PoStnlna plačana r gotovini. 88. V Ljubljani, dne 20. septembra 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. V a eto 1 n a.: Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. Izpremembe v osebju. 276. Ukaz o pozivu na vojaške vaje. 277. Razpis o ustanovitvi prisilne delavnice v Stari Gradiški (Slavonija). 278. Razpis o ocarinjanju konj in kobil ob izvozu. 279. Odločba o carine prostem uvozu lokomotiv, vagonov in železniškega materiala za državne železnice. 280. Odločba, s katero se oprašča carine in državne trošarine blago, zateto v občini zametski in v občini kastavski ob razmejitvi in izpraznitvi. 281. Odločba o ocarinjanju železniških pragov in hrastovega specialnega gradiva ob uvozu. 282. Odločba, da gramofoni ob uvozu ne plačujejo luksusne takse. 283. Popravka k pravilom ljubljanske borze za blago in vrednote. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. k „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca". Številka 200 (Prilog XL1V. —1924.) z dne 13. septemihra 1924.: I Varviikiiik o eluižbovaaiju zilravnikov v priprav Ipd ni iskupnj. (Glej Uradni i list pod št. 203 z daie 4. seiptenabra 1924.) Številka 210 z iline 15. septembra 1924.: Ukaiz Njegovega Vdičanstva kralju z dime 10. .septembra 1924., s katerim se postavlja za namestnika ministra za, agrarno reformo 'ir. Fram Kulovec, minister za poljedelstvo in vode, dokler minister /.,r agrarno reformo, Ivam Vesenjak, ne okreva. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dine 81. av-gnsta 1924., s katerim se j »ostavi ja za ineipejkborja flnara&ne koratrole v 1. skupini lil. kategorije in za, oblastnega insipeiktorja finančne kontrole v Ljitb-ijiani Pavel V tv j i <5,, ■podinapekrtior finančne kontrole is to tam. Ukaz Njegovega Vedičamistvtai kralja z dine 1. septembra 1924., s katerim se postavlja pri ministrstvu /.a promet za šefa admdnLstrativno-j>ravnegia, odtlelka dr. Ivan Kavčič:, višji uradnik 5. skupine I. kategorije prdi ministratviu za promet. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. septembra 1924., s katerim se premešča na prošnjo Edvard Fischer, uradnik 1. skupine III. kategorije pri sarajevski železniški direkciji, i« Bosanskega Broda k ljubljanski direkciji državnih železnic. in sicer h kurilnici v Mariboru. Ukaza Njegovega VeMičanstva kralja z dne 1. septembra, 1924., s katerima se postavljajo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v stanje pokoja: Ivan Verstovšek, uradnik 1. skupine podskupine a) H. kategorije, Josip Me jač im Fran Lavrič, uradnika 1. skupine podskupine b) II. kategorije, Karel K a u -t z n e r, Andrej H a 1 a d e a, Rudolf T r u s-novica in Fran K er vi n a, uradniki 2. skupine, (MMlskupine b) U. kategorije; Ivan B 1 u m a u e r, Josip Ramšak, Matevž < ■ er d i n a, Ludovik D r e x 1 e r, Josip P e 1 z 1, Rudolf Schosis, Jakob Majcen, Alojzij Česa r e c, I' ran Bolh a,, Alojzij C e r n o v š e k, Anton Pečnik, Ivan Lisec, Anton W o h a g, g, Jakob Sterbak, Fran Lebar, Marija šlam-b e r g e r, Jurij Friderik Kohle,, Konrad K o k o 1 ji, Edniumd Planinec, Ivan Pleha m, Filip F e 1 -b e r. Ivan Bergant, 1'ran Marinko in Anton Logar — vsi uradniki 1. skupine III. kategorije. Odločbe ministra za narodno zdravje z dine 29. marca 1924., e katerimi so bili prevedeni: dr. Vladimir Katičid, šef zdravstvenega odseka v Ljubljani, v 3. skupino I. kategorije; dr. Ernest, M a y e j, sanitetni refereait V. činovmega razreda pri zdrav st venem odseku v Ljubljani, v 4. skupino I. kate-gHurijc-; dr. Fran Dolšak, sanitetni referent V. či-novnega razreda pri zdravstvenem odseku v Ljub- ljani, v 5. skupimo 1. kategorije; Josip Stegnar, nadzorni upravnik VILI. čdmovniega razreda pri zdrav -st venem odseku v [^ubijanj,, v 1. skupino 11. kategorije; dr. Marija Ambrožiči, sanitetni referent VII. činovmega razreda pri zdravstvenem odseku v Ljubljami, v 8. skupino I. kategorije; dr. Jakob Rebernik, šef bakteriološke postaje v Celju, v 8. .skupimo I. kaitegooiije; dr. Fran Gerlovič, višji okrajni zdravnik VII. činovnega, razreda v Celju, v 8. skupino I. kategorije; dr. Josip Glančnik. okrajni zdravnik IX. činovmega Kuzreda v Murski Soboti, v 8. skupimo 1. kategorije; dr. Ludovik H ari n g, vilšji Okrajni zdravnik VIL činovmega, razreda v Ljtutomeru, v 7. skupino I. kategorije; dr. I vam J u reč k o, višji okrajni zdravnik VIT. 6i-noviiiega razreda v Mariboru, v 8. skupino I. kate-giorije: dr. Božidar K ti »sel, višji okrajni zdravnik Vil. čarnovn,ega razreda, v Črnomlju, v 7. skupimo I. kateg|orije; dir. Živko Lapajne, višji okrajni izdramnik VII. činovmega raz,reala v Ljubljani, v (i. skupimo I. kategorije; dr. Josip Lužar, okrajni zdravnik IX. činovmega razreda v Kočevju, v 8. skupino 1. kategorije; dr. Mihael Podlesnik, okrajni zdravnik IX. čimovnega raizredai v Mariboru, v 6. sku pino I. kategorije; dir. Julij P o 1 e c, višji okrajni zdravnik Vil. činovmega razreda v Kamniku, # v 7.skupino 1.kategorije; dr. Vladimir V rečko, višji Okrajni zdinaMnilk VIII. čimovnega razreda v Ptuju, v 7. skupimo I. kategorije; dr. Karel VVi si nger, višji okrajni 'zdravnik VIII. činovmega razreda v Litiji, v 5. skupino I. kategorijo; primariji splošne javne trolnice v Ljubljarni dr. Ivan Jenko in dr. Ivan Robida v 4. skupino I. kategorije, dr. Leopold J e š e in dr. Josip Pogačnik v 5. skupino I. kategorije. Številka 211 z dne 16. septembra 1924.: Odločite ministra za; narodno zdravje z dno 29. in 31. marca 1924., « katerimi so bili prevedeni: Mag. iphurni. Ciril G ar tu«, lekarnar Vlil. čimovnega razreda splošne javne bolnice v Ljubljani!, v 7. skupimo I. kategorije; Hinko Logar, višji upravitelj in višji računski svetnik VIII. ičiimovmega razreda splošne javne bolnice v Ljubljani, v 1. skupimo II. kategorijo; Janko Dolžan, računski re viden t IX. činovmega razreda splošne javne bolnice v Ljubljani, v 2. skupino II. kategorije; Hiaclnt B u k o v i č, višji upravni ofilcial IX. čamovnegu razreda splošne javne bolnice v Ljubljani, v 3. skupino HI. kategorije; Anton Manfreda, višji upravni oficial IX. čimovnega razreda splošne javne bolnice v Ljubljani, v 4. skupino H. kategorije; dr, Alojzij Kunst, primarij, šef rimtgenološkegla instituta v Ljubljani, v 6. skupino I. kategorije; Josip Šarabon, računski svetnik in upravnik državnega zavoda za umobolme v Ljubljani, v 1. skupimo H. kategorije; Fran Petrovče, računski revidemt državnega zavoda za umobolne v Ljubljani, v 2. skupino H. kategorije; dr. Fran G tt s 11, primarij na državnem zavodu za umobolme v Ljubi,jami, v 5. skupino I. kategorije; dr. Jakob Polajnar, primarij državnega zavoda za umobolne v Ljubljani, v 6. skupino I. kategorije; dr. Vinko Železnikar, primarij VIH. činovmega razreda bolnice v Slovemjgradeu, v 8. skupino I. kategorije; Alojzij Turk, upravitelj IX. činovmega razreda bolnice za ženske bolezni v Ljubljami, v 2. skupino lil. kategorije; Mfflan Josip Florjaniči e, upravni oficial X. činovnega razreda bolnice v Mariboru, v 3. skupino HI. kategorije; dr. Ivan Rajšp, primarij VEH. činovmega razreda bolnice v Celja, v 6. skupino I. kategorije; dr. Emil W a t z k e, primarij Vili. činiovmga razreda bolnice v Celju, v 6. skupimo I. kategorije; Ivan Prekoršek, upravitelj IX. čiirnoivnega razreda bolnice v Celju, v 4. skupino II. kategorije; dr. Mihael S k ril e e, primarij Vlil. činovucga razreda bolnice v Murški So-lwutii v 7. skupimo L kategorije. Izpremembe v osebju. Za pomožne paznike pri moški kaznilnici v Mariboru iso iumeuovami: Ivan Lešnik, Josip F e 1 s e r, Andrej C u r k, Ivan P i h 1 a r. Ferdinand S t e 1 c e r, Ant on S e r g a iin Angel Kolenc. Dominico s. r. Zakoni in kraljevske uredbe. 276.* Mi Alelcsetnct«**? I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico in na podstavi članov 251., 252. im 257. zakona o ustroju vojske im mornairmice: Letos naj se pozove na štiritedenske, odnosno dvotedenske vaje potrebno število obveznikov operativne in rezervne vojske. Naš minister za vojsko in momarnioo naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 7. septembra 1924.; Gj. br. 35.179. .. . Aleksander s. r. Minister za vojisko in moanamieo, čaistni adjutant N j. V. kralja, armijski general: Štev. S. Hadžič s.r. 211. Razpis ministra pravde z dne 11. avgusta 1924., št. 21.032/1924., o ustanovitvi prisilne delavnice v Stari GradiSki (Slavonija).* Na .podstavi Slona 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2. avgusta 1921. (št. 170 A »Sliužbctnili Novin»**) in § 1. uredbe z dne 26. junija 1923., št. 34.745, kako je postopati pri oddajanju oseb v pristne delavnice, razglašeno v št. 149 »Službenih Novim* z dne 4. julija 1923.***, odrejam: 1. ) V Stari Gradiški se ustanavlja prisilna delavnica v posebnih zgradbah kraj moškega kazenskega zavoda v Stari Gradiški. 2. ) Upravo te pristne delavnice vodi uprava moškega kazenskega zavoda v Stari Gradiški. Po potrebi ©e ji dodeli potrebno število osebja, za katero veljajo, dokler ise me izdelajo specialne odredbe, sJiužlbeni predpisi, ki veljajo za osebje kazenskega zavoda. 3. ) V prisilno delavnico v Stari Gradiški ©e morajo pošiljati izza dne 1. oktobra 1924. z ozemlja vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev moške osebe, ki jih obsodijo pristojna sodišča po členu 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali po drugih zakonskih predpisih in o katerih jo odločilo po uredbi z dne 20. junija 1923., št. 34.745, mimfetrstvo pravde ali odločil višji državni' pravdnik, da se mora izvršiti sodna sodba o njih oddaji v prisilno delavnico. 4. ) Izdado se posebna pravila o hišnem redu v prisilni delavnici v Stari Gradiški. Dokler se ne izdelajo ta pravila, veljajo začasna določila hišnega reda, ki je veljal za bivšo prisilno delavnico v Ljiulbljami; kolikor pai ta ne obserza hišnih odredb, se morajo uporabljati v prisilni delavnici v Stari Gradiški analogno določila hišnega reda (navodila) z dne 28. februarja 1878., št. 1609, za kazenske zavode v Hrvatski in Slavoniji. 5. ) Osebe, ki se oddajajo v prisilno delavnico v Stari Gradiški, se spremljajo do železniške postaje v Oklicane (Slavonija'), odtod pa peš do Stare Gradiške. 6. ) Sodiščem se naroča, naj nujno postopajo in izdajajo sodbo po členu 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda. v državi, po vseh prijavah, ki jim prihajajo od policijskih (političnih) oblastev ali državnih pravdništov, ker je v interesu obče varnosti in reda, da .se .osebe, vdane postopanju dn vlačuga-nju, čimprcj odpravijo iz človeške družbe ter od-dado v prisilno delavnico. 7. ) Vsa pristojna ohlastva se opozarjajo, da je za oddajanje oseb v prisilne delavnice v vsakem primeru potrebna predhodna sodba pristojnega sodišča po členu 6. zakona o zaščiti države in da mora skrbeti 'za izvrševanje teh sodb pristojni višji državni pravdnik ali ministrstvo pravde, ki izdaja odredbe o odi dajanju oseb v prisilne delavnice, (moških v Staro Gradiško, ženskih v Begunje). Minister pravde: dr. Hrasnica s. r. 278. Razpis o ocarinjanju konj in kobil ob izvozu.* Ker je v tar. post. 5. izvozne carinske tarife odrejeno ocairinjiamje konj im kobil po letih njih starosti (do 3 in preko 3 let starosti), se je sprožilo vprašam je, kaj naj služi carinarnici za merilo, ko ocen ja lola starosti pri konjih in. kobilah. 0 priliki tega vprašanja je odločil gospod minister za finance na predlog cariuskega sveta, za-slišavši mnenje ministrstva za. poljedelstvo in vode, in na podstavi člena 7. zakona o izvozu in izvoznih carinah: V prvi vrsti naj -služi carinarnici za merilo ob ocarinjanju koinj in kobil živinski potni list kot uradna listina o lastnini in zdravju živine. Ker se vpisujejo v živinsko potne liste leta starosti konj in kobil po zvrsetku njih let, naj smatra * Razglašen v »Službenih Novimah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 200, izdanih dne 3. .septembra 1924. (Prilog XLIV. —1924.) ** Uradni list pod št. 249 iz leta 1921. *** Uradni list pod št. 236 iz leta 1923. carinarnica, kadar so postavljene v živinskem potnem listu besede: »star tri leta*, da je dotična žival (konj ali kobila) dovršila tri leta in stopila v četrto leto, ter naj po timi takšno žival ocarini po tar. post. 5., točki 1.), izvozne carinske tarife. Kadar pa: bi carinarnica dvomila, ali so podatki o starosti, označeni v živinskem potnem listu, [pravilni. se mora obrniti na mejnega veterinarja ter zahtevati, naj ugotovi s pregledam starost živali (konja, kobile). Ta odločba gospoda ministra za finance se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj se povsem ravnajo po njej. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 25. avgusta 1924.; C br. 41.160. 279. Odločba o carine prostem uvozu lokomotiv, vagonov in železniškega materiala za državne železnice.* Na zahtevo generalne diriHkcijo državnih železnic, da bi se uvažali carine prosto lokomotive in vagoni, Iti' prihajajo zaradi restltucij iz Avstrije in Madžarske, in da bi se izdlala generalna odločba o oprostitvi od carine materiala, ki prihaja zaradi reparacij i'7. Madžarske, je odredil gospod minister za finance po zaslišanju carinskega sveta in na podstavi člena 31. uredbe o upravi za likvidacijo vojne škode: 1. ) Lokomotive in vagoni, ki prihajajo zaradi restitucij za državne železnice, »o oproščeni plačevanja carine. 2. ) Železniški material za državne železnice je Oproščen plačevanja carine; toda Ob ekspedicijah se mora predložiti poleg deklaracije .potrdilo ministrstva. pravde is točnim iseznamkom blaga, opremljenim z izjavo starejšime onega, urada, ki uvaža ta material za državno potrebo, da je Mago iniamenjeno za izključno in nieposrednjo potrebo dotičnega urada, Ln da preide v definitivno iašt države. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. .septembra 1924.; C br. 43.329. 280. Odločba, s katero se oprašča carine in državne trošarine blago, zateto v občini zametski in občini kastavski ob razmejitvi in izpraznitvi.* Ministrski svet je sklenil v .seji z dne 6. t. m.: * 1.) Carine in carinskih pristojbin je oproščeno vse blago, ki je bilo zateto ob razmejitvi med našo kraljevino im kraljevino Italijo m ozemlju občine zame take in občine kasitavske. 2.) Državne trošarine je oproščeno vse blago, ki je bilo zateto ob šizpraJznitvi na ozemlju občine ka-stavske in občine zametske. Od tega se izvzema alkohol, zatet in popisan v oltoiini zametskd; nanj se mora pobrati državna trošarina po veljavnih predpisih. 3. ) Na blago, zateto ob izpraznitvi na ozemlju Delte, Bairoša in Bankina, .se morajo pobrati vse davščine, ki se pobirajo na blago inozemskega izvora ob uvozu. 4.) Na vse monopolne predmete, zatete ob iz-praiznitvd na ozemlju občine .zametske, občine ka-stavske, Delte, Bairoša in Bankina se mora pobrati po predpisih monopolna taksa. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. septembra 1924.; C br. 43.403. 281. Odločba o ocarinjanju železniških pragov in hrastovega specialnega gradiva ob uvozu.* Ker *e .je sprožilo vprašanje, katere proizvode gozdarstva) je treba smatrati za hrastove prage iz tar. post. 19., točke 3.), in katere za specialno hrastovo gradivo iz tar. post. 19., točke 4.), izvozne carinske tarife, je odločil gospod minister za finance po zaslišanju carinskega sveta, in na podstavi člena 7. zakona o izvozu in »voznih carinah: 1.) Za hrastovo železniške prage se morajo smatrati in kot taki ocarinjati lira,sto vi pragi obtesani ali pooblani z dimeinzijami: od 0-50 cm do 1-80 cm dolžine, 18, 20, 25 in 26 cm širine in 13, 14, 15 in 16 cm višine; toda te dimenzije smejo biti manjše ali večje največ do 3 cm. ' 2.) Za hrastovo specialno gradivo se mora. sma- trati in kot takšno ocarinjati ono hrastovo obtesano ali pooblano gradivo, ki po gorenji definiciji nd že lozniški hrastov prag in nima oblike desalk, letev, remijev in drogov. Takšno gradivo se mora ocarinjati po tar. post. 19., točki 2.), izvozne carinske tarife. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. septembra 1924.; C br. 43.456. 282. Odločba, da gramofoni ob uvozu ne plačujejo luksusne takse.* Na [predlog carinskega sveta in na podstavi § 3. izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi im .minimalnimi .postavkami z dne 30. junija, 1921. (»Službene Novine* št. 156 z dne 16. julija 1921.**) je odredil gospod minister za finance, da so gramofoni izvzeti od plačevanja luksusne takse, določene pri tar. št. 660., točki 7.), v listi lufcsuisndh predmetov. Carinarnicam sc naroča, naj se povsem ravnajo po tej odločbi gospoda ministra za finance Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 8. septembra 1924.. C br. 43.488. 283. Popravka k pravilom ljubljanske borze za blago in vrednote. V teh pravilih (Uradni list 83 z dne 4. septembra 1924. pod št. 262) ,maj se glasi v § 20. točka b) takole: b) imeti od dotičnih firm pooblastilo za borzne posle, omejeno za poedine ali neomejeno za vse vrste poslov; to pooblastilo morajo poslati firme borznemu svetu; V § 74. ijiai naj stoji v drugi vrsti namesto: »prodanih na borzi* stavek: »s katerimi je borza trgovala!,*. Hazglasi osrednje vlade. Pojasnilo k členu 61. carinskega zakona.*** S členom 223. finančnega zakona za leto 1924./ /1925. je bil fepremenjen prvi odstavek člena. 61. carinskega zakona in ,se je- odredilo., da .se mora ocarinjati blago, uvoženo iz inozemstva, v državi pri oni carinarnici, h kateri jo .poslano po tovornem listu, ald pa;, če v namembnem kraju (po tovornih listih) ni carinarnice ali če ta ni upravičena za oca-ri n jan je .takega blaga, pri pristojni carinarnici, ki je namembnemu kraju najbližja. Da, se nie bi predpis iz zgaraj označenega člena liri carinarnicah tolmačil različno in da bi njegovo uporabljanje ne provzročalo nepotrebnega deda in dopisovanja med generalno direkcijo carin, sem odredil mi podstavi člena 273. carinskega zakona: Izpremeinjemi prvi odstavek člena 61. carinskega zakona so mora uporabiti vselej, kadar se odpravlja blago iz inozemstva z enovrstnim prometnim sredstvom (torej samo1 po železnici ali .samo z ladjo) do kraja,, ki je označen v tovornem listu. Če pa biva adresat po ,tovornem listu takega blaga v notranj ščimi države, tako daj se mu mora odpraviti blago z mešanimi .prometnimi sredstvi (do nekod po želez niči, .potem pa z ladjo ali obratno), naj odobri carinarnica sama v interesu trgovine, če to zahteva adresat blaga po tovornih listih, da ,se pošlji nje govtp blago y ocarinitev k carina.mici, ki je naj- * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca* št. 207. izdanih dne 11. .septembra 1924. (Prilog XUV. — 1924.) ** Uradni list pod št. 239 iz leta 1921. *** Razglašeno v »Službenih Novinah kraljevine Srba^ Hrvata i Slovenaca* št. 200, izdanih dne 3. septembra 1924. (Prilog XLIV. —1924.) blažja njeg'ovt'.imi bivališču. Odobritev te vrste naj da oatrtitnajmiica na interesentovo prošnjo, opremUjeno s takso iz tar. post. 1. im 217. taksne tarife k zakonu o taksah. Rešervaje takšno prošnjo, naj se carinarnica vselej ozira na to, ali je carinarnica, ki se ji jM>šliji blagro v ocarimitev, po svojem področju upravičena, ocanimjati takšno blago, ter naj samo v pozitivnih primerih odloči o odobritvi. S tem razpisom se ukinja razpis generalne direkcije carin C br. (>0.305 z dne 1. novembra 1923. («Carinska služba-* za leto 1923., stran 126.) V Beogradu, dne 30. avgusta 1924., C br. 42.147. Minister za finance: dr. Mehmed Spahe s. r. 1272 3—3 Natečaj. I. Na podstavi sklepa ministrskega sveta št. 40.705/111. z dme 3. septembra 1924. razpisuje gospod minister aa poljedelstvo in vode mednaroden natečaj za izdelavo generalnega navrta o ureditvi državnega topčiderskega parka -s Košutnjakom. Tega natečaja se smejo udeležiti domači in inozemski inženjerji, arhitekti in kulturni inženjerji. II. Razsodišče sestavljajo: 1. ) g. Mihajlo Knežević, pomočnik ministra za •gradbe; namestnik g. Petar Popovič, načelnik arhitektonskega oddelka ministrstva za gradbe; 2. ) g. Vlad. Mitrovič, univerzitetni profesor; namest- nik g. Branko Popovič, odbornik občine beograjske; 3. ) g. Branko Tanazovič, univerzitetni profesor; na- mestnik g. S. Jovanovič, izredni profesor tehnične fakultete; 4. ) g. dr. Hram. Joksimovič, inspektor ministrstva za narodno zdravje; namestnik g. Milivoje German o vič; 5. ) g. Mii. Bobič, predsednik občine beograjske; namestnik ig. Jevrean Protič, prvi kmet občine beograjske; 6. ) g. MM. Gjuirič, načelnik ministrstva za poljedel- stvo in vode; namestnik g. A. Stebut, profesor poljedelske fakultete; o- Ljub. Maletič, inspektor generalne inspekcije vodd; namestnik g. Mil. Jovanovič, generalni inšpektor; 8. ) g. J. Kovalevski, šef urada za izdelavo general- nega načrta mesta Beograda; namestnik g. Veselili Tripkovič, arhitekt občine beograjske; 9. ) g. A. Majerovič, upravnik vrtnarske šole; na- mestnik g. V. Burjam, sadjar vinarsko-sadjarske šole. III. Nagrade za najboljša dela so: 1. nagrada Din 120.000— 2. ,, 3. 60.000-— 4. 45.000"— 5. 30.000— 6. Za odkup nenagrajenih del „ 75.000"— IV. Rok za vročitev del: do dne 31. decembra 1 9 2 4. V. Natančnejši pogoji natečaja se lahko vpogle-dajo vsak delavnik v ministrstvu za poljedelstvo In vode. VI. Potrebni situacijski načrti sedanjega parka in Košutnjaka s programom vred se dobivajo v ministrstvu za poljedelstvo in vode za 300 Din. Iz pisarne oddelka za ratarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu, ilne 4. septembra 1924.; št. 40.705. Seznamek naprav, pristojnih za dajanje potrdil o blagu, ki izvira iz Poljske.* Goisipod minister za fimamce je odločil na predlog carimisikoga sveta in na podstavi člena 7. trgovinske pogodbe, sklenjene med kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev in republiko Poijsko, da se -sprejemajo za blago poljskega izvora potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo trgovske zbornice in nastopne naprave na- ozemlju republike Poljske: 1. ) Izba handlowa i przemyslowa we Lwowie. (La ohamhre de commerce et de 1’ Industrie k Lw6w.) 2. ) Izba hamidlowa i przeinyslowa w Krakowie. (La ohambre de commerce et ai, Hrvata i Slovenaca* št. 297, izdanih dne 11- septembra 1924. (Prilog XLV. — 1924.) 4i.) Izba handlowa i przemysIowa w Bielsku. (La cliaimil/re de commerce et de l’inidustrie k Bielsk.) 5. ) Izba przenLysk>wa i hanidlowa w Poznanlu. (La Ohambre d’Industrie et de commerce a Poznan.) 6. ) Izba przemyslowa i hanidlowa w Torunin. (La chaanbre d’andustrie et die comimerce a Torun.) 7. ) Izba przeanyslowa i handlowa w Grudzigdzu. (La oliambre d’indukstrie et dle commerce a Grudzi^dz.) 8. ) Izba przeimyslowa i handlowa w Bydgos,zczy. (La chambre d’imdiustrie et de commerce a Byd-goszcz.) 9. ) Izba handlowa polsko-frtanouska w War-•szawie. (La oliambre de commerce polono-frangaise a Varsovie.) 10. ) Cenitralny zwiazck potekdego !przemyslu, gdr-nict wa, bandin i finanisov w Warszafwie, Chmiebia 2. (L’aissocia-tion gčnčrale de 1’ industrie polonaise, do rindiustrie des minesi, des commerces et des finances a Varsovie, Ohimialna 2.) 11. ) Stowarzyszeniie |kupcow polskich w War-®zawie, Szkolna 10. (L’asisociatiom de 1’union dtes commer^ants polonais a Varsovie, Szkolna 10.) 12. ) Centrala zwiazku ku)];>c6w w Warszawie. Seaiato-rska 22. (L’Office central die 1’union des ootn-mer9ant-s do Varsovie, Senatorska. 22.) 13. ) Centralne towarzystwo rolnieze w Warisza' wie, Ko]>ernika 10. (L’asisociaition gčnčrale de 1’agri-culture a Varsovie, Koipernika. 10.) 14. ) Syndykat roln,iezy w Wa;rs.zawiie, Kopei'-nika 30. (Le syndicat a-gricole h Varsovie, Kopernika 30.) 15. ) Zviazck przemyslowc6w wl6kienniczych w pahstwie ipolskiem w Lodzi. (L’aissociation de rimdu-strie .textile. polionaise a Lodz.) 16. ) Kjajowy zwi§zek przemyslowc6w wJ6kion-niozych w Lodzi. (L’aisisocalation teirritioriale de 1’indu-striie textile a Lodz.) 17. ) Kraijowy zwigzek przemyslowc6w vvlokieti-n.iczych obv-odiu bialostoekiego. (L’association de 1’industrie textie de liai rčgiion de B,ialystok.) 18. ) Zrzesizenie pnzemyslowc6w lešnyoh w Wa.r-szavviie, Nowy šwiat 27. (L’union de rindiustrie de boiis, Varsovie, Nowy šwiat 27.) 19. ) Znzeszenie wlašcdcieli iasow w Wa;rszawiie, Kopernika 30. (L’union des propričtaiTos des forets, Varsovie, Ko(i>e'mikia 30.) 20. ) Zvviazek cememtnvvui ipolsikich w Warszawiie, Ozaokiiego I. (L’nnion de 1’imdustrie calment, Varsovie, Ozai kiego T.) Carinarnicam se priiobčuje ta odločba gospoda nuuiistra za finance z naročilom, naj se imvsem ravna j,o ipo njej in naj z njo diopdlmliijo točko 1.) razpisa C br. 43.918 z dne 18. julija 1922. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 4. septembra 1924.; C br. 43.140. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Vetja od dne 15. do dne 30. septembra 1924. Si Imenovanje predmetov Količina . _ Cena In domačih proizvodov v dinarjih 1 Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 300" — na ostalili postajali .... 100 » 350-- 2 Rž 100 . 270"- 3 Ječmen 100 » 300-- 4 Oves 100 » 240- — 5 Koruza 100 » 280"- 6 Koruza, defektna (30 % defektnih zrn) 100 » 200" — 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 . 560"- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 . 550"- 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 . 510" — 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 . 450" — 11 Črna moka št. 6 100 . 410"- 12 Črna moka št. 7 100 » 350"- 13 Obloda 100 » 250"- 14 Otrobi 100 » 190"- 15 Koruzna moka 100 » 300" — 16 Konji za klanje 100 » 600"- 17 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 6.000"- 18 Konji lahki za vprego .... » 5.000" — 19 Konji hribovski mali (mace-donski) » 2.000"-1 m Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Cena v dinarjih navzgor / par od 140 kg do 220 kg t > » 220 » navzgor . Osli.......................... Mezgi......................... Krave......................... Voli f Par do 700 kg.......... pn!j { . od 700 » do 900 kg Biki l • • 900 Teleta do 70 kg Ovni............. Jagnjeta Prašiči Koze Mast.......................... Suho svinjsko meso (rebrca) . Salame turlstovske (poletne) . Salame (zimske): iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa Slanina nasoljena Slanina sveža. . Slanina povojena Gnjati........... Zaklani prašiči razpolovljen Svinjsko meso sveže . . Goveje meso sveže . . . Ovčje meso sveže. . . . Jagnječje meso sveže . . Domača klobasa (mesena) Krvave, jetrne klobase. . Boh, slanine { SK„i Kozje meso nasoljeno . . Notranjščina glave, debela koža Suha čreva (1 lopta = 100 sež- njev = l1/, kg)............. Osoljena čreva................ Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbije in Bosne 20% ceneje Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . . . . Koža kozlovska sirova.... Koža ovčja sirova............. Koža kozja sirova............. Koža zajčja sirova............ Koža dehorja sirova........... Koža jazbečja sirova.......... Koža divje mačke.............. Koža volčja................... Koža lisičja.................. Koža kunja.................... Koža sobolja.................. Koža vidrna................... Koža goveja suha.............. Koža konjska suha............. Slive suhe 7%6, vložene v vrečah .......................... Slive suhe 8%5, vložene v vrečah .......................... Slive suhe “Vioo (stotinke), vložene v vrečah................. Slive suhe mliM (uzanca), vložene v vrečah................. Slive suhe 1,0/„0 (merkantilne), vložene v vrečah............ Slive suhe (etulrane), vložene v zabojih................... Suhe hruške................... Suha jabolka.................. Konservirano f s sladkorjem . sadje l brez sladkorja Pure žive..................... Gosi žive..................... Race žive..................... Kokoši žive................... Pure zaklane.................. Gosi zaklane.................. Race zaklane.................. Kokoši zaklane................ Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) Konoplja v povesmih (sirovo predivo).................... Predivo....................... Drva za kurjavo............... Lesno oglje................... Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede).............. Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od 8/a do ‘s/,0 . . . . Stavbni les jelkov v oblicah (ja-drenikl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera ......................... preko 25 cm srednjega premera................ Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . . Stavbni les bukov, razžagan in obtesan: oparjen................... neoparjen................. Stavbni les hrastov, razžagan Stavbni les hrastov v oblicah f 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi 2-50 do 2-70 l specialni . . vsak » vsaka vsak vsako vsak vsako vsak > vsaka 100 kg 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 kos 100 kg 100 » 100 » 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . vsaka 100 kg 100 . 100 . 100 . zaboj 100 kg 100 » 10.000 kg 10.000 » kos m* LOGO' — 2.000 • — 3.000•- 3.500 •-4.500•- 5.500 • — 1.200•— 250' — 1501 — 2.250 • — 3.250 •-300•— 2.900 •-2.800■-2.500-- 5.500•— 7.000 • — 2.500•— 2.800--: 2.800 • — 4.200■-2.800 •-2.400•— 2.000 • — 2.000•— 2.000 • — 2.500•— 2.000 • — 500•— 2.000 • — 1.200•— 800- — 5.000- — 300" — 2.000 •- 2.000•-1.800" — 1.800" — 4.000" — 3.000 • — 7.000•— 2.500 • — 3.000•— 15--90- — 110- — 110- — 130- — 350- — 1.000" — 1.000" — 1.000" — 5.000 — 3.000" — 1.100" — 1.000" — 900" — 850" — 800" — 150 200 2.000 1.000 80 80 45 30 3.500 4.000 3.000 2.500 1.500 20 1.000 2.200 9.000 600" — 380" — 300’ — 450"-900" — 500"- 800 400 1.800 500 30 50 1.500 * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive vrečah. 11 Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih [100 Pragi bukovi kos 30-- |101 Stavbni les, razžagan, orehov In drugih plemenitih dreves m* 1.500'- 102 Stavbni les, lipov » 900- — 103 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » LOGO- — 104 Doge vedro 90- — 105 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— 106 Cement iz Srbije 10.000 kg 6.000 • — 107 Cement beočinski 10.000 » 6.000 — 108 Cement hrvatski in slovenski 10.000 . 6.000 • — 109 Cement dalmatinski 10.000 . 4.500-- 110 Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 . 250-— Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Ce so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. septembra 1924.; I br. 25.800. Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Št. 20.898. ' št. 6097. Razglas. V kratkem izide v Novem iSadu v drugi razširjeni itostriraind izdaji propagajmlno-patriotska knjižica «Iz ropstva borbom k sl ob od i», ki jo je -piisal Gj. P uri 6. Knjiga, katere prvo izdajo je ministrstvo za notranje posle priporočilo v naročlbo ter ji priznalo nagrado, je namenjena iioivoosvobo-jeinim krajinam; predvsem naj se n,jih prebivalstvo uveri, da je ustvarjen 'naš narodni ideal, da je ustvarjena država, za katero smo se borili stoletja. Knjiga izide v hrvaščini. Cena 15 Din. Veliki župan ljubljanske -oblasti: Šporn s. r. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Srez -2 (/) O 1 £ Š3 > S a- I 1 CC -O Z o 1 D 33. o ■§ Paratyphus. Kamnik........I . I 1 ! Ljubljana, mesto . | 1 j . | M a 1 a r i a. Brežice Krško . Laško . 1 . # 1 3 . Brežice .... Kočevje .... Laško ............ Ljubljana, mesto Radovljica . . . Pertussis. I 4 I 7 2 3 Parotitis epidemica. Brežice....•] 1 | . | 1 | Dysenteria. Brežice .... Črnomelj . . . Kamnik .... Kranj........... Krško........... Ljubljana, mesto 4 4 1 3 i i 7 6 1 # i . 4 • 3 . Scarlatina- Brežice .... Kastav.......... Kranj........... Laško .......... Ljubljana, okolica Ljubljana, mesto Novo mesto . . Radovljica . . . 4 , 4 , 2 , 1 , 6 2 2 3 1 2 , 1 1 3 2 2 i teri a et croup. , 1 1 3 1 i 1 , l i i 1 i Vojni dobrovoljci, prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso gradbenega empirika in so izučeni v zidarskem obrtu, potem vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem -za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi tega mesta. V Mariboru, dne 3. septembra 1924. Veliki.župan mariborske oblasti: dr. Vodopivec s. r. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. St. 5337/24. 1294 Razglas. Št. 22.064. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske oblasti za čas od dne 1. do dne 7. septembra 1924. sz 1 £ > S g £ Srez 2 6 §3 ca Ji Z o •a N i D 1 o «3 £ S:Š- h Typhus abdominalis. Brežice . Kastav. . Kranj . . Krško . . Laško . . Radovljica 6 3 1 # 1 # 2 1 2 9 , 1 4 • • 3 1 1 1 8 4 Črnomelj.............. 1 . . 1 Kastav........... 1 3 . . 4 Kočevje . . . Kranj............ 1 . . . 1 Ljubljana, okolica . 1 ... 1 Ljubljana, mesto Logatec .... V Ljubljani, dne 11. septembra 1924. Veliki župan ljubljanske oblasti: Šporn s. r. Št. 22.057 in 22.062. Razpust društev. Društvo «Veram der staat-licben gerichtlichcn Kanzdeioffiziaintein mul -Gehffl-fen ftir Krain» je razpuščeno, ker že deset le ne deluje, kor nima nobene iiniiOrvinc dm nobenih članov in zaradi tegai tudi »n* veič, pogojev za pravni obstoj. Društvo «Ort.sgruppo Neumarktl det Textilarbeiter Oeisterreichis in Neumarktl* jo razpuščeno, ker že deset -lat ne deluje itn ker zaradi nezadostnega števila elanov nima več pogojev za pravni obstoj. V L juhi ja mi, dne 15. septembra- 1924. /a velikega župama ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Št. 6932/24. Razpis. Razpisuje se službeno mesto rečnega mojstra z zvdničniškimi prejemki s sedežem v Gornji Radgoni. Pravilno ikolkovane in opremljeno prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do vštetega dne 15. oktobra 1 924. pni velikem županu v Mariboru. Prosilca-, ki niso v državni službi, morajo označiti v prošnji počitke, ki jih določa člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Končno ise pripominja, da mora imeti kandidat šolsko izobrazbo, predpdisa.no -s členom 10. uradniškega zakona, da mora biti toliko zmožen risanja,, kolikor je to potrebno za gradbenega empirika, in da mora biti izvežlban čolnovodja. Dokazi ki o teh zmožnostih se morajo priložiti prošnji. Podpisani urad je potrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 30. julija 1924., št, 2804, Kpreanembe §§ 13., 21, in 23. pravil Delniške stavbinslke družibe «Union* v LjuMjapi po sklepu občnega zbora z dne 27. marca 1924. Izprcmembe se nanašajo na kompetenco občnega zbora in upravnega- sveta pri najemanju posojil in odobravian-jn izdatkov kakor tudi na sesta vo nadzorstvenega sveta. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 11. septembra 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Št. 5443/24. 1302 Razglas. Podpisani urad je potrdil na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. avgusta 1924., VI. št. 4390, izpremembo § 7. pravil za «Slograd», slovensko gradbeno in industrijsko d. d. v Ljubljani, ,po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 30. maja 1924. Izpriemiemiba se nanaša na zvišbo delniške glavnice od 500.000 Dim na 750.000 Din. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 13. septembra 1924. Načelnik: dr. Marn s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 7699. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev III. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 333 Bolnica za ženske, bolezni v Ljubljani 35 Zavod za umobolne v Ljubljani . . 244 Zavod za umobolne na Studencu. . 6. sep- 327 Splošna bolnica v Mariboru .... tembra 136 Javna bolnica v Celju 1924. 166 Javna bolnica v Brežicah .... 30 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 37 Javna bolnica v Murski Soboti. . . 51 1 Javna bolnica v Ptuju 31 Hiralnica v Ptuju 110 1 Hiralnica v Vojniku 158 Skupaj . . | 1658 V Ljubljani, dne 12. sejrtembra 1924. Inspektor ministrstva za narodno zdravje dr. Katičič s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Brate. 815/4/24—1. Razpis. 3—3 Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, istotako se oddado mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa. Prošnje je vložiti do dine 2 4. oktobra 1 924. Obširni razpis glej v Uradnem listu 86. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 11. 'Septembra 1924. Pre>K 818/4/24—1. 3—2 Raspis. Odda ise poduradmiško mesto juri (»krajnem so-diščtn v Murski Soboti kakor tudi vsako drug1«, ki bi se iiz praznilo tekom razpisa. Prošnje naj se vlože do dne 2 5. o k t o b r a 1 9 2 4. Obširni razpis glej v Uradnem listu 87. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. septembra 1924. Preds. 819/4/24—1. 3—2 Razpis. Odda se mesto izvršilnega uradnika pri okrajnem sodn&ehi v Murski Sojboti kakor tudi vsako drugo, ki bi se izprazniJlo tekom razpisa. Prošnje naj se vlože do dne 2 5. oktobra 1 924. Obširni razpis glej v Uradnem listu 87. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 12. septembra 1924. Sa 8/24—27. 1305 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Jakoba K el c a, krojaškega mojstra in trgovca, regfetriraniega pod firmo: Jakob Kelc v Mariboru, krojaški mojster im trgovec s konfekcijo v Mariboru, Stolna ulica Št. 5, je končano. Poravnava je sodno potrjena. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek 1., dne 10. junija 1924. Sa 2/24—47. 1306 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Ivana Gorupa, trgovca v Mariboru, je končamo. Poravnava je sodno potrjena. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 26. avgusta 1924. Sa 9/24—52. 1298 Ustavitev poravnalnega postopanja. • Poravnalno postopanje, uvedemo na predlog dolžnika Frana Ogrizka, tvorni carja v Mariboru, Vetrinjska' ulica št. 11, je ustavljeno, kor se za poravnavo ni dosegla večina glasov. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 14. septembra 1924. S 4/24—7. 1297 Razglas. Komkiurzna stvar Marije Rožiče v e v Št. Petru. Narok za prvo zborovanje upnikov je preložen od dno 28. septembra 1924. na dan 25. septembra 1 9 2 4. ob emiajistaih v sobi št. 58. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 12. septembra' 1924. Cg la 654/24. 1308 Oklic. Marija (Marijeta) šinrok, rojena Reisman, godbenikova soproga v Mariboru, sedaj stanujoča v Zagrebu, Boškovičeva ulica št. 26/1, ki jo zastopa dr. Fran Tomšič, odvetnik v Mariboru, je vložila zoper Franca Šim ek a., godbenika, prej v Mariboru, nato v Kromefižu, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona od mize in imtelje. Naroki so se dodiočili na dni 1 8. septembra, 25. septembra in 2. oktobra 1924. vselej ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 80. Ker je bivališče Franca Šimeka neznano, ise mu Izstavi ja za skrbnika na čin dr. Kalin, avskultamt pri okrožnem sodišču v Marilboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 16. septembra 1924. Ob «—13/24—1. 1299 Oklic. Lovrenc Novak, posestnik v Visejeu št. 22, po notarju Antoniu Carliju v Žužemberku je vložil zoper Antona B o 1 d a n a in Marijo B o 1 d a ai o v o, po-sestaiika iz Sela št. 4, po skrbniku na čin Gregorju Potočniku v Žužemberku tožbo zaradi 98 Din 44 [i itd. Narok za ustno razpravo ise je določil na dam 1 5. oktobra 1 924. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6. Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Gregor' Potočnik, posestarik v Žužemberku. Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 15. septembra 1924. T 67/24—3. 1310 Amortizacija. Na prošnjo drja. Karla Miliča, sodnega svetnika v p. v Gorki, se uvaja- postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je [nosilec baje izgubil: Hramiilma knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 14.430, glaseča, se na ime: Josip Goljevšček z vlogo 55.000 Din. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne toga oklica, iker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 25. avgusta 1924. 1285 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisali sta se nastopni firmi: 713. Sedež: Domžale. Besedilo firme: Slokar & Riedl, družba z o. z., trgovina z lesom. Obratni predmet dražbe je trgovina z lesom. Družibai nakupuje, predeluje in prodaja stoječ in ]>o-sekan les im lesne izdelke na debelo in na drobno, izvršuje vse goizdne in lasne manipulacije in transporte lesa na kakršenkoli način, izvaja obrate za predelovanje lesa, zlasti obra-te žag in druge, pri dobava v last ah v nagem nepremičnine, služeče temu namenu,, postavlja Ln vzdržuje skladišča lesa iln lesnih izdelkov ter se udeležuje pri sličnih podjetjih. Družbena pogodba z dne 15. julija 1924. Temeljna glavnica: Din 100.000—, ki je docela vplačana. Poslovodji: Andrej Slokar, posestnik in trgovec v Domžalah, in Dragotin Riedl, trgovec z lesom v Kamniku. Firmo zastopa- vsak poslovodja samostojno. Podpis firme: Vsak izmed družbenikov podpisuje družbeno firmo tako, da postavlja pod njeno natisnjeuo ali s štaimpiilijo odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo svojeročno svoj podpis. L j u b 1 j a n a, dne 1. avgusta 1924. 714. Sedež podružnice: Ptuj. Besedilo firme: Trgovska banka, d. d., podružnica Ptuj. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Obratni predmet: Družba namer ja1 opravljati vse komercialne, industrijske in finančne posle, ki spadajo v področje trgovinskih bank. Vpoštevaje določila, veljavna za vsak posamezni posel, je zlasti upravičena: a) ustanavljati, pridobivati ali upravljati, jemati ali dajati v zakup in najem komercialna, industrijska in prometna podjetja, in sicer kakršnekoli družbene oblike, ter jim te pretvarjati, nadalje se udeleževati pri takih podjetjih, voditi njih posle in oskrbovati zanje izdajo in prodajo njih •> delnic, zadolžnic ali zadružnih deležev; b) podeljevati odprte in menične kredite, diskontirati menične in kakršnekoli druge terjatve, sprejemati in izplačevati obresti in dividende ter opravljati vnovčevanje vsakršnih terjatev na račun tretjih; c) spre jemati vrednostne papirje, valute in vsake drage predmete v hranjenje in upravljanje ter izdajati za to depotne liste; č) sprejemati denar na tekoča račun — vlagatelj sme razpolagati z vložnim zneskom po čeku ali drugače — sprejemati dtenar na vložne knjižice, ki se glase na 'prinosnika ali na ime in ki so tudi v tem primeru lahko izplačljive prinosniku, in proti- obrostanoisnim blagajničnim potrdilom, ki sc glase n«, prinosnika; d) nakupovati in prodajati vsakovrstne papirje, devize, valute in terjatve, posojati na obresti proti zastavi vseh teh reči -kakor tudi na sirovine in v sako vrsto« blagp. vse to na lastni in na tuj račun; e) kupčevati s promesamd in prodajati srečke na obroke; f) izvrševati zavarovanje zoper kurz.no izgubo pri izžrehnih vrednostnih papirjih aii srečkah; g) nakupovati in prodajati vsakovrstno blago, sirovine in izdelke; h) napravljati javna skladišča, tudi prosta skladišča, vpoštevaje določila zakona z dne 26. aprila 1899.. drž. zak. št. 64, osobito določila § 12. n. z., seveda po prejšnji pridobitvi za to potrebne koncesije-; izdajati skladiščna, potrdila (warants) o vloženem Maglu; napravljati po prej doseženi oblastveni- dovolitvi javne tehtnice in merilnice; i) posredovati ali izvrševati sama ali- skupno z dru -gimi vsakovrstne finančne in kreditne operacija na račun -državnih uprav, -pokrajin, občin, korporacij, zadrug, -družb ali zasebnikov v tuzemstvu in v inozemstvu, se udeleževati -pri njih Ln sploh izvrševati vsa. opravila, zvezana s temi Operacijami, zlasti tudi prenašati prevzete dolgove v celoti ali v delnih zneskih na druge; j) ustanavljati menjalnice in opravljati v n,jih menjalne posle; k) uk-oriščiati tuzemske in inozemske izume, patente in p-riv-ilagije ali posredovati njih ukoriščamje; l) izvrševati vsa bančna, komisijska in posojilna opravilih-, ki spadajo v izvrševanje zgoraj navedenih, po ipravilih dovoljenih poslov aii ki so potrebna za to kot pomožna opravila, zlasti tudi borzne kupčije: m) podpirati trgovino, industrijo in obrt, ustanavljati trgovska in industrijska podjetja ter sploh započenjati- vse, kar bi bilo v prospeh trgovine, industrije im obrta in kar bi povzdignilo ugled in gmotno stanje teh stanov. Vse- navedene posle srne družba izvrševati ali tudi samo posredovati za lastni ali za tuj račun. Družbena Oblika: Firma je podružnica Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, pnotokolirane v Ljubljani. Dražba je bila ustanovljena na občnem zboru z dne 19. februarja 1922. na podstavi pravil, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 20. novembra 1920., VI št. 13388, in dotočnega obvestila oddelka tega ministrstva v Ljubljani z dne 11. januarja 1922., št. 80/22. Delniška- glavnica znaša 15,000.000 Din tor je razdeljenai na 150.000 delnic v nominalni vrednosti po 100 Din, ki se glase na prinosnika. Delniška glavnica, ki j-e znašala prvotno 10,000.000 K ter je bila razdeljena na 25.000 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K, se je zvišala s sklepom izrednega občnega zbora z dne 25. marca 1922. na 30,000.000 K ali 7,500.000 Dim ter je bila. razdeljena na 75.000 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K ali 100 Din. Ta delniška glavnica se je s sklepom izrednega- občnega zbora z dne 20. -maja 1922. f«) združitvi s Slovensko askomptno banko v Ljubljani zvišala od 30,000.000 K na 60,000.000 K ali 15,000.000 Dih ter sestoji sedaj iz 150.000 delnic v mominali po 400 K aii 100 Din, od Ikaterih je bilo prvotnih 75.000 v gotovini popolnoma vplačanih, nadaljnjih 75.000 delnic pa izdanih po -sklepu izrednega občnega Zbora z dne 20. maja 1922. zaradi fuzije v odkup cel-oku[me imovine Slovenske eskomptne banke, katere delniška glavnica je znašala- 20,000.000 K, -razdeljenih na. 50.000, v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K ali 100 Din. Po notarski posvedočbi je -sklenil redni občni- zbor Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, z dne 9. maja lf)23., zvišati delniško glavnico od 15.000.000 Din na, 25,000.000 Dim z -izdajo 100.000 delnic v nominali po 100 Din, glasečih se na prinosnika in vplačanih v gotovini; izvesti to zvišbo je bil pooblaščen upravni svet. Ministrstvo za trgovino i-n industrijo je ta sklep- občnega zbora z dne 9. maja 1923. odobrilo z odlokom z dne 14. julija 1923., VI št. 3664, im ljubljanski oddelek toga ministrstva je priobčil njegov odlok z dopisom z dne 9. avgusta 1923., št. 4471/23. Člani načeini&t-va-: Viktor Meden, tvomičar v Ljubljani; Franc Dolenc st., lesni imdnstrijec v Škofji Loki; Alojzij Križnič, podjetnik v Mariboru; Josip Javornik ml., tesna imdnstrijec v Žalni: Oskar Dru-čar, podjetnik v Mariboru; dir. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani-; Janko Kostevc, trgovec v Ljubljani; dr. Friderik Lukan, vdiki župan v -p. v Ljubljani; Franc Pogačnik, veletrgovec v Ljubljani-; Ivan Rakove, tvomičar v Kranju; Vinko Resman, industrij ec in trgovec v Radovljici; Ivan Rus, lesni trgovec in indmistrijec v LošKbm potoku; Gjuro Valjak, vele-trže.c v Mariboru: dr. Ernest Rekar, industrije c na Jesenicah - v Ljubljani. Prokuristi: FVaiiiHt Rms, ravnatelj družbe; Dragotin Polič, podremiaitelj dmuabe; Anton Petelin, pnokuirist družibe — vsi v Ljubljani. Prokurista ipodružnice: Franc Vidmar, dirigent podružnice, in Ivan M. Milič, dirigentov namestnik — oba v Ptuju. Firma se podpisuje tako, da [►odpisujeta, pod njeno po komerkoli napisano ali odtisnjeno ali idampiLjirano besedilo svoje ime: ali dva člana upravnega sveta ali en član uprtatvnega sveta in en ravnatelj ali dva ravnatelja ali en upravni svetnik in en prokurist ali en ravnatelj in en prokurist, za podružnico tudi poleg omenjenih oseb en dirigent ali en prokurist. Ravnatelji in prokuristi morajo pristavljati svojemu podpisu dodatek, ki kaže na prokuro. Maribor, dne 23. avgusta 1924. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah : 715. Sedež: Domžale, Besedilo firme: «Bistra», kovinska in lesna industrija, d. z o. z.: Izbrisal se je poslovodja dr. Ernest Rekar, isto-taifeo se je izbrisala prokura, s katero je bil poverjen Milan Bogady. Vpisal |na se je poslovodja Franc Pogačnik, veiletržec v Ljubljani, in nadalje se jo vpisala prokura,, podeljena Francu Rusu, bančnemu ravnatelju v Ljubljani. Ljubljana, dnie 25. avgusta 1924. 716. Sedež: Gabrje pri Celju. Besedilo firme: Cinkarna, d. d.: Izbrisali so se upravni svetniki Vinko Majdič, veleindustrijec v Kranju, .Jovan, Markovič, industrije« v Beogradu, in Ljubomir Jankovič, jjndustrijec v Beogradu; vpisali pa so se novoizvoljeni upravni 'svetniki Vfjko Arko. lekarnar v Celju, dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, in Hano Ogoreutz, ravnatelj Slavemske banke. d. d., podružnice v Celju. Celje, ekaimi s fino cementno malto 1 :3 v istih legah kakor sedanje zidlovje, inkluzivno fugiramja. Na robeh oboka se tudi vidne ploskve Ln pročelja betonirajo v kvadrih in vsei vidne (ploskve nasekajo. Ta betom ,se mora mešati v raizmerju 1 :4. Ves potrebni material, kakor portlandski cement, izbrano opeko, pesek, vodo i. dr., dostavi podjetnik ob lastnih stroških na lice mesta, ali pa naložen na vagone na katerokoli postajo direkcije državnih železnic v Ljubljani. Za nakladanje ali razkladanje materialfcu, za dovoz od postaje v Borovnici na mesto zgradbe mora skrbeti podjetnik. Bo železnici je doivoiijeu brezplačen prevoz, toda podjetnik mora .navesti vrsto im množino materiala in postajo, s katere nametrja odpošiljati gradbeni material. Podjetnik mora skrbeti za dostavo in postavitev odrov, odnosno za viseče .odre,, za njih prestavitev med delom in za njih poznejše odstranjevanje. Podjetnik skrbi sam ob lastnih stroških za zavarovanje svojih delavcev zoper nezgode in bolezni ter se mora -odreči tudi vsaki povrnitvi škode, čto bi se on sam ali kdo izmed uslužbencev ali delavcev ponesrečil spričo obstoja ali obrata železnice. Vse pristojbine in kolke, ki izvirajo iz oddaje toga dela, trpi podjetnik sam. Skupna množina, zidovja, 'ki naj se izmenja' v vseh šestili odprtinah, -znaša 55 do 60 m8; to delo se mora izvršiti v letošnjem letu. Ponudba naj .sc poda, vpoštevaje prej navedene pogoje, za enotno ceno za en' kubični meter zidovja, brez ozira nlai to, ali je to opečno ali betonsko, ter se mora predložiti najkesneje do dne 2 4. sept e m b r a 1924. ob enajstih; ob tem času se bo vršite' javna ofertna licitacija,. Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem ovitku ^ napisom: »Po nudba za popravljalna dela na borovniškem viaduktu ponudnika, N. N.» I. oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, kjer se bo tudi vršila ofertna licitacija. Ponudba mora 'navajati prej označene pogoje in .klavzulo, po kateri se (podjetnik izrečno odpoveduje pravici, med delom zahtevati »višek ponujene enotne cene, in jemlje na znanje, da se mu odtegnejo od zneska zaslužka vse zakonite pristojbine in takse (in sicer 2 % pogodbene tajkse, 1 % davka- na poslovni obrt, 1 % za zvezo nabaviljalnih zadrug in %,% priznanične takse). Vsak .ponudnik mora položiti predpisano kavcijo v znesku 10.000 Din, in sicer pri .Magajni direkcijo državnih železnic v Ljubljani najkesneje do desetih na dan licitalcije^ bodisi v gotovini, bodisi v državnih ali državno garalnti-ramih obveznicah. O položeni .kavciji izda blagajna potrdilo, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisij,e. Isto--tako je predložiti izpričevalo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo .davčnega urada, da je ponudnik plačili davek za tekoče trimesečje. Natančnejši podatki se dobivajo pri gradbenem oddelku, odseku za'spodnji ustroj. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 10. septembra 1924. Št. 6446. 1301 Razglas. Ker ofertna licitacija za (prevzem polaganja ksilaliitnegia tlaka v poslopju tehnične fakultete v Ljubljani, ki je bila raspisana v »Službenih Novinah* št. 191 ,z dne 22. avgusta t. I. in v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti* 76 z dne 14. avgusta t. L, mi uspela, se razpisuje po členu 94. zakona o državnem računovodstvu nova ofertna licitacija s isfcrajšabim rokom ob istih pogojih na dan 2 3. septembra 1924. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 10. septembra 1924. Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r. Št. 4171/24. 1313 Kandidatne liste za občinske volitve v Celju dne 28. septembra 1924. I. Narodni blok. Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju. 2. Dragotin Gobec, knjigovodja v Celju. 3. Franc Leskovšek, trgovec v Celju. 4. Dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju. 5. Dr. Anton Božič, odvetnik v Celju. 6. Ivan Rebek, tvorničar v Celju. 7. Dr. Rudolf Dobovišek, odvetniški kandidat v Celju. 8. Dr. Alojzij Goričan, odvetnik v Celju. 9. Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice v Celju. 10. Franc Mravljak, profesor v Celju. 11. Štefan Ferant, urar v Celju. 12. Albin Marčič, arhivar upravnega sodišča v Celju. 13. Janko Vranjek, pristav v Celju. 14. Ivan Ravnihar, trgovec v Celju. 15. Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju. 16. Ivan Kavs, brzojavni mojster v Celju. 17. Franjo Strupi, trgovec v Celju. 18. Janko Lesničar, tajnik Zadružne zveze v Celju. 19. Dr. Martin Rus, državni pravdnik v Celju. 20. Jožko Pirc, trgovski pomočnik v Celju. 21. Ludovik Selišek, krojaški mojster v Celju. 22. Ivan Pilko, sprevodnik v Celju. 23. Drago Sirec, trgovec v Celju. 24. Josip Majdič, gostilničar v Celju. 25. Anton Koren, državni redar v p. v Celju. 26. Makso Wudler, učitelj v Celju. 27. David Modic, sodni oficial v p. v Celju. 28. Josip Borlak, trgovec v Celju. 29. Mirko Gruden, bančni ravnatelj v Celju. 30. Franc Vidmar, državni redar v p. v Celju. 31. Milan Thaler, železniški inženjer v Celju. 32. Franc Voglar, nadučitelj v Celju. 33. Jurij Šanc, branjevec v Celju. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov: 1. Martin Mastnak, profesor v Celju. 2. Janko Cergol, poštni poduradnik v Celju. 3. Ludovik Petek, trgovec v Celju. 4. Jožko Bizjak, nadučitelj v Celju. 5. Anton Peric, državni redar v p. v Celju. 6. Matija Štiglic si, višji poštar v Celju. 7. Anton Cvahte, davčni upravitelj v Celju. 8. Josip Benkoč, brzojavni mojster v Celju. 9. Josip Grašer, učitelj v Celju. 10. Ivan Krajnc, knjigovodja v Celju. 11. Gregor Cerkvenik, brzojavni mojster v Celju. 12. Andrej Arh, preglednik finančne kontrole v Celju. 13. Franjo Dolžan, kleparski mojster v Celju. 14. Blaž Jagodič, brzojavni mojster v Celju. 15. Josip Rabzelj, sodni sluga v Celju. 16. Albert Medvešek, zasebni uradnik v Celju. 17. Ivan Meznarič, poštni poduradnik v Celju. 18. Ivan Gašper, invalid v Celju. 19. Anton Robek, gostilničar v Celju. 20. Anton Marvin, državni redar v p. v Celju. 21. Filip Orešnik, posestnik v Celju.* 22. Janko Božič; trgovec v Celju. 23. Jakob Smrdelj, sodni poduradnik v Celju. 24. Ivo Šorli, železniški inženjer v Celju. 25. Lojze Kroflič, mesar v Celju. 26. Srečko Brodar, profesor v Celju. 27. Josip Vorbach, železniški uradnik v Celju. 28. Makso Zabukošek, krojaški mojster v Celju. 29. Lojze Drofenik, trgovec v Celju. 30. Slavko Hudoklin, invalid v Celju. * Kandidaturo preklical. 31. Franjo Arh, invalid v Celju. 32. Lojze Mastnak, trgovec v Celju. 33. Anton Zorko, pisarniški predstojnik v Celju. Predstavnika liste za volilni odbor: Mirko Gruden, bančni uradnik, in Franc Leskovšek, trgovec; njiju namestnika: dr. Alojzij G o r i -č a n, odvetnik, in Ivan Bizjak, krojaški mojster. 11. Socialistična stranka Jugoslavije. Kandidati za občinske odbornike: 1. Franjo Koren, pekovski mojster, Gosposka ulica 3. 2. Karel Filicijan, železničar, Vodnikova ulica 7. 3. Ivan Štravs, uradnik, Kralja Petra cesta 28. 4. Viktor Šmigovc, uradnik, Vodnikova ulica 1. 5. Vinko Orosel, železničar, Prešernova ulica 18. 6. Ivan Germ, krojaški pomočnik, Za kresijo 2. 7. Franc Resnik, kovač, Na okopih 2. 8. Bogomir Schlosser, slikarski mojster, Prešernova ulica 10. 9. Josip Deleja, strojevodja, Prešernova ulica 3. 10. Alojzij Pukmeister, krojaški mojster, Ozka ulica 3. 11. Franc Lippa, mizar, Gosposka ulica 4. 12. Martin Vrbančič, tvorniški delavec, Dolgo polje 2. 13. Martin Požun, delavec, Gosposka ulica 21. 14. Ivan Gobec, kovaški pomočnik, Strossmayer-jeva ulica 3. 15. Karel Plešnik, zidarski pomočnik, Dolgo polje 2. 16. Franc Dvoršak, sluga, Glavni trg 18. 17. Alojzij Krajnc, čevljarski pomočnik, Gledališka ulica 9. 18. Franc Bučar, zlatar, Ljubljanska cesta 16. 19. Martin Stropnik, delavec, Strossmayerjeva ulica 3. 20. Ivan Ključar, dimnikar, Strossmayerjeva ulica 3. 21. Franc Selih, krojaškf pomočnik, Ljubljanska cesta 16. 22. Franc Ramšak, delavec, Benjamin-Ipavčeva ulica 15. 23. Ivan Kompan, železničar, Razlagova ulica 2. 24. Anton Breznik, železničar, Matija-Gubčeva ulica 2. 25. Josip Divjak, zasebnik, Gosposka ulica 28. 26. Matija Vidmajer, sluga, Gosposka ulica 28. 27. Ivan Huš, pekovski pomočnik, Dečkov trg 3. 28. Jernej Valenčak, klepar, Pred grofijo 9. 29. Rihard Mastnak, klepar, Kapucinska ulica 2. 30. Ivan Werbek, delavec, Kapucinska ulica 2. 31. Anton Bovha, zlatar, Ljubljanska cesta 4. 32. Ferdinand Lipavec, premikač, Vodnikova ulica 7. 33. Miha Lesjak, delavec, Pred grofijo 7. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov: 1. Daniel Paj, slikar, Dolgo polje 2. 2. Josip Salinc, železničar, Aškerčeva ulica 7. 3. Anton Vok, zlatar, Na okopih 2. 4. Franc Hojnik, brzojavni delavec, Gregorčičeva ulica 5. 5. Anton Pristovšek, slikar, Dolgo polje 2. 6. Josip Štern, skladiščnik, Prešernova ulica 22. 7. Konrad Celofiga, delavec, Benjamin-Ipavčeva ulica 15. 8. Andrej Pobec, delavec, Kapucinska ulica 2. 9. Josip Tekauc, sluga, Pred grofijo 9. 10. Josip Šnajdl, delavec. Dolgo polje 3. 11. Franc Anderlu, sluga, Zrinsko-Frankopanska cesta 4. 12. Alojzij Špur, krojaški pomočnik, Na okopih 1. 13. Florijan Selič, železničar, Za kresijo 14. 14. Štefan Hojnik, čevljar, Miklošičeva ulica 8. 15. Alojzij Ogrizek, delavec, Ozka ulica 5. 16. Anton Rojnik, hlapec, Gosposka ulica 13. 17. Anton Majcen, slikar, Dolgo polje 2. 18. Karel Rojc, železniški tesar, Gosposka ulica 16. 19. Ivan Omerzu, tvorniški delavec, Dolgo polje 2. 20. Karel Vengust, delavec, Dolgo polje 4. 21. Ivan Majcen, delavec, Dolgo polje 2. 22. I rane Majcen, slikar, Dolgo polje 4. 23. Anton K egu, delavec, Dolgo polje 2. 24. Matevž Javornik, tesar, Dolgo polje 14. 25. Franc Guzej, delavec, Za kresijo 6. 26. Fredo Krajnc, zlatar, Aškerčeva ulica 5. 27. Matevž Turnšek, delavec, Pred grofijo 10. 28. Franc Zorko, delavec, Pred grofijo 9. 29. Karel Gračner, ključaničar, Razlagova ulica 3. 30. Anton Kostajnšek, delavec, Levstikova ulica 2. 31. Josip Hladin ml., delavec, Klavna ulica 3. 32. Franc Janežič, železničar, Kralja Petra cesta 16. 33. Alojzij Koren, zasebnik, Gosposka ulica 3. Predstavnika liste za volilni odbor: Ivan Štravs in Alojzij Pukmeister; njiju namestnika: Martin Vrbančič in Franc Lipar. III. Celjski socialno-gospodarski blok. Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Kralja Petra cesta 28. 2. Josip Žumer, gostilničar, Gosposka ulica 2. 3. Franc Rebeuschegg, mesarski mojster, Aškerčeva ulica 1. 4. Maks Janič, posestnik, Gosposka ulica 23. 5. Avgust Šviga, mizarski mojster, Glavni trg 4. 6. Andro Posavec, lekarnar, Glavni trg 11. 7. Franc Koschier, kovaški mojster, Za kresijo 10. 8. Ignacij Samec, invalid, Gregorčičeva ulica (Invalidni dom). 9. Anton Reberšak, gostilničar, Klavna ulica 1. 10. Josip Kramer, davčni sluga, Cankarjeva cesta 6. 11. Dr. Jurij Skoberne, odvetnik, Cankarjeva cesta 10. 12. Franjo Berger, gostilničar, Gosposka ulica. 13. Ivan Jellenz, trgovec, Prešernova ulica 19. 14. Štefan Kovačevič, ravnatelj trgovske šole v p., Benjamin-Ipavčeva ulica 14. 15. Silvester Folin, ravnatelj zemljiške knjige, Cankarjeva cesta 9. 16. Ivan Risclmer, poslovodja, Glavni trg 3. 17. Rudolf Videčnik, sodni sluga, Prešernova ulica 13. 18. Martin Škale, oskrbnik, Gosposka ulica 1. 19. Simon Krivec, železničar, Benjamin-Ipavčeva ulica 10. 20. Martin Pernovšek, mizarski mojster, Gledališka ulica 5. 21. Janez Prevolšek, čevljarski mojster, Gosposka ulica 9. 22. Dr. Alojzij Rakun, odvetnik, Trubarjeva ulica 7. 23. Anton Majer, trgovec, Na okopih 9. 24. Maks Peschitz, zasebni uradnik, Glavni trg 14. 25. Matija Pevec, čevljarski mojster, Ljubljanska cesta 6. 26. Konrad Kager, zlatar in pasar, Gosposka ulica 10. 27. Franc Kač, hišni posestnik in pek, Glavni trg 7. 28. Martin 8laje, pekovski pomočnik, Za kresijo 14. 29. Ivan Arnšek, sodni sluga in krojač, Aleksandrova cesta 7. 30. Ivan Hbnigmann, trgovec, Prešernova ulica 7. 31. Josip Rojc, mehanik, Za kresijo 7. 32. Jakob Lednik, jetniški paznik, Kralja Petra cesta 28. 33. Anton Baštevc, hotelski sluga, Krekov trg 3. Kandidati za namestnike občinskih odbornikov: 1. Ivan Beuc, zlatar, Prešernova ulica 10. 2. Ludovik Lajnšič, sodni uradnik, Kralja Petra cesta 8. 3. Jakob Podgoršek, krojaški mojster, Cankarjeva cesta 4. 4. Josip Jicha, zlatar, Pred grofijo 9. 5. Jakob Zadravec, strežnik, Benjamin-Ipavčeva ulica 8. 6. Julij Pammer, trgovec, Miklošičeva ulica 3. 7. Fric Skoberne, hotelir, Ljubljanska cesta 9. 8. Martin Konec, postrešček, Za kresijo 7. 9. Franc Kalander, lončar, Ozka ulica 5. 10. Josip Seničar, brzojavni delavec, Za kresijo 16. 11. Josip Steraat, hotelski sluga, Krekov trg 3. 12. Martin Babin, pletar. Gosposka ulica 18. 13. Anton Koschel, ključaničarski mojster, Koce-nova ulica 4. 14. Josip Zabošek, krojaški mojster, Gledališka ulica 3. 15. Martin Primožič, kolar, Aleksandrova ulica 7. 16. Franc Kullich, kamenoseški mojster, Aškerčeva ulica 8. 17. Vincenc Gobec, čevljarski mojster, Gosposka ulica 30. 18. Jakob Krajnc, delavec, Razlagova ulica 6. 19. Ivan Korber st., kleparski mojster, Matija-Gubčeva ulica 6. 20. Ivan Hartman, sluga, Kralja Petra cesta 26. 21. Avgust Kregau, trgovec, Pred grofijo 9. 22. Vid Perehlin, skladiščnik, Ozka ulica 5. 23. Anton Planinšek, hlapec, Kralja Petra cesta 41. 24. Hennan Toplak, hranilnični sluga. Glavni trg 15. 25. Miha Kus, hišni posestnik. Glavni trg 5. 26. Ivan škof, hlapec, Kralja Petra cesta 41. 27. Franc Hribar, hotelski sluga, Kralja Petra cesta 9. 28. Jakob Trobiš, krojač, Gosposka ulica 9. 29. Franc Motoh, krojač, Gosposka ulica 5. 30. Jakob Kronovšek, pletar, Gosposka ulica 28. 31. Konrad Beloglavec, čevljar, Dečkov trg 6. 32. Josip Potnik, čevljarski mojster. Zagata 4. 33. Franc Orehovec, hlapec, Kralja Petra cesta 41. Predstavnika liste za volilni odbor: dr. Anton Ogrizek in Maks Janič; njiju namestnika: F rane Koschier in Maks Peschitz. Mestni magistrat celjski, dne 18. septembra 1924. Zupan: dr. Juro Hrašovec s. r. Št. 5/294. 1303 Razglas. Zaradi velikega števila vloženih reklamacij se reikilaiinacijsiko postopanje za prihodnje volitve v občiimakii odbor mestne občine ptujske ni moglo dokončati takioi pravočasno, da bi billo mogoče, postopanje s kandidatnimi listinami izvesti v zakonito predpisanih rolkali. V zmfeillu odloka »reskoga poglavarja v Ptuju z dne 16. septembra 1924,, št. 850/5 IH, je zategadelj volitev odbornikov in namestnikov občinskega odbora mestne občane ptujske, ki je bila prvotno razpisana ,na dan 28. septembra 1924., preložemai npi dan 19. okt o b r a 1 92 4. Doba glasovanja traja zdržema od 8. do 17. ure. Izvoliti je v občinski odlboir 25 odbornikov in 25 namestnikov. Vbiilščiei: posvetovalna dvorana mestnega sveta na mostnem magistratu v Ptuju, II. nadstropje. Ker je doba za vlaganje reklamacij že potekla, se popravki volilnega imenika ne morejo več za hiteivatl. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje v 10 dneh od dne, ko postanejo volilni imeniki pravnomočni, pri sraskem poglavarju v Ptuju, in sicer izvirnik im dva prepisa. Dan, ko postanejo volilni imeniki pravnomočni, se naznani s posebnim razglasom, Vsiaj osem dni pred volitvijo, t. j. do dne 10. oktobra 1924.. morajo one volilne skupine, ki hočejo svoje kandidatne liste vezati, ipodiati dotlčiipi pismeno izjavo »rejskemu poglavarju v Ptuju po pooblaščenih zastopnikih. Točenje alkoholnih pijači je na djam volitve- in na dan poprej v vsej mestni občima prepovedano. Mestni magistrat v Ptuju, dne 16. septembra 1924. Župan: Anton Blažek s. r. Razne objave. ,3H Vabilo na I. redni občni zbor Socialistične tiskovne zadruge, registrirane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 4. oktobra 1 924, ob dvajsetih (ob 8. uri zvečer) v Ljudskem domu v Mariboru s tem d n e v ni m r e d o m: 1. ) Ponočidoi mačeimiištva. 2. ) Poročilo nadzonništva. 3. ) Odobritev računskega zaključka. 4. ) Iz|»rememba pravil. 5. ) Ra|zmo. V Ljubljani, dne 18. septembra 1924. Načelništvo. 1312 3—1 Poziv upnikom. K m e t i j s k a n a b a v n a in p r o d a j n a zadruga v Črnučah, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki ise puzivljejo, maj priglase svoje terjatve pri zadrugi. Na Črnučah, dne 17. septembra 1924. Likvidatorji. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.