Leto XV.	Zvezek 4. April 1918.
Odm^v iz Afrike.
Ilustrovan mesečnik ▼ prospeh < afriških misijonov s prilogo „Klaverjev koledar".
izdaja Klaverjeva družba.
Upravnlštvo: LJubljana. Pred ikofijo 8, II. nadstr.
Stane za celo leto K 150; s koledarjem vred K 1*90.
/n j	■ TI r *| ilustrovan mesečnik v
Odmev iz ntrike, p^™-^-
' nov in v oprošcenje za-morskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, francoskem, angleškem in laškem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju )C. in Benediktu Stane za celo leto K 1'50. Uredništvo „Odmeva iz Afrike" pošilja, kot znano, vsako leto svojim naročnikom „Klaverjev koledar" za ceno po 40 vinarjev. NaroČila naj se naslovijo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje.
Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca
Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve druibe, gospej grofici M. Tereziji Leddchowskl, začasno Salzburj. Dre!-faltlgkcitsgasse 12.

Vsebina številke meseca aprila:
Dušna premija I — Misijonski dopisi: Apostolski vikarijat Viktorija - Nyanza. — Apostolski vikarijat Diego-Suarez (Madagaskar). — Pisma misijonarjev, došla od 10. septembra do 13. oktobra 1917. — Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja. — Ponovno vabimo. — Slika: Pri postrežbi bolnikov v Nagalami, Uganda. (Sestra Kapistrana.)
Darovi
doili od dne t. do 31. decembra 1917.
Za afrikanske milijone: K 2005'32. Za najpotrebnejše milijone: K 19980. Zu s v. in a S e : K 646 - (G. Herman K 6'—). Za stradajoče: K 49 10. Za g o b o v c e : K 35'20.
Za odkup sužnjev in botrinski darovi: K 4385 80 (O. Rudi K 60'—. M Skwarce K 60 ).
Za poganske otroke: K 204'25. Za semeniščanu: K 74 30 (M. Skwarce K 20—). Za ka teh is te : K 935 -.
Za kruh s v. A n t o n a : K 130113 (M. Strut/ K 1—. H. Paul K 1—, RiSnik K - 20. T. Renar K 5' M. Skwarce K 2 -). Za Klaverjev vinar: K 24'32. Za <Zr«zo otrok za Afriko«: K 31'86. Za masno zvezo: K 1766 80. Za misijonsko zvezo: K 33'40.
Za jubilejno ustanovo zamorskega duhovnika: K 41—.
Za Klaverjevo družbo: K 30'-Podporniški prispevki: K 101'60. Za in a S n o knjigo: K 30'-
LETO XV.	ŠT. 4.	APRIL 1918.
■IIKIBitlBlitIITVIflfVlBIVII]IBIIlllllIfrlBll]llltltflBlllllllFllltlBJItlllB]llllltlI1IIIIIIILlllllllllII]lll1IIILlllllllllllII1lllllt1lltJIIIIIIlS(ltll)llllill&lftll9lllIIIIBIIII
Pri postrežbi bolnikov v Nagalami, Uganda. (Sestra Kapistrana.)

Iz Propagande.
Na mesto umrlega kardinala Serafini je imenoval sveti Oče Nj. eminenco kardinala
Viljelma van Rossum
za prefekta kongregacije de Propaganda fide.
Svojega novega predstojnika in variha pozdravlja Družba sv. Petra Klaverja z izrazi najspoštljivejše vdanosti in dolžne pokorščine z zagotovilom, da bo tudi nadalje nepristransko z vsemi močmi delovala na pokristjanjevanju Afrike.
Marija Terezija Ledochowska,
vrhovna voditeljica.
Odmev IV. 18 - 6800
Dušna premija!
V namen naših naročnikov in dobrotnikov berejo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš.
Kakor je razvidno iz pisma apostolskega vikarja, premil. škofa Sweens, iz Rubia z dne 4. aprila, je tudi njegov misijon za časa dveletnega oblegovalnega stanja Nemške vzhodne Afrike veliko trpel in še sedaj vlada ondi nepopisna beda. Pismo se glasi:
Velikodušna podpora, katero Vaša družba kljub težavnemu položaju redno naklanja našemu vikarijatu, mi nalaga prijetno dolžnost, poročati Vam o našem delovanju ter obenem odkrivati naše najnujnejše potrebe. Poročila so sicer tolažljiva, toda potrebščine se kljub varčevanju do skrajnosti nikakor nočejo zmanjšati.
Prepotoval sem od novembra do marca naših sedmero misijonskih postaj v okraju Muansa, ki šteje okrog 60.000 duš, med katerimi je komaj 7000 katoličanov. Ostali so malikovalci. Potoval sem po vodi na najpreprostejši in najcenejši način v majhnem čolniču, v katerem sem vozil seboj tudi potrebna živila zase in za svoje veslače. Ker pa je čas takega potovanja največ odvisen od vremena, se pogosto primeri, da postane kruh iz manioka kisel in plesniv, meso segnije in zmanjka nam tudi krompirja. V takih slučajih se je pač treba zadovoljiti z rižem, medom, ribami in sadjem. — Radi nasprotnega vetra smo bili večkrat prisiljeni ukrcati se šele proti večeru, kar je tudi pripravnejše, ker je dnevna vročina naravnost neznosna.
Bregovi jezera'so v splošnem le malo obljudeni, otoki pa, razen Kome, Ukerewe in Ukarra, vsled bolezni dre-mavice skoro popolnoma zapuščeni. Enoličnost potovanja nekoliko omiljujejo neštevilni ptiči in bujno rastlinstvo. Malokdaj srečamo kakega povodnega konja, pač pa pogosto velike krokodile. Nekatera obrežja so polna raznovrstnih rib, ki so vsakdanja hrana ondotnim prebivalcem. Življenje teh dobrih ljudi je kaj preprosto. Pač bi se brez-dvomno malo zmenili za zunanji svet, ko bi jih oblast ne
Apostolski vikarijat Viktorija-Nyanza.
zahtevala za razna dela. Na suhem je potovanje dokaj bolj zanimivo. Pri tem mi dobro služi čvrsta oslica, noseč me čez hribe in doline, skozi močvirja in plitve reke. Moji sobratje pa hodijo navadno peš ali pa se poslužujejo kolesa.
Pripovedoval sem Vam že nekoč o sladki tolažbi, katero sem užil ob nekem obisku omenjenih postaj. Vsak ondi delujoči misijonar mi je poročal najprvo o mnogoštevilnih nesrečah, ki so se pripetile v teku minulih dveh let. Njih obrazi kažejo jasne sledove pomanjkanja in trpljenja; vendar so sedaj zopet vsi neumorno na delu. Dva duhovnika je ugonobila mrzlica v najlepših letih; en brat je umrl vsled onemoglosti. — V duhovnem oziru misijoni niso ravno veliko trpeli, čeprav je nad eno leto do skrajnosti primanjkovalo misijonskega osobja. A zato so drugi tekmovali v sveti vnemi med seboj, da nadomestijo manjkajoče. Dva sta vsled naporov umrla. Pri obračunu ob koncu leta se je dognalo, da je bila udeležba sv. zakramentov ista kot prejšnja leta, število spreobrnjencev pa je celo narastlo. Upam, da mi bo v letu 1917. mogoče Klaverjevi družbi poročati o še bolj tolažljivih uspehih.
Prav posebno pozornost zahtevajo zlasti mnogoštevilne šole. Med krščanskimi otroki je umrljivost razmeroma majhna, komaj 15 odstotkov. V celem letu jih prejema nad 2000 verski in svetni pouk, najmanj celih pet dopoldnevov, pri čemer nam Bele sestre izvrstno pomagajo.
Od meseca novembra se v okraju Bukoba pojavlja znamenito gibanje za katoliško vero. Novih prosilcev za sv. krst je na stotine, v okraju Kiziba celo 1000. Umeli boste torej, da se naše potrebščine tako le zvišajo. Ž e dve leti nismo ničesar prejeli. Tudi ni bilo moč od nikoder ničesar dobiti. Naše zaloge so popolnoma pošle. Oltarno perilo in druge potrebščine so skoro popolnoma obrabljene. V do-glednem času bodo Vaši varovanci prejeli sv. "mašniško posvečenje. Toda nimamo za nje potrebne mašne oprave, niti dostojne obleke. Res sram me je, da sem prisiljen, Vam to poročati. — Sedaj so sicer pota odprta, a kdo zmaga neznosne cene! Saj smo si z velikimi stroški nabavili komaj sodček vina za najsv. daritev.
Ni sedaj primeren čas za prošnje; to tudi ni moj namen. Dovoljujem si poslati te skromne vrstice v zahvalo za pomoč, katero je Vaša družba od njegovega pričetka vedno naklanjala našemu vikarijatu. Zajedno Vam naznanjam, da se sV. maše (40 po številu) vedno redno opravljajo. za Vas in Vaše dobrotnike.
Apostolski vikarijat Diego-Suarez (Madagaskar).
Škof Fortineau, C. S. S p., apostolski vikar, se v pismu z dne 8. maja 1917 obrača do naše vrhovne voditeljice s srčno prošnjo za podporo pri stavbi prepotrebnih cerkva in kapelic. Upamo, da bodo blagi naši prijatelji, čitajoč o procvitu misijona ob jezeru A 1 a -o t r a , kjer se imajo staviti omenjene cerkvice, radevolje prispevali kak novčič v ta namen.
Pretekla so komaj tri leta, kar se je v notranjosti mojega vikarijata, v deželi Sihanaka ob jezeru Alaotra, ustanovila krasna misijonska postaja. Kot navaden misijonar sem takrat obiskal to deželo in njeno primorje, kamor do tedaj ni smel katoliški duhovnik, med tem ko se je že takrat v vsaki večji vasi nahajala čedna protestantovska cerkev. Po naredbi božje previdnosti smo končno dobili dovoljenje za misijonsko naselbino. Da smemo tem dragim dušam oznanjevati božjo besedo, moramo namreč imeti dovoljenje od svetne oblasti.
Imel sem v deželi Sihanaka dolge mesece le enega misijonarja. Kajti na razpolago imam res komaj 17 duhovnikov; pred vojsko sem jih imel 30. Vendar je ta misijonar z božjo pomočjo in s svojo neumorno delavnostjo v apostolskem delovanju dosegel oni krasni uspeh, o katerem sem Vam že pripovedoval. Ko sem ga po mojem škofovskem posvečenju obiskal, je preteklo že osem mesecev, odkar je imel priliko, opraviti sv. spoved. Na čelu vsake svojih krščanskih občin, katere redno obiskuje eno za drugo, je nastavil po enega katehista. Žal, da radi pomanjkanja gmotnih sredstev ne more storiti še več. Vendar kaže tudi delovanje teh že lepe uspehe. — Zelo ga boli, da še nima v nobeni teh svojih postaj primerne cerkve, med tem ko se ondotni protestanti ponašajo s svojimi lepimi molivnicami. Nakupil je v dveh večjih vaseh lep prostor za cerkev. Dosedaj se vrši sv. maša in druge pobož-nosti v borni slamnati koči. Kdaj bo prišel čas, ko nam bo mogoče postaviti v vseh 20 občinah toli potrebne cerkve ali vsaj dostojne kapelice? Ko bi imeli vsaj dve, ali v skrajnem slučaju vsaj eno večjo cerkev v celi deželi, v kateri se obeta za sv. vero tako obilna žetev.
Ljuba, velecenjena gospa grofica! Vse svoje zaupanje stavim v Vas. Poznavajoč Vašo ljubezen, kličem Vašo velikodušnost na pomoč v blagor tega ubogega, dosedaj tako zapostavljenega ljudstva.
r=llHwn==]
ODMEV IZ AFRIKE
37
Pisma misijonarjev.
(Došla od 10. septembra do 13. oktobra 1917.)
Sr. Eleonora, dominikanka, King - Williams - Town, Južna Afrika, 20. junija. (»Po vojski bodo spet dovažali tudi semkaj obleko in živila. A sedaj se moramo pač zadovoljiti z najpotrebnejšim, da si ohranimo življenje. Vsak dan oblega množica belih in črnih ljudi našo samostansko kuhinjo. Da moremo vsem vsaj nekoliko ustreči, se imamo zahvaliti zlasti Vam in udom Klaverjeve družbe.«)
S r. A 1 e k s i j a , O. F. S., Pella, Nama-dežela, 28. junija. (»Prejeli smo z nepopisnim veseljem Vašo velikodušno podporo. Istočasno sta došla tudi dva velika zavoja z 42 otroškimi oblekcami. Kako nas osrečuje misel, da nam bo sedaj mogoče preskrbeti s prepotrebno obleko naše uboge otročiče. Zagotovim Vas hvaležne molitve teh naših ubožčkov. — Prebivalstvo v Pelli se je pomnožilo; zato smo pričeli poučevati tudi odrasle. Več poganov se pripravlja na sv. krst in z božjo pomočjo upamo iz njih vzgojiti dobre kristjane.«)
Sr. Alojzija, dominikanka, Salisbury, 25. junija, — ista 9. julija. (»Nepopisno smo Vam hvaležni za Vaš milodar v svrho nakupa tako potrebne krave. Neobhodno bi potrebovali tudi dvoje oslov, da bi se mogle z njimi po dvakrat na teden peljati v mesto zbirat pri bogatinih potrebnega živeža za naše reveže. Rabile bi za to 250 kron.«)
Sestra Kapistrana, frančiškanka iz Mili - Hill-a, Nzambya, Zgornji Nil, 15. junija. (»Srčna hvala za Vaše blago-dušno darilo, katero sem prejela pretekli teden po premil. gosp. škofu Biermans za naš misijon v Kamuli. Jaz sama se nahajam sedaj v Nzamby-ju, in ker tako zelo potrebujem Vaše molitve, Vam odkrijem tudi vzrok mojega tukajšnjega bivanja. Prišla sem namreč že meseca marca semkaj, da se podvržem težki operaciji. Res se mi je zboljšalo za nekaj tednov; a sedaj ' je postala zaman vsa zdravniška umetnost. Le vprašanje časa je še, kdaj me ljubi Bog pokliče k sebi. Nedostaje mi izrazov globoke hvaležnosti za vse Vaše v preteklosti mi tako obilo podeljene dobrote. Gotovo misijona v Kamuli tudi v bodoče ne boste zapustili. Kaj ne, da smem prositi tudi Vaše pobožne molitve?«)
O. Beduschi, Kitgum, Sudan, 8. junjja. (»Pretekli sta blizu dve leti, kar sem došel na to, malo prej ustanovljeno postajo. Za stavbo misijonske hiše, cerkvice, šole in stanovanja
za katehumene nisem rabil, ker je vse narejeno iz slame in ilovice, niti 500 frankov. A sedaj so, vsled tropičnega deževja, vsa ta poslopja blizu razpada. — Spreobrnjenja se tukaj vedno množijo. Imamo že 150 novokrščencev in več se nam jih še obeta. Ob vnebovzetju Marijinem jih bo zopet najmanj 50 prejelo sv. krst, drugih 50 na roženvensko nedeljo, dalje na praznik Brezmadežnega spočetja itd. A kam s tolikimi verniki, kateri tako hrepene po sv. zakramentih, zlasti po vsakdanjem svetem obhajilu, brez hiše božje?«)
Sr. Georgina, frančiškanka, Harar, Gallas-dežele, dne 22. junija. (»Naša kapelica je postala premajhna. Zato zidamo novo, večjo, ki naj bi bila, seveda, ako bodo dovolile naše finance, dostojnejša nebeškega gosta. — Naše misijonske naprave kljub vojski vrlo napredujejo. Šola in sirotišnica sta dobro obiskani. Tudi lekarna za uboge nam nudi obilo tolažbe, ker imamo pogosto priliko krstiti umirajoče. Ako se nam posreči kapelo do praznika sv. Klare, naše varihinje, dovršiti, se bodo isti dan razen posvetitve vršile tudi še razne druge cerkvene slovesnosti, kakor: krsti, sv. birma itd.«)
O. B o u r g e t, St. Laurent ob Sevresu, 3. julija. (»Poročila o misijonu so ugodna. Sestra provincijalinja je mnenja, da se je moralo veliko moliti, kajti le tako si je mogoče razlagati razveseljiv razvoj verskega življenja v dragem nam misijonu v Shire.«)
Sr. Celine, Cabinda, Nigerija, 5. julija (se zahvaljuje za miloščino).
O. V i a n e 11 o , vrhovni predstojnik sinov najsvetejšega Srca, Rim, 12. julija. (»Za Vašo blagodušno pošiljatvijo meseca marca mi je danes došla nova dragocena miloščina v znesku 4166-70 lir za stradajoče v Bahr-el-Ghazalu, kar bom nemudoma poslal vlč. g. o. S t o p p a n i. Ob tej priliki Vam tudi z veseljem poročam, da je sv. kongregacija Propagande to prefekluro z ozirom na velike uspehe misijonarjev v času njenega štiriletnega obstoja povzdignila v vikarijat, za kojega škofa in apostolskega vikarja je imenovan vlč. o. Stoppani. Tozadevna ustanovna listina se izroči v naslednjih dneh.«)
O. A p o 11 o n i, jožefinec, Rim, 12. julija. (»Vaša nad vse velikodušna pošiljatev za naš ubogi misijon v Bengazi-ju je došla ravno pravočasno, v trenutku skrajne bede. Globoko ganjen sem se iz cele duše iskreno zahvalil božji previdnosti za to milost.«) O. Patron, C. S. S p., Murindi, Kongo, brez datuma (pošilja potrdila o krščencih).
Škof Martrou, C. S. S p., apostolski vikar v Gabunu, brez datuma (poroča o misijonih Franceville in Ndjole, katerim namerava nakloniti od Klaverjeve družbe poslano miloščino).
0. Waller, L. M., apostolski prefekt, Shendam, Liberija, 2. julija (se zahvaljuje za podporo), — istotako 17. julija.
O. Bannwart, L. M., Ulbija, Nigerija, 9. julija (hvaležnega srca sprejema botrinske darove za vzdrževanje krščencev).
O. L a c a s , C. S. S p., Buruadu, francoska Gvineja, 29. julija (je vpeljal letos v svojem misijonu procesije, katere opisuje).
Škof Terrien, L. M., apostolski vikar, Lagos, 21. julija (priporoča neko zelo važno zadevo v molitev).
O. G r a 11, predstojnik misijona Servitov v Mbabane, Swaci-dežela, 10. julija. (»Sprejmite, gospa grofica, mojo iskreno zahvalo za lične kanon-tablice, katere sem nepoškodovane prejel. Božja previdnost nas v resnici ljubi. — Obenem Vam pošiljam tretje letno poročilo o misijonskem delovanju v Swaci-de-želi. Niso sicer visoke te številke, vendar smem poudarjati, da milost božja zmaguje, in upam, da bo s časom zmagovala vedno bolj. Nahaja se V tej majhni deželi že veliko različnih verskih družb. In da je zmešnjava tem večja, so pred kratkim vpeljali še eno novo vero, ki jo imenujejo Swaci-cerkev, katera dovoljuje tudi mnogoženstvo.«)
O. Biegner, Emavs, Južna Afrika, 10., 11., 12. julija (pošilja članke).
O. Jeanroy, misijonski prokurator duhovnikov Srca Jezusovega, Bruselj, 7. avgusta (pošilja statistiko o delovanju misijonarjev v apostolskem vikarijatu Stanleyevi slapovi od 1. julija 1915 do 30. junija 1916, koje številke potrjujejo njegovo poročilo o procvitu tega misijona).
Sr. Alojzija, dominikanka, Salisbury, Južna Afrika, dne 11. julija (pošilja članek).
©	(D
tej Zapiski Družbe sv. Peira Klaverja. ^
Avstro-Ogrska.
Solnograd. Dne 3. decembra se je v naših društvenih prostorih vršilo prvo zborovanje pospeševateljev za to zimo. Predaval je naš duhovni svetovalec, profesor bogoslovja, vlč. g. dr. F i a 1 a. Nato je še govorila naša vrhovna voditeljica, grofica Led6chowska. Pred zborovanjem se je vršila odbo-rova seja.
Dunaj. Od 8. do 10. decembra. Dobro obiskani mirovni misijonski bazar v prostorih naše podružnice. Razen precejšnjega čistega dobička nam je ta prireditev pridobila 28 novih
naročnikov naših listov. Razprodalo se je tudi mnogo brošuric in misijonskih koledarjev v raznih jezikih.
Nemčija.
Vratislava. Dne 8. novembra zborovanje pospeševa-teljev. Predaval je vlč. g. kurat S c h ii 11 e. Snov govora: >N o e t o v o prokletstvo in križ Kristusov nad Afriko«.
Monakovo. Dne 16. decembra zborovanje pospeše-vateljev s predavanjem vlč. o. F r o h 1 i c h , S. J., o dobrem namenu.
Berolin. Dne 18. novembra. Misijonska pridiga vlč. g. župnika Wassmann v Weissensee-ju.
Dne 2 6. novembra zvečer v občinski hiši zborovanje pospeševateljic pod predsedstvom našega novega duhovnega voditelja vlč. g. župnika K a 11 e r.
Švica.
Curih. Dne 11. novembra. Župnija sv. Antona. Misijonsko predavanje vlč. o. Hofliger v slavnostni dvorani katoliškega doma rokodelskih pomočnikov.
Solothurn. Dobrodelni večer z jako zanimivim vzporedom, kakor: Predstava ljubke igre: »Izkaz potnega lista pred nebeškimi vrati«, več pevskih točk, deklamacije itd. ter govor stolnega kaplana vlč. g. G 1 u t z.
Amerika.
St. Louis. Naš blagi, premilostljivi gospod nadškof dr. G 1 e n n o n je nanovo blagovolil toplo priporočiti svojim vernikom našo družbo. Priporočilo se glasi: »Nadškofijska stolica St. Louis, dne 19. septembra 1917. Iz celega srca odobravam tukajšnjo naselbino, v Rimu pod visokim pokroviteljstvom ustanovljene in po papežu Piju X. svetega spomina posebej blagoslovljene Družbe sv. Petra Klaverja. Njen namen je, podpirati in pospeševati misijone med ubogimi, zapuščenimi rodovi nesrečne Afrike. S takim začetkom in namenom ter pod takim varstvom zasluži ista brezdvomno naše popolno priznanje in skupno podporo. — Z velespoštovanjem I. I. G 1 e n n o n , nadškof v St. Louis-u.«
Ponovno vabimo
vse ljube bralce, da se udeleže »Križarske vojske molitve za Afriko« od 8. do 16. aprila.
Ponatis (tankov iz .Odmeva iz Afrike* ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem In porodi le z natančnim podatkom virov.
Izdaja Klaverjeva družbn v Solnogradu.	Odgovorni urednik: Dr. J. JorSe.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Memento za umrle.
f Kardinal*Dominik Seratini
iz reda sv. Benedikta preiekt svete Kongregacije de Propaganda iide
utnrl v Rimu, 6. februarja 1918, v 65. letu starosti.
Visoki cerkveni knez je bil 24. marca 1916 imenovan za prefekta svete Kongregacije de Propaganda fide. Že po dveletnem delovanju ga je Gospod poklical k večnemu plačilu. Naj mu ves njegov trud v službi sv. Cerkve in v blagor misijonov bogato poplača!
t Preč. nadopat Ildefons Schober, umrl v Beuronu 3. marca 1918. Od ustanovitve Družbe njen visok dobrotnik in podpornik, kot tudi naše vrhovne voditeljice, katera je v posesti mnogih častnih pisem od njega.
t Preč. o. Bucceroni iz družbe Jezusove, umrl v Rimu. Duhovni dobrotnik naše Družbe in vrhovne voditeljice.
t Prečastiti o. Bernard Busch in o. Ambrož Mayer,
oba iz misijonske družbe benediktincev. Prvi je deloval v apostolskem vikarijatu Dar-es-Salaam, drugi (umrl 18. oktobra) v apostolski prefekturi Lindi v Nemški vzhodni Afriki. Ista družba je zgubila še enega svojih misijonskih sotrudnikov, namreč brata-lajika Ciprijana Holzl, ki je padel pri Tabori dne 7. septembra 1916.
t Častita mati Marija Kapistran, frančiškanka iz Mill-Hill-a, ki je po neutrudnem in blagonosnem misijonskem delovanju v vikarijatif Zgornji Nil podlegla dne 9. avgusta šestmesečni mučni bolezni.
Popolni odpustek
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca aprila: Dne 3. aprila, na praznik sv. Benedikta Filadelfa iz frančiškanskega
reda, s priimkom »zamorec«. Dne 26. aprila, na praznik Matere božje dobrega-sveta. Dne 29. aprila, na praznik sv. mučenca Petra iz dominikanskega reda (ustanovni dan Klavtrjeve družbe).
Nepopolni odpustek
300 dni vsem udom, kolikorkrat se udeležijo tridnevnice, ki jo opravlja Klaverjeva družba pred praznikom Matere božje dobrega sveta (26. aprila).
Pogoft: Vrtilen prc-|«m zakramentov »v. pokor* in pr««T. Re*ni<-|!« Talna, oblak cerkve, molite* rs raztirjanja »v. vere in po namenu »».orel«.
Pomagali afrikauski misijonom!
Kdor hoče biti boter, oziroma botra enemu zamorčku in mu določiti krstno ime, naj daruje vsoto 25 K. Posreduje: Družba sv. Petra Klaverja.	Kdor bi hotel skrbeti za črnega dečka v deškem semenišču, naj poSilja letno 120 K. Posreduje: Družba sv. Petra Klaverja.
Dar 60—100 K zadostuje za odkup enega zamorskega otroka (posebno deklice). Posreduje: Družba sv. Petra Klaverja. •,	Kdor bi hotel skrbeti za zamorca za časa njegovih bogoslovnih študij, naj poiilja letno 200 K. Posreduje; Družba sv. Petra Klaverja.
Kdor hoče enega črnega otroka posinoviti, naj poiilja za njegovo vzgojo pet let po 120 K. Posredujes Družba sv. Petra Klaverja.	Kdor hoče ustanoviti ali pomagati ustanoviti prosto mesto za enega zamorskega semina-rista, naj poilje 5000 K. Posreduje; Družba sv. Petra Klaverja.
Zp vzdrževanje črnega katehista potrebuje misijonar od 200 do 250 K. Posreduje: Družba sv. Petra Klaverja.	Poseb'no dobrodoile so cerkvene posode (kelihi, moštrance itd.). Poiiljajo se na [naslov: Družba sv. Petru Klaverja, Ljubljana, Pred ikofijo 8, II.
Miloščina za misijone, katepr° pre'7e Družba
---- sv. retra Klaverja, se
vedno, ako ni kakšne posebne želje, primerno razdeli; ako pa kdo določi poseben misijon, se to izpolni. Vsi airikanski misijonarji se lahko poslužujejo te družbe kot nabiralnice miloščine, kakor tudi prijatelji posameznih misijonov, ker se vsi darovi zanesljivo odpošljejo na oni kraj, kamor so določeni.