebalans proračuna za letošnje leto in s tem uskladili prihodke in odhodke proračuna. A bolj kot sam proračun je bila v ospredju strankarska politika.
»Če se bo takšno financiranje občin nadaljevalo, potem je boljše, da se občine ukine, socialne transfere pa lahko izplačujejo centri za socialno delo,« je ob obravnavi rebalan-
sa proračuna poudaril župan Ivan Žagar. »Že stokrat pa smo povedali, da se je finančna perspektiva, ko smo občine bile upravičene do sredstev, končala. Kandidirali smo na projek-
Tomaž Godec je tudi na tokratni seji izpostavil povečanje sredstev nekaterim krajevnim skupnostim, že na prejšnji pa je poudaril, da določene ob koncu leta prejmejo »bombončke«. Zato sta mu Maksimiljan Tramšek in Modest Motaln, predsednika KS Tinje in Šmartno na Pohorju, še pred odločanjem podarila bombončke, čokoladne. Tramšek je k debati o rebalansu še pripomnil: »Prekaljeni mački niso povedali nič novega. Da ni kohe-zije, evropskih sredstev, je dejstvo. Naprošam pa vse, ki imate veze, da to dobro retoriko unovčite in probleme naše občine in tudi drugih prenesete preko Trojan.«
tih, vendar ti niso primerljivi s preteklimi, saj gre v večini za mehke projekte. Žal pa tudi nimamo drugih virov. Nimamo nuklearke ali premogovnika ali drugih virov, od katerih bi lahko prejeli kakšna sredstva. Imamo vojašnico, za kar pa ne dobimo nič.«
Pol milijona evrov za izgubljene tožbe
A občina nima težav le s tekočim financiranjem, temveč tudi z zadolženostjo. V imenu svetniške skupine SD je Tomaž Godec izpostavil, da se bo skupna zadolženost občine letos povečala za 300.000 evrov, kar pomeni, da bo občina ob koncu leta zadolžena za 13,6 mili-
jona evrov. Zadnje posojilo, ki je najeto letos, in sicer v višini 1,6 milijona evrov, naj bi bilo poplačano šele leta 2032. K skupni zadolženosti pa je treba prišteti še stavbne pravice, ki jih mora plačevati občina za izgradnjo šole in vrtca na Pra-gerskem ter OŠ na Tinju.
Godec je tudi izpostavil: »Še do lani je bil kohezijski del največji del proračuna, sedaj je največji porabnik proračuna področje družbenih dejavnosti, sledijo okolje in prostor, gospodarstvo in proračunski razvojni projekti.« Miro Juhart iz SMC pa je opozoril na pol milijona evrov, ki ga bo občina namenila za izgubljene tožbe in pozval k varčevanju pri materialnih stroških občinske uprave. Glede znižanja materialnih
Občina začela gradnjo še pred podpisom pogodbe?
Ludvika Repoluska je zanimalo, zakaj občina za drugi del obnove objekta (nasproti lokala Beli konj) ni objavila javnega razpisa. »Oglasil sem se pri direktorju občinske uprave, ker me je zanimalo, zakaj razpis za izbiro izvajalca ni bil objavljen, saj po moji oceni vrednost del presega 60.000 evrov. Še isti dan je občina prejela dobavnico s Komunale za 93.949 evrov z DDV. Gradbena pogodba je bila podpisana 25. oktobra, Komunala jo je podpisala 27. oktobra. Glede na zakon o javnem naročanju menim, da bi moral biti objavljen razpis. Preseneča pa me tudi, da so se dela izvajala že v začetku oktobra.« Direktor občinske uprave Branko Žnidar je odgovoril: »Pridobili smo vsaj dve ponudbi za posamezne sklope del, za elektro-inštalacije, talna dela ... Ponudbe so bile zbrane prej, še pred začetkom del. Na podlagi najugodnejših ponudb se je sklenila pogodba s podjetjem Komunala.«
stroškov je župan povedal, da so jih v zadnjih letih znižali za med 30 in 40 %. »V nedogled pa jih ne moremo nižati,« je dodal.
SDS: Tudi Slovenje-bistričani naj bodo prvorazredni državljani
Z 22-milijonskim proračunom oziroma sedaj z rebalan-
Foto: Mojca Vtič
som ni zadovoljna niti koalicija, predvsem zaradi nižjih prihodkov na račun znižane povprečnine, je pojasnil Žarko Furman iz SDS. »Povprečnina do 536 evrov je beračenje, ko bo povprečnina nad 600 evrov, lahko govorimo o razvoju občin.« Ob tem so v OO SDS pripravili poziv vladi, da se tudi Slovenjebistričane uvrsti med prvorazredne državljane in ne samo prebivalcev prestolnice. »Želimo, da se denar pravično dodeli tudi preostalim državljanom. Če vzamemo za izhodišče število prebivalcev, potem bi morala naša občina prejeti za 26 milijonov evrov projektov. Pridobila bi tudi vlada, saj ji ne bi bilo treba dajati obljub, se srečevati z županom in gospodarstveniki. Ta dragoceni čas bi lahko porabila za črpanje EU-sredstev.«
Mojca Vtič
torek • 22. novembra 2016
Politika
Štajerski TEDNIK 7
nekaj let nekdo nategoval!"
investicijo dograditve vrtca, je bilo bistveno več zanimanja in debate okrog bibliobusa. glasov zavrnili.
strinjal, je bil dornavski župan pri drugih rečeh na povsem drugačnem stališču. Pojasnil je, da so se občinska sredstva,
namenjena delovanju ptujske knjižnice, v zadnjih letih naglo povečevala. Le redke pa naj bi bile občine, ki so v celoti pla-
čevale svoje obveznosti, kar je bil najpomembnejši razlog, da je Janžekoviču prekipelo: »In v vseh teh letih je direktor ptujske knjižnice na ta način, da se je z vsakim županom posebej dogovarjal o višini plačila, po mojem mnenju knjižnico oškodoval za nekaj sto tisoč evrov. Tako kot je meni zagrozil z izvršbo, bi tudi drugim. Lahko bi prišel na kolegij županov in pojasnil stvari. Ni prav, da moraš kot župan ugotoviti, da nismo vsi v enakem položaju in zato ne bomo v prihodnje plačevali enako. Naprej naj dodatno plačajo tisti, ki so prejšnja leta plačevali manj. Drugi so plačevali tudi polovico manj kot mi. To se mi ne zdi pošteno, o tem se moramo pogovarjati in prišlo bo do novega izračuna. In povedal bom še enkrat: v naši občini bi takega direktorja nemudoma zamenjali. Tudi bibliobus zame ni pomembna investicija. Kdor želi knjigo, bo šel v knjižnico."
Že po vsem tem je bilo sklepati, da tudi potrditev sredstev za nakup novega bibliobusa ne bo stekla gladko. Polovico sredstev za nakup novega knjižničnega vozila naj bi prispevala država, drugo polovico pa občine. Za Dornavo bi to bil enkraten strošek v višini 6.700 evrov.
A tudi pri tem je župan vztrajal: „Ugotovili smo, da nas je nekdo nekaj let nategoval, ker so se druge občine tako obnašale in direktor ni bil sposoben tega urediti. Skoraj 100.000 evrov ni malo denarja. Ni prav to, da se je dogovor sklepal z vsakim županom posebej, zato naj tudi sedaj stvari rešijo med seboj. O vsem tem sem obvestil tudi ministrstvo za kulturo," je vztrajal Janžekovič, prepričan, da je denar bolj smiselno nameniti za kaj drugega. Po njegovem vedenju ideje o nakupu novega bibliobusa kar nekaj županov naj ne bi podprlo. Nekaj govora je bilo tudi o stanju
Zakaj dornavska občina ne poje slovenskih pesmi?
Kot je pojasnil Janžekovič, naj bi se v občini pojavljale številne govorice, povezane s tem, zakaj občina Dornava ne sodeluje v projektu družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Razlog naj bi bila odločitev same šole, ki naj bi na občino poslala dopis, v katerem piše, da se učenci zaradi priprav na nastop ob državnem prazniku niso imeli časa pripravljati še za to prireditev.
sedanjega vozila, ki je staro 13 let. Janžekovič je prepričan, da sploh ni v slabem stanju, kar nekaj pomislekov pa je bilo tudi okrog tega, kaj se bo zgodilo s sredstvi od prodaje tega. Podobno so dejali tudi nekateri svetniki, da predloga, kjer ni jasne slike financ, ne bodo podprli.
Svetnik Franc Šuen pa je na celotno, precej dolgo debato okrog bibliobusa dejal le to, da se mu ne zdi smiselno, da temu namenjajo toliko časa, na minuli seji, ko so obravnavali vlogo socialno ogrožene občanke, pa so jo gladko in brez besed zavrnili: „Pa saj nismo normalni!"
Na koncu predloga, da občina sofinancira nakup novega knjižničnega vozila, z večino (9 : 2) glasov dornavski svetniki niso podprli.
Tako kot niso podprli odloka o ustanovitvi Javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka. Izgradnjo šole bodo sicer sofinancirali, a soustanovitelji več ne želijo biti.
So pa bili soglasni, a tokrat za, pri ugoditvi vloge za do-natorstvo župnije Polenšak. Ker je župnija izvedla investicijo v skupni vrednosti 13.500 evrov, so zaprosili za donacijo polovice zneska, 6.500 evrov. Na predlog župana so jim bila ta sredstva tudi odobrena.
Svetniki pa so potrdili še en predlog, in sicer da dajo Policijski upravi Maribor brezplačno v uporabo pisarno v občinski stavbi. V njej naj bi bili policisti prisotni dvakrat tedensko.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Središče ob Dravi • Pod streho prvo branje proračuna
Na vidiku potencialni investitor za cono Lipje
Središki občinski svet je soglasno potrdil osnutek predloga proračuna za prihodnje leto in ga poslal v javno obravnavo. Proračunska vreča bo težka okoli 1,8 milijona evrov, od tega bodo za investicije namenili okoli 345.000 evrov.
Osrednja vsebinska točka minule seje, ki je potekala v začetku tedna, je bila namenjena obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto. Podrobnosti sprejetega predloga proračunske vreče za 2017 je svetnikom predstavil župan Jurij Borko. Kot je povedal, prihodki ostajajo na približno isti ravni, v višini 1,8 milijona evrov. Odhodki pa se v primerjavi z oceno realizacije proračuna za letošnje leto povečujejo za 12 % in so tako predvideni v višini 1,8 milijona evrov. Župan je med
drugim izpostavil rahlo zvišanje investicijskih odhodkov, ki so načrtovani v višini okoli 345.000 evrov, a ti so bistveno nižji, kot so jih bili vajeni v letih prejšnje evropske finančne perspektive.
Največje investicije v naslednjem letu bodo dokončanje obnove občinske zgradbe (poleg 46.000 evrov naj bi 49.000 evrov prispeval Javni zavod Lekarna Ormož), izgradnja novega mosta v Šalovcih, ureditev trga Grabe, javna razsvetljava v Obrežu, obnova vodovodnega
omrežja pri »Mercatorju« in v Obrežu v Jošju, nabava kuhinje v kulturni dvorani Sokolana in prenova igralnice v vrtcu Na-vihanček. V prihodnjem letu planirajo tudi ureditev infrastrukture v obrtni coni Lipje Središče ob Dravi, saj je po besedah Borka na vidiku prvi potencialni investitor.
Nekaj sredstev so rezervirali za sofinanciranje projektov LAS UE Ormož, kjer sicer usklajevanja glede projektov še potekajo. Kot je še pojasnil župan, pa slabih 9.000 evrov namenjajo za adaptacijo Zdravstvenega doma Ormož. Tolikšna sredstva bodo sicer morali zagotavljati še v naslednjih štirinajstih proračunih: »Po večletnih prizadevanjih za zagotovitev sredstev za novogradnjo pri ZD Ormož je odločeno, da gradnjo financirajo ustanovitelji tako, da plačujejo 15-letni kredit. Za leto 2017 je predvidena ena letna anuiteta od petnajstih.«
Želijo več sredstev za gasilska društva, ureditev dvorane Orlana
»Poračun je pripravljen korektno, nimamo napihnjenih stvari. Vemo, kakšno je dejan-
sko stanje. Dobri smo, da smo tako visoki pri investicijah, ker socialni transferji iz leta v leto naraščajo. Če bo to šlo tako naprej, bomo sami sebi namen,« je proračunsko razpravo odprl Viktor Samec. Svetnik Roman Medik je v proračunu pogrešal sredstva za ureditev pročelja dvorane Orlana. Župan je odvrnil, da bodo predlog upošte-
vali. Nekoliko kritičen na račun zmanjšanja sredstev gasilcem, pa je bil svetnik Damijan Vese-njak: »Zmotila sta me negativna indeksa za delovanje društev in gasilsko, zaščitno in reševalno opremo. To sta postavki, iz katerih črpamo za lizing. Če povem samo za naš primer: imamo 175 evrov na mesec dotacije za delovanje društva in
okoli 450 evrov lizinga. V tem primeru bodo društva potegnila kratko, ravno zdaj ko plačujemo lizing.« Borko je povedal, da lahko zagotovijo več.
Svetnico Stanko Horvat pa je zmotilo, da v predlogu proračuna sredstev za obnovo telovadnice ni. Župan je pojasnil, da so planirali celovito energetsko sanacijo telovadnice že letos, a da so zaradi »neugodnega« razpisa investicijo črtali z rebalansom. So pa na Fundacijo za šport pred nekaj dnevi prijavili projekt za zamenjavo oken na telovadnici. Investicija je ocenjena na 50.000 evrov, od tega se nadejajo 20.000 evrov sofinancerskih sredstev.
Monika Levanič
Razpis za štipendije že objavljen
V letošnjem šolskem letu se bodo študentje in dijaki iz občine Središče ob Dravi znova lahko potegovali za štipendije. Kot je namreč potrdil središki občinski svet, bodo predvidoma podelili tri štipendije za dodiplomski študij in dve za srednješolsko izobraževanje na področju strojništva, elektrotehnike, turizma ter grafične in medijske tehnike.
Višina štipendij za dijake je lansko leto znašala mesečno 130 evrov, za študente pa 200 evrov. Višina posamezne štipendije v šolskem oz. študijskem letu 2016/2017 pa bo odvisna od števila prejetih vlog, ki bodo izpolnjevale zahtevane kriterije iz razpisa. Na razpolago bo skupaj okoli 9.000 evrov. Razpis, ki ga je občina objavila pretekli teden, bo odprt do 12. decembra.
Največja investicija bo v prihodnjem letu dokončanje obnove občinske zgradbe, približno 50.000 evrov pa bodo namenili za ureditev infrastrukture v poslovni coni Lipje, saj naj bi bil na vidiku prvi potencialni investitor.
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 22. novembra 2016
Ptuj, Podravje • Prevare, prirejanje podatkov ali tajkunske zgodbe po kmečko
Kriminalisti pod drobnogled vzeli
Nedavna afera glede oddajanja vlog na razpis za naložbe v kmetijsko dejavnost in infrastrukturo, nakup strojev ... na ptujskem razkrila anomalije sistema, seveda če bo interes.
Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Reber-nišek je dejal, da gre za dogodek, ki je pustil madež na zavodu, in da so zadevo predali kriminalistom. »Kriminalisti bodo preiskali vse vpletene v zgodbi in podali temeljito poročilo. Tudi meni je v interesu, da pridemo do čistke in ohranimo dobro ime zavoda. Lahko pa povem, da obstajajo močni sumi glede nepravilnosti. Ne morem pa govoriti o imenih, se bodo pa verjetno med kriminalističnimi spisi našle določene kmetije, ljudje z agencije in kmetijskega mi-
nistrstva, morda tudi ljudje iz našega zavoda.«
A Bojan Mlakar, vodja ormoške enote KGZ Ptuj, dvomi, da bo afera razkrila vse nepravilnosti v povezavi z oddajanjem vlog: »Zadeva je široka in ima dolgo brado, verjetno sta vpletena tako agencija kot ministrstvo. Bojim se, da stvari ne bodo do konca raziskane, ker ne bo volje, saj so določene usluge koristili tudi vplivni člani KGZS.«
Članico sveta Karmen Sadek Pučnik je zato zanimalo, zakaj na zavodu niso razporedili dela. »Neki nadzor bi moral biti. Če so se kmetje obračali
na zavod, je to problem zavoda, če pa so se na človeka, potem pa je to problem tega človeka in kmeta. Vedeti pa je treba, kdo službo vodi.« Reber-nišek je na seji območne enote ponovil, da je zavod oddal 98 vlog, kar je daleč nad povprečjem. »Navadno smo oddali 40 vlog. Oddaja vseh vlog, glede na zahtevnost razpisa, števila vlog in kratkega obdobja pa je bila skorajda misija nemogoče.« Na očitek pa je odgovoril, da so se kmetje individualno obračali na svetovalca, da je bil zavod s svetovalcem ves čas v kontaktu in da jim je ta ves čas
zagotavljal, da bodo vse vloge oddane. »Agencijo smo tudi zaprosili, naj nam za naše ljudi pošlje poimenski seznam, kdo je kaj delal in kdo je katere vloge zaključil. Teh podatkov nismo dobili, saj naj bi šlo za varovanje informacij. To je nerazumljivo, ne vem, zakaj so te informacije tajne. Če bi imeli dostop, bi lahko še marsikaj rešili.« Vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj Peter Pribožič je še dodal: »Delavec nam je vseskozi zagotavljal, da bo vse oddano, a zadnji dan osebe ni bilo na zavodu. Vemo pa, da so se delale vloge tudi
Bodo med grešniki tudi vplivni člani KGZS? (Fotografija je simbolična.)
Slovenija • Za investicije na vodovarstvenih območjih 10 milijonov evrov
Zanimanje kmetov manjše, kot so pričakovali na zavodu
Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis, s katerim spodbuja tehnološke izboljšave na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave kmetom, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih. Razpis obsega 10 milijonov evrov nepovratnega denarja, rok za oddajo vlog je 1. februar.
»Glede na zanimanje sem mislil, da bo danes dvorana polna,« je v uvodu povedal vodja svetovalne službe na ptujskem zavodu Ivan Brodnjak. Poudaril je, da so tovrstna predavanja pomembna, saj kmetje prejmejo celovite informacije o razpisu,
tako negativne kot pozitivne, prednosti razpisa in obveznosti, ki sledijo. »Namreč najpogosteje se zgodi, da kmetje pridejo k meni in rečejo, da so slišali, da se da dobiti denar za stroje.«
Razpis sta predstavili Felicita Domiter in Helenca Kapun.
Kmetje zapuščajo ptujski KGZ?
Zakaj je bilo na predstavitvi razpisa za naložbe v kmetijstvo na vodovarstvenem območju tako malo zanimanja, smo povprašali tudi enega izmed podravskih kmetov. »To je odraz preteklega razpisa, ko vsi kmetje nismo oziroma niso uspeli oddati vlog. Veliko denarja se je izgubilo za slovenske kmetije, kmetje smo izgubili zaupanje v to hišo. Organiziran je bil skupni sestanek, kjer je bilo povedano, da bodo lahko kmetje kandidirali na drugih razpisih. Vendar novi razpisi so drugačni, pogoji so bolj zaostreni. Ob tem kmetom, ki jim ni bila oddana dokumentacija, zavod ni povrnil stroška izdelave vlog ali jim obljubil, da bo na prihodnjem razpisu priprava vloge brezplačna. A če tega ne bodo naredili, bodo kmetje zapustili zavod. Namreč znano je, da zasebniki, ki pripravljajo vloge za te razpise, med drugim podjetje na Ptuju, za pripravo računajo manj,« je poudaril eden izmed kmetov. Dodal je, da je strošek priprave vloge za investicijo nad 200.000 evrov en odstotek od investicije (cene je določila kmetijska zbornica), na drugi strani pa podjetje na Ptuju za enako delo računa 1.200 evrov, je še povedal sogovornik, ki ne želi biti imenovan.
A kot je pojasnil direktor Zavoda KGZ Ptuj Andrej Re-bernišek, je zavod vsem kmetom, ki so že poravnali račun za pripravo poslovnega načrta, povrnil stroške, stroškov za pridobitev gradbenih dovoljenj pa kmetom zavod ne more vračati. Dodal je tudi, da na zavodu vlogo pripravljajo za to usposobljeni ljudje z izkušnjami in da zavod kmetom zagotavlja 30-odstotno povrnitev stroškov poslovnega načrta, če kmetje na razpisu ne uspejo. Sicer pa sedaj poteka tudi temeljita kriminalistična preiskava, ki naj bi pokazala, kje in kaj se je zalomilo na zavodu v začetku oktobra.
Kmetje lahko na tem razpisu pridobijo denar za tehnološke posodobitve gospodarskih poslopij ter objektov, namenjenih reji domačih živali, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, ureditev greznic in čistilnih naprav in nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme.
Sofinancerski delež, ki ga lahko pridobijo kmetje, znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe. Ta delež nepovratnih sredstev se lahko poveča, če je vlagatelj mladi prevzemnik, če gre za kolektivne naložbe ..., ne more pa preseči 50 % vrednosti upravičenih stroškov. Od skupno 10 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo milijon namenjen za majhne naložbe (do 15.000 evrov), šest milijonov evrov za sofinanciranje enostavnih in zahtevnih naložb kmetov ter kolektivnih naložb. Preostali trije milijoni evrov pa so predvideni za naložbe s.p,-jev in pravnih oseb.
Pri kolektivnih naložbah je Domitrova poudarila: »Kolek-
tivno naložbo lahko prijavijo zadruge, organizacije proizvajalcev ali skupina najmanj dveh kmetov. Pri tem vodilni partner zastopa skupino kmetov do agencije in je odgovoren za oddajo vloge, za vso dokumentacijo, vodi seznam skupne rabe. Ob tem mora biti pri kolektivni naložbi iz poslovnega načrta razvidno, da je predmet nakupa, ki je sofinanciran, v uporabi vseh, in da izhaja iz potreb vseh sodelujočih v kolektivni naložbi. Velja še, da je pogoj za nakup posameznega pogonskega stroja razpolaganje s 40 hektarji primerljivih površin ali 40 GVŽ v reji, za nakup pogonskega stroja za spravilo žita, koruze in krompirja pa razpolaganje s 100 ha primerljivih kmetijskih površin. Možno pa je kupiti največ tri pogonske stroje. Vlagatelj, ki je v prejšnji perspektivi v okviru razpisov kupil traktor, ga v novi ne more,« je izpostavila.
Na razpisu lahko kmetje pridobijo tudi nepovratni denar za ureditev kmetijskih objektov.
Pri tem lahko uveljavljajo tudi prispevek v naravi v obliki lastnega dela za ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov ter za izvedbo investicijskega vzdrževanja objektov, prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lesa iz lastnega gozda pa se lahko uveljavlja pri investicijah v vse gospodarske objekte. Prispevek v naravi v obliki lastnega dela-lahko znaša največ 40 % upravičene vrednosti investicije.
Domitrova je še povedala, da mora biti pridobljena podpora porabljena, za kar je bila predvidena. »Dokumentacija se mora hraniti pet let od zadnjega izplačila sredstev, na vidnem mestu mora biti označen vir financiranja. V treh letih od datuma zadnjega izplačila pa morate izpolniti vsaj 80 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu.«
Zavod določil pravila igre
Vloge lahko kmetje začne-
jo oddajati z 21. novembrom. Da se ne bi ponovila zgodba iz prejšnjega razpisa, ko pri enem svetovalcu ni bilo končanih in oddanih vlog, so na zavodu dodatno uredili protokol. »Danes smo predstavili razpis, sedaj je na vas kmetih, da se odločite in stopite do terenskega svetovalca ali specialista, da skupaj pregledata, ali izpolnjujete osnovne pogoje za kandidiranje na razpis. Za izdelavo poslovnega načrta in vloge se bo med vami in KGZS Zavodom Ptuj kot do sedaj podpisala pogodba. Med drugim bo določala, da morate-izdelovalcu pravočasno dostaviti dokumentacijo in predračune oziroma račune najmanj 14 dni pred koncem razpisa in končno dokumentacijo 10 dni pred iztekom roka. Ko je poslovni načrt končan, prinesete potrdilo o plačanem računu za poslovni načrt (ki je upravičen strošek dokumentacije) in pripravo vloge,« je sklenila Helenca Kapun.
Mojca Vtič
/
Foto: Mojca Vtič
torek • 22. novembra 2016
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBKlK 9
oddajo vlog na KGZ Ptuj
zavodu še ne bo tako hitro potihnila oziroma se omejila le na KGZ Ptuj. Vse glasnejše so govorice, da bo afera
po deseti uri, 10. oktobra, a ne vemo, kje. Toliko stvari je, da mora biti narejena preiskava. Sicer pa sem zadnjih 14 dni kmetom, ki sem jih srečal na ptujskem zavodu, svetoval, naj gredo k svojemu svetovalcu, namreč pri nas so bili ljudje iz Ormoža, Slovenske Bistrice in Lenarta, vendar so zahtevali izključno Neudauerja.«
»Finte so poznali tudi Hilda Tovšak, Boško Šrot ...«
Morda je odgovor na vprašanje, zakaj so kmetje zahtevali
točno določenega svetovalca, pomenljivo razmišljanje Bojana Mlakarja, ki je povedal: »Pred leti mi je kmet dejal, da pozna osebo z našega območja, ki mu jamči, da bo vloga odobrena. Takrat sem rekel, da to ni mogoče, sedaj bi mu rekel drugače. Mi vsi vemo, koliko sredstev je skupno na voljo, ne vemo pa, kje bodo točke, koliko bo vlog. Moral bi biti ve-deževalec. Nekdo je moral poznati sistem. Sicer pa je ključno vprašanje pri teh zadevah, zakaj je toliko oseb poiskalo pomoč tega svetovalca, tudi predsednik sveta območne enote
g. Unuk. Kmetje so se peljali mimo treh zavodov do Uroša, da jim je izračunal nekaj točk več. Uroš Neudauer je kot nekdanji zaposleni na agenciji poznal finte. Finte so poznali tudi Hilda Tovšak, Bine Kordež, Boško Šrot. Vsi ti so poznali finte in zato smo sedaj družba fint. Ali določenih zadev na agenciji ne znajo preverjati, ali pa preverjajo vloge tisti, ki jih pišejo. Mi igramo fair play, delamo poslovne načrte v skladu s poslovnimi možnostmi kmetije, zato smo tudi marsikateremu kmetu povedali, da je njegova investicija nerentabilna. Vrsto
let so se dogajale krivice. In marsikatera poštena naložba je zaradi tega padla. Enkrat bo treba reči bobu bob.«
Predsednik sveta zavoda proti zborničnim cenam in zavodu
Predsednik sveta KGZ Ptuj Milan Unuk pa se je obregnil ob cene poslovnih načrtov, saj da so na zavodu skoraj enkrat dražje kot pri zasebnih hišah in da bodo kmetje raje poiskali zasebnike. »Čutim stisko ljudi in ne vidim, da bi lahko
kaj premaknil, ne vem, ali ne bom odstopil. Zakaj ima zbornica tako slab ugled, drugega ne delamo, kot žulimo kmeta. Namesto da bi pocenili zadeve, glede na stanje v kmetijstvu, zbornica gleda samo še, kako bo zaslužila,« je bil oster Unuk. Direktor KGZS Branko Ravnik je pojasnil, da je bila takšna cena sprejeta na kolegiju direktorjev zavodov, na pozivanje kmetov h koriščenju privatnih storitev pa je odgovoril: »Ozrite se 50 let nazaj, kako so se kmetije razvile. Kmetijstvo na Ptujskem ne bi bilo tako razvito, če bi imeli zasebne službe in podjetja. Javen sistem je podpora celotnemu kmetijstvu.« Tudi Ivan Brodnjak, vodja svetovalne službe na ptujski enoti, je odgovoril na udrihanje po zavodu: »Če kje, se na ptujskem zavodu trudimo, da smo blizu kmetom. Na ljubljanskem zavodu so oddali štiri vloge, mi smo jih 98, pa jih nihče ne kritizira, nas pa imajo za lenuhe. Zaradi vrednot ene osebe smo izgubili desetine ur, ker ta oseba ni znala reči, da ne zmore ...«
Mojca Vtič
FOTO: CG
Kidričevo • Mali čudež narave
V enem dnevu so se skotili cetvercki in še trojčki
Narava je nepredvidljiva, pravijo. Včasih vzame, spet drugič obdari, tudi s čudeži. In 15. novembra se je pravcati živalski čudež zgodil v občini Kidričevo oziroma kar dva. Na kmetiji Trčko v kraju Stražgonjca so se skotili bikci trojčki, na kmetiji pri Belčevih v Pongrcah pa celo četverčki.
Na kmetiji Belca se ukvarjajo z intenzivno prirejo mleka že več kot 30 let, v hlevu pa imajo 75 glav, od tega 37 krav. 15 novembra se jim je število repov povečalo kar za štiri. »To je bilo prvovrstno presenečenje. Dvojčke smo že imeli, trojčkov oziroma četverčkov pa še ne,« je povedal mladi kmetovalec Uroš Kodrič. Ob našem obisku štiri dneve stari telički, ki kljub majhnosti niso nič manj razposajeni in radovedni, so sedaj deležni posebne nege. »Večkrat na dan jih pogledamo, jih boža-
mo in razvajamo,« je priznal Kodrič. Ob vsem tem pa so črno-beli četverčki deležni še posebne pozornosti, tako so si jih ogledali že številni radovedneži, pa veterinarji in tudi mediji, kar samo potrjuje edinstvenost tega dogodka v Pongrcah. Zvezdniki pa še nimajo imena. »Dobili ga bodo ob številčenju, njihovo število nas je res presenetilo,« je še dejal Kodrič in dodal, da je posebne pozornosti deležna tudi mama Čura. »Sedaj še v večini leži, kar pa je normalno po takšnem naporu.«
Imena pa imajo že trije svetlo lisasti bikci, ki so se prav tako skotili 15. novembra v le nekaj kilometrov oddaljenem kraju Stražgonjca na kmetiji Trčko. Alberto, Beri in Lino jih je poimenovala četrtošolka Lara. »Dvojčka smo imeli lani, in ko je bila letos Biba breja, je mož rekel, da bosta zagotovo dvojčka, jaz pa sem dodala, kaj pa če bodo trojčki. To je bilo veselje,« je veterinarskemu tehniku Jožetu Krsniku, ki je osemenil obe kravi, pojasnjevala Katarina Trčko. Trem bikcem, ki skupaj tehtajo 116
Foto: Mojca Vtič
Družina Trčko (Stanislav, Bojan in Marjan), Jože Krsnik ter trije bikci Beri, Alberto in Lino.
Foto: Mojca Vtič
Na kmetiji Belec v kraju Pongrce so se skotili četverčki, na svet jim je pomagal mladi kmetovalec Uroš Kodrič (levo), štiri dni stare teličke pa je obiskal veterinarski tehnik Jože Krsnik.
kilogramov, je na svet pomagal sin Bojan. »Prvi si je na svet pomagal sam, nato sem ugotovil, da je še eden, a še večje presenečenje je bilo, ko sem zatipal še dodatne štiri noge,« je povedal. O treh zvedavih in živahnih bikcih pa je dejal: »Razvajenci bodo. Neprestano jih cartamo, hrane dobijo, kolikor želijo. Večkrat pogledamo tudi Bibo in jo pohvalimo. Sicer pa so tehtali 36, 37 in 43 kilogramov, povprečna teža telička pa je 50 kilogramov, tako daje Biba skupaj nosila kar 116 kilogramov.«
Ponosa in veselja pa ob obi-
sku teličkov ni mogel skriti niti Jože Krsnik: »Sprva sem mislil, da gre za kakšno šalo, namreč ne pomnim, niti starejši sodelavec, da bi kdaj zabeležili če-tverčke. Že dvojčki so v enem
odstotku, trojčki so izjemno redki, četverčkov živorojenih pa praktično ni. Je pa to res neverjetno naključje, da so se oboji skotili na isti dan.«
Mojca Vtič
Štajerski 1	rEDi	IIK
www.tednik.si		
É^Stajerskitednik	I -Stajerskitednik	
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 22. novembra 2016
Cirkulane, Ptuj • Iz ptujskih depojev
Rimski cesar do nosu v Dravi pod Borlom
V ptujski galeriji Magistrat so s peto razstavo iz cikla Iz ptujskih depojev na ogled postavili kamnit portret rimskega cesarja Lucija Vera, ki so ga našli pri kopanju dravskega proda pri gradu Borl.
Niz odlično pripravljenih razstav, ki jih vedno spremljajo tudi zloženke, organizirajo Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Mestna občina Ptuj. Gre za edinstveno priložnost, da vsaj zaslutimo, kaj vse premoremo; pot do arheološkega muzeja bo namreč najbrž še dolga. Tokratno razstavo je pripravil arheolog dr. Bojan Djurič z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, o najdbi pa je spregovoril tudi na predavanju.
Kip so leta 1951 pri kopanju dravskega gramoza pri gradu Bori slučajno odkrili delavci. Najdbo so takoj prenesli v ptujski muzej, kjer jo hranijo še danes. Borlski kip je kopija antičnega monumentalnega portreta rimskega cesarja Lucija Vera, ki so ga šele v 18. stoletju odkrili nedaleč od Rima, danes pa ga hrani muzej Louvre v Parizu. V istem stoletju je nastala vrsta kopij tega dela, ki so bile namenjene predvsem angleškim zbiralcem (angleško plemstvo je bilo takrat namreč precej premožnejše od tistega v srednji in vzhodni Evropi).
Skrivnosti Drave
Kako se je portret znašel v Dravi, ostaja skrivnost. Kip ni
Galerija Magistrat

Arheolog Bojan Djurič je nova spoznanja o portretu Lucija Vera predstavil tudi v predavanju.
povsem dokončan (vidijo se še sledovi dleta), poleg tega pa je poškodovan (do diagonalnega udarca čez obraz bi lahko prišlo ob samem odkritju). Spodnji del portreta manjka, pravi Djurič: »Morda je v dravskem produ spodnji del kipa še ohranjen, ni pa nujno.« Na zadnji strani portreta se je ohranila sled gladine vode, torej je kip približno do nosu gledal iz reke. Arheolog poudarja, da gre za svetovno redkost: »Gre
za edini znani v kamnu izdelan portret-masko, izdelan na način obraznih mavčnih odlitkov, uporabljanih na akademijah v 18. stoletju in kasneje.«
Strokovnjaki so ime portreti-ranca hitro ugotovili, v dataciji pa so se ušteli: domnevali so, da je borlski kip provincialni antični izdelek, nastal v Sloveniji ali okolici. Djurič pojasnjuje: »Josip Klemene, eden prvih povojnih antičnih arheologov, je domneval, da je bil pod Bor-
lom rimski most, na katerem je ta statua stala - kar je seveda pesniška domišljija.« Nedavne analize so pokazale, da je delo verjetno nastalo v drugi polovici 18. stoletja v Rimu. Djurič pravi: »Kip je izdelan iz apnenca, ki ga v slovenskem prostoru ni, torej je prišel od drugod. Izdelan je bil s prenosom točk z originala s pomočjo izvrtanih luknjic, to tehniko pa so začeli uporabljati šele sredi 18. stoletja.«
Eva Milošič
^¡/////////////////////////m^
Kam je izginila borlska zbirka?
V drugi polovici 18. stoletja je na gradu Borl nedvomno obstajala arheološka zbirka. »Leta 1895 je Carl Sittel v popisu vseh arheoloških zbirk omenil tudi tisto na gradu Ankenstein (Borl), zbirko pa omenja tudi nek drug popis iz istega leta. Od leta 1926 naprej imamo terenske zapisnike umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta, ki je grad Borl nekajkrat obiskal, ohranila pa se je tudi fotografija, na kateri je viden del omare z antičnimi kosi,« pojasnjuje Bojan Djurič. Najverjetneje so bili predmeti last rodbine Sauer. Podobne zbirke v tistem času sicer niso bile nič nenavadnega; imele so jih vse premožnejše plemiške družine.
Arheolog meni, da je zbirka izginila med drugo svetovno vojno, ko so na Borlu ustanovili zbirno taborišče za Slovence: »Nemci so, kot povsod drugod, izpraznili stare zbirke. Naredili so popis gradiva in ga nekam poslali. Še je upanje, da bomo nekoč v kakem arhivu našli natančen popis te zbirke.« Pravi, da so tovrstne plemiške zbirke pri nas še precej neraziskane: »To velja za celotno področje nekdanje avstro-ogrske monarhije, kjer so zbirke velikokrat izginile v katastrofah prve in druge svetovne vojne. V Angliji so plemiške zbirke dobro raziskane, saj so se ohranile.« Dragocenosti z Borla so, domneva, končale v zasebnih zbirkah. Gre namreč za predmete, ki kupce na trgu še danes zelo hitro najdejo ...
Foto: EM
Foto: EM
Ptuj • Podjetniška kreativnost dijakov ŠC Ptuj
Projekt SPIRIT Slovenija
Pretekli teden se je končal start-up vikend, ki ga je organiziral ŠC Ptuj za dijake Ekonomske šole ter Elektro in računalniške šole v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije - SPIRIT Slovenija.
Predmet projekta SPIRIT sta bili dve aktivnosti, in sicer izvajanje aktivnosti po metodologiji z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti z zagotavljanjem sofinanciranja zunanjih izvajalcev in izvedba start-up vikenda.
Tokrat sta se med seboj podjetniško povezali Ekonomska in Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj. Sodelovalo je 65 dijakov, ki so lahko z vključenostjo v brezplačne
delavnice projekta Spirit realizirali številne cilje, ki jih je znotraj formalnega izobraževalnega procesa težko doseči. Izvajalca delavnice Aljoša Huber in Vesna Trančar sta poskušala v dijakih spodbuditi razvoj zavesti o podjetništvu kot družbeni kategoriji z namenom, da se bodo v prihodnosti dijaki lažje in brez zadržkov odločali za uresničevanje svojih idej in udejanjanje lastnih podjemov.
Eden najpomembnejših ciljev projekta Spirit je spodbujanje razvoja osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za podjetnost, kot na primer ustvarjalnost, samoiniciativnost, sprejemanje tveganja, odgovornost in samozavest. Dijaki so na delavnicah navezali stike s poslovnim svetom in s tem poglobili razumevanje vloge podjetništva za družbo, imeli pa so tudi priložnost testiranja izvirnosti
svoje ideje predvsem z odzivnostjo potencialnih kupcev v lokalnem okolju, predvidevanje rasti prodaje, ugotavljanje tržnega deleža na lokalnem trgu in načrtovanje finančnih rezultatov.
Na start-up vikendu so svoje ideje dijaki tudi javno predstavili ter dodali kritično presojo o pričakovanih poslovnih učinkih poslovne zamisli. Delo dijakov je bilo zelo inovativno, okolje pa spodbudno, saj je sodelovanje prineslo konkretne rezultate, ki jih bodo dijaki lahko v kratkem preizkusili tudi v praksi.
Projekt in sodelovanje šol znotraj ŠC Ptuj pa sta imela tudi družbene razsežnosti, saj zagotavljata sodelovanje vseh deležnikov šole in družbe, kar pomeni vključevanje dijakov različnih poklicnih smeri, staršev, profesorjev, podjetij in lokalne skupnosti.
Vsekakor se projekt nadaljuje. Že 23. novembra sledi izbor najboljših dijaških idej. Zaključni dogodek bo namenjen timom, ki so pripravili poslovne modele, ki potrebujejo finančna sredstva za realizacijo njihovih poslovnih idej. Slovenski podjetniški sklad je zagotovil sredstva za 10 timov v višini 500 EUR za posamezno poslovno idejo.
Vesna Trančar
Korena, Duplek • Novi prostori v OŠ
Dobili prepotrebno kuhinjo
Z novim šolskim letom je 150 učencev in 60 predšolskih otrok Osnovne šole Korena pričakala povsem nova jedilnica, kuharicam pa je bila predana v uporabo nova in prostornejša kuhinja.
Do sedaj so bili prostori namreč več kot očitno neprimerni tako za učence kot tudi za zaposlene in v letu 2014 so svetniki občine Duplek potrdili projekt sanacije šolske kuhinje in jedilnice. Minulo soboto so oboje ob krajši slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor in ob blagoslovu domačega župnika Karla Vogrina, predali svojemu namenu.
Predsednik republike se je srečal na sproščenem pogovoru tudi z učenci, ob odprtju pa je povedal: »Ni slovesnost samo, ko gre za odprtje nove šole, ampak tudi ko gre za prizidke, ki še kako prispevajo h kakovosti dela na posamezni šoli. Tega dogodka sem se z veseljem udeležil, še posebej, ko sem prejel pismo tukajšnje učenke Julijane, da me vabijo na odprtje šolske kuhinje in jedilnice. Vsebina me je zelo pritegnila, bilo je ganljivo, Julijana je opisala prejšnje stanje, ko so v vrsti čakali na malico in iskali prostor, ki ga pa sploh ni bilo in preden so pomalicali je bilo odmora že konec ... Ganljivo. In predstavljam si, da so učenci in delavci veseli nove pridobitve.«
Ob koncu kulturnega programa je predsednik Pahor županu Mitji Horvatu in ravnatelju Darku Reberniku podelil slovensko zastavo za uspešno povezovanje in dosežke v občini.
Dela so na korenski OŠ po besedah direktorice občinske uprave Natalije Jakopec potekala doslej v dveh fazah, drugo leto jih čaka še tretja faza. Energetska sanacija objekta je bila izvedena v letu 2014, letos pa so uredili še prepotrebno kuhinjo s povsem novo opremo. Z gradnjo prizidka pa so v Koreni pridobili tudi nove prostore zbornice ter pisarne za ravnatelja, tajništvo in računovodstvo. »Za celotno drugo fazo smo odšteli 440.600 evrov. Občina bo iz državnega proračuna (21. In 23. člen ZFO) pridobila 50.820 evrov in najela kredit v višini 76.230 evrov.«
Janez Toplak
Rokomet
Ormož pokazal kakovost, Koper prav tako
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke na odmor z odliko
Stran 12
Boks
Visoke ocene, visoke uvrstitve
Stran 13
Rokomet
Prepotrebne točke na računu Velike Nedelje Strani 13
Motošport
Motošportnik leta je Tim Gajser
Strani 15
Strelstvo
Ptujčanom stopničke s pištolo, Ormožu s puško Strani 15
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
«« a/ttetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 17. krog
Domžalčani le vzeli ponujeno ...
Aluminij - Domžale 0:4 (0:1)
STRELEC: 0:1 Kocič (6., ag.), 0:2 Vuk (55.), 0:3 Mance (62.), 0:4 Dobrovoljc (71.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Kocič, Zeba, Turkalj, Cvek, Krlja novic, Vrbanec, Škoflek (od 46. Rebernik), T. Petrovič (od 61. Kramer), Srdič (od 76. D. Petrovič). Trener: Bojan Špehonja.
DOMŽALE: Milic, Širok, Bla-žič, Dobrovoljc, Balkovec, Hu-smani, Volarič (od 72. Majer), Matjašič, Horvat (od 52. Vetrih), Alvir, Vuk (od 61. Mance). Trener: Simon Rožman.
V nedeljo je v Kidričevem gostovala morda celo najbolj vroča prvoligaška zasedba ta hip - ekipa Domžal. Zakaj je tako, najbolje opisuje trener Simon Rožman: »Fantje na treningih delajo izjemno zavzeto. Skoraj brez izjeme prihajajo na treninge praktično pol ure pred dogovorjenim rokom, ker želijo vaditi dlje. To vse pove o stanju v ekipi, forma je temu primerna.«
Tudi Kidričani niso od muh, saj pred reprezentančnim premorom niso izgubili na štirih zaporednih tekmah (zmaga z Radomljami, remiji s Krškim, Mariborom in Rudarjem). To je v lepem sončnem vremenu pred približno 300 gledalci napovedovalo dobro predstavo.
Koncept trdne obrambe s hitrimi prehodi v napad se je domačinom hitro porušil. Že v 6. minuti je Jure Balko-vec prodrl po levi strani in poslal močan nizek predlo-žek v kazenski prostor, kjer je domači branilec Milan Kocic žogo nespretno poslal za hrbet svojega vratarja Luka Janžekoviča - 0:1. Z gostujoče strani je bilo to glede strelov na gol v prvem polčasu praktično vse, edinega je v 15. minuti mimo gola sprožil Marko Alvir. Pri Kidričanih je treba omeniti prosti strel kapetana Dejana Krljanoviča v 34. minuti, ko je z velike razdalje zadel zgornji del prečke. Tudi sicer so bili domačini najbolj nevarni ob prekinitvah, iz igre pa je natančen strel v 31. minuti sprožil Jakšic, z obrambo pa se je izkazal gostujoči vratar Milič.
»Prvi polčas je bil soliden, gostom razen zadetka nismo
Simon Rožman, trener Domžal: »Tekma ni bila lepa na oko, odigrali pa smo zelo tekmovalno in borbeno. Bili smo maksimalno učinkoviti, sam bi si želel še več ustvarjenih priložnosti.«
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Tokrat smo naredili preveč napak, prve tri zadetke smo si zabili praktično sami. V taki tekmi je potem nemogoče iztržiti dober rezultat, zato čestitam gostom za zasluženo zmago. Morali bomo stakniti glave in analizirati situacijo ter poiskati vzroke za slabšo igro.«
Lovro Cvek, Aluminij: »Želeli smo si odigrati dobro tekmo, a se je obrnilo v povsem drugo smer. Že od samega začetka nam ni steklo, čeprav smo imeli pri zaostanku 0:1 tudi kakšno lepo priložnosti. Rezultat je glede na prikazano previsok, a Domžale so res maksimalno izkoristile naše napake.«
Jure Matjašič, Domžale: »Rezultat 0:4 ne pove vsega o tej tekmi, saj je bil prvi polčas kar enakovreden. Aluminij velja za trdega tekmeca, kar se je najbolje pokazalo na tekmi z Mariborom. Sami smo jim poskušali vsiliti naš močan tempo, kar nam je z disciplinirano igro tudi uspelo. Ob tem imamo širšo izbiro igralcev, z menjavami smo še dodatno dvigovali ritem, kar je tudi nagnilo tehtnico na našo stran. S prihodom trenerja Rožmana smo nekoliko spremenili način igre, igramo zelo napadalno, kar se nam zaenkrat obrestuje.«
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 17. KROGA:
Aluminij - Domžale 0:4 (0:1);
Kalcer Radomlje - Maribor 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Šuler (32.), 0:2 Pihler (37.), 0:3 Pihler (88.);
Celje - Rudar 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Volaš (34.), 2:0 Čirjak (56., z 11 m), 3:0 Pungaršek (58.), 4:0 Volaš (84.);
Krško - Luka Koper 0:0; prekinjeno v 62. minuti zaradi preveč razmočenega igrišča;
Gorica - Olimpija 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Benko (12.), 1:1 Bur-gič (81.).
1. MARIBOR	17	11	4	2	31:12	37
2. OLIMPIJA	17	11	3	3	24:12	36
3. DOMŽALE	17	10	2	5	40:17	32
4. CELJE	17	8	2	7	21:18	26
5. GORICA	17	6	4	7	19:22	22
6. LUKA KOPER	17	6	4	7	17:20	22
7. RUDAR	17	5	5	7	21:23	20
8. KRŠKO	17	4	7	6	17:24	19
9. ALUMINIJ	17	3	6	8	13:25	15
10. RADOMLJE	17	0	5	12	12:42	5
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Domžal so tudi v Kidričevem dokazali visoko vrednost, dosledno so izkoristili vse napake domače vrste in slavili visoko zmago. V rumenem dresu Domžal je Jure Matjašič preskočil nekdanjega soigralca pri Zavrču, sedaj pa člana Aluminija Nemanja Jakšica.
»Po prejetih zadetkih na začetku drugega polčasa se je bilo težko pobrati, saj je tekmo proti tako kakovostnemu tekmecu skorajda nemogoče preobrniti. Naš padec koncentracije je tekmec izkoristil še za četrti gol,« je odločilne trenutke tekme opisal Lovro Cvek. Zadnji zadetek na tekmi je z glavo dosegel Gaber Dobrovoljc iz bližine po strelu iz kota - 0:4. Najbližje zadetku so bili domačini v 68. minuti, a je Milič ubranil močan strel Vrbanca.
Domžalčani tako še naprej ostajajo trn v peti Kidriča-nov, saj so jih na dosedanjih šestih tekmah ugnali še petič; enkrat se je tekma končala z remijem (v Domžalah v sezoni 2012/13).
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL Štajerska se znova veseli
Dinamika zasukov na vrhu lestvice 1. lige je še naprej precej močna. Štajerski ljubitelji nogometa so znova bolj nasmejani od osrednjeslovenskih ...
Med premorom so Ljubljančani glasno razmišljali o tem, da želijo do konca sezone osvojiti vse možne točke, a so se spotaknili že na prvi oviri. Čeprav so Goričani v zadnjih tekmah dosegali slabše rezultate, so se proti Olimpiji znova zbrali in ji odščipnili točko. Za to je poskrbel Miran Burgič, ki je Mariboru odprl vrata na vrh. Ti so to znali izkoristiti in so z zanesljivo zmago proti Radomljam to udejanjili. V vijoličastem dresu se je znova izkazal vedno boljši Aleks Pihler, ki je tokrat zadel kar dvakrat. Oba gola je dosegel s streli iz razdalje, kar postaja njegova zares močna točka.
Dva zadetka je v tem krogu dosegel tudi Dalibor Volaš pri zmagi Celja nad Velenjčani. Šaleški derbi je na močno razmočenem igrišču povsem pripadel Celjanom, ki so se tako učvrstili na 4. mestu. Še mesto višje so Domžalčani, ki jih trenutno mnogi štejejo celo za najboljše slovensko moštvo. Njihova učinkovita predstava v Kidričevem jim to potrjuje ...
Še najbolj »čudna« je bila tekma v Krškem, kjer so igralci obeh ekip odigrali vsega 62 minut. V tej minuti je sodnik tekmo zaradi razmočenega igrišča in močnega naliva prekinil, registracijska komisija pa jo je registrirala z rezultatom, kot je bil v tem trenutku zapisan na semaforju. 58. člen tekmovalnega pravilnika namreč pravi: »Če je sodnik prekinil tekmo iz objektivnih razlogov, se odigra nova tekma, če je do prekinitve prišlo pred potekom dveh tretjin igralnega časa, v nasprotnem primeru pa obvelja dosežen rezultat ob prekinitvi kot končni rezultat.
Pravilo iz prejšnjega odstavka tega člena se uporablja za vse primere, ko za prekinitev tekme ni kriva nobena ekipa ali ko sta za prekinitev krivi v enaki meri obe ekipi.« 0:0 je torej končni izid tekme ...
JM
dopustili strelov na gol,« je kratko oceno polčasa podal
Lovro Cvek.
Soliden začetek drugega dela je domače navijače navdal z upanjem po preobratu, a so se njihove sanje hitro razblinile. V 52. minuti je najprej za goste zapretil Jure Matjašič (strel preko gola), nekaj minut kasneje pa je v polno zadel Slobodan Vuk: trem domačim branilcem ni uspelo izbiti žoge iz 16-metrskega pro-
stora, do nje je neoviran prišel Vuk in jo s strani mimo Janžekoviča v bližnji kot poslal v mrežo - 0:2. Sedem minut kasneje je mladi Jan-žekovič - ta tokrat res ni imel svjega dne - na razdalji kakšnih 25 metrov od gola storil začetniško napako, žogo je podal do Antonia Manceja, ki jo je - nič kriv, nič dolžan - poslal v prazno mrežo - 0:3. Domžalski igralec je v igro vstopil le minuto prej ...
2. SNL: Odigrana le ena tekma	Roltek Dob - Triglav Kranj, Brda - Krka, Za-rica Kranj - Farmtech Veržej, Drava je bila						
Medtem ko smo v prejšnjih tednih poročali o	prosta.						
povprečno treh tekmah na krog (Zavrč je izstopil,	1. TRIGLAV KRANJ	14	12	1	1	34:9	37
slabo vreme je bilo vzrok za še kakšno presta-	2. ROLTEK DOB	14	10	3	1	39:11	33
vitev), je bilo tokrat še slabše - odigrana je bila	3. ANKARAN-HRVATINI	14	9	1	4	30:16	28
ena sama! Slabo vreme je odneslo vse tekme,	4. BREŽICE ČATEŽ	15	6	4	5	19:22	22
odigrana je bila le sobotna v Brežicah. Tam so	5. KRKA	14	6	1	7	31:20	19
domačini z golom Gatarica v 76. minuti ugnali	6. DRAVA PTUJ	15	5	2	8	27:34	17
Ankarančane, ki so tekmo končali z desetimi	7.	BRDA 8.	ZARICA KRANJ 9.	FARMTECH VERŽEJ	13 15 13	3 3 2	4 1 3	6 11 8	11:20 13:37 9:28	13 10 9
igralci (Badžim je bil izključen v 43. minuti).							
14. KROG: Brežice Terme Čatež - Ankaran	10. ZAVRČ	9	1	2	6	13:30	5ž
Hrvatini 1:0 (0:0). Prestavljene so bile tekme							JM
12 Štajerski
Šport
torek • 22. novembra 2016
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormož pokazal kakovost, Koper prav tako
Drava Ptuj - Koper 2013 28:41 (12:21)
DRAVA PTUJ: Rajič 4, Jeftič
1,	Maroh 1, Sitar, Hrupič, Lazič, Šalamun 2, Gregorc 6, Reisman
2,	Jensterle 2, Sabo, Osterc 4, Belic 6, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič
SEDEMMETROVKE: Drava 5/6, Koper 2013 1/1. IZKLJUČITVE: Drava 10 minut, Koper 2013 12 minut.
Spisek poškodovanih ro-kometašev Drave je vedno daljši (v kadru ni bilo šest igralcev), kar zelo vpliva na celotno podobo.
Proti Kopru so se Ptujčani dobro držali le uvodnih deset minut. V tem obdobju so bili razpoloženi predvsem v napadu, kjer so z dvema zaporednima zadetkoma tokrat najbolj razpoloženega igralca Belica povedli s 6:5. Slabši del začetka tekme sta predstavljali obrambi, v kateri so domačini stali na črti, medtem ko so bili Primorci v formaciji 3-21. Čvrstejša obramba in nekaj obramb vratarja Vrana so gostom na (pre)lahek način omogočili mini serijo 0:6 in visoko prednost 6:11. Pri gostih sta se po igrišču »razletela« oba krilna igralca Rapotec in
Jan Maroh, RK Drava Ptuj: »Koper je upravičil vlogo favorita. Mi smo sicer šli v tekmo neobremenjeni, a zelo oslabljeni. A to ni noben izgovor glede na rezultat, saj smo izgubili s previsokim rezultatom. Morali bi se bolj potruditi in tokom tekme znižati to visoko razliko. Po tekmi ne smemo gledati nazaj, ampak moramo poskušati iskati točke na naslednjih tekmah.«
Zoran Jovičič, trener RK Koper 2013: »Že po rezultatu sodeč smo odigrali dobro tekmo. Niti za trenutek nismo podcenjevali ekipe Drave, ki nima tako slabe ekipe, ampak se jasno vidi, da imajo določene težave. Mi smo vzeli tekmo stoodstotno resno in zato prišli do visoke zmage.«
Bratkovič, ki sta že v prvem delu dosegla vsak po šest zadetkov. Na drugi strani jih je dal pet v prvem delu za Dravo Gregorc, večino od teh iz sedmih metrov. Rokometaši Kopra so prikazali hitro in učinkovito igro v napadu, kar jim je do konca polčasa prineslo prednost devetih zadetkov.
V nadaljevanju sta dala oba trenerja priložnost igralcem, ki običajno igrajo manj in v domačem taboru je to priložnost odlično izkoristil mladi Osterc, ki je s pogumno predstavo dosegel štiri zadetke. Ob njem je zaigral v polju še en mladinec, Sitar, medtem ko je v golu precej časa preživel tudi Lazič. Na koprski strani sta priložnost najbolje izkoristila levi zuna-
nji Grzentič s sedmimi in desno krilo Planine s šestimi goli. Goli so tudi v nadaljevanju na obeh straneh padali na prelahek način in gostje so v 47. minuti povedli že z rezultatom 33:18. Do konca obračuna je domača obramba postala nekoliko trdnejša, v napadu pa so zadevali Belic, Osterc, Reisman, Rajič in Šalamun.
Glede na prikazano so favorizirani Primorci prišli proti oslabljeni ekipi iz Ptuja do rutinirane zmage, na poti do nje pa sta jim z nekaterimi sumljivimi odločitvami pomagali tudi hrvaški mednarodni sodnici, ki sta pred približno 150 gledalci vodili obračun v športni dvorani Ljudski vrt.
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ptujčanke na odmor z odliko
Aklimat Ptuj - Branik 40:28 (20:16)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Mateša 6, Kac, Kreft 6, Ivančič, Kolednik 3, Grabrovec 1, Borov-čak 3, Selinšek 12, S. Majcen, Križanec, M. Majcen, Korotaj 7, Gomilšek 2. Trener: Nikola Bistrovic.
Po dokaj turbulentnih tednih so tokrat ptujske roko-metašice pokazale svoj pravi obraz in z odliko opravile z Mariborčankami ter si tako pred daljšim (reprezentančnim) premorom zagotovile prepotreben mir. Pod težo bremena, da morajo dobiti tekmo, so bile domačinke v začetku še nekoliko zadr-
žane, nato pa so se povsem sprostile in nasprotnicam na-sule kar 40 zadetkov. Blestela je predvsem Selinškova, ki je zadela kar 12-krat.
Prvi del igre je bil precej izenačen, nato pa so v sami končnici prvega dela igre Ptujčanke s trdo igro v obrambi povsem onemogočile gostje. To jim je prineslo nekaj lahkih zadetkov v napadu in na odmor so odšle s prednostjo štirih zadetkov (20:16). V prvih minutah nadaljevanja so se branikovke predvsem na krilih nekdanje aklimatke Prapotnikove približale na -2 (21:19), vse ostalo je bilo nato v domeni domače čete. Ptujski stroj je začel počasi mleti in na obraz
Jeruzalem - Slovenj Gradec 32:21 (15:8)
JERUZALEM: Balent (16 obramb), Šutalo (2 obrambi); Kavčič 3, Petrovič 1, Zidarič 1, Čudič 7 (5), Grabovac, Ciglar, Žuran 6, Kocbek 4, Šoštarič, Kosi 4 (1), Ozmec 2, Mesaric 1, Rajšp 2, Cirar 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Sl. Gradec 3/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Sl. Gradec 8 minut. IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so pred znova lepo polnim Hardekom (350 gledalcev) odigrali odlično tekmo. Pred tekmo je bilo v domačem taboru največ straha glede pristopa ormoških igralcev do tekmeca, ki je po kakovosti precej šibkejši. Na srečo so kapetan Bojan Čudič in druščina svojo nalogo odde-lali z odliko. Od prve sekunde naprej je bilo jasno videti, da je domača ekipa tekmo vzela maksimalno resno in da gostje iz Koroške nimajo pravih možnosti za uspeh na Hardeku.
Že v 13. minuti je prednost Jeruzalema znašala pet za-
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 32:21 (15:8), Drava Ptuj -Koper 2013 28:41 (12:21), Riko Ribnica - Krka 31:26 (15:14), Istrabenz Plini Izola - Trimo Trebnje 24:28 (13:14), Dobova - Urbanscape Loka 23:25 (12:13), Dol TKI Hrastnik - Maribor Branik 29:28 (12:13).
1.	RIKO RIBNICA 12 10 2 0 22
2.	KOPER 2013 12 10 1 1 21
3.	KRKA	12 8 1 3 17
4.	URBANSCAPE LOKA12 6 3 3 15
5.	JERUZALEM ORMOŽ12 7 1 4 15
6.	DOBOVA	12 7 0 5 14
7.	TRIMO TREBNJE 12 5 2 5 12
8.	MARIBOR BRANIK 12 5 0 7 10
9.	DOL TKI HRASTNIK 12 4 0 8 8
10.	SLOVENJ GRADEC 12 1 3 8 5
11.	DRAVA PTUJ 12 2 1 9 5
12.	ISTRABENZ IZOLA 12 0 0 12 0
Rokometaši Drave (na fotografiji Zoran Jeftič) so korak z gosti držali le v uvodnih minutah, nato so Kapetan Jeruzalema Ormoža Bojan čudič (na fotografiji) je ob Til-vse vajeti igre v svoje roke prevzeli Koprčani.	nu Kosiju tudi tokrat držal vse niti igre v svojih rokah.
detkov (7:2). V golu Ormoža je blestel Tomislav Balent, ki je do odmora zbral kar 12 obramb. Dominik Ozmec
je poleg dveh zadetkov v 2. in 8. minuti odlično opravil svojo nalogo v obrambi in zaustavil najnevarnejšega strelca Slovenj Gradca Žana Šola -peti strelec lige je tekmo končal pri le treh doseženih zadetkih. Obramba gostiteljev je bila odlična in prednost je vztrajno naraščala (10:5, 12:6, 14:7). V 1. polčasu je izvajanje sedemmetrovk z odliko opravil Čudič, ki je bil uspešen trikrat.
Tudi v 2. polčasu četa trenerja Saše Prapotnika ob odličnem navijanju domače navijaške skupine Ormožani ni popuščala. V 37. minuti je prednost prvič narasla na +10 (19:9). Na črti se je razigral krožni napadalec Miha Kavčič, ki je poleg treh doseženih golov iztržil še dve sedemmetrovki. Gostje v obrambi nikakor niso uspeli najti rešitve za Roka Žurana (met 8/6), ki je zadeval z razdalje. Pravi nered v obrambi Slovenj Gradca pa je povzročal Tilen Kosi, ki je poleg Čudiča odlično organiziral ormoški napad. Žoga Jeruzalema je v zunanji liniji krožila izjemno hitro, kar je obrambi gostov povzročalo ogromno težav. Prednost Ormožanov je v nadaljevanju v petih primerih že znašala tudi dvanajst zadetkov. Ob
Tomislav Balent, Jeruzalem Ormož: »Vedeli smo, da je ekipa Slovenj Gradca borbena in da bo treba za zmago vložiti maksimalen napor. Z našim pravim pristopom do tekme, zbranostjo v obrambi in pri zaključnih metih nam je uspelo izpolniti zadani cilj. Končno smo se stabilizirali v obrambi in tudi meni je lažje pri obrambah. To je bil moj rekord obramb v dresu Jeruzalema v enem polčasu. Rastemo iz tekme v tekmo in verjamem, da bo to trajalo do konca leta 2016.«
visoki prednosti je trener Prapotnik v zadnjih minutah ponudil priložnost igralcem s klopi, zaigrali so mladinci Nejc Zidarič, Anže Šoštarič, Žak Ciglar in Timon Grabovac, ki so uspeli zadržati visoko prednost.
Zadnje tri minute - kar postaja lepa navada - so gledalci v hardeški dvorani na nogah pričakali konec tekme. Ormožani so z zmago napredovali na 5. mesto.
V soboto jih čaka gostovanje v Škofji Loki, kjer bodo točke štele dvojno, saj je Ško-fja Loka z istim številom točk trenutno mesto pred Jeruzalemom. Na Gorenjsko bo odpotoval tudi avtobus ormoških navijačev, tako da bodo imeli gostje glasno vzpodbudo s tribun tudi v Škofji Loki.
Uroš Krstič
Nikole Bistrovica, stratega Ptujčank, se je prikradel nasmeh. Igra domače vrste je bila namreč približno takšna, kot si jo želi. Pristop in motivacija sta bila prava, tako da je bilo na koncu le še vprašanje, kolikšna bo razlika. Na koncu je znašala dvanajst zadetkov, kar je dovolj zgovoren dokaz, da je kriza preteklost. To je v tem trenutku tudi nekoliko grenko spoznanje, saj prihaja dvomesečni premor. Grenko zaradi tega, kar so varovanke Nikole Bistrovica končno ujele veter v jadra.
Nikola Bistrovic bo svojim varovankam privoščil nekaj počitka, nato pa se ponovno začne cikel priprav na nadaljevanje prvenstva.
Prvenstvo se bo nadaljevalo sredi januarja, do konca prvega dela pa bodo Ptujčan-ke igrale proti najmočnejšim ekipam v Sloveniji v zadnjih letih, Krimu in Zagorju.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ZRK Aklimat Ptuj (na fotografiji Patricija Korotaj) so z odliko odigrale zadnjo tekmo pred reprezentančnim odmorom.
torek • 22. novembra 2016
Šport
Štajerski	13
Boks • Državna liga
Visoka ocena za kakovost
V soboto se je v Slovenski Bistrici začela nova sezona boksarske državne lige. Uvod je minil v zelo dobrem vzdušju, številni gledalci pa so imeli priložnost spremljati rekordnih 30 dvobojev! Naslov ekipnega prvaka iz lanske sezone brani Boksarski klub Ring iz Ptuja.
Ta je v Slovenski Bistrici potrdil status enega od glavnih favoritov za naslov tudi v novi sezoni in že po uvodnem krogu zasedel vrh lestvice. Visoko je tudi drugi ptujski klub, Dejan Zave Boxing, ki je v uvodu z manjšim številom boksarjev pristal na 3- mestu. Zaradi tega in še kakšnih drugih kazalnikov (profesionalni klub Dejan Zavec Proboxing) je Ptuj v tem trenutku nedvomno najmočnejši boksarski center v Sloveniji.
Ringovcem šest ...
Branilec naslova ligaških prvakov - BK Ring - je v ring poslal 10 boksarjev in bo-ksark, vpisali pa so šest zmag in štiri poraze. Iz mladega vala je v prvi uradni borbi Kaja Tomasino dominirala vse tri runde za gladko zmago nad Klaro Šurbek. Izmed kadetov je Alen Kralj ob glasni podpori s tribun suvereno zmagal, Aleks Bauman je v drugi uradni borbi izgubil proti težjemu in izkušenej-
Cerklje - Moškanjci-Gorišnica 31:29 (15:14)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNI-
CA: Bratuša, Šandor 2, N. Bedrač, Ozmec, Lozinšek 4, Grobelnik 13, Ranfl, Žuran, Krabonja 2, T. Bedrač 3, Ko-štomaj 5. Trener: Robert Bez-jak.
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so vknjižili nov poraz, tokrat proti ekipi Cerkelj, neposrednemu tekmecu na lestvici. Gostje tokrat ponovno niso igrali slabo, pravzaprav bi lahko zapisali, da je na
1. B SRL (m)			
REZULTATI 9. KROGA: Cer-			
klje - Moškanjci-Gorišnica			
31:29, Sviš Ivančna Gorica			-
Krim 31:29, Radeče Papir Nova			
- Krško 31:30, Slovan -		Sevni-	
ca 34:29, Črnomelj -	Škofljica		
Pekarna Pečjak 30:29, Mokerc-			
Ig - Brežice 26:29, Herz Šmar-			
tno - Rudar 36:29.			
1. SVIŠ IVANČNA GOR. 9 8	0	1	16
2. HERZ ŠMARTNO 9 6	2	1	14
3. SLOVAN 9 6	1	2	13
4. KRŠKO 9 6	0	3	12
5. ŠKOFLJICA PEČJAK 9 6	0	3	12
6. RADEČE PAPIR NOVA 9 6	0	3	12
7. KRIM-OLIMPIJA 9 5	1	3	11
8. BREŽICE 9 5	1	3	11
9.RUDAR 9 3	1	5	7
10. MOŠKANJCI - G. 9 2	0	7	4
11. ČRNOMELJ 9 2	0	7	4
12. SEVNICA 9 2	0	7	4
13. CERKLJE 9 2	0	7	4
14. MOKERC-IG 9 1	0	8	2
šemu Galu Šeficu po prekinitvi v 3. rundi, medtem ko je Leon Lovrec dobil obračun proti mladinskemu državnemu prvaku Tilnu Stajnku. Lo-vrec je v obračunu, polnem tempa, ves čas pritiskal na tekmeca in mu zadal bistveno več čistih udarcev.
V mladinski kategoriji do 69 kg je Blaž Petek izgubil izenačen dvoboj, saj je sodnik prekinil dvoboj zaradi krvavenja z nosu ptujskega boksarja. Timotej Pučko je
koncu odločila le žoga ali dve, toda vseeno sta točki ostali doma. Rumeno-črni so nastopili v sila okrnjeni zasedbi, kar je bil nedvomno glavni vzrok za poraz, manjkalo je namreč kar nekaj ključnih členov moštva. Mlač-Černe je zaradi mavca na nogi prvi del prvenstva že končal, Arnuš je imel službene obveznosti, Kočar je zbolel, Gregorec pa se je - domnevno zaradi službe - vrnil v RK Pomurje. Tako je na Gorenjsko odpotovalo le 11 igralcev, od tega trije vratarji in dva kadeta.
Uvod je minil v domeni gostov, ki pa so nato v sami končnici prvega polčas popustili in Cerkljani so na odmor odšli z minimalno prednostjo. Tudi nadaljevanje je bilo precej izenačeno, igralo se je praktično gol za gol, v sami končnici srečanja pa so bili srečnejši in spretnejši domačini. Ti so zabeležili še drugo zmago letos, s katero so se po točkah izenačili z Moškanjci-Gorišnico. Škoda, kajti priložnost za kaj več kot le časten poraz je bila lepa, toda nekaj zastreljanih »zicerjev« in v sami končnici tekme tudi dve vratnici, sta jim v kombinaciji z že omenjenim izostankom nekaterih igralcev onemogočili novo zmago.
Priložnost za novi dve točki bo že konec tedna, ko bodo varovanci Roberta Bez-jaka gostili ekipo Krima.
tp
v ponovitvi finala državnega prvenstva zelo tesno izgubil z Nikom Poličarjem.
Po dolgem času se je tekmovalno v ring vrnila Anja Jabločnik (pripravlja se na januarski nastop na mednarodnem turnirju National Cup v Srbiji), ki je bila vse tri runde boljša od Vide Rudolf iz BK Dejan Zavec Boxinga, za katero je bil to prvi uradni nastop.
Glede na tehnično plat je bila nedvomno ena najbolj-
Velika Nedelja -Kronos 36:24 (20:11)
RK VELIKA NEDELJA: Šu-
lek, Zorec 5, Kolmančič 4, Bombek 7, Topolovec, Mavrič 6, Veselko 1, Prapotnik 1, Bo-kša 2, Sok 3, Škrjanec, Loren-čič 3, Štumberger, Kosi 1, Ga-šič 2. Trener: Matjaž Hanželič.
Bojazen, da bo poraz na tekmi v Ajdovščini pustil posledice, je bila odveč. Veliko-nedeljčani so takoj na začetku pokazali, da bo to tekma, na kateri bodo imeli gostje malo možnosti. Čeprav sta manjkala oboleli kapetan Tadej Preac in poškodovani Aleš Bezjak, so domači začeli odločno in v 5. minuti pove-dli s 5:0, v 9. minuti pa že z 8:1. Minuta odmora gostov je nekoliko umirila domače, vendar ne za dolgo, saj so kljub številnim menjavam uspešno zaključevali napade in končali prvi polčas z lepo prednostjo.
Nadaljevanje tekme je bilo zaradi visoke prednosti domačih nekoliko mirnejše. Trener Matjaž Hanželič je ponudil priložnost prav vsem igralcem in tako so glavni nosilci igre tokrat počivali nekoliko več kot na prejšnjih tekmah. Kljub številnim menjavam rezultat ni bil nič slabši, kar je zelo razveselilo gledalce, saj so vsako uspešno akcijo nagradili z bučnim
ših partij 1. kroga tista med Andrejem Lendelom in Tadejem Černogo, v katerem je Primorec na koncu zadal več čistih udarcev za zasluženo zmago. Najboljši predstavnik BK Ring v zadnjem obdobju Denis Lazar se je v ringu sešel s starim znancem Mitjem Dišičem (BK Dejan Zavec). Trenerja obeh tekmecev sta bila po koncu dvoboja mnenja, da bi moral zmagati njun borec, sodniki pa so zmago dodelili Lazarju. Ta je prvo rundo izgubil, v naslednjih dveh pa pokazal boljšo predstavo, s katero je prepričal sodnike. Ob zmagi je bil Denis Lazar tokrat v Slovenski Bistrici vesel še ene nagrade, saj sta skupaj z Edinom Sej-dinovičem (ŽBK Maribor)
aplavzom. Končnih +12 je tudi nekoliko dvignilo samozavest igralcem, ki je bila po porazih na zadnjih tekmah v gosteh na zelo nizki ravni.
Velikonedeljčani so odločeni, da bodo nadaljevali zbiranje prvenstvenih točk tudi v prihodnje, prva priložnost bo že v soboto, ko se odpravljajo na gostovanje v Mursko Soboto. Gostitelji so v prednosti, vendar je predstava Velikonedeljčanov proti Kro-nosu nakazala, da bi lahko bila tekma zelo razburljiva. Zaradi bližine gostovanja lahko Velikonedeljčani pričakujejo podporo s tribun, ki bo zelo dobrodošla. Torej, kam v soboto zvečer? V III. OŠ v Mursko Soboto!
JankoMeško
2. SRL (m)				
REZULTATI 5.	KROGA:			Ve-
lika Nedelja - Kronos 36:24				
(20:11), Arcont Radgona -				Aj-
dovščina 21:27 (8:14), Grča				
Kočevje - Jadran Hrpelje-Ko-				
zina 20:44 (10:19),			Alples	
Železniki - Grosuplje 28:30				
(16:17), Metlika	-	Pomurje		
35:26 (16:13).				
1. JADRAN HRPELJE 5	5	0	0	10
2. AJDOVŠČINA 5	5	0	0	10
3. METLIKA 5	4	0	1	8
4. GROSUPLJE 5	3	0	2	6
5. POMURJE 5	3	0	2	6
6. ALPLES ŽELEZNIKI 5	2	0	3	4
7. VELIKA NEDELJA 5	2	0	3	4
8. KRONOS 5	1	0	4	2
9. ARCONT RADGONA 5	0	0	5	0
10. GRČA KOČEVJE 5	0	0	5	0
dobila pokala kot najboljšega boksarja ali posameznika slovenske boksarske lige za sezono 2015/16. V zadnji borbi večera sta si nasproti stala še dva predstavnika ptujskih klubov, Miha Vindiš (Ring) in Said Vukalič (DZB). Tudi ta borba je bila izenačena, znova pa so sodniki odločili v prid člana BK Ring.
... Dejan Zavec Boxingu tri zmage
Vstop nekdanjega profesionalnega svetovnega prvaka Dejana Zavca (v teh dneh mineva leto od njegovega zadnjega dvoboja na Floridi) v domačo boksarsko sceno v vlogi trenerja je seveda dodatna vrednost, ki prinaša s sabo še boljšo medijsko prepoznavnost, večje zanimanje gledalcev ... Prav zaradi tega je Dejan pravi človek za oceno kakovosti dvobojev in celotnega dogajanja. Najprej se je seveda dotaknil nastopov svojih varovancev: »Skupna ocena nastopov je izjemna, zagotovo smo na pravi poti. Opažam napredek v razmišljanju, kar je za ta kratek čas skupnega dela zame zelo pomemben podatek. Včasih lahko tudi za kakšen poraz rečem, da je zame kot zmaga, to lahko tokrat rečem za nastop Mitja Dišiča in Saida Vukalica. Dvoboj Dišič - Lazar je bil po mojem mnenju najboljši izmed vseh, res prava reklama za boks. Podobno velja tudi za Vukalica, s tem da je ta v svo-
jem dvoboju pokazal težave s kondicijo, ki so na tem nivoju nedopustne. Vida Rudolf je opravila prvi uradni dvoboj, prepričan sem, da bo že v naslednjem pokazala več. Tomi Lorenčič je med mladinci po dogovoru boksal v višji kategoriji in pokazal super predstavo ter zasluženo zmagal. Jan Sekul je dosegel 'čudno' zmago, saj je njegov predvideni tekmec tehtal več od dovoljene teže. Ker gre za Edina Sejdino-viča, tudi reprezentanta, je to zame nedopustno. Aljaž Venko je bil najbolj prepričljiv, do zmage je prišel s prekinitvijo v 2. rundi.
V isti sapi dodajam, da sploh nisem obremenjen z mestom, ki ga naš klub zaseda na lestvici. Pomemben je napredek posameznikov, njihovo razmišljanje, odziv na določene situacije . - to je zame merilo za oceno nastopov.«
Ob tem se je Dejan dotaknil ocene celotnega dogajanja: »V 1. krogu smo videli 30 vrhunskih dvobojev olimpijskega boksa, ki so lahko presenetili vsakega - v pozitivnem smislu! Videlo se je, da je to uvodni krog, v katerem so vsi želeli pokazati delo iz treningov, bilo je res veliko svežine. Kakovost dvobojev je bila nadpovprečna, kar me seveda izjemno veseli. Gre za absolutno velik korak naprej, ob podobnem tempu lahko v 2 ali 3 letih pričakujemo kakšen presežek.«
Jože Mohorič,
David Breznik
Člani kluba Dejan Zavec Boxing so v 1. krogu dosegli polovičen uspeh.
V Slovenski Bistrici sta pokal za najboljša posameznika državne lige v sezoni 2015/16 prejela Denis Lazar (BK Ring, desno) in Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor, levo). V sredini je predsednik Slovenske boksarske zveze Sašo Pučko.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Rokomet • 2. SRL (m)
Rezultati 1. kroga (tekmovalci BK Ring in BK Dejan Zavec Boxing):
Kaja Tomasino (BK Ring Ptuj) - Klara Šurbek (BK Legi-onar Šmarje) 3:0 Alen Kralj (BK Ring Ptuj)
-	Elviton Krasniqi (BK Tezno Maribor) 3:0
Aleks Bauman (BK Ring Ptuj) - Gal Šefic (BK Legionar Šmarje) 0:3 Leon Lovrec (BK Ring Ptuj)
-	Tilen Stajnko (BK Ljutomer) 2:1
Blaž Petek (BK Ring Ptuj)
-	Ardit Zeqiri (BK Slovenske Konjice) 0:3
Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) - Nik Poličar (BK Kranj) 1:2
Anje Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Vida Rudolf (BK Dejan Zavec Boxing) 3:0
Andrej Lendel (BK Ring Ptuj) - Tadej Černoga (BK Portorož) 0:3 Denis Lazar (BK Ring Ptuj)
-	Mitja Dišič (BK Dejan Zavec Boxing) 2:1
Miha Vindiš (BK Ring Ptuj)
-	Said Vukalič (BK Dejan Zavec Boxing) 3:0
Tomi Lorečič (BK Dejan Zavec Boxing) - Job Petrovčič (BK Barje) 2:1
Jan Sekol (BK Dejan Za-vec Boxing) - Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) 3:0 w.o.
Aljaž Venko (BK Dejan Za-vec Boxing) - Luka Mejač (BK FCL) 3:0 t.k.o.
Lestvica po 1. krogu:
1.	BK Ring Ptuj	22 točk
2.	BK Portorož	14 točk
3.	BK Dejan Zavec	12 točk
4.	BK Intercom	9 točk
5.	BK Legionar	8 točk
Brez »pol« ekipe ni slo Prepotrebne točke na računu
14 Štajerski
Šport
torek • 22. novembra 2016
Nogomet • 3. SNL sever
Namizni tenis
Malogorski junak »blatoborbe« in 11-metrovk
REZULTATI 14. KROGA:
Dravinja - Videm 0:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Dravograd 0:0, Šampion - ZU-VIL Brun-švik 6:1 (3:0), AjDAS Lenart - S. Roj ko Dobrovce 4:2 (4:2), Fužinar Ravne Systems - Rogaška 4:1 (2:0), Mons Claudius - Šmartno 1928 7:1 (4:1), Korotan Prevalje - Maribor B 1:1(1:0).
14 12 2 0 56:9 38 14 8 2 4 39:18 26 14 7 4 3 19:17 25 14 7 3 4 35:25 24 14 7 2 5 24:18 23 14 14 14 14
1.	MARIBOR B
2.	ROGAŠKA
3.	ŠMARJE PRI JEL.
4.	KOR. PREVALJE
5.	DRAVINJA
6.	DRAVOGRAD
7.	MONS CLAUDIUS
8.	S.R. DOBROVCE
9.	VIDEM
10.	FUŽINAR RAVNE 14
11.	ŠAMPION 14
12.	ZU-VIL BRUNŠVIK 13
13.	ŠMARTNO 1928 14
14.	AJDAS LENART 13
5	18:21 21
6	33:31 18 6 25:31 18
7	3
7	2
6	3
5	3
5	3
5	3
4	5
4	2
3	3 7 23:42 12
3	0 11 10:32 9
1	5 7 15:32
6 19
6 18
5 20:23 17 8 26:37 14
8
Foto: Črtomir Goznik
DRAVINJA - VIDEM 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Škvaric (40.). VIDEM: Malogorski, Murko, Lah, Plajnšek (od 84. Bračič), Kajtna, Kovačič (od 65. Lesko-var), Škvaric (od 46. Gereč-nik), Tement, Krajnc, Cafuta, Pintarič. Trener: Primož Gorše.
Za nogometaše Vidma se jesenski del prvenstva ne bi
Emanuel Škvaric (Videm, rumeno-zeleni dres) je z zadetkom v 40. minuti odločil tekmo v Slovenskih Konjicah.
mogel končati bolje. V gosteh so namreč premagali letos odlično ekipo Dravinje, ki razmišlja celo o vrnitvi med dru-goligaše, toda pot do tja so jim s sobotno zmago zagrenili varovanci Primoža Goršeta. Ti so se v neregularnih razmerah predstavili v zelo dobri luči, z zadnjo zmago pa postavili trdne temelje za spomladanski
del sezone.
Obilica dežja ob že predhodni namočenosti igrišča v Slovenskih Konjicah je bila jamstvo, da lepega nogometa ne bo. Kljub vsemu si nihče ni mislil, da bo tekma odigrana na »njivi«. Žal so v takih primerih za »nogomet« prikrajšani gledalci, na kocko je postavljeno zdravje igralcev
Futsal • 1. slovenska liga
Po preobratu blizu zmage
Tomaž ŠIC bar -Zavas Siliko 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Behric (11.), 0:2 Jereb (13.), 1:2 Gašparič (20.), 2:2 Kurbus (23.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol; Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Budja, Kociper, Belšak, Buzeti, Kurbus.
Tudi na tretji domači tekmi v 1. SFL igralcem ekipe Tomaž ŠIC bar ni uspelo slaviti. Pred več kot 200 gledalci v ljutomerski dvorani ŠIC so se z neodločenim rezultatom 2:2 razšli z Zavasom Silikom z Vrhnike. Obe ekipi sta se spoznali v minuli sezoni, ko sta nastopali v 2. SFL. Goste s klopi vodi najboljši slovenski igralec futsala Milivoje Simenunovic. Dvoboj v Ljutomeru je bil pomemben za obe ekipi, saj si želita proti sredini prvoligaške razpredelnice.
Matej Gajser, trener Tomaža ŠIC bara: »Zavas je dobra ekipa, že pred obračunom pa smo vedeli, da bo slavila ekipa, ki bo naredila manj napak. V prvem polčasu so gostje izkoristili dve napaki naše ožje obrambe in povedli, kljub temu da smo tudi mi imeli svoje priložnosti. Pomemben je bil naš zadetek ob koncu prvega dela, ki nam je dal dodaten zagon. S striktnim pokrivanjem po celem igrišču smo postajali vse nevarnejši in tudi izenačili. V zaključku tekme so bile priložnosti na eni in drugi strani, vendar mislim, da je neodločen rezultat najpravičnejši.«
Milivoje Simenunovic, trener Zavasa Silika: »Prišli smo po točko, tako da sem z razpletom zadovoljen. Moram pohvaliti vse akterje v dvorani, od borbenih igralcev, dobrih sodnikov do odlične publike. Vsi pogoji za prvoligaško tekmo so bili s tem izpolnjeni.«
Začetek dvoboja je pripadel gostiteljem, ki so imeli več žogo v posesti, pripravili pa so si tudi nekaj priložnosti, ki so ostale neizkoriščene. V obdobju premoči domačinov so gostje povedli. Nikola Paulic je poslal močen predložek pred vrata Miha Prijola, Elvis Behric pa je ob statični domači
- nedvomno takšne stvari ne koristijo nobenemu deležniku v nogometu. Kljub temu da je bilo igrišče pod vodo, se je glavni sodnik Peric odločil tekmo izpeljati.
Gostje so do zmage prišli na prav poseben način: domačini so namreč zastreljali kar dve enajstmetrovki! Pri obeh se je izkazal mojster za hranjenje, gostujoči čuvaj mreže Malogorski. Oba kazenska strela sta bila izvedena domala brezhibno, toda z zares izjemnima obrambama je Malogorski spravil na rob obupa Rožmariča in Napotnika. V prvem delu je bila igra sicer nekoliko bolj dinamična, kolikor se je pač dalo igrati, nekaj polpriložnosti je bilo na obeh straneh. Kar ni uspelo domačinom, je nato gostom, ki so po prekinitvi in odbiti žogi preko Škvarica povedli - 0:1. Kasneje se je izkazalo, da je bil to ključni trenutek tekme. V nadaljevanju igranje nogometa ni bilo več mogoče, igralci obeh ekip pa si kljub vsemu zaslužijo čestitke za pristop in borbenost. Edini priložnosti so zapravili Konjičani, ki so v vsakem polčasu zapravili po eno enajstmetrovko.
tp
1. SFL				
REZULTATI 7. KROGA: Sev-				
nica - Litija 1:2 (0:2), Tomaž				
Sic Bar -	Zavas		Siliko 2:2	
(1:2), Dobovec Pivovarna Ko-				
zel - KMN	Puntar ¡			8:2 (0:1),
Proen Maribor		-	KMN Bene-	
dikt 5:2 (5:1), Oplast Kobarid				
- Bronx Škofije 6:0 (2:0).				
1. PROEN MARIBOR	7	6	1	0 32:18 19
2. LITIJA	7	5	2	0 30:12 17
3. SEVNICA	7	5	0	2 17:12 15
4. BRONX ŠKOFIJE	7	4	0	3 19:23 12
5. OPLAST KOBARID	7	3	1	3 21:15 10
6. DOBOVEC	7	3	0	4 31:23 9
7. ZAVAS SILIKO	7	2	1	4 18:27 7
8. TOMAŽ ŠIC BAR	7	1	2	4 18:30 5
9. BENEDIKT	7	1	1	5 23:28 4
10. PUNTAR	7	1	0	6 8:29 3
obrambi žogo spravil v gol -0:1. Še enkrat več v tej sezoni se igralci Tomaža ŠIC bara po prejetem zadetku niso takoj zbrali, kar so tudi igralci Za-vasa izkoristili. Tokrat je bil podajalec Admir Čosič, strelec pa Matic Jereb - 0:2. Ko je že vse kazalo, da bodo gostje na odmor odšli s prednostjo dveh
Fantje iz 2:4 do 5:4, ničla za dekleta
1. SNTL (ž)
1.	MUTA
2.	ARRIGONI
3.	LOGATEC
4.	LETRIKA
5.	KAJUH-SLOVAN
6.	VESNA
7.	PTUJ
8.	KEMA
9.	JESENICE
6 0 6 0 3 3 3 3 3 3 3 3 2 5 2 5 0 6
30:3 30:8 20:19 20:25 20:21 20:23 20:30 18:30 11:30
1. SNTL (m)
Foto: Miha Soštarič
Igralci Tomaža SIC bara še naprej ostajajo brez zmage na domačem parketu.
zadetkov, so gostitelji znižali izid. Ob močnem strelu Do-mna Školibra se je pred vrati gostov odlično znašel Mitja Gašparič in dosegel četrti zadetek v sezoni - 1:2.
V drugi polčas so domačini šli z željo, da rezultat čim prej izenačijo. To jim je uspelo v 23. minuti, ko je Dejan Kurbus na svoji polovici odvzel žogo Klemnu Kuncu. Krenil je proti vratom gostov, ko pa so gledalci v dvorani pričakovali, da bo žogo podal, se je z dobrih desetih metrov odločil za močan strel, ki je presenetil Nejca Berzelaka - 2:2. Po izenačenju so gostitelji ob bučni podpori s tribun hiteli po nov zadetek in prvo domačo zmago, vendar je prav Berzelak, ki se pri drugem zadetku ni izkazal, ubranil tri nevarne strele Dejana Kocipra, Miha Magdi-ča in Roka Buzetija ter svoji ekipi priboril točko.
Za ekipe v 1. SFL sledi premor zaradi reprezentančnih tekem, nato pa bo Tomaž ŠIC bar v petek, 2. decembra, gostoval v Benediktu.
Miha Šoštarič
I 1:5, NTK Arrigoni			- NTK	
Kema 2:5.				
1. KRKA I 7	7	0	35:9	14
2. KEMA 7	7	0	35:14	14
3. ARRIGONI 7	5	2	28:21	10
4. MARIBOR 7	4	3	25:22	8
5. INTER DISKONT I 7	4	3	29:16	8
6. SOBOTA 7	3	4	21:28	6
7. MENGEŠ I 7	3	4	24:23	6
8. KAJUH-SLOVAN I 7	1	6	15:32	2
9. ILIRIJA 7	1	6	9:34	2
10. OLIMPIJA 7	0	7	13:35	0
2. SNTL (m)
REZULTATI 6. KROGA: NTK
Ptuj - NTD Kajuh-Slovan 2:5, NTK Logatec - NTK Jesenice 5:0, NTK Vesna - NTK Muta 1:5, NTK Arrigoni - NTK Kema 5:1. Prosta je bila ekipa NTK Letrika.
NTK PTUJ - NTD KAJUH-SLOVAN 2:5
Urška Rojko - Tjaša Novak 1:3, Katja Krajnc - Alja Benči-na 3:1, Daniela Butkovska To-manič - Lara Opeka 0:3, Katja Krajnc - Tjaša Novak 3:0, Urška Rojko - Lara Opeka 0:3, Daniela Butkovska Toma-nič - Alja Benčina 0:3, Katja Krajnc - Lara Opeka 1:3.
Ptujčanke so proti Kajuhu-Slovanu po tihem računale na presenečenje in novi par točk, a so bile gostje tokrat premočne tekmice. Tri ljubljanske najstnice so pridno nabirale točke, pri domačih je edini dve osvojila letos odlična Katja Krajnc. V domači ekipi je tokrat Martino Komovec zamenjala Urška Rojko.
REZULTATI 7. KROGA:
ŽNTK Maribor - NTK Sobota 5:1, NTS Mengeš I - NTK Olimpija 5:1, NTK Inter Diskont I - NTD Kajuh-Slovan I 5:0, NTK Ilirija - NTK Krka
Mariborčani so tokrat brez težav ugnali ekipo Sobote, pri čemer je dve točki prispeval Danilo Piljak.
REZULTATI 4. KROGA: Logatec - Ptuj 4:5, Križe - Ptuj 5:3, Muta - Inter Diskont II 5:4, Križe - Prebold 5:3, Me-lamin - Vesna 5:1, Rakek
-	Savinja 1:5, Logatec - Prebold 5:3, Melamin - Savinja 2:5, Rakek - Vesna 5:1.
1.	SAVINJA 8 8 0 40:12 16
2.	MELAMIN 7 6 1 32:19 12
3.	RAKEK	7 5 2 29:23 10
4.	MUTA	7 4 3 29:26 8
5.	KRIŽE	7 3 4 22:30 6
6.	PTUJ	7 3 4 24:28 6
7.	INTER DISKONT II 7 2 5 26:28 4
8.	VESNA	8 2 6 22:34 4
9.	LOGATEC 7 2 5 23:31 4
10.	PREBOLD 7 1 6 18:34 2
NTK LOGATEC - NTK PTUJ 4:5
Novak - Šegula 1:3, Gram-povčnik - Drčič 3:0, Jemec -Krušič 3:2, Grampovčnik - Še-gula 3:0, Novak - Krušič 1:3, Jemec - Podlesnik 3:1, Gram-povčnik - Krušič 1:3, Jemec -Šegula 1:3, Gutnik - Podlesnik 1:3.
NTK KRIŽE - NTK PTUJ 5:3
Mrak - Šegula 2:3, Stoja-novič - Drčič 3:0, Mrak - Kru-šič 1:3, Stojanovič - Šegula 3:0, Mrak - Krušič 0:3, Mrak
-	Podlesnik 3:0, Stojanovič -Krušič 3:2, Mrak - Šegula 3:0.
Ptujčani so v 4. krogu odigrali dve izenačeni srečanji v gosteh in dosegli polovični izkupiček. Uspešnejši so bili v soboto dopoldan v Logatcu, kjer so tesno ugnali domačine, čeprav so že zaostajali 4:2 v igrah. A so nato v zadnji seriji Luka Krušič, Marsel Šegu-la in Zoran Podlesnik po vrsti slavili in vknjižili pomembno zmago.
Popoldan jim sreča ni bila naklonjena, odločilni trenutek tekme pa je bil pri rezultatu 3:3 dvoboj najboljših posameznikov v obeh ekipah: Dejana Stojanoviča in Luke Krušiča. Izkušeni Stojanovič, ki je nekoč igral tudi v 1. jugoslovanski ligi, je uspel kljub zaostanku 0:2 preobrniti rezultat in slaviti 3:2. Klemen Mrak je v zadnjem dvoboju ugnal Marsela Šegula in potrdil zmago domače ekipe.
JM
Mali ogomet • ZLMN Ormož
20. izdaja ZLMN Ormož se je začela
Športno društvo Pušenci že 20. organizira Zimsko ligo malega nogometa Ormož. V letošnji sezoni nastopa 18 ekip, 11 v članski in 7 v veteranski ligi. Tekme se igrajo ob sobotah in nedeljah v Športni dvorani na Hardeku.
ČLANI
REZULTATI 1. KROGA: Bar
Gaja AP Gaube - Vičar transport Vičanci 2:1, KOŠ - Montage Team 0:4, Inox ograje
Majcen - Frankovci Bar pri Lipi 2:1, Bar Ajda Hidus - Mladost Miklavž Interieri 6:2, Kog - Bar Ribnik Ormož 1:5.
VETERANI
REZULTATI, 1. KROGA:
Ormož Mladost Miklavž Bar pri Lipi - Vičanci 0:4, Mala Nedelja - Železne Dveri 0:3, Pušenci dresi-tisk.si - Naitors Tomaž 3:3, Bresnica je bila prosta.
UK
torek m 22. novembra 2016
Šport
Štajerski	iS
Strelstvo m 2. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Ptujčani do stopničk s pištolo, Ormožani s puško
Na centralnem strelišču v Ljubljani je minuli konec tedna v organizaciji SD Trzin potekal drugi krog prvoligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. Ekipni odličji v najmočnejši 1. A DL so si tokrat pristreljali Ormožani s puško in Ptujčani s pištolo.
V1. A DL s pištolo so tokrat aktualni prvaki Kovinarja iz Ormoža močno popustili in osvojili šele 5. mesto s 1109 krogi. Po osmih turnirjih lanske in letošnje sezone državnim prvakom ni uspelo zmagati samo dvakrat. Zanimivo pa je, da se nobeni ekipi, ki so na 1. turnirju osvojile odličje, tokrat ni uspelo uvrstiti med najboljše tri. Z najboljšim rezultatom sezone (1138) so tokrat suvereno zmago slavili rečiški strelci Dušana Poženela, ki so imeli kar 21 krogov prednosti pred zasledovalci. Ptujčani so tokrat s 1117 krogi imeli enak rezultat kot Grosupeljčani, vendar zaradi dveh notranjih desetic manj (20:22), pristali na tretjem mestu. Kljub temu so zadovoljni s prvim odličjem v sezoni. Krizno obdobje pa preživljajo miklavški strelci in aktualni podprvaki Jožeta Kerenčiča, ki so s 1092 krogi znova pristali na skromnem 8. mestu. Odsotnost njihovega prvega strelca Boštjana Simoniča pa bi jim hitro lahko prinesla tudi 10. mesto, saj sta enak rezultat dosegli še ekipi Vremščice in Olimpije (notranje desetice 21:16:11). V skupnem seštevku v vodstvu še naprej ostajajo aktualni prvaki iz Ormoža, ki imajo točko oz. dve prednosti pred Rečico in Grosupljim. Z 19. in 18. točkami sledita ekipi Maroka iz Sevnice in Ptuja.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujska ekipa v 1. A DL s pištolo je na 2. turnirju osvojila prvo bronasto odličje v sezoni, za ekipo so uspešno nastopali Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak (najmlajši finalist ter drugič bronast med posamezniki).
Tkalec, Venta, Stojak
Prepričljivo najboljši rezultat v kvalifikacijah je s 386 krogi tokrat postavil Peter Tkalec iz Rečice, ki nato tudi v finalu ni dovolil presenečenja in zmagal s slabimi tremi krogi prednosti pred aktualnim prvoligaškim prvakom, Ormožanom Kevi-nom Vento. Slednji je tudi v kvalifikacijah postavil drugi najboljši rezultat s 379 krogi in v finalu nudil dober odpor Tkalcu. V 12. strelu je prevzel vodstvo s tremi desetinkami prednosti, nato pa po sed-mici v 14. strelu ni zmogel več uloviti Tkalca. S četrtim rezultatom v kvalifikacijah (377) se je dobro boril tudi Ptujčan Sašo Stojak, ki je
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Izstopale igralke na poziciji centra
Braslovče - ZOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-25, -16, -19)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Ča-brian, Gajser, Pušnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek.
Povprečna igra je bila tokrat ptujskim odbojkaricam dovolj za zmago proti Bra-slovčam. Pri tem je sodelovalo vseh deset igralk, ki jih je trenerka Marijana Horvat Gojkošek poslala na parket.
V uvodnem nizu se igra nikakor ni razživela, igralo se je po sistemu »točko za točko«. Obe ekipi sta naredili precej napak in sta prišli izenačeni v zaključek, kjer je bil na primer izid 22:22, 24:24 in celo 25:24 za domačinke. Sledila je serija treh zaporednih točk gostujočih igralk, ki so tako osvojile uvodni niz. V njem sta pri gostjah največ dela opravili igralki na po-
ziciji centra - Pušnikova in Horvatova. Obe sta naredili številne bloke in sta tudi dosegli nekaj točk v napadalnih akcijah preko »penalov«. Tudi v drugem nizu so napadalke obeh ekip s težavo prebijale blok in v povprečni predstavi
2. DOL vzhod (ž)				
REZULTATI 7	KROGA:			Bra-
slovče - ŽOK GSV Zava Ptuj				
0:3, Kostmann	Slovenj			Gra-
dec - Celje 2:3, Kajuh Slovan				
- Nova KBM Branik			II	0:3,
Benedikt - ŽOK Ljutomer 0:3,				
Swatycomet Zreče		-	Mozirje	
3:1, Svolley Vuzenica			- Preva-	
lje 1:3.				
1. PREVALJE 7	B	1	1S	:B 1S
2. NOVA KBM BRANIK II 7	B	1	19	:S 17
3. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 7	5	2	19	:B 17
4. ŽOK LJUTOMER 7	5	2	17	:7 1B
5. MOZIRJE 7	4	3	1B	10 13
6. SVOLLEY VUZENICA 7	5	3	14	14 11
7. CELJE 7	4	3	13	14 10
8. BRASLOVČE 7	2	5	11	17 B
9. SWATYCOMET ZREČE 7	2	5	9	17 B
10. BENEDIKT 7	1	B	7	19 4
11. KAJUH ŠOŠTANJ 7	1	B	7	19 4
12. SLOVENJ GRADEC 7	1	B	B	19 4
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	DUŠANA POŽENELA REČICA
2.	GROSUPLJE
3.	PTUJ
4.	BREŽICE
5.	KOVINAR ORMOŽ
6.	LOTRIČ ŽELEZNIKI
7.	MAROK SEVNICA
8.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1092
9.	VREMŠČICA	1092
10.	OLIMPIJA	1092 11 ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1083 12. KAMNIK 1059 Posamični rezultati:
1.	Peter Tkalec, D. P. Rečica (386)
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (379)
3.	Sašo Stojak, Ptuj	(377)
4.	Klemen Tomaševič, Železniki (376)
5.	Majda Raušl, Ptuj	(375)
12.	Simon Simonič, J. K. Miklavž (372)
13.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica (372) 15. Emerik Hodžic, Kov. Ormož (370)
21.	Matija Potočnik, Ptuj (365)
22.	A. Ciglarič, J. Kerenčiča M. (363) 30. Nenad Vignjevic, Kov. Ormož (360) 32. Miran Miholič, J. K. Miklavž (357)
'. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 120B,5
krogi točke
113S 1117 1117 1111 1109 1104 1101
22 21 1S 15 23 19 1B 10 B B 3 5
44	(3.)
45	(1.) 4S (2.) 43 (4.)
30 (10.) 14 (21.) 39 (5.) 31 (S.) 10 (23.) 34 (B.) 0 (33.) 0 (3S.)
bil v finalu konkurenčen najboljšima dvema. Po 14. strelu je za Tkalcem zaostajal le za krog in si suvereno pristreljal odličje, nato pa po 18. strelu po dveh slabših strelih (9.0 in 8.9) izgubil dvoboj z Vento in osvojil končno 3. mesto in še drugo posamično bronasto odličje v sezoni. Svoje streljanje iz uvodnega turnirja je izboljšala druga Ptujčanka Majda Raušl in s 375 krogi za las ujela finale ter na koncu osvojila dobro 5. mesto. Brez finala pa sta tokrat ostala zmagovalec uvodnega turnirja Aleksander Ciglarič (363 - 22.) in finalist Emerik Hodžic (370 - 15.). Tako ormoška kot tudi miklavška ekipa pa sta slabšo uvrstitev na 2. turnirju dosegli zaradi nekonkurenčnosti tretjega člana v ekipi.
1. A-liga puška
Ekipni rezultati:
1.	GROSUPLJE
2.	KOVINAR ORMOŽ
3.	TRIGLAV JAVORNIK K.B.
4.	OLIMPIJA
5.	I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1221,2
6.	KAMNIK	1220,5
7.	ČRENŠOVCI	1214,5
8.	1956 TRBOVLJE	1209,7
krogi točke
1234.4 1230,B
1222.5 1222,2
30 22 17 21 13 1B 12 7
Ormožani do srebra v 1. A DL s puško
V 1. A DL s puško so drugo zaporedno zmago, z vnovič visokimi 1234,4 kroga, dosegli Grosupeljčani in kot trejeuvrščena ekipa iz lanske
10.	POSTOJNA	1205,8
11.	Š. KOVAČA TURNIŠČE 1200,7
12.	GANČANI	1193,0 Posamični rezultati:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija (412,1) 56 (2.)
2.	Željko Moičevic, Grosuplje (413,3) 56 (1.)
3.	Benjamin Jodl, I. PB Ruše (410,2) 37 (8.)
4.	Klavdija Jerovšek, Grosuplje (412,0) 38 (6.)
5.	Urška Kuharič, Kovinar Ormož (416,1) 42 (3.) 7. Franc Pinter, Kamnik (412,5) 39 (5.) 12. Petra Vernik, Kovinar Ormož (409,2) 19 (14.) 20. Tadej Horvat, Kovinar Ormož (405,3) 6 (26.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	TRZIN
2.	DOMŽALE
3.	GORJANCI
4.	MROŽ VELENJE
5.	POSTOJNA
6.	JURŠINCI
7.	KIDRIČEVO
8.	ŠKOFJA LOKA
9.	GORENJA VAS
10.	1956 TRBOVLJE
11.	CELJSKA ČETA MALA B.
12.	DOLIČ
Posamični rezultati:
1.	Miha Grohar, Domžale
2.	Denis Bola Ujčič, Postojna
3.	Renato Šterman, Mrož 7. Uroš Mohorko, Kidričevo 12. Ludvik Pšajd, Juršinci
16.	Mirko Moleh, Juršinci
17.	Matevž Mohorko, Kidričevo (360) 23 (13.) 22. Gregor Vesenjak, Juršinci (357) 19 (20.) 27. Mateja Levanič, Kidričevo (354) 0 (37.)
sezone za slabe štiri kroge (1230.6) ugnali aktualne pod-prvake iz Ormoža. Slednji so svoj rezultat iz uvodnega turnirja dvignili za devet krogov in premagali aktualne prvake iz Olimpije, ki so tokrat ostali brez stopničk na 4. mestu (1222,2). S tretjim mestom
krogi	točke
1101	24
1100	27
1090	11
10S3	17
10S0	12
10S0	19
10S0	11
107S	15
10B9	11
10B4	9
1024	4
B71	4
(379)	5B (1.)
(37S)	2B (11.)
(372)	54 (2.)
(3BB)	19 (21.)
(3B3)	35 (4.)
(3B0)	23 (14.)
(1222,5) so presenetili mladi Jeseničani iz SD Triglav Javor-nik-Koroška Bela. V skupnem seštevku imajo Grosupelj-čani veliko prednost 8 točk pred Ormožani in še točko več pred Olimpijo.
Kvalifikacijska zmaga za Kuharičevo
V	kvalifikacijah je tokrat z izenačenjem najboljšega rezultata v sezoni s 416,1 kroga zablestela najboljša Ormožanka in aktualna li-gaška podprvakinja Urška Kuharič. Sledili so ji Željko Moičevic (413,3), naš legendarni paraolimpijec Franc Pinter - Ančo (412,5) in Živa Dvoršak s 412,1 kroga. Le sedem desetink (409,2) pa je tokrat do finala zmanjkalo drugi Ormožanki Petri Vernik, ki je osvojila 12. mesto. Tretjega Ormožana Jana Šu-maka pa je tokrat zamenjal predsednik Kovinarja Tadej Horvat in s 405,3 kroga osvojil 20. mesto. V finalu je Kuharičeva v 14 strelih oddala 12 dobrih centrov, vendar zaradi dveh napak v 3. in 6. strelu, ko je zadela 9,3 kroga, ni zmogla višje uvrstitve kot na 5. mesto. Tako je ponovila svoj dosežek iz uvodnega turnirja, v skupnem seštevku pa se je povzpela do 3. mesta. V ponovitvi velikega finala iz uvodnega turnirja se je tokrat za poraz uspešno oddolžila odlična olimpijka Živa Dvoršak, ki je dosegla popolnih 20 desetic in zmagala s prednostjo 2,3 kroga pred Željkom Moičevicem.
V	decembru sledi še tretji prvoligaški turnir v Ljubljani, ki ga bo organiziral SK Ptuj.
Simeon Gonc
Motošport m Avto-moto zveza Slovenije
Motošportnik leta je Tim Gajser
je bil izid izenačen do desete točke. Pri 16:12 je obrambo začela konstantno prebijati tudi Cvirnova in izid je bil hitro 0:2 za v nizih. Tudi v tretjem nizu gledalci niso videli preveč kakovostne odbojke, saj sta obe ekipi naredili preveč napak na začetnem udarcu in tudi v sami igri. Pri izidu 15:15 so gostje nekoliko dvignile nivo igre in hitro prisilile Braslovčanke k predaji. V zadnjem nizu je na poziciji centra ob Pušni-kovi in Horvatovi dobro zaigrala še ena mlada nadarjena igralka Čabrianova, prav tako solidno je ob koncu drugega, kot v začetku tretjega niza izkoristila priložnost za igro Drevenškova, ki je igrala na mestu korektorja in spreje-malke-napadalke.
Ptujčanke so vpisale četrto zaporedno zmago in se počasi prebijajo proti vrhu prvenstvene lestvice, saj trenutno zasedajo tretje mesto.
David Breznik
TIMU GAJSERJU
9,000 e	^^^^^^^^^^
KM« ^__,
Foto: AMZS
Timu Gajserju sta priznanje podelila predsednik vlade Miro Cerar in predsednik AMZS Anton Breznik.
Na tradicionalni podelitvi priznanj najboljšim slovenskim motošportnikom v iztekajočem se letu ni bilo nobenega presenečenja. Nagrado za najboljšega po izboru krovne zveze za motošport in karting AMZS je dobil svetovni prvak v elitnem razredu MXGP, motokrosist Tim Gajser.
Gajser, ki je v tej sezoni dosegel največji uspeh slovenskih motošportnikov v zgodovini, je nagrado AMZS dobil že lani. A takrat za svetovni naslov v razredu MX2, letos pa je že v uvodni sezoni v najmočnejši konkurenci stopil na najvišjo stopničko skupnega seštevka.
»Sezona je bila res izjemna. O takšni vedno sanjaš, za to
treniraš celo življenje. Težko bo to ponoviti, ampak za to delamo. Ni formule za takšen uspeh. Biti moraš popolnoma predan, jaz pa imam srečo, da imam tudi takšnega očeta. Pišemo zgodovino, vem pa tudi, da imamo vsi športniki cilje in želje. Vse je možno, če se hoče,« je v nagovoru po prejemu nagrade dejal Gajser, ki je seveda tudi vzornik številnim mladim v tej športni panogi.
Podelitve sta se udeležila tudi visoka gosta iz sveta politike in športa: predsednik vlade Miro Cerar ter predsednik krovne olimpijske organizacije (OKS) Bogdan Gabrovec.
Cerar, ki je ob koncu podelitve skupaj s predsednikom
AMZS Antonom Breznikom tudi podelil prestižno nagrado športniku leta se je dotaknil tudi financiranja športa: »V vladi si bomo prizadevali v okviru proračunskih možnosti poskrbeti tudi za športnike kot doslej. Športniki so pravi ambasadorji države, zato jih občudujem in spoštujem.«
Na podelitvi v ljubljanski Festivalni dvorani je bila nagrada Gajserju le vrhunec večera, nagradili so še številne druge za dosežke v letu 2016: tako tiste z mednarodnimi uspehi kot zmagovalce domačih tekmovanj, priznanja pa so dobili tudi prireditelji največjih tekem v Sloveniji ter večkratni državni prvaki.
sta
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 22. novembra 2016
Ptuj • Deset let medenih zajtrkov
Tradicionalni slovenski zajtrk
Pred desetimi leti smo poročali o medenem zajtrku, ki je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev. Ta projekt se je z leti razvijal in zadnja leta preimenoval v Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sočasno uživajo v vseh šolah in vrtcih v državi.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk bo tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki so ga obeležili v petek, 18. novembra. Ta projekt, kot nadgradnja medenega zajtrka, je šesto leto zapored uspešno povezal različne institucije na nacionalni ravni.
Tudi v ptujskih šolah in v Vrtcu Ptuj so bile v petek na mizah dobrote slovenskega tradicionalnega zajtrka. Med, maslo, jabolka, domače mleko in orehi so le nekatera izmed živil, ki so obogatila petkov jedilnik v vzgojno-izobraževal-
Letos so jubilej skupaj z otroki
obeležili tam, kjer se je vse začelo, v enoti Zvonček so namreč organizatorji projekta pojedli prvi medeni zajtrk.
nih in tudi nekaterih drugih zavodih in institucijah.
„Pobudniki slovenskega zajtrka so bili čebelarji, za kar smo jim zelo hvaležni. Če jih ne bi bilo, tudi slovenskega zajtrka ne bi imeli. Številne neumnosti javnih naročil nam sicer vsem otežujejo delo, a skupaj poskušamo ljudi osveščati o tem, da je treba pridelovalce v lokalnem okolju podpreti in obenem na ta način zagotoviti varno in zdravo hrano za vse nas," je med drugim dejala Božena Bratuž ravnateljica Vrtca Ptuj, v katerem je „medeni" zajtrk v petek imelo več kot 1200 otrok in zaposlenih.
V svojih prizadevanjih se je ptujski Vrtec povezal s številnimi pridelovalci hrane. Zahvalo za dobro sodelovanje so prejeli od Čebelarskega društva Ptuj in Čebelarskega društva Turnišče, ki od začetka sodelujeta v tem projektu.
Pohvaljeno je bilo tudi sodelovanje s številnimi kmetijami in tudi Biotehniško šolo Ptuj, ki za potrebe Vrtca Ptuj prideluje domača jabolka.
S takšnim zajtrkom pa je bil zadovoljen tudi Miran Senčar. Pohvalil je dobrote in idejo, da se ta projekt izvaja. Dejal je, da ta zajtrk uživa že tretje leto zapored, vsakič v drugem zavodu. Letos si je ogledal prireditev, ki so jo v počastitev marljivih čebelic in tudi pridelovalcev slovenske hrane pripravili v Vrtcu Ptuj, enoti Zvonček. Čudovitemu nastopu otrok pa je sledil slasten medeni zajtrk prisotnih, ki so pokramljali tudi o nesmiselnosti zakonodaje in tem, da lahko zavodi zagotavljajo le 20 % oz. do največ 80.000 evrov vrednosti lokalno pridelane hrane.
Dženana Kmetec
Slovenska Bistrica • Tradicionalni slovenski zajtrk
Lokalna hrana dnevno na jedilniku bistriskih otrok, ne samo na dan slovenske hrane
Med čebelarjev z Bistriškega, domače maslo in mleko, v krušni peči vrtca pečen kruh so otroci, oblečeni v rumene barve v slovenjebistriškem vrtcu v enoti Sonček zajtrkovali na dan slovenske hrane, v okviru katerega poteka tudi projekt tradicionalni slovenski zajtrk.
V Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica slovenski tradicionalni zajtrk oziroma medeni zajtrk uživajo že deset let, je povedala vodja prehrane Petra Lozinšek. »Povezali smo se s čebelarji, ki nas vsako leto tudi obiščejo. Smo pa v desetih letih idejo medenega zajtrka nadgradili in ga razširili na lokalno pridelano hrano,« je povedala.
In ravno poudarjanje pomena lokalne hrane in kratkih verig je cilj dneva slovenske hrane in s tem tudi tradicionalnega slovenskega zajtrka, za katerega kmetijsko ministrstvo letno nameni okrog 110.000 evrov. Ob tem si na kmetijskem ministrstvu želijo: »Da se iz osnovne ideje, da spodbujamo uživanje lokalne hrane,
kratkih transportnih poti, izobraževanja učencev o pomenu kmetijstva, varovanja okolja ter seveda čebel in čebelarstva, povezovanja z lokalnimi pridelovalci - te aktivnosti ne izvajajo le en dan, ampak postanejo praksa. Ker projekt res prerašča v vseslovenski projekt, si naše ministrstvo želi in prizadeva, da seže tudi na druga področja, npr. turizem. Če se bo ideja dneva slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka prenesla v naša vsakodnevna ravnanja, potem bo naš namen dosežen. Slovenija bi torej morala znati izpostaviti (kulturni) potencial hrane kot snovne dediščine ter posebno vrednost lokalne hrane, ki je izjemno kakovostna.«
potem ko so ga sami pripravili ali pridelali, zaužili.«
Seveda pa vključevanje lokalne hrane v jedilnike vrtca, ki
pod vrtčevsko streho povezuje več kot 1200 otrok, zahteva dodatno delo. »Odločitev, da vključuješ lokalno hrano, zah-
teva dodatno energijo, vendar vse to sprejmeš v dobro otrok,« je priznala Lozinškova.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Tudi letossta vrtčevske otroke ob slovenskem tradicionalnem zajtrku obiskala slovenjebistriški župan Ivan Žagar in predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica Maksimiljan Prah.
In vrednost lokalne hrane so prepoznali v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica. »Ne samo v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka, tudi sicer naročamo lokalno hrano, saj gre za kratke verige in gre za hrano, ki je polnega okusa, ima veliko mineralov in vitaminov,« je poudarila Lozinškova. Dodala je, da otroci lokalno hrano sprejemajo zelo dobro, četudi je drugačnega okusa kot hrana s trgovskih polic. Morda tudi zaradi številnih aktivnosti, ki jih v vrtcu izvajajo. Tako že leta sodelujejo v štafeti semen, skrbijo za gredice in si tudi sami pridelajo kaj za pod zob. »Kar otroci sami naredijo ali vzgojijo, navadno tudi pojedo. Tako so otroci živilo, ki ga morda prej niso jedli,
Cven pri Ljutomeru • 20 let mešanega pevskega zbora
Postavili so nov standard
Na Cvenu, vasici v bližini Ljutomera, organizirano prepevajo neprekinjenih 55 let. Več kot tri desetletja je uspešno gradil pevsko tradicijo na Cvenu moški pevski zbor.
Mešani pevski zbor Cven-Pristava pod vodstvom Vita Žerdina na koncertu ob 20-letnici.
»A vrste pevcev - predvsem iz starejše generacije - so se prehitro redčile. Pevci iz vrst mladine so se bolj stežka odločali za sodelovanje v zboru. Toda odgovorni v zboru in društvu nikakor nismo dopustili, da bi zborovska pesem na Cvenu utihnila. Zato je v pravem trenutku padla ideja o ustanovitvi mešanega pevskega zbora,« pravi Anton Marinič, ki je vsa ta leta soustvarjal pevsko pot na Cvenu. »Postavili smo nov standard
pevske kulture v Prlekiji in se povezali s sosednjim pevskim zborom iz Pristave, ki deluje pod okriljem Turistično-kul-turnega društva Mak Pristava. Danes zbor nastopa pod imenom mešani pevski zbor Cven-Pristava,« je dodal predsednik Kulturnega društva Cven Tihomir Babič.
Na koncertu ob 20-letnici mešanega pevskega društva Cven-Pristava, ki so ga pripravili pred polno dvorano Zadružnega doma na Cvenu,
so domačini pod vodstvom umetniškega vodje Vita Žerdi-na zapeli dvanajst slovenskih skladb, kot gostje pa so štiri pesmi zapele članice razkri-ške zasedbe Pole Poje pod umetniškim vodstvom Dušana Preloga. Za konec koncerta sta obe zasedbi družno stopili na oder in zapeli skladbi Dajte, dajte (Aldo Kumar) in Nocoj pa, oh, nocoj (Fran Ven-turini).
NŠ
Foto: NS
torek • 22. novembra 2016
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona
Zmagovalki Lea in Julija - ponos Gabrnika
Večnamenski kulturni center v Juršincih je bil 17. novembra poln do zadnjega kotička. Mlade pevke in pevce OŠ Juršinci, ki so pred dvema letoma tudi prvi zapeli v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, so prišli spodbujat njihovi starši, sorodniki, sošolci, prijatelji; skratka vsi, ki so naklonjeni temu projektu, ki gradi na ljubezni do domovine, slovenske besede, pesmi in glasbe.
Foto: Črtomir Goznik
Lea Muhič, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že od malega. Pojem slovenske, pa tudi tuje pesmi. Pesem, ki sem jo zapela, sem si izbrala sama. Izjemno sem presenečena, nadvse vesela, da sem zmagala. Želim si, da bi mi tudi na polfi-nalnem odru uspelo."
Že od vsega začetka imajo mladi pevski talenti tudi podporo občine Juršinci z županom Alojzom Kaučičem in občinskim svetom ter šole. Ravnateljica Jelka Svenšek je povedala, da je iz leta v leto bolje, iz leta v leto je več dobrih pevcev, ki pa tudi niso razočarani, če se
Sponzorji prireditve	
G PILOT Simply Write	išžS&SSk
BAGS SMORE	SMORE tfWm>
	
	
1 ^Nova KBM |	$j^SAZAS
	
"■jGP PROJECT ING fj^J	
Na juršinskem odru je v tretji sezoni zapelo 13 mladih pevcev.
ne uvrstijo dalje, saj če jim letos ni uspelo, bodo poskusili vnovič v novi sezoni, je njihovo vodilo. To je tudi dobra spodbuda, da se bodo še naprej trudili za kakovostno petje. Predvsem pa je pomembno, da v projektu uživajo in da so ga vzeli za svo-
jega. Pri pripravi na nastop sta mladim pevcem zelo pomagali učiteljici Helena Šoštarič in Vesna Zorko.
Na juršinskem odru so v tretji sezoni zapeli: Teja Horvat in Sara Perša, Ana Kočevar, Lea Muhič, Lana Friščic, Žan No-
vak ter Tija Zavec in Barbara Krivec v mlajši kategoriji; Doroteja Kozar, Maja Frlež, Sara Kočevar, Julija Novak in Bojana Krivec v starejši kategoriji. Komisija, ki so jo sestavljali Tone Toplovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, je oceni-
	3* •	h
"""¡i \/	ji	
/f		\
p* [m		!
Foto: Črtomir Goznik
la, da sta bili tokrat najboljši Lea Muhič, učenka 3. razreda v mlajši kategoriji, ki je zapela pesem Čukov Zgodba o prijateljstvu, in Julija Novak, učenka 7. a-razreda s pesmijo Poljub na klopci, ki jo poje Nina Pušlar. Obe prihajata iz
Foto: Črtomir Goznik
Julija Novak, zmagovalka v starejši kategoriji: „Peti sem začela že zelo zgodaj. V glavnem pojem slovenske pesmi, včasih angleške. Na začetku sem imela malo treme, nato sem se skoncentrirala in skušala dati vse od sebe, čim bolje zapeti. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Zdaj si želim, da bi se čim bolje odrezala in da bi se uvrstila tudi v finale."
Gabrnika, kjer so še posebej ponosni nanju.
Na predizboru v Juršincih so razveselili tudi najmlajši iz tamkajšnjega vrtca.
MG
Zavrč • KZ Ptuj več kot 200.000 evrov za novo poslovalnico
»
Smo tekači na dolge proge. Ne
umikamo se s terena«
Kmetijska zadruga Ptuj je konec minulega tedna v Zavrču odprla novo, večjo poslovalnico. »S tem sledimo naši strategiji prenove maloprodajne mreže. Verjamemo, da se nam bo investicija povrnila, saj sedaj ni čas za slabe naložbe,« je povedal direktor zadruge Marjan Janžekovič.
Im
.n t
KZ Ptuj v Zavrču odprla nov, večji objekt.
FOTO: Mojca Vtič
Hajdina • Projekt Zdravje iz narave
Ženske iz Gerečje vasi so se lotile zeliščarstva
Članice Društva žena in deklet Gerečja vas so v gasilskem domu predstavile celoletni projekt Zdravje iz narave. Pripravile so razstavo izdelkov, pogostitev in degustacijo čaja, nastopil pa je tudi društveni mešani pevski zbor.
Kmetijska zadruga ima na območju med Avstrijo in Hrvaško vzpostavljenih 39 maloprodajnih enot, več kot 40 let tudi v Zavrču. »Dosedanji prostori so bili slabi, posledično tudi ponudba, ob tem smo tehtali, ali ostati ali iti. Ocenili smo, da je investicija v nove prostore upravičena, prepričan sem, da bomo v prenovljenih prostorih uresničili cilje za to območje in da je bila investicija upravičena.«
Kmetijska zadruga je postavila montažni objekt z velikim dvoriščem, vrednost investicije pa še ni povsem znana.
Direktor ocenjuje, da bodo za nov objekt odšteli več kot 200.000 evrov. »Sklenili smo, da bomo čim manj vlagali v zidove, cilj je bil, da je objekt funkcionalen in da več pozornosti namenimo ponudbi. Naš cilj je, da smo konkurenčni. Ob tem pa lahko povem, da bomo prihodnje leto obnovili objekt tudi v Gorišnici,« je dejal. Na vprašanje, ali zadruga lahko konkurira velikim trgovcem, pa je odgovoril, da je konkurenca vedno bila in da tudi bo. »S tem smo se že sprijaznili. Vendar mi smo tekači na dolge proge. Ne umikamo se
s terena, skušamo se prilagajati. V zadnjih desetih letih je nastalo ogromno trgovinic ali firmic, ki pa so tudi poniknile. Mi smo pa vedno tukaj in smo s kmeti od 1. januarja do konca leta, ne le, ko je aktualna prodaja gnojil, ob tem kmete spremljamo tudi finančno, da lahko prodajo tržne viške, da imajo vse plačno.«
Glede ponudbe v Zavrču pa je dejal, da bo ta zajemala reprodukcijski material s poudarkom na sadjarstvu in vinogradništvu, gradbeni material in vse za vrtičkarstvo.
Mojca Vtič
Predsednica društva Magda Intihar pojasnjuje, da se v društvu vsako leto posvetijo določeni temi - letos mali ze-liščarski šoli: »Spomladi smo skuhale sivkino in pomarančno milo. Junija smo se podale na haloške griče, kjer smo spoznavale številne zdravilne rastline, ki na naših prodnatih tleh ne rastejo. Oktobra smo po hladnem postopku skuhale sivki-no in ognjičevo mazilo.« Izdelke bodo namenile predvsem za protokolarna novoletna darila
za občino Hajdina; vsako leto je namreč zanje zadolženo eno od društev v občini.
Kot predavateljica in strokovna mentorica je sodelovala mag. farmacije in predsednica nara-voslovno-izobraževalnega društva Sapientia Vesna Forštnerič Lesjak: »Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je učenje iz narave. Dedki in babice so nam dali veliko znanja, danes pa ga znanost še nadgrajuje.« Opozarja, da je izdelovanje mila zelo zahtevno: »Veliko je matema-
tičnega preračunavanja. Ker se dela z lugom, zelo močno bazo, je tudi nevarno. Nekoč so mila doma izdelovali iz pepela; ker pa so bile količine zelo netočne, so takšna mila koži škodovala. Še danes imamo predsodek, da trda mila sušijo kožo. Me smo mila delale po hladnem postopku, ki je najbolj kakovosten.«
Mazila je nekoliko lažje izdelati, čeprav se je tudi tu treba držati količin, da so primerne trdnosti in da ohranijo zdravilne lastnosti. Forštnerič Lesja-kova pravi: »Mazila sicer navadno delajo iz svinjske masti in podobnih sestavin, me pa smo delale s čebeljim voskom. Naredile smo takšno kozmetiko, da je jedilna.« Zdravilna zelišča so nabirale v Halozah, ker so še zelo neokrnjene; tam je še vedno mogoče najti tudi redke rastlinske vrste.
Društvo žena in deklet Ge-rečja vas deluje od leta 2000 in ima več kot 60 aktivnih članic. Česa so se v teh letih lotile, je mogoče zaslutiti ob ogledu vitrin v gasilskem domu v Gere-čji vasi; mikanja volne, kvačkanja, izdelave nakita in oblačil, kuhanja, Bučijade, nekatere celo klekljanja, pripravljajo pa tudi vsakoletne tradicionalne dogodke ... Predsednica društva napoveduje, da bodo tudi prihodnje leto pripravile celoletni projekt: »Morda bomo nadaljevale letošnjo temo in se lotile priprave tinktur, morda pa bomo izdelovale naravna čistila.«
Eva Milošič
Foto: EM
Mentorica Vesna Forštnerič Lesjak (levo) in predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar z darilnim paketom zeliščnih izdelkov.
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 22. novembra 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Počasi, a zanesljivo prihaja zima
Adventni čas je čas pričakovanja, a tudi čas, ki ga lahko izkoristimo za šolo potrpežljivosti. Prav letošnja pomlad nam je res pokazala, da moramo biti pri delu na prostem zelo potrpežljivi. Naj vam bo to šola za naprej. Tako kot so v adventnem času ljudje že od nekdaj potrpežljivo čakali na luč, na praznike, čas so si krajšali s prižiganjem sveč ali celo odpiranjem predalčkov vsak dan, tako se danes lahko prav s čakanjem postavitve smrekice učimo in treniramo svojo potrpežljivost.
Začnite tako, da ne kupujte božičnih zvezd prehitro. Zal boste verjetno letos razočarani, saj jih takrat, ko bi jih morali imeti, ne bo več. Tako kakor pomladi s sadikami so tudi zdaj vrtnarji z njimi veliko prezgodnji. Potem pa so za božič že brez listja. Kako izbrati svojo zvezdo, bom prav zaradi tega napisala šele naslednji teden.
Sobne rastline
Veliko krajši dan je večino sobnih rastlin spravil k počitku. Zalivanje je zdaj dokaj zahtevno ali pa tudi ne. Ker so na toplem in jih seveda moramo zalivati. Težava je le v tem, da bi morale počivati, zato moramo najti mejo, pri kateri ne zalivamo premalo, pa vendarle manj kakor poleti. Najbolje je kar s prstom preveriti, ali je zemlja že dovolj suha, da je potrebno zalivanje.
Gnojiti pa je treba pozimi cvetoče lepotice. Ne vem, ali ste opazili, a v vrtnih centrih in trgovinah se že nekaj let do-bij o tudi tablete za gnojenje. Zelo uporabne so predvsem za tiste, ki ne potrebujete veliko vode za zalivanje svojih rastlin, saj so namenjene le za 1 l vode. Polovični odmerek pa dosežete tako, da jih raztopite v 2 l vode. V tem času gnojimo le pozimi cvetoče lepotice, božične zvezde, kalanhoje, ci-klame, morda tudi klivije, če so zacvetele. Sobnih rastlin ne gnojimo, saj morajo počivati. Zelo uporabne so tudi tablete
za gnojenje orhidej. Vendar ne smete pozabiti, orhideje gnojimo samo v času cvetenja. Nikakor jih ne gnojimo zato, da bi zacvetele, s tem jih lahko uničimo.
Okrasne gredice
Na vrtu je zdaj veliko dela z odpadlim listjem. Zelo veliko ga je. Mnogi se tudi sprašujete, kaj z njim. Vsekakor se ga lahko kompostira, vendar ga ne damo na kup vsega naenkrat, potem bo kompostiranje potekalo prepočasi. Orehovega in hrastovega listja pa sploh ne dajemo na kompost. Lahko ga kompostiramo posebej tako, da tanko plast listja pokrijemo z nekoliko debelejšo plastjo ne povsem razpadlega komposta, še bolje pa hlevskega gnoja (ali katerega drugega). Plasti zlagamo eno na drugo do največ pol metra višine. Potem vse skupaj pokrijemo s koruznico, smrečjem, ločjem ali kakšno drugo organsko snovjo. Kompostiranje listja traja dalj časa, vsaj eno leto ali celo več, zato izberite takšen prostor, kjer vam kup ne bo napoti. Pred kompostiranjem je smiselno listje nekoliko razrezati. Najlažje to naredite kar z vrtno kosilnico. Da ne boste izgubljali preveč energije, ga najprej zgrabljajte v ravno črto, široko toliko, ko je širina vaše kosilnice. Nato pa greste preko tega kupa s kosilnico. Tisti, ki imate koš, imate obenem listje še pograbljeno. Izredno hitro na tak način zdrobimo
Foto: Miša Pušenjak
Odpadlo listje lahko kompostiramo ali pa z njim zavarujemo prez-imne trajnice in čebulnice.
vse listje. S tem pospešimo kompostiranje. Manjše količine listja lahko daste na običajen kompostni kup, vendar nikoli v več kot 10 cm debeli plasti. Nanjo je potem treba potresti kaj drugega. Preveč enake organske mase na kupu namreč tudi zavira kompostiranje. Po listju je smiselno potresti ne povsem preperel kompost ali ravno tako nekaj hlevskega gnoja.
Del listja pa lahko uporabimo tudi zato, da zavarujemo občutljivejše trajnice na okrasnih gredicah. Zavarujemo v bistvi njihov koreninski sistem seveda, ne nadzemnega dela. Tudi na rastišča spomladanskih čebulnic, posebej lilij, je smiselno natresti do 20 cm zdrobljenega listja. Seveda pa ne smete spomladi pozabiti in tega listja odstraniti.
Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave. Zelo občutljiva je prava pampaška trava - Cor-taderia selloana, saj ima zelo plitve korenine, ki v suhi zimi brez snega in z globokim mrazom rade pomrznejo. Ravno v lanski zimi jih je žal kar nekaj propadlo. Okrasnih trav nikoli ne režemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristen, saj je namenjen varovanju korenin. Ce pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene
mrazu, dežju in tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasu-jete listje, vse skupaj pa še pre-krijete z zemljo, da ne bo listja odpihnil veter. In enako lahko naredite tudi z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot so na primer žajbelj, sivka ali pehtran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro odgrniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Čeprav je časa še vedno veliko, pa vendarle. Mnogi med vami kupite živo, v lonec posajeno božično smrekico. Tudi takrat, pa že zdaj vas opozarjam, da jo je seveda treba hitro postaviti spet ven, na prosto. Če jo boste presajali kar v zemljo, lahko morda te dneve izkoristite tudi zato, da za njih že zdaj izkopljete jamo. Pozimi je to pogosto nemogoče, saj je zemlja lahko zamrznjena, pokrita s snegom ali lahko tudi premokra. Tako pa bomo imeli jamo pripravljeno, zemljo, ki jo izkopljemo, damo v vrečo, ji mogoče primešamo nekaj komposta in damo v prostor, kjer ne zmrzuje. Po praznikih pa drevešček vzamemo iz lonca, razgrnemo korenine in ga posadimo v že pripravljeno jamo. Smisel ku-
povanja živih dreves je ravno v tem, da jih po opravljeni nalogi vrnemo v naravo. Če jo pripravimo vnaprej, imajo veliko večjo možnost preživetja.
Zelenjavni vrt
Mnogim ni uspelo pravočasno posaditi česna. Zdaj se sprašujejo, kaj lahko naredijo. V tolažbo naj vam povem, da se česen lahko sadi vse do konca januarja. Pridelek bo seveda nekoliko nižji, a vsaj imeli ga boste. Če je vaša zemlja težka in se je za sajenje ne da pripraviti, imate še eno možnost. Stroke česna posadite v multiplošče, premer lončka naj bo 3 cm. Po sajenju postavite lončke pod balkon ali v zavetje, kjer je le nekoliko topleje, ne zmrzuje takoj. Tam, na prostem, naj počakajo, da jih boste lahko presadili. Odlično bi bilo, če bi vam to uspelo do konca februarja.
Priporočam, da stročke pred presajanjem za 15 minut namočite v raztopino morskih alg.
Izkopljite tudi korenine prezimnega radiča sorte verona, če jih želite siliti v temnem in hladnem prostoru in imeti nekaj posebnega v skledi za božič.
Radič izkopljite, očistite vseh listov, razen rdeče sredice, očistite tudi korenino vseh stranskih tankih korenin. Korenine potem zlagate v pesek, ki je lahko v dovolj globokih črnih posodah, lahko je celo v črnih vrečah za smeti, ali pa celo v večjih zabojih. Najlažje boste zadevo naredili tako, da boste vrečo ali posodo položili leže, nasuli malo peska ali žagovine, najboljša pa je celo mešanica obojega, da boste pokrili dno. Na pesek naložite vrsto korenov vodoravno seveda z vrhom, ki gleda iz lonca, vreče navzgor. Koreni se naj med seboj ne dotikajo. Nato spet nasujte pesek in nadaljujte tako dolgo, dokler gre. Šele potem vse skupaj obrnite navzgor in posode, zaboje, vreče ... postavite v popolnoma temen prostor. Temperatura naj bo med 10 °C in 15 °C. Če je pretoplo ali ni popolnoma temno, potem bodo listi mehki. Če pa je hladno, bo sicer siljenje trajalo nekaj dalj časa, a listi bodo krhki in sladki, prava poslastica.
Najpogosteje silimo sorto verona, a lahko poskusite tudi s treviškim, castel francom in solkanskim.
Vir: KZ Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Tako silijo radič samo še na redkih kmetijah, nekoč pa je bila to navada na skoraj vsaki zelenjadarski kmetiji.
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Posebnosti pri negi mladega vina letnika 2016
Kot smo letos že zapisali, bo letošnji letnik vina spet odličen. To smo nekako zaključili na podlagi optimalnih vremenskih pogojev za razvoj vinske trte in odlično dozorelega grozdja. Narava nas je res presenetila z odličnimi vremenskimi pogoji v septembru, ko je dozorevanje grozdja preseglo prag vrhunske kakovosti. Takšni letniki pa zahtevajo od kletarja, da se maksimalno potrudi v kleti. Končno oceno vinskega letnika pa bodo vsekakor dala ocenjevanja vin.
Katere posebnosti in težave zasledimo letos
1.	Letos imamo ponovno izražene vinske barve, to je zaradi velikega števila sončnih dni, še zlasti v avgustu in septembru, in popolnoma zdravega grozdja. Barva vina odlikuje tudi posamezno sorto in te so lahko izražene ali manj izražene. Vsekakor izraženo vinsko barvo dobimo pri maceriranih vinih.
2.	Če smo omejili dostop kisika pri predelavi grozdja (uporaba suhega leda), je potreba po žveplu letos nekoliko nižja, saj so pH-vrednosti v poprečju nižje. Vsekakor pa je treba pri uporabi žvepla upoštevati že znana dejstva in nikakor žveplati na pamet. Pretirana uporaba žvepla pri mladih vinih lahko pospeši razvoj boekserja.
3.	Pri vinih, kjer nismo mogli uravnavati temperature v času fer-mentacije in pri nižjih vsebnosti kislin in višje pH-vrednosti, priporočamo hiter prvi pretok, saj je delovanje bakterij močnejše (razpad kislin, pojav hlapnih kislin).
4.	Pretoki naj bodo usmerjeni na naše cilje in zahteve posamezne sorte. Aromatične sorte zahtevajo brezzračne pretoke (priporočamo uporabo suhega leda) in nekoliko višje žveplanje. Pri popolnoma zdravem grozdju, čistem razsluzu, kontrolirani fermen-taciji lahko vina odležijo na drožeh tudi do dva mesca. Seveda ob dvigovanju droži in nenehni organoleptični kontroli.
5.	Zasledimo tudi že težave z boekserji ali vonj in okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih. V takšnem primeru velja, da mora kletar čim prej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antiboekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, pri katerih vinogradniki niso opravili razsluzevanja oz. pretoka po 24 urah. Pa tudi pri vinih, kjer smo prežveplali mošt in pri nepravilnem žveplanju mladega vina.
6.	Pri mnogih vinogradnikih smo zasledili težave s fermenta-cijo, da vino ni odvrelo, kar je lahko posledica visokih sladkornih stopenj. Nismo dodali kakovostnega vrelnega nastavka in nismo dodajali hrane za kvasovke. Mnogi opravijo razsluzevanje, pa ne dodajo vrelnega nastavka. V tem primeru vsekakor priporočamo dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih pogojih, smiselna pa je tudi dekantacija (pretok iz grobih droži, brez žvepla in minimalna prisotnost kisika - uporaba suhega leda).
Vsekakor priporočamo spremljanje poteka fermentacije in se za ukrep odločimo le v primeru zastoja fermentacije (sladkor več ne pada tri dni) v nasprotnem primeru zadostuje že manjše mešanje.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.
torek • 22. novembra 2016
Na sceni
Štajerski TCDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
Andrej Šifrer -Ostan' pr' men'
Glasbena kariera Andreja Sifrerja s svojimi začetki sega v november leta 1976 in se v letošnjem novembru, natanko 40 let kasneje, nadaljuje z izidom nove skladbe Ostan' pr' men'. Pesem je močan odraz Šifrerjevega vodila, da ne sme nikoli ostati enak in se mora večno spreminjati. Tokrat je skladbo oblekel v modernejši, hitrejši ritem, ki mu ga ne bi pripisali, kar pa nikakor ne velja za besedilo, saj slednje ostaja duhovito, zaljubljeno in hkrati odraža njegov značilen pogled na svet. Šifrer mojstrsko poveže vse od kritike družbe do nežne ljubezni do svoje najdražje. »Ne bojim se, da v prihodnosti bomo odvisni od robotov, strah me je, ko moč preide v roke idiotov,« pravi in nadaljuje: »ostan' pr' men', ker sem edin' na svet', ki je še iskren.« Skladbo je ustvaril v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, ki je v skladbi odigral tudi svoj prvi solo na električni kitari. Njegovi gostje na posnetku so sami glasbeni carji domače scene: Robi Pikl, Tomaž Trop Maco (TABU) in povsem nepričakovan gost To-mislav Jovanovič-Tokac (Dan

D) v vokalnem spremstvu, ki tega odličnega pevca in avtorja predstavi v novi luči. Ker Andrejeva glasbena sled vozi povsem drugje, je izjemno zanimiv razlog, zakaj se je Tokac odločil za to sodelovanje. Odgovor je bil preprost, natančen in je povzel misli večine glasbenikov, ki so s Šifrerjem sodelovali v preteklosti: »Iz spoštovanja do njegove zgodovine in zapuščine.« Slednja se odraža v več kot pol milijona prodanih ploščah, več kot štiri tisoč koncertih na petih kontinentih, predvsem pa v zahvalah njegove publike za pesmi, ki jih je poklonil svojemu narodu, in te mu pomenijo največ. Andrej Šifrer pa še zdaleč ni rekel
zadnje besede, saj nova skladba napoveduje tudi nov album, izšel bo v naslednjem letu.
Rudi Bučar in Marko Črnčec: Šal-tinka
Pred letom in pol je istrski folk-rock glasbenik Rudi Bučar skupaj s Figoni predstavil skladbo Šaltinka in se z njo uvrstil v finale EME 2015. Le nekaj dni zatem pa je javnosti predstavil dvojni album Kon9c. Takratni aranžma je nastal, ker »so me z RTV povabili na EMO in ker sem pisal ravno Šaltinko, sem jo zaran-žiral za bando, čeprav je bila
m m. y me
ORFEJCKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	TANJA ŽAGAR-Nina nana
2.	KATJA - Se spomniš
3.	SKUPINA KVARTA - Polepšaj mi ta dan
NARODNA
1.	POSKOČNI MUZIKANTI - Hej, hej, hej
2.	VERA IN ORIGINALI - Zame si premlad
3.	ANSAMBEL PLUS - Rdeča šminka
x...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna
Priporočamo v branje... Alessandro DAvenia:
Kar ni pekel
So stvari, pred katerimi si zatiskamo oči in ušesa. Kot da jih ni, če zanje ne vemo. Pa so. Povsod okrog nas. Le zbrati moramo pogum in jih uzreti.
Med tistimi, ki znajo gledati s srcem, je tudi don Pino, duhovnik, ki je želel rešiti otroke z ulice. Usoda je hotela, da mu na pomoč priskoči mladenič Federico. Šestnajstletni Federico ima v srcu vse polno vprašanj, na katera življenje še ni odgovorilo. Medtem ko se pripravlja na odhod v Oxford, kjer naj bi opravil počitniški tečaj angleščine, sreča dona Pina, duhovnika in profesorja religije na njegovi gimnaziji. Ta ga povabi, da mu pred odhodom v Anglijo pride pomagat pri delu z otroki v njegovi četrti. Ko Federico prečka železniški prehod, ki revno četrt Brancaccio ločuje od preostalega mesta, se ne zaveda, da se je v tem trenutku zanj začelo novo življenje, tisto pravo. Zvečer se domov vrne brez kolesa, s prebito ustnico - in z občutkom, da je odkril popolnoma neznano resničnost, ki pa ga zadeva od blizu.
Ocena: 4
Le
s t v i
TOMYEX-LITTLE IV
ca
V
I.SHOUT	OUT:
2.	HUMAN - RAG'N'BONE MAN
3.	SAY YOU WON'T LET GO - JAMES ARTHUF
4.	LOSE CONTROL - MATT SIMONS
5.	DON'T WANNA KNOW - MAROON 5 feat. KENDRICK LAMAR
6.	STARBOY- WEEKND feat DAFT PUNK
7.	LET ME LOVE YOU - DJ SNAKE feat. JUSTIN BIEBER
8.	ROCKABYE - CLEAN BANDIT
9.	DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMIE COMMONS
10.	24K MAGIC - BRUNO MARS
II.	WOULD I LIE TO YOU - DAVID GUETTA/CHRIS WILLIS
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8»98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Filmoljub
Cineplexx in Kolosej Maribor
Koga napasti zdaj
sprva napisana za glas, klavir, metronom in činele.« A želja, da bi skladba zazvenela v obliki, kakršno si je zamislil sprva, ni ugasnila. K sodelovanju je zato povabil pianista Marka Črn-čeca, ki jo je postavil v čvrsto ritmično podlago kabaretnega sloga. Šaltin, kar po istrsko pomeni skok, je tudi razlog, da je Šaltinka neuradno postala kar Skokica. Ne nazadnje gre »za zgodbo o čednem dekletu, ki se rada sprehaja po več bregovih,« šaljivo pove Rudi Bučar in doda, da tudi »ta različica ohranja istrsko narečje ter vsebuje elemente istrske ljudske harmonije«. Rudi Bučar je najprepoznavnejši kantavtor, ki poustvarja istrsko ljudsko glasbo in hkrati z avtorskimi skladbami v tem duhu skrbi, da tradicija ne bi utonila v pozabo. Predstavil se je na večini slovenskih festivalih in na mnogih osvojil prva mesta tako stroke kot občinstva. Na drugi strani pa je Marko Črn-čec eden izmed najperspektivnejših slovenskih pianistov mlajše generacije, ki je po zaključenem študiju jazz klavirja Univerze za glasbo v Gradcu dejaven zlasti na področju jaz-zovske in popularne glasbe. Kultni portal All About Jazz je njegov album Devotion uvrstil med dvajset najvplivnejših za leto 2014.
Janko Bezjak
Foto: splet
Vsebina: Michael Moore je v mladosti potoval po Evropi in že takrat so ga navdušile nekatere stvari, ki so mu bile kot Američanu nepojmljive. Porodniški dopust, plačan dopust, izobraževalni sistem brez domačih nalog, brezplačni študij, zapori brez strelnega orožja in še in še ... Letos je posnel film o tem, kako je 'napadel' dežele s takšnimi ureditvami in jim ukradel zamisli, da bi jih prenesel v ZDA ...
Michael Moore, sloviti liberalec in levičar, ki so ga v ZDA ozmerjali za vse od socialista do komunista, je po dolgem šestletnem odmoru znova našel energijo, da je posnel film, ki je seveda prav tako moorovski kot vsi njegovi filmi pred njim. Človek tako dolgo ni posnel filma zato, ker je že veliko pred krizo razkrival finančne spletke podivjanega neoliberalističnega kapitalizma, vendar njegovi filmi niso imeli prav nobenega učinka. Vlaka, ki je drvel v prepad, njegovi filmi niso ustavili, zato se je zagrenjen umaknil.
Kakorkoli že, dokumentarni film Koga napasti zdaj je seveda daleč od pomena besede dokumentarni. Takšni filmi naj bi prikazovali objektivno, Moorovi filmi pa niso nič drugega kot propagandistična trobila za levičarske vrednote. Čeprav je sporočilo njegovih filmov zelo pomembno, pa ravno zaradi nepristranskega prikaza izpadejo neverodostojno. Njegovi filmi se namreč na koncu zreducirajo na samo eno in isto moralno in etično dilemo. Ker avtor uporablja propagandne metode prikazovanja (tudi manipulacije, napisane prizore, izkrivljanja dejstev itd.), ki jih nato proda kot verodostojne, zaradi tega ni prav nič boljši od svojega nasprotnega političnega pola, ki je iz medijske manipulacije in laži naredil že pravo znanost. Moore je v metodah torej republikanec, desničar, ki z njihovimi prijemi širi levo, liberalno, skoraj socialistično zamisel o družbi deljenja, kjer je poskrbljeno za dostojno človeško bivanje vsakega posameznika. Zato so njegovi filmi, tudi Koga napasti zdaj, zgolj levičarske utopije, fantazije, sanje, čeprav zgoraj naštete stvari seveda obstajajo tudi v resničnosti, vendar nikjer v eni sami državi. Mimogrede, v filmu obišče tudi Slovenijo.
Napaka Moorovega življenjskega angažmaja je v tem, da hoče ameriški družbeni sistem spremeniti od zunaj, in sicer z nenehnim napadanjem in kritiziranjem. Resda ponudi tudi rešitve, toda vsak antropolog ve, da sistema nikoli ne moreš spremeniti od zunaj. V sistem se moraš ugnezditi kot kakšen zajedavec, se pri tem uma-zati z zelo neprijetnimi kompromisi, nato pa, ko si dobro umeščen, ga začneš spreminjati zelo počasi, korak za korakom in če imaš srečo, se čez 30 let nekaj malega rezultatov že vidi. Kar vprašajte Cerkev.
Moore s svojim zadnjim filmom tako še vedno udriha po svojih ljubljenih ZDA, vendar tako kot vedno tudi tokrat prepričuje in uspešno prepriča samo že prepričane. Ker napada od zunaj, ne bo nikomur odprl oči, kvečjemu bo učinek nasproten. Je pa v filmu vsaj čutiti njegovo sprijaznjenje s tem, da mu družbe sicer ni uspelo spremeniti v tolikšni meri, kot je hotel, so pa majcene spremembe na bolje vseeno vidne. Lepo.
Matej Frece
Where to Invade Next
Igrajo: Michael Moore, Krista Kiuru, Tim Walker
Režija: Michael Moore
Scenarij: Michael Moore
Žanr: dokumentarni film
Dolžina: 120 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 ŠtajerskiTEBlUK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 22. novembra 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
jota z repo in	zelenjavna juha,	špinačna kremna	porova juha,	štajerska kisla juha,	juha, puranji zrezki	segedin golaž,
prekajeno vratovino,	goveji zrezki v	juha, krompirjeva	osličev file z	polnozrnat kruh,	s koruznimi kosmiči,	krompir v kosih,
kruhov/žemeljni	čebulni omaki,	musaka, rdeča pesa v	zelenjavo, krompir s	palačinke z orehi	pire krompir,	orehove rezine
narastek z jabolki	kruhovi cmoki,	solati, banana	peteršiljem, skutne		motovilec, sadna	
	solata, skutna krema		miške		kupa	
Puranji zrezki s koruznimi kosmiči
Sestavine: (količine po potrebi): puranji zrezki, česen, sol, poper, moka, jajca, koruzni kosmiči.
Zrezke potolčemo s kuhinjskim kladivcem, posolimo in premažemo s stisnjemi česnom. (Česen, ki nam ostane, vmešamo v jajca, s katerimi bomo panirali zrezke.) Povaljamo jih v moki, stepenem jajcu in nazadnje v zdrobljenih koruznih kosmičih (zdrobimo jih s kuhinjskim kladivom ali valjarjem). Pripravljene zrezke ocvremo po obeh straneh, da postanejo rumenorjave barve. Ocvrte zrezke položimo na papirnate brisače, da popijejo odvečno maščobo.
Potrošnikov zoom • Sadni čaji z gozdnimi sadeži
Kruhov/žemeljni narastek z jabolki
Sestavine: 4 velike žemlje ali 4 kose belega kruha, 6 jabolk, 3 dl sladke smetane, malo cimeta, sladkorni prah, 1 jajce, maslo za pekač.
Žemlje (ali kruh) narežemo na majhne kocke, jabolka pa olupimo in naribamo. Na pekač najprej razporedimo pol količine žemelj, nato pol količine jabolk, potrosimo s sladkorjem in cimetom v prahu, nato damo še eno plast žemelj in še eno plast jabolk ter spet potrosimo s cimetovim in sladkornim prahom. Smetano in jajca dobro premešamo in s to mešanico enakomerno prelijemo vse sestavine v pekaču. Pečemo 25-30 minut v pečici, segreti na 200 stopinj Celzija, da narastek dobi lepo zlatoru-meno barvo.
Gozdnih sadežev le za vzorec (0,35 % do 4 %) ali v obliki arom
V pregled in pod lupo so na Mednarodnem institutu za potrošniške raziskave tokrat vzeli osem vzorcev sadnih čajev z gozdnimi sadeži različnih proizvajalcev in trgovinskih blagovnih znamk.
Pri pregledu izbranih vzorcev so odkrili številne napake pri označevanju. Ugotovili so, da v glavnem vsebujejo cvetove hibiskusa in plodove šip-ka, večinoma pa tudi jabolk, s katerim lahko opravičijo ime sadni, nikakor pa ne opravičijo imena gozdni sadeži. Gozdni sadeži, ki so predstavljeni na slikah vzorcev, so po večini jagode, maline, robide in borovnice, ki pa so v čaju, če sploh, le v izredno majhnih količinah, od 0,35 % do 4 %, ali pa le v obliki arom.
Slikovna predstavitev vsebine na embalaži -ali zavaja?
Na embalaži večine pregledanih čajev so v glavnem gozdni sadeži: maline, jagode, robide in borovnice. Cvetovi hibiskusa, plodovi šipka in jabolk na veliki večini slik niso prikazani, če-
prav so med sestavinami našteti med prvimi in predstavljajo večinoma več kot 80 % vsebine izdelka. Potrošnike lahko takšna embalaža zavede, če ne preberejo vsebine oziroma sestavin in t. i. pravnega oziroma opisnega imena izdelka, napisanega na zadnji strani embalaže tik pred sestavinami.
Aditivi - v čajnih mešanicah nepotrebni, vsebujejo jih vsi ocenjevani izdelki
Čeprav v čajih niso potrebni, adi-tive, in sicer arome, vsebujejo vsi ocenjevani čaji. Zaradi uporabe zgolj izraza arome pa niti ne vemo, ali so te naravnega izvora ali čaj morda vsebuje sintetične parfume. Trije vzorci so vsebovali še aditive, ki uravnavajo kislost, to so malonska kislina v čaju
Loyd ter citronska kislina v čajih Tee-kane in Matik.
Vsekakor je za potrošnika, poznavalca in ljubitelja sadnih ali zeliščnih čajev vsebnost aditivov nepričakovan dodatek.
Cena filter vrečke 0,04 do 0,09 evra
Cena ene filter vrečke pregledanih vzorcev čajev se giblje od 0,04 do 0,09 evra. Najcenejša, 0,04 evra, sta bila vzorca čajev Spar in Mr. Perkins, ki sta vsebovala v povprečju med 80 in 90 % mešanice hibiskusa, šipka in jabolk ter arome gozdnih sadežev, Mr. Perkins pa je vseboval še 0,35 % plodov borovnice. Najdražji, Teekane, 0,09 evra za vrečko, pa je poleg jabolk in hibiskusa vseboval še plodove (3 %) borovnic, jagod in malin.
Nasvet: glede na to, da je v čajih količinsko gledano veliko hibiskusa
in šipka ter delcev suhih jabolk in večinoma arome gozdnih sadežev, bi bilo morda bolj gospodarno kupiti čaj hibiskusa ali šipka ter mu dodati posušene gozdne sadeže. Seveda pa so
arome, ki so dodane čajem, zelo močne in tako s pomočjo dodanih arom dobimo dosti močnejši okus in vonj po gozdnih sadežih, kot če bi dodajali le posušene gozdne sadeže.
Vsebujejo arome in plodove gozdnih sadežev	
Loyd	Aromatizirani sadni čaj gozdni sadeži aroma maline: 6 % plodovi robide 3 %, borovnice 1 % Cena ene vrečke: 0,08 €
Teekane	Aromatizirana sadna čajna mešanica z okusom maline in robide aroma maline 2 %, aroma robide 3 % plodovi: borovnica + jagoda + malina 3 % Cena ene vrečke: 0,09 €
Podravka	Okus gozdni sadeži aroma gozdnih sadežev 6 % plodovi borovnice 1 % Cena ene vrečke: 0,07 €
1001 cvet	Aromatizirana mešanica sadnega in zeliščnega čaja aroma (robidnica, jagoda) 4,5 % plodovi borovnice 0,5 % Cena ene vrečke: 0,07 €
Mr. Perkins	Aromatizirana mešanica zeliščnega in sadnega čaja aromi (robida, jagoda) 3,4 % plodovi borovnice 0,35 % Cena ene vrečke: 0,04 €
Ne vsebujejo plod potrošniki smo zav	lov gozdnih sadežev, temveč le arome: redeni s slikami pravih gozdnih sadežev na prednji strani embalaže.
Frank	Aromatizirana mešanica zeliščnega čaja gozdni sadeži arome: črni ribez, malina, robida, divja jagoda 5,7 % Cena ene vrečke: 0,08 €
Spar	Aromatizirani sadni čaj - gozdni sadeži aroma gozdnih sadežev 5 % Cena ene vrečke: 0,04 €
Matik	Aromatizirani sadni čaj aroma gozdnih sadežev 1,7 % Cena ene vrečke: 0,07 €
FOTO: Splet
Vir: Potrošnikov zoom
torek • 22. novembra 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je tudi Bog začel uporabljati Facebook. In da bere Štajerski tednik. Tako je na spletni strani, kjer objavljamo aktualne sestavke (tudi iz najnovejše številke našega časopisa), zasledil zapis o destrniških težavah s premajhnim pokopališčem, kjer je prostor le še za dva groba, in to komentiral z besedami:»Brez skrbi, za vas bo pri meni vedno prostor.« Sedaj čakamo še ponudbo njegove konkurence ...
Govori se ...
... da so kriminalisti na našem koncu prejšnji teden opravljali hišne preiskave pri lokalnih veljakih (in veljaki-njah), ker so le-ti osumljeni, da so namenska evropska sredstva porabljali nenamensko. Informacija ne držipov-sem: namenska sredstva so bila porabljena čisto namensko - v lastno korist in za svoj žep. Če to ni namensko?!
... da se naši južni sosedje spet niso izkazali v odnosu
Destrnik: Na pokopališču prostora samo še za dve grobni polji
Na četrtkovi 14. redni seji sveta občine Destrnik še zdaleč ni vse potekalo tako gladko, kot je to bilo doslej v tem mandatu. Svetniki, ki so župana pri njegovih... TEDNIK.SI | OD MOJCA ZEMLJAFIC
Dosežene osebe: 936
Promoviraj objavo
Všeč milje
Komentiraj
Deli z ostalimi
H'
© Klaudlja Claudia. Angela Golob In Chris I 'ata.
1 delitev
-Kart
Napiši komentar.
Bog Brez skrbi, za vas bo pri meni vedno prostor. Všeč ml je Odgovori ■ Sporočile 2 ur
Najbolj priljubljeni komentarji"
1 Comment
Foto: Tajno društvo PGC
do nas. Tako so, potem ko so kupili elitni hotel na obali, sklenili, da ga čez zimo zaprejo in odpustijo precej delavcev. Pa ni to njihov največji greh. Najhuje je, da so
zaradi njih prizadeti na gospodarskem ministrstvu. Komentar z našega ministrstva je namreč bil:»Žalosti nas...« Zelo grdo je žalostiti naše politike, dragi južni sosedi!
... da ni nič posebnega, da imajo na Donački gori svoje vzletišče jadralni padalci. Nadaljujejo pač nekaj stoletij staro tradicijo: tam so že od nekdaj vzletavale čarovnice.
... da časopisi na zadnji strani ponavadi objavljajo bolj črne, katastrofalne novice. Je naključje, da smo nedavno tam prebrali, da bo novi direktor državnega ob-šolskega centra iz najstarejšega slovenskega mesta? Še zlasti v luči dejstva, kako skrbno so Petovionci skrbeli za svoj tovrstni center v mestu ...
... da je nedavna zdravniška stavka povzročila pravo paniko tudi na Ptujskem, kjer so govorili celo o zaprtju bolnišnice. Brez skrbi, Fides poskrbi za vse. Ne zato, ker bi mu bilo posebej mar za paciente, pač pa mu je mar za plače zdravnikov. Nedavni podatki namreč kažejo, da so v ptujski bolnišnici (še zmeraj) med najbolje plačanimi v državi. Kure, ki nese zlata jajca, pa menda ja ne bo nihče zaklal.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4		s					
	i		4					e
e		1			2	s		
i		4	e	1				
								
				s	s	4		e
		i	2			3		i
s					5		7	
					9		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	ooo
Bik	VV	©©©	€	oo
Dvojčka	VVV	©©	€€€	o
Rak	VV	©©	€	ooo
Lev	V	©©©	€€	oo
Devica	VVV	©	€€€	oo
Tehtnica	VV	©	€	ooo
Škorpijon	VVV	©©	€€	o
Strelec	V	©©©	€€	ooo
Kozorog	VV	©		o
Vodnar	VVV	©©		ooo
Ribi	VV	©©©		o
Prireditvenik		
Torek, 22. november		
11:30 Kidričevo, ploščad dvorca Sternthal, odprtje razstave
študentskega projekta Naselje Kidričevo - urbana regeneracija, scenariji in zasnove urbane regeneracije naselja Kidričevo študentov 1. letnika Arhitektura Maribor 13:30 Ormož, učilnica LU, Teden medgeneracijskega učenja,
delavnica Praznični mobile, vodi Tadeja Ozmec 14:00 Ptuj, Vinarski trg, odprtje zelenice s pitnikom 18:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana Druge osnovne šole,
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18.00 Dornava, dvorana: osrednja slovesnost RS Slovenije ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra
Sreda, 23. november
13:30 Ptuj, dominikanski samostan, okrogla miza o urbani prenovi mestnih jeder, razvoju lokalnih skupnosti ..., odprtje razstave 16:00 Ptuj, Bolnišnica Ptuj, Jesenski dan odprtih vrat Ginekolo-
ško-porodnega oddelka Bolnišnice Ptuj 18:00 Gorišnica, Kulturna dvorana OŠ, Otroci pojejo slovenske
pesmi in se veselijo 20:00 Ptuj, Mestni kino, premiera igranega filma Luke Škovrlja Turki v Butalah
Četrtek, 24. november
17:00 Hajdina, OŠ, prednovoletni bazar Delo pridnih rok haj-dinskih otrok
18:00 Hajdina, dvorana OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
18:00 Ptuj, Prešernova 1, Salon umetnosti, Albin Lugarič (19272014), Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja in profesorja Albina Lugariča
18:00 Ormož, učilnica LU, Teden medgeneracijskega učenja,
predavanje Kako izboljšati počutje z Bachovimi esencami, predava Bogdana Brglez Fink
Petek, 25. november
09:30 Ptuj, refektorij dominikanskega samostana, 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev: Turizem in umetnostna dediščina 16:00 Stoperce, Dom krajanov, Cecilijin koncert 18:00 Viničarski muzej na Gorci pri Podlehniku, kulturni večer Dramske sekcije KD Podlehnik, v primeru slabega vremena (sneg) bo prireditev v VKTC Podlehnik 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana, vinsko-kulinarična prireditev Vino v čaši pri Andraši
Mestni kino Ptuj
Sreda, 23. november: 13:00 Z dojenčkom v kino: Dojenček Bridget Jones; 20:00 premiera in pogovor ob filmu Turki v Butalah. Četrtek, 24. november: 19:00 Nočne ptice; 21:00 Pr Hostar. Petek, 25. november: 16:00 Variana: Iskanje bajeslovnega otoka; 18:00 Nočne ptice; 20:00 Ko imaš 17 let.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. do 28. novembra 2016. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(RrA DIO PTUJ Kalssen je učinek davčnih blagajn
po skoraj letu dni od uvedbe?
Nil udaru V četrtek ob 16. uri z Natalijo Škrlec.
Ted ni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!.
Srečen izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Nik Škrjanec, Spodnji Ključarovci 33, 2259 Ivanjkovci.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
	
Qelix	www.uclla.sl U Cl LA
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 22. novembra 2016
Športno plezanje • Svetovni pokal V Kranju zadnje dejanje sezone
Letošnji svetovni pokal v športnem plezanju se bo konec tedna sklenil z že tradicionalnim, 21. finalom na umetni steni v športni dvorani Zlato polje v Kranju. Izjemno zgodbo je letos spisala 17-letna Korošica Janja Gar-nbret, ki bo v Kranju prevzela zasluženi pokal zmagovalke v seštevku svetovnega pokala v težavnosti. S tem se je pridružila Mini Markovič in Maji Vidmar, ki sta že vsaka osvojili skupni seštevek, Vidmarjeva enkrat, Markovičeva kar trikrat.
Slovenske športne plezalke in plezalci v letu, ko je športno plezanje postalo olimpijska disciplina s premi-ero na olimpijskih igrah v Tokio 2020, pišejo izjemno zgodbo. Gre za daleč najuspešnejšo sezono slovenske reprezentance v športnem plezanju. Slovenci so ekipno na prvem mestu v pokalu narodov, torej v konkurenci vseh sodelujočih nacionalnih reprezentanc v svetovnem pokalu, Slovenca pa sta tudi na prvem mestu v seštevku težavnosti tako v ženski (Janja Garnbret) kot v moški konkurenci (Domen Škofic).
Na tekmi v Kranju bo nastopila tudi Mina Markovič, ki je s štirimi zmagami v Kranju najuspešnejša Slovenka v tej kategoriji. Mina zaseda visoko 5. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, kljub temu da ni nastopila na vseh tekmah. Če k temu prištejemo medaljo na svetovnem prvenstvu v Parizu, potem je tudi za njo uspešna sezona. Dober rezultat v Kranju je lahko samo še pika na i ...
Tekmovanje v Kranju se bo začelo v soboto, 26. novembra, s kvalifikacijami in nadaljevalo z večernim pol-finalom ob 20. uri. Finale bo na sporedu v nedeljo, 27. novembra z začetkom ob 16.30.
JM, sta
Šolski šport • Rokomet
Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas pred OŠ Gorišnica
V Športni dvorani OŠ Ljudski vrt je v ponedeljek, 14. 11., potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učenke letnikov 2002 in mlajše. Nastopile so ekipe treh osnovnih šol, največ uspeha pa so imele učenke OŠ Destr-nik-Trnovska vas, ki so zmagale obe tekmi. Napredovanje na območno tekmovanje so si zagotovile tudi igralke eki-
pe OŠ Gorišnica.
Rezultati: Ljudski vrt -Gorišnica 4:8, Gorišnica -Destrnik-Trnovska vas 8:9, Ljudski vrt - Destrnik-Trno-vska vas 9:11.
Vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Ljudski vrt
UR
Prvo mesto na medobčinskem tekmovanju v rokometu so pri dekletih osvojile učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Silver ¡ne™
-Naše gore Štumf-
D Proizvedeno H v Sloveniji!	
. i ÍÍÍ^^ ------	
www.silverline.si
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika




5	vb
Štajerski TEDNIK
08:00 Nedeljsko popoldne ljudske pesmi 09:20 Destrnik - Oddaja iz preteklosti 11:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Majšpcrku I,del 20:00 Seja sveta Destmik - posnetek 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPQVEDN1K
več na spletni strani www.siptv.sf
OS: Ud Kraljice jeseni J g ranči 20161 09:30 Ljudski pevci se predstavijo ' 11:00 Utrip 17 Ormoža 12:00 Video strani ! 5:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 4. KioStrski večer 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja
	
	
	TT
	N
	K
	LJ
	1-
	ÜL
	P
	LJ
	■u
OS:00 18. praznik Občine llajdina 10:00 Srečanje starejših v Brgnšviku 11:00 Starše - Oddaja iz preteklosti 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo I S: 00 Martinovanje v Stariah 20:00 Iz moSla vino.pridi na Kaj d i no 21:30 18. praznik Občine Majdina 23:00 Vide» strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.3i
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN
Uživaj lahkotno. Uživaj odgovorno.
i no
mlado
12. 2016
od 16.00 do 20.00 ure v Qcentru na Ptuju
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, telefon (02)
5821401._
KUPIJO traktor, kosilnico Gorenje Muta ali BCS. Telefon 041 235 349. KUPIM pajek Sip na štiri vretena, transporter za spravilo koruzni stor-žev in 10 pujskov. Telefon 041 261
676._
PRODAM odojke in več prašičev od 80 do 120 kg. Telefon 02 755 31 21.
DOM IN STANOVANJE
NA PTUJU, na Volkmerjevi cesti v vrstni hiši oddamo v najem garsonjero. Informacije na 031 503 142.
f G*. Q center ÍÉ"~.
Vabljeni! Welcome!
Willkommen!
ítf
Q.dlandia
.. "a
ra o 'iT
ra
S-2 a P
° O
a
>	"ra SE CD "a ^
N
¡S o
o E
>	a E
-b O
ín
"F (D
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Na območno tekmovanje se je z 2. mestom uvrstila tudi ekipa OŠ Gorišnica.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 22. novembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Slovenska Bistrica in Osnovno šolo Slovenska Bistrica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Slovenska Bistrica.
Vidimo se v torek, 22. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Druge osnovne šole Slovenska Bistrica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
SAZAS
SMORE
BAGS
SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v sredo, 23. novembra, ob 18.00 v kulturni dvorani
Osnovne šole Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
SAZAS
SMORE
BAGS
SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Hajdina.
Vidimo se v četrtek, 24. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Hajdina.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
iniAlV HH
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Jožef Botolin
predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj v mandatu 1986-1990.
V krogu družine so spoštovanega someščana k počitku pospremili v soboto, 18. novembra 2016, na ptujskem pokopališču.
Delegacija Mestne občine Ptuj je v njegov spomin izrazila čast in zahvalo s položitvijo žalnega venca po pogrebni slovesnosti.
MESTNA OBČINA PTUJ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
RKOVO IZDAJO
CJUTRAJ
TKOVO IZDAJO
JUTRAJ
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.iah(S)radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že eno leto gorijo.
SPOMIN
20. novembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Alojz Kos
KRČEVINA PRI VURBERKU 59
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižgete svečko.
Njegovi najdražji
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V 100. letu je za vedno zaspala ljuba mama, babica in prababica
Kristina Kostanjevec
POLJSKA C. 24, PTUJ
nazadnje oskrbovanka Doma Ptuj
Od nje smo se poslovili v družinskem krogu in z najbližjimi sosedi 16. novembra 2016. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v žalostnih trenutkih s prijazno besedo lajšali bolečino in nam bili v oporo in pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala sočutnemu osebju Doma Ptuj, ki je skrbelo, da so bili dnevi starosti prijazni. Hvala tudi g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za spoštljiv potek pogreba in pevcem za odpete pesmi ob slovesu.
Žalujoča: njena Mina in Zdravko z družinama
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
SAZAS
©G^ BAGS
SMORE SMORE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Podravje • Nova oprema za delo policistov
Piton za 65.000 evrov na
Ptujskem morju
Minuli petek so na Ptujskem jezeru splovili nov policijski patruljno-reševalni čoln, namenjen opravljanju policijskih nalog na celinskih vodah. Plovilo bo policistom služilo za nadzor nad varnostjo plovbe, nadzor plovnih poti, reševanje na vodi, iskalne akcije in naloge s področja ekologije.
Foto: Črtomir Goznik
Botra novega čolna, ki je namenjen reševanju na celinskih vodah, je najstarejša policistka na PP Ptuj Tanja Selinšek. Slovenska policija ima za opravljanje nalog na morju šest čolnov, od minulega petka tudi enega za naloge na celinskih vodah.
Dolžina čolna je 5,2 metra. Ima vodoodporni trup iz aluminija z napihljivimi zračnimi komorami, njegovo službeno ime je Piton. Opremljen je z Yamahinim izvenkrmnim 4-taktnim motorjem moči 83 kW, kar znese približno 115 konjskih moči, nabavljen je bil skupaj s priklopnikom. »Gre za 'robustno' izvedbo, zaradi česar je čoln stabilen in primeren za zahtevnejše pogoje dela na celinskih vodah. Vrednost plovila je 65.000 evrov. Policijski pa-truljno-reševalni čoln z oznako P-25 je registriran tudi za uporabo na morju, vendar se bo prvenstveno uporabljal za celinske vode, predvsem na Dravi in Ptujskem jezeru, po potrebi pa tudi na drugih rekah in jezerih. Hranili ga bomo na Policijski postaji (PP) Ptuj,« je sporočila vodja sektorja za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi (GPU) Vesna Drole.
Slovesnega dogodka ob splo-vitvi novega čolna na Ptujskem jezeru se je udeležil generalni direktor Policije Marjan Fank. Posadkam je zaželel uspešno delo in varno plovbo. »Sedem let smo bili brez možnosti za opravljanje nalog na celinskih
vodah. Zato smo danes nove pridobitve še toliko bolj veseli,« je med drugim na Ptuju povedal prvi mož slovenske policije. Petkovega slavnostnega dogodka ob Ptujskem jezeru so se udeležili sodelavci policijske postaje Ptuj na čelu s komandirjem Borisom Železnikom, predstavniki Policijske uprave
Maribor, direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec (upravljavci plovnega režima), direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik (skrbnik plovnega režima), predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič ter župani občin Ptuj, Markovci in Hajdina, Miran Senčar, Milan Gabrovec in Stanislav Glažar.
Helikopterska nujna medicinska pomoč za vzhodni del države
Petek, 18. novembra, bi lahko označili kot zgodovinski dan za celotno vzhodno Slovenijo. Generalni direktor Policije Marjan Fank, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga ter ministrica
za zdravje Milojka Kolar Celarc so na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru pospremili začetek delovanja ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) na tem delu Slovenije. Baza za izvajanje HNMP je vzpostavljena na letališču, gre pa za šestmesečni pilotni projekt. Ocenjena vrednost delovanja baze na letni ravni je blizu 1,5 milijona evrov. Policija kot helikopterski prevoznik bo finančna sredstva za letenje zagotavljala iz svojih proračunskih sredstev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo financiral zdravstvene storitve in pripravljenost ekip HNMP. Z Aerodromom Maribor je bila sklenjena najemna pogodba za poslovne prostore (skupaj 90 m2) in hangar (441 m2) za skupno mesečno najemnino 2.448 evrov, v kar
so vključeni vsi obratovalni stroški in souporaba skupnih prostorov. Pogodba v skupni vrednosti 14.688 evrov velja do 30. aprila 2017.
Po besedah Marjana Fanka je bilo med stroko že nekaj let prisotno razmišljanje o tem, kako nujno medicinsko pomoč še nadgraditi in razširiti na območje celotne države. Izrazil je zadovoljstvo, da se bo z vzpostavitvijo dodatne baze HNMP lahko povečala dostopnost, hitrost in učinkovitost reševanja. Generalni direktor Policije je prepričan, da se bo poskusni projekt v pol leta dobro izkazal. Ob tem je izrazil upanje, da bo druga baza HNMP po tem obdobju postala stalnica, ki bo še okrepila dosedanje dobro sodelovanje policije s preostalimi službami na tem območju.
Mojca Zemljarič
Osebna kronika
Rojstva: Klavdija Golob, Tibolci 17 a, Gorišni-ca - deklica Pia; Mateja Fišer, Sotensko pri Šmarju 6, Šmarje pri Jelšah - deček Lukas; Janja Pilinger, Bukovci 7, Markovci - deček Rene; Nataša Jeza, Starošince 38, Cirkovce
-	deklica Zala; Nastja Ko-vačec, Kukava 61, Juršinci
-	deček Gašper; Jasna Ilič, Pod Bellevuejem 19, Rogaška Slatina - deček Jaka; Špela Muhič, Orešje 127, Ptuj - deklica Kaja; Vesna Purg Jug, Žetale 127, Žeta-le - deklica Amadea; Janja Vidovič, Zagojiči 13, Gori-šnica - deklica Pika; Ana Krošlin, Romihova ul. 11, Slovenska Bistrica - deček Benjamin; Jasmina Juvan-čič, Slomškova ul. 14, Slovenska Bistrica - deček David; Tjaša Korez, Slovenja vas 50 b, Hajdina - deklica Tinkara.
Umrli so: Marija Hajšek, roj. Leskovar, Breg 61, roj. 1922 - umrla 10. novembra 2016; Ljudmila Švarc, roj. Murko, Ptuj, Muzejski trg 2 a, roj. 1921 - umrla 9. novembra 2016; Franc Tetičkovič, Ptuj, Peršonova ul. 7, roj. 1932 - umrl 9. novembra 2016; Stanislava Rižnar, roj. Malek, Krčevina pri Vurbergu 154, roj. 1926
-	umrla 3. novembra 2016; Štefanija Mlakar, roj. Mo-toh, Grajena 25, roj. 1929
-	umrla 9. november 2016; Terezija Horvat, roj. Gonza, Kicar 52, roj. 1943 - umrla 11. novembra 2016; Jožefa Ogrizek, roj. Muršič, Zg. Hajdina 18, roj. 1935 -umrla 13. novembra 2016; Jožef Botolin, Vičava 82, roj. 1944 - umrl 15. novembra 2016; Terezija Režek, roj. Horvat, Čermožiše 70, roj. 1934 - umrla 13. novembra 2016; Amalija Mohor-ko, roj. Šprah, Jurovci 7, roj. 1917 - umrla 15. novembra 2016; Kristina Kosta-njevec, roj. Podmenik, Ptuj, Poljska c. 24, roj. 1917 -umrla 12. novembra 2016; Neža Rogina, roj. Rogina Pobrežje 94, roj. 1918 -umrla 15. novembra 2016.
Poroka - Ptuj: Silvo Čeh, Podvinci 120 a, in Tamara Jovanovic, Srbija, Sombor, Brace Miladinov 65.
Danes bo na vzhodu delno jasno, zjutraj ponekod tudi megleno. V zahodnih krajih bo občasno deževalo. Še bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem do 14, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C.
Obeti
V sredo in v četrtek bo na vzhodu delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, drugod bo večinoma oblačno. V zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Razmeroma toplo bo, še bo pihal južni do jugozahodni veter.
Vremenska slika
Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje. V višinah k nam iznad Sredozemlja doteka topel in vlažen zrak.
Nabava vozil veljala okrog 1,4 mio evrov
Za delo na terenu so oziroma bodo policisti na območju celotne Slovenije te dni prejeli 30 novih motornih koles, osem službenih vozil za oglede krajev prometnih nesreč ter pet civilnih vozil, v katera bodo vgrajeni videonadzorni sistemi Provida oz. radarji. Sisteme Provida bodo vgradili v Volkswagnove Passate, z motorjem 2.0 TDI, ki razvije 190 konjskih moči. Vrednost nakupa petih pasatov je bila dobrih 150.000 evrov, sisteme Provida bo ponudnik predvidoma dobavil v tem mesecu, v avtomobile jih bo nato vgradila tehnična služba. Vozila z vgrajenimi radarji naj bi bila operativno izpopolnjena do konca tega leta. Za ogled krajev prometnih nesreč je policija nabavila šest vozil VW Caddy v skupni vrednosti 207.000 evrov in dva avtomobila VW T6 (93.000 evrov). Nakup 30 motornih koles BMW R1200 RT je veljal nekaj manj kot 900.000 evrov. »Učinkovito delo policije na terenu je mogoče le z ustrezno tehnično opremljenostjo in ustreznimi vozili. Večletna prizadevanja, da se izboljša vozni park prometnih policistov, se letos postopoma le uresničujejo,« so povedali na Generalni policijski upravi.
Napoved vremena za Slovenijo
Za sveto Katarino če dežuje, tedaj bo vlažna zima, če pa je takrat sneg, bo snežena.