PoMulna plačana v Leto LXrV~ št. 123 Ljubljana, Cena Din L- ■i Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do SO pettt a Din 1—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.—» večji Inseratl pettt vrsta Din 4.—• Popust po dogovora. Tnaararrrt davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Dm 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN USBAVNUTVO LJUBLJANA« KnaflJoW nUca it. S Telefon It 8122, 3128, 8134, 8125 ta PODRUtNIOE: MARIBOR, Grajski trg it. & — — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 19a NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. NOVA ZDRAVNIŠKA TARIFA za zdravnike samostojnih in združenih zdravstvenih občin v dravski banovini Ljubljana, 3. junija. 33. številka >Shtžb©nega lista« banske uprave dravske banovine objavlja uredbo bana, s katero predpisuje na osnovi zakona o zdravstvenih občinah sporazumno z zdravniško zbornico in banskim sanitetnim svetom zdravniško tarifo za zdravnike samostalnih m združenih zdravstvenih občin dravske banovine za zdravljenje onega dela prebivalstva, ki nima pravice do brezplačnega zdravljenja- Člen "L Za manj premožne, to je za one. Id na plačujejo nad 1000 Din neposrednega davka, in za državne, banovinske in samoupravne uslužbence veljajo nastopne postavke: 1. Za bolnikov pregled v zdravnikovem stanovanja Din 20.—. 2. Za bolmikov pregled v bolnikovem stanovanju v kraju, kjer zdravnik stanuje Din 40.—. 3. Za bolnikove preglede pod 1 to 2 se od 20. do 7. ■re računa dvojno. Separatno se računajo sledeča zdravniška opravila: 4. Izdaja zdravniškega tepričevala Din SO.—. 5. Mfkrosk. pregled sputuma Dm 20. 6. Za obvezila pri manjših ranah brez operativne intervencije Din 20---7. Siv rane z obvezo Din 40—70. 8. Podveza žile s Rivom rane Din 100___9. Za mavčevo aU drugo stalno obvezo s materijalom Din 70 do 130. 10. Uravnava izpaha Din 50—100. 11. Preizkusna punkcija Din 20.—. 12. Kl!z-me (kllstJri) Din 50.—. IS. Za ispiranje Din 20.—. 14. a) Katetrizacija Din 20.—. b) Izpiranje sečnega mehurja Din 40.—. 15. Za vsako poznejše fajp-iranje mehurja Din 30.—. 16. Reponiranje kile Dta 40___17. Suibkutana ali intermusk. Injekcija Din 20.—. IS. Vsa*a poznejša nova injekcija Din 20___(Pri tarifi ca Injekcije je materijal vštet). 10. Intravenozna injekcija prva Din 30.—. 20. Puščanje krvi iz vene Din 40.—. 21. Prerez tvora (abscesa) Din 30.—. 22. Prerez pfalegmone Din 50 do 100. 23. Odvzem krvi za Wassermanna in slično Din 30.—. 24. Za krvno sliko Din 10.—. 25. Tamponada nosu po Beloku Din 40.—. 26. Izpiranje želodca — prvo Din 50.—. 27. Izpiranje želodca — ponovno Din 30.—. 28. Pregled grla, nosu ali ušes z zrcalom Din 20.—. 29. Odstranitev tujega telesa iz ušesa, nosu Din 30.—. 30. Odstranitev tujega telesa iz veznice Din 10.—. 31. Odstranitev tujega telesa iz roženi ce Din 30.—. 32. Ekstrakcija zoba Din 10.—. 33. Ekstrakcija zoba z injekcijo Din 30.—. 34. Aplikacija pesarja (pesar se plača posebej) Din 20.—. 35. Prisotnost pri porodu Din 60.—. 36. Pomoč pri porodu z operativnim postopkom Din 200 do 400. CL 2. Za vsa zdravniška dela, ki niso navedena v ČL 1„ se določajo pristojbine tako, da se za podobne primere smiselno uporabljajo postavke čl. 1. Ce nastane v tem pogledu spor , odloča po zaslišanju zdravniške zbornice s resko (mestno) načelstvo. Člen 3. Za zdravniški pregled več bolnikov, ki stanujejo v istem stanovanju tn pripadajo eni rodbini, sme zaračunati zdravnik popolno nagrado le za pregled prvega, za pregled vsakega nadalfaega člana pa po- lovico določene takse. Za čas od 20. do 7. ure se zaračuna dvojna taksa. Člen 4. Će gre zdravnik iz kraja nad 2 km, da pose ti bolnika, ne da bi dala stranka voz na razpolago, zaractmi kilometrino, kakršna pripada banovinskim nameščencem, in odškodnino za izgubo časa po 25 Din od ure; če pa stranka preskrbi voz, odpade kilometrina. Kolikor je vožnja mogoča po železnici, pripada zdravniku vozovnica drugega razreda ter 25 Din od ure za izgubo časa. Ako poseti zdravnik v istem kraju dva ali več bolnikov, sme zaračunati v celoti le enkratno kilometrino, odnosno odškodnino za izgubo časa, in sicer redoma oni stranki, ki ga je prvotno pozvala S pristankom prizadetih strank pa se sme le-ta vsota porazdeliti tudi med vse ostale. V Istem smislu se mora postopati tudi, kadar gre zdravnik iz kraja, kamor je bil prvotno poklican, še v kak oddaljenejši kraj, tako da tudi v tem primeru ne sme zahte vati še enkratne cele kilometrine, odnosno odškodnine, marveč le na diferenco razdalje, odnosno izgube časa pripadajoči del. Člen 5. Za one premožnejše bolnike, ki niso omenjeni v Členu 1., se sme gorenja tarifa povišati za največ 50%. Občine so dolžne preskrbeti občinskim zdravnikom sezname le-teh občanov. Člen 6. Ta tarifa stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Poraz opozicije v Rumupi ji Vladal blok Je dabffl pri parlamentarnih volitvah 60 % vseh glasov Občuten padec narodne kmetske stranke Bukarešta, 3- jumja. Notranje romrtr* stvo z vso nagli oo sestavlja rezultate par« lamcntamih voldtev. Definitivni rezultati bodo znanj še le jutri. Skupnd rezultata, ki Franka Avaresca 5, antisemitska stranka prof. Cuzze 4-5, madžarska stranka 4, stranka dr. Lupa 3-5, socialna demokrati 3, demokratska kmetska stranka Sterea pa še niso docela zamesdjSvi, kažejo, da je 25. Žid je nekoliko nad 2 odstotka. Komu* bilo oddamb vsega 2.400.000 glasov. Vladni blok je dobil 60 odstotkov vseh glasov. V smislu novega volilnega zakona mu bo pri« padlo nad 300 mandatov. Narodna kmetska stranka je srcer dobila nad 15 odstotkov vseh glasov, veodar pa bo imela v parla* mentu samo 10 do 20 poslancev. Bratiano* va in Avaresoova stranka bosta dobili 9 od« nosno 7 mandatov, Madžari pa jih bodo imeli 12. Vse druge skupine bodo ostale brez zastopstva v novem parlamentu. Bukarešta, 3. junija. Po privatnih ce« mtvah je slika rumunskah vofitev nasled* nja: VoELa sta približno 2 milijona volil* cev. Od ten so dobili vlada 52, narodsri earanosti 15, pristaši Jurija Bratisna 7, nisti najbrž niso dosegli minimuma 2 odst ter zaradi tega v parlamentu ne bodo za* stapani. Vlada je dosegla največje uspe* he na teritoriju bivšega kraljestva in ▼ mestih. V Bukarešti so narodni caranisrj od 31.000 glasov dobili nekaj manj kot 3000, pač pa je provinca večinoma g laso« vala za narodne caraniste in za ostale izven vladnega bloka stoječe stranke. Opozicijski listi izjavljajo že sedaj, da je bilo pri volfltvah mnogo zlorab. Narodni carinisti bodo vložiK pri upravnem sodi* šču 60 pritožb. Listi vladnega bloka po* udarjajo le majhno število volilnih ude* leiencev. .tate Komunistični v Rimi Toscanini bo konfiniran? Slavni ftaftjarrsld dhfgent Je pod strogim pot1cf}isfldm nadzorstvom London, 3. junija. Londonski Beti se zopet obzirno bavi jo z Toscanmijcvo za« devo ter povdatgajo, da držijo fašistične oblasti Toscamindja še vedno v hišnem za* poru. DovoHie so mu le v spremstvu taj* nega policisti zapustiti hišo, da poseti zobozdravnika. Razširjene so celo govorice, da namerava italijanska vlada konfmirati Toecaninija na kiparskih otokih. Od ofj* cdjelne italijanske štreni vse to demantra* jo. V italijanskih glasbenih krogih, ki na« ravnost obožujejo slavnega dirigenta, so te govorice izzvale seveda veliko ogorčenje, ki se stopnjuje od dne do dne. Prijatelji Toscaninija, fci se kljub vsemu upajo od* dati svoje posetnice pri Toscanini ju, so iz* postavljeni raznim šikanam privatnih in uradnih rasističnih krogov. Toscaninjeva pisma v inozemstvo se seveda cenzurirajo. Velika neurja in poplave V zadnjih dneh so povzročila neurja v Angliji, Nemčiji, Grčiji In Turčiji velike poplave ter ponekod zahtevala tudi človeške žrtve London, 3. junija. AA. Včeraj so dfivjaK nad raznimi kraji Anglije silni viharji. Po» nekod so nastale povodnja. Ker je reka Severa pri Worcestru prestopila bregove, so vode popolnoma poplavile kriketsko igrišče. Voda je stala ponekod do 6 cev* ljev visoko. Tajnik kriketskega društva je moral plavati do paviljona, da je rešil ne* ke listine. V Malhamdalu se je utrgal oblak. Voda je poplavila ceste m povzro* čila veliko škode. V Leedsu so bili veli* kan«ki nalivi. V predmestjih je »tala voda do 2 čevlja visoko. Na pokopališču je bila voda 4 čevlje globoka. Berlin, 3. junija. Iz raznih krajev Nenv člfe prihajalo vesti o novih neurjih. Katastrofalna neurja so povzroča a več požarov, ki so imela za posledico precejšnjo materidaJno škodo in tudi človeške žr*ve. Najhujše je bilo neurje v okolici Fran«, fnrta in v drugih krajih Porenja. Atene, 3. junija. Hudo neurje s točo je povzročilo v Tesali in Makedoniji velim Škodo. Mnogo hiš je bilo porušenih. V po-vodnji je utonila družina petih oseb. Carigrad. 3. junija. Močno deževje le povzročilo velike poplave. V okolici Bns-se je voda razdejala 40 hrš, pri čemer ca na srečo ni bilo človeških žrtev. V Navsi le utonilo 15 oseb. Zadnja ded »Tkanica« New York, 3. junija. AA. Na obali Oa* ves en da so našli rešilni pas s prekoatlant-skega parnika »Tltanicac, Id as je srečU 15. aprila 1912. Rim, 3. junija. V prihodnjih dneh prič* ne pred italijanskim državnim sodiščem proces proti šestim nsrianskim komuni« s tom, kri so obtoženi, da so meseca aprila 1. 1928 irvrsaH bombni atentat pri otvoritvi milanskega sejma. Atentat je bil namenjen kralju. Pri atentatu je bilo 20 oseb ubitih, 29 pa ranjenih. Obtoženci so v preiskavi baje priznali, da so pripravili še dva dru« ga atentata in sicer enega na železniški most, čez katerega bi imel iti posebni vlak MussoHnija, bombe pa se bile pravočasno odstranjene. ASera milanskega župana MIlan, 3. junija. Milan ima s svojim županom smolo. Prejšnji župan je bil, kakor znano, zaradi raznih nerednosti v mestni blagajni čez noč odstavljen. Novi milanski župan vojvoda Di Modrone se je zapletel v družabno afero, ki vzbuja v milanskih krogih veliko pozornost, župana je nedavno v nekem zakotnem hotelu zasačila njegova žena v družbi z mlado damo milanske družbe. Afera bo imela svoj zaključek pred sodiščem. Komunistični izgredi v Varšavi Varšava, 3. junija. Komunisti so priredili v ponedeljek v zvezi z akcijo proti nameravanemu znižanju mezd tj piač na raznih krajih mesta demonstracije. S kamenjem ki palicami oboroženi mladeniči so razbijaj šine po mestu. Policija ie demonstrante na več mestih razgrtala. V židovskem deki mesta se je nekaj komunistov vrglo na policijo, pri čemer je padlo tudi neka* strelov. Ena oseba je bila ubita, dve pi težko ranjeti Konec pomorskih katastrof Pariz, 3. jun. d. »A m i du Pueble« poroča, da je napravil prof. Chartrain iz Clermont* ferranda sen zacijonaln-i izum, s katerim bo ▼ bodoče mogoče preprečiti vsako kata« strofo parndkov, podmornic in vodnih le* tal. Njegov izum omogoča, da se dr« že ladje na površju tudi, če so najhujše poškodovane in kljub temu, da vdira voda v notranjost. Francosko mornariško mini* strstvo je Oiartrainov izum že preizkusilo. Koncem tega meseca se bodo vršila v Vi* chvu javni poskusi. Po navedbi lista gre za nevtraiizacajo Arhimedovega principa tež« nosti. JAVNA TELOVADBA Ljubljanskega Sokola v četrtek dne 4. VI. ob 16. uri na letnem telovadiščn v Tivoliju. V slučaju slabega vremena se preloži javna telovadba na soboto 6. VL ob 18. Napetost v Rimu na vrhuncu Ob nadaljevanju protlkatoliških demonstracij se danes popoldne sestane veliki fašistični svet, da izreče zadnjo besedo — Senat solidaren z vlado — Nov papežev napad na fašizem Rhn, 3. junija. Danes ob 4. popoldne se sestane v palači Venezia veliki fašistični svet, da razpravlja o sporu z Vatikanom in izda nove smernice za nadaljnje postopanje fašističnega režima v tem sporu Kakšni bodo sklepj vrhovne fašistične ustanove, danes v Italiji ni nihče več v dvomu. Snoči so priredili fašisti pred palačo kjer se bodo danes sestali fašistični prvaki na posvetovanje, velike protikatohške demonstracije, zahtevajoč odločne ukrepe proti »vatifkanskerru starcu«, ki se »drzne nastopiti proti fašizmu«. Demonstracije 63 bile zelo bučne in so trajaie skoro pol ure. Šele nato so se pojavili karabinjeri i, ki so pozvali demonstrante, naj se razideio. Za razpoloženje v fašističnih krogih *e značilna tudi včerajšnja razprava o preračunu prosvetnega ministra v fašističnem senatu. Vsi govorniki so odobravali postopanje vlade v sporu z Vatikanom in nagia-šafi, da vlada ne sme niti za las odstopiti od načela, da mora biti vsa mladinska vzgoja prežeta s fašističnim duhom. Kdor se temu protivi, je sovražnik fašizma in naj računa s tem, da ga bo doletela zaslužena kazen. V vatikanskih krogih so izzvan ti dogodki veliko vznemirjenje. Do zadnjega so pričakovali, da rimska vlada spora ne bo gnala na ostrino. Pričakovali so, da bodo papeževi ukrepi izzvali med narodom tako nevoljo, da si bo fašistični režim premislil. S tem. da le fašistični trsk preknh vsako polemiko, fašisti pa na drugi strani preprečili razširjanje vatikanskega glasila, so vatikanski ukrepi ostali v širših krogih skoro neznani. Razen tega objavlja faši- stični tisk poročila, v katerih nagiaša, da n.it; duhovščina ni solidarna. V fenoli so fašisti celo priredili velike manifestacije za tamošnje kapucine, ki da se brigajo sama za verske zadeve in se ne vmešavajo v politiko. Tudi o kardmalskem kolegiju se širijo vesti, da ni složen. Znano je, da je večina kardinalov ItaJijonov. Med njimi so tudi znani italijanski nacionalisti. Nekateri kardinali so celo ostentativno udeležujejo fašističnih prireditev. Tako je kardinal Roc-ca izvršil cerkvene obrede pri pogrebu karabin j ej-ja, ki je bil ubit pri predvčerajšnjem bombnem atentatu, čeprav splošno trdijo, da je ta atentat delo katoliških krogov. Po pogrebu so priredili fašisti velike protikatohške demonstracije, dočim so kardinalu samemu burno vzklikali. V vatikanskih krogih so izzvali ti dogodki zelo mučen vtis. Kardinalski kolegij je zbran skoro v permanenci in se neprestano posvetuje o položaju. Papež je včeraj sprejel mehiške romarje ter je imel pri tej priliki zopet daljši nagovor, v katerem je udaril po fašističnem režimu. Naglasal je, da je slabemu vse slabo in zato so tudi dobrohotna navodila in smernice Katoliške akcije zlobno tolmačili. Konkordat je jamčil svobodno udejstvovanje Katoliške akcije, toda fašistični režim je šel preko tega in Katoliško akcijo z brutalno silo zatrl. >Osservatore Romano« objavlja papežev govor v celoti. V fašističnih krogih je učinkoval papežev govor, kakor bi prilil- olja v ogenj. Napetost je dosegla vrhunec, danes popoldne mora priti do odločitve. Proticerkveni pokret v Španiji Španski socialisti zahtevajo ločitev cerkve od države — stavka v asturskih premogovnikih Splošna Madrid, 3. junija. AA. Na pravkar otvorjeaem kongresu španskih republikanskih socialistov bodo razpravljali o važnih političnih vprašanjih. Na dmev-nem redu je ločitev cerkve od države, odpoklic španskega poslanika v Vatikanu, odstranitev apostolskega nuncija iz Španije in izgon jezuitov in drugih verskih redovnikov. London, 3. junija. Kakor javlja »Morning Post« iz aMdrkia, so komunistične strokovne organizacije v Astu-rfji proglasile v premogovnikih splošno stavko. Pozivu k stavki so se odzval skoro vsi delavci, vendar pa je prišlo do spopadov med stavkujočimi in stav-kokazi. Strokovne organizacije zahtevajo uvedbo sedemurnega delovnika ter zvišanje mezd za dva peseta na dam. Madrid, 3. junija. AA. Ministrski svet je odpravil vse privilegije in plemiške naslove. S posebnim sklepom so ukinjeni mnogi vojaški položaji. Gre v celoti za 164 mest generalov tn višjih oficirjev. Nov angleški zračni orjak London, 3. junija. AA. Blizu Southamp« tona so zgradili prvo veleletalo, ki bo lah' ko preletelo Atlantski ocean. Letalo je ti« pa »Supermarine Rollarovee Buzzard« in je opremljeno s šestimi stroji, ki razvijajo skupno 5400 konjskih sil. Letelo bo s hi* trostjo 145 milj na uro. Ima pet ločenih salonov za 40 potnikov, hiksurijozne ka» bine in kuhinjo. S seboj bo imelo dovoli goriva za neprekinjen polet do 1000 milj s 40 potniki ali pa do 2300 nrilj z 20 potniki Delna vrnitev italijanskega notranjega posojila Rim, 3. junija s. V razgovoru med sefom vlade Mussolinijem in finančnim ministrom Moseonijem je bilo sklenjeno, da bosta dve od sedmih milijard novega državnega notranjega posojila vrnjeni onim, ki so jih podpisali v gotovini. V kratkem bo izdana peta serija teh vrednostnih papirjev. Krvava vstaja v Krmi London, 3. junija. Po brezžični brzjo-javki iz Rangoona ie prišlo v okraju Preme do brvave borbe med uporniki tn angleškimi četami. 15 domačinov je bilo ubitih, nad sto pa ranjenih. Tudi angleške ćete so utrpele izgube, katerih števrio pa še ni znano. Rangoon, 3. junija. AA. Poštni vlak v Mandalay v Birmi je skočil s tira 116 nrfj od Rangoona, ker so vstaši odstranili na progi dve tračnici Hudo ranjenih ie bilo šest potnikov. AU ste ie naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „življenje in svet44 T Komunistični pokret v Indokini Pariz, 3. junija. V kolonijalni komisiji zbornice je kolonijalni minister poroča! o resnem položaju v Indokini. Izjavil je, da so tam na đelu pomunistični agitatorji, ki imajo precejšnje uspehe, kakor oa primer v Anamu, kjer je prišlo zaradi komunistične agitacije do, terorističnih aktov. Qbra«ti so dobile v roke dokumente, iz katerih je razvidno, da nameravajo komunisti v Indokini proglasiti sovjetsko vlado. Francoska vlada je ukrenila vse potrebno, da se onemogoči ta agitacija. Zobozdravnik Dr »Josip Tavčar GLEDALIŠKA ULICA 4. - Telef. 3393. čez poletje ob sobotah ne ordinira. Ostale dni od 9. dopoldne do 6. zvečer. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77, Berin ia4175 — 13.4475 (13.4375), Bruselj 7^805. Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3 — 10vS3 (1096&), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64). Liondon 274.87 — 275.67 (275.27), Newyork 56.34 — 5634 (56.44), Pariz 220.67 — 222.67 (231.67), Praga 167.49, Trst 294.959 — 296.969 (295.959). INOZEMSKE BORZE. Cnrih. Beograd 9.1175, Pariz 20.21, London 25.0975, Nework 51535, BruscJj 71.85. Milan 26.99, Madrid 48.45, Amsterdam 207.50, Berlin 122.46, Dunaj 72.46, Sofija a735, Praga 15-27, Varšava 57.75, Budimpešta 9O06, BokareSta 3.07. >S L, O V E N S K T NAROD«, dne 3. junija 1931 Stev 12^ Občni zbor Pokojninskega zavoda razvija In lepo napreduje — Zavod šteje le nad lO.*oo zavarovancev S. junija. V sejni dvorani mostnega magistrata v Ljubljani te Je danes ttW X. redni občni zbor Pokojninskega zavods za nameščence ▼ Ljubljani, in siesr ob skoro polnost evilni udeležbi dalegatoi k Slovenije in Dalmacije. Zborovanje Je otvoril predsednik g. Ve-koelav Vrtove«, ki Je pozdravil zastopnika kr. banske uprave, vlad. svetnika dr. Kar-lua, na kar je podal kratko poročilo o delovanju zavoda v preteklem letu. To leto Je bilo važen mejnik v razvoju zavoda, ker je minister za socijalno politiko z odlokom od 22. 9. odobril nov pravilnik o draginjakih do klad ah in 8 tem dvignil valorizacijo od 120.6 na 150 Din. Z naredbo z istega dne je spremenil plačilne razrede za pokojninsko zavarovanje nameščencev in zlasti omogočil, da so boljše plačani nameščenci pravičneje zavarovani. Izrazil je zahvalo ministru dr. Nikoli Preki za njegovo blagohotno naklonjenost zavodu in za njegovo pravilno umivanje socijalne politike v pogledu name-Scencev. Kljub valorizaciji in novi obremenitvi se zavod ne razvija samo normalno, temveč naravnost vzorno. Deficit, ki je nastal zaradi propadlih predvojnih premijskih rezerv, nazaduje povsem normalno in je upravičeno upanje, da bo zavod rane, kf mu jih je vsekala vojna, mnogo prej zacelil in deficit amortiziral, kakor je bilo prvotno predvideno. Rente se stalno dvigajo in j d zavod lani izplačal na rentah sa 800.000 Din več, kakor v letu 1929. Število obveznih zavarovancev se Je lani dvignilo od 9004 na 9525, sedaj pa znaša že preko 9700. Ako prištejemo zavarovance v neobveznem oddelku in v oddelku za višje dajatve, tedaj vidimo, da ima zavod danes že preko 10.600 zavare vancev. Denarna sredstva, ki jih ime zavod na razpolago, so znažala ob koncu maja nad 206 milijonov Din, cista imovina zavoda pa nad 180 milijonov. V posojilih je bilo naloženo 103 milijone Din, v nepremičninah 30 milijonov, v efektih pa 59 milijonov. Povprečno obrestovanje celotne innmne je lani znašalo 8.1%, upravni stroški pa so zna-šali 8.6% predpisa, odnosno 5.5% vseh prejemkov zavodov, kar je dokaz, da zavod omejuje svojo rezfjo na minimum. Zavod je lani podeljeval v investicijske in produkcijske svrhe kredite občinam, banovinam in drugim institucijam sa obče koristne namene. Vso pozornost je uprava posvetila razvoju smernic sa revizijo nase socijalne zakonodaje. Kakor želimo iskreno in privoščimo našemu delavstvu, da si izboljša svoje zavarovanje za bolezen in nezgode in da končno dobi dobro in pravično starostno in invalidsko zavarovanje, tako moramo stati prej ko slej na stališču, da se privatni riamesčenec obvaruje pred proletarizaci-jo, da se mora pokojninsko zavarovanje za vse nameščence v državi poveriti ločeno od delavskega zavarovanja Pokojninskemu zavodu na ta način, da to zavarovanje vodijo trije "samostojni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V upravi Pokojninskega zavoda vlada popolna soglasnost vseh delodajalcev in nameščencev, enaka enodušnoet in harmonija pa vlada tudi med slovenskimi in dalmatinskimi delegatu Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka je bilo sprejeto soglasno In prav tako soglasno je bila dana odveza na-čelstvu. Kakor vsako leto, je bil določen znesek za podpore vdovam z otroki v zmi-slu paragrafa 6 o draginjskih dokladah. O bilanci in računskem zaključku ni bilo debate, ker se je v klubih na predsestankih e tem obširno razpravljalo- Na predlog podpredsednika g. Evgena Lovšina je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da smatra občni zbor Pokojninskega zavoda nalaganje imovine v nepremičnine za koristno in zato po oblašča načelstvo, da sme izvršiti nakupe parcel za arondacijo obstoječe zemljiške posesti, kakor tudi drugih primernih realitet Predsednik odbora delegatov v Splitu g. Frane Aljinovlč je v imenu dalmatinskih delegatov izjavil svojo popolno soglasnost z delovanjem zavoda. Na predlog podpredsednika g. Lovšina je bila na koncu sprejeta še posebna resolucija, ki pravi, da delegati Pokojninskega zavoda na občnem zboru ponovno izražajo željo, da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence (zlasti trgovske nameščence), ki jih je zavod navedel v osnutku zakona iz leta 1929. Novi telefoni v Ljubljani Advokatska komora, sodna palača 29-04 Agrarni referat sreskega načelstva Židovska steza 2 22-08 Ahačič L.., mizarstvo, Pri voz 27-68 Avtomatični bufet »Rio«, Aelenbur- gova ulica 4 28-63 Automobil Opel, General Auto, Tavčarjeva ulica 7 34-84 Autopodjetje Pečnikar, Hradecke- ga vas 2 33-86 Auto trg. družba, Kapiteljska uL 3 29-42 Baebler Viktor, Langusova uL 26 26-56 Baje Oton dr., Janez Trdinova ul. 8 81-36 Bajžetj Jernej, Gradišče 8-a 81-17 Bano Karel, Rožna dolina, Cesta DC/49 26-26 Banska uprava, odsek sa hidro- tehn, dela, Stari trg 3 28-46 Battelino & Co., keramični in gradbeni material, Miklošičeva c 15 20-37 Bezek EL, testenine, Dunajska c 81 26-90 Blafič Vrktor, Tavčarjeva ulica 2/1 27-26 Botafflo Joslpma, Medvedova 7 30-64 Bolafflo Kari, Frankopanska 18 30-63 Bonač Ivan, trgovina a papirjem, Selenburgova uBca 5 23-87 Bonač Jožica, Knafljeva ulica 2 20-34 Božič Mirko dr. Gradišče 8-a 33-56 Bračič Matko, Sredina 8 34-47 »Centra« — June Milka, Masarv- kova cesta 23-83 Cerar Peter, Šubiceva ulica 9 32-54 Cerkev sv. Jožefa, Zrmjskega c 9 31-69 Commerce d. Coton« d. z o. z., Selenburgova 7 30-77 Coton — MOdavc 2ane, Dobrflova ulica 22 28-90 Cekada Andrej, Sv. Petra cesta 16 34-17 Čeme Angela, Križevniaka uL 7fH 25-94 »črinkole«, gostilno, Kopitarjeva 4 33-67 Dachs Ivan, Pnne 23 30-57 Dedek Franjo, ing, Zrbertova uL 7 29-05 »Dentalija«, Kokalj Fr. Sv. Petra cesta 2 29-44 Derganc Stane, d. z o. z, Gosposvetska cesta 2 31-84 »Desa«, prodaja autamobflov, Dunajska cesta 12 22-92 Dobrila Zuzd, Aleksandrova c. 11/H 29-06 Dolenec Oroslav - Merslavič, Wol- fova uHca 10 34-74 Domladiš Fran ing. Vrtača 10 30-85 Drogerija Gregorič, Prešernova 5 28-85 Družba sv. Cirila in Metoda, Beethovnova ulica 2 30-37 Dukič Adolf Leo ing. Cesta v Rožno dolino 2 81-61 Ebenspanger Oskar, Kralja Petra trg 2/n 24-53 Eber Eligij, krznarstvo, delenbnr- gova ulica 6 24-53 Eberie Jos, urar m juvelir, Mestni trg 17 31-49 »Elegance«, Aleksandrova cesta 29-28 Elektr. cestna železnica, transformator, Bleiv/eisova cesta 33-45 »Embal«, kartonaža, Celovška e. 14 32-29 Engelsberger Rlhard, Poljanska cesta 7 34-85 Engl A. sin, Aleksandrova cesta 7 31-01 Fajdiga Htnko, Cesta na Rožnik, vila Vera 31-16 Fine Franjo ing. Resi jeva cesta 81 32-38 Furlan Boris dr, advokat, Praža- . kova ulica 15/1 30-79 Gaberšček Metod ing. Gradišče 10 25-25 Gimnazija, klasična, Gajeva nL 14 32-46 Gimnazija, H. drž. realna, Stross- mayerjeva ulica 1 81-28 Goreč A, d. z o. s. Dunajska cesta 80-06 Gregorc Ivan, Gregorčičeva m. 19 30-49 Gregorc Janko, Večna pot 38-94 Grilc Ivo, elek tromehanik, Cankarjevo nabrežje 25 27-44 Gruden Mirko, Tavčarjeva ulica 11 26-08 Grtmfeld Leopold, Masarykova 64 31-79 Gržina Vladimir, Cernetova ul. 26 32-27 Hoffmann Emil ing. Glav. kolodv. 32-09 Jamar Tone dr, Miklošičeva c. 20 31-66 >Jekloc d. z o. z. Stari trg 11 28-45 Jelačin Ivan sen., Glince, Tržaška cesta 16 29-46 Jelašič Franc, Pražakova ulica 17 32-16 »Josefinum< zavetišče, Poljanska cesta 16 32-34 Jug Anton, direktor, Aleksandrova cesta 10/n 31-45 »Jugoslovan«, uprava, Gradišče 4 30-68 uredništvo, Gregorčičeva ulica 23 30-69, 30-70, 30-71 Jugoslov. Siemens, stavbno vodstvo cestne železnice, Dunajska cesta 1-a/TV 32-67 I. jugoslov. zadruga mineralnih voda, Slomškova ulica 27 32-31 »Jugotehna« d. z o. z. Gledališka ulica 8 29-18 Jurman K, optik, Selenburgova 4 20-72 »Jutro«, šef oglasnega oddelka, Selenburgova ulica 3 33-92 »Jutro«, uprava — arhiv, Prešernova ulica 54 34-41 Kalin Savel, Kumanovska ulica 30-93 Kanskv E. dr, Krekov trg 7 28-93 Kapelj Ivan, kotlarstvo, Aljaževa cesta 7 29-76 »Karton« d. z o. z. (Bahovec - Bab- ka), Stari trg 20 32-69 K as te lic Alojzij, mesar, Karlovska cesta 12 27-59 Kaučič Alojzij, mehan. delavnica, Glince, Tržaška cesta 4 32-24 Kaufmann in drugi, Dunajska c. 33 33-65 Kavarna »Prešeren«, Sv. Petra nasip 1 32-13 Keramična zadruga z o. z. Tesarska ulica 5 27-69 Kersič Kari, restavracija, Franko- panska 1 31-82 Kette L, modna trgovina, Aleksandrova cesta 3 31-83 Klemenčič Josip, Dunajska c. 30 30-54 Klodič Makso ing. Resi jeva c. 31 32-08 Kmet Stanko dr, lekarnar, Dunajska cesta 41 31-41 »Kmetski list«, Kolodvorska ul. 7 32-59 Kobi-Meden, Gosposvetska cesta 4 28-40 Koritzkv Rajko, Glince, Cesta IX/9 33-08 Korsika, vrtnarstvo, Vrtača 3 31-88 Kos Gojmir in Milko, Gosposvetska cesta 13 28-05 KoŠenina Frane, klepar, Tržaška cesta 49 27-40 Kraker Ivan, Kolodvorska unča 35 27-42 Kramar Franc, gostima, Vič-Gince 20-54 Kramarlč Lojze dr, Miklošičeva cesta 18/H 31-58 Krašovec F, pletenine, Kolodvorska ulica 41-a 31-54 Kregar Ivan, pasar, Zrmjskega c. 3 32-41 Krek MIha dr, advokat, Miklošičeva cesta 21 29-12 Kroselj Ivan, trgovec, dmartinska cesta 15 38-71 Kunovar Fran, ksjrmosek, Sv. Krit 27-87 Kunschitz Avgust, Masarykova c 22-13 Lavrič Jos, Kolodvorska ulica 41-a 31-54 Lazar J. M, Rimska cesta 21-a 27-43 Lenarčič Mfian ing, Tavčarjeva Ulica 12/1 38-68 Lenard Srečko, Masarvkova cesta 7/H 82-14 »Ljubljanski Sokol, Narodni dom, Bleiweisova cesta 32-74 Lovsko društvo, slovensko, Komen- skega ulica 30-59 i »Lux< d. z o. z, Miklošičeva c. 34 22-25 i Manjšinski institut, Dvorakova ulica 6/n 33-81 Marčaa Andrej, mesar. Rimska cesta 21 34-05 Marinko Ivo. Cesta- v Rožno dolino 10 23-70 Marn Fran, Rožna ulica 9 27-39 Masle Gregor, Rožna ulica 17 27-76 Medved Joeko, Pot na Rožnik 2 21-31 Menard Luka, Dalmatinova ulica 10/n 84-49 Mesar Jote, arhitekt, Dvorakova ulica 6 33-14 Miklavc Franc ing, Trstenjakova ulica 12 31-08 Miličič Ivo dr. Cesta na Rožnik 18 34-46 »Mladika«, gospod, šola in internat, Subičeva uHca 9 32-26 Mlakar Mirko, Slomškova ulica 11 29-47 Močnik Josip ing. Domobranska cesta 21 30-36 »Modra ptica«, založba, Rimska cesta 3 31-63 Mokronoška tovarna usnja, Dunajska cesta 31 30-96 Mušič Vlado ing. arh. Za Bežigradom 12 31-04 Nabavi jalna zadruga uslužbencev drž. žel, Mahničeva ulica 7 22-41 Novotnv Teodor, Masarvkova cesta (FriSkovec) 34-14 Ocvirk Frane, mesar. Poljanska cesta 77 31-76 Omahen J. ing. arh. Kolodvorska ulica 28/TI 34-22 Osojnik Josip, Slomškova ulica 7 32-70 Pahole Ivan, Fužine 14 31-89 Pauschin Alojzij, steklarstvo, Wol- fova ulica 6 31-96 Pečjak Gregor dr, Florjanska ulica 18 26-65 Pečnikar Josip, prevozništvo, Dolenjska cesta 96 33-96 autopodjetje, Hradeckega vas 2 33-86 Philips, trgovačko a. d. Dunajska cesta 1 33-49 Pirkmajer Otmar dr. Breg 20 20-63 Pokopališka uprava Sv. Križ 34-24 Polič Mirko, ravnatelj opere, Stari trg 28 26-84 Poljšak Tone, Aleksandrova c 5 30-66 Pošta Ljubljana 6, Rimska cesta 31 30-76 Pošta Vič 33-98 Poštna direkcija: Obči odsek, šef 30-18 administrativni referat 31-05 Poštni odsek, postni referat 30-83 prometna sekcija 28-96 Računsko-ekonomski odsek, šef 33-17 likvidatura 33-16 knjigovodstvo 31-38 Matjašič Miroslav — Kurbus Bogdan dr. 30-16 Mesna kontrola 30-53 Pomožni urad 31-37 Telegrafsko telefonska delavnica 32-18 Praprotnik Franc, mizarstvo, Aleše včeva ulica 23-32 Prelesnik Jože, Janševa ulica 33-89 Prelovšek Matko ing. Zamikava uHca 11 33-26 Prepeluh Albin, Breg 10/II 32-39 Puher Sr. dr, Gregorčičeva ul. 32 20-70 Pust Bogomir ing. arh. Streliška ulica 33 20-25 Pust Franc, Pred Škofijo 20/1 28-04 »Putnik« d. d, biljetarna v hotelu Miklič, Masarvkova cesta 14 33-84 Radovan Franjo, zobotehnik, Celovška cesta 14 21-12 Rafinerija dragih kovin, Ilirska ul. 23-60 Ranzinger R, Masarvkova cesta 31-60 Rasberger A, gramofoni, Miklošičeva cesta 34 33-83 stanovanje, Na stolbi 8 31-85 Ražem Joahim dr, advokat, Tavčarjeva ulica 6 34-32 Rebernik Fr, pleskarstvo, Komen- skega ulica 22 31-77 Reihl Rudolf, pralnica in likalnica, Mestni trg 8 34-93 Resman F., trgovina, Florjanska ulica 22 27-31 Robežnik Uršula, trgovina in gostilna, Vič 70 31-30 Roblek Kari, Trubarjeva ulica 2/n 28-91 Rojina Franc, kolarstvo, Zg. Šiška 27-78 Rozman L, tehtničar, Pred Prula- mi 29-97 (Konec seznama priobčimo prihodnjič.) Odstrani eni telefoni v Ljubljani Agrarna direkcija Arhar Anton. Kolodvorska ulica 38 Arko Stanko, živinozdravnik, Kers» nokova ulica 5 Barešič V. M., prodaja Chevrolet avtomobilov. Dunajska četa 12 Bolaffk) in sinova. Kralja Petra trg 2 Bulovec Anton, odvetnik. Tavčar* jeva ulica 6 Čeme Ivan dr., gospodarska pisar« na, Miklošičeva cesta 6 Drufovka Rudolf, stanovanje, Kre» kov trg 10 Fabiani Miroslav (»Mrirfa«, d. z o. z.), Dalmatinova ul. 5 Jančar Ivan, trgovina in izdelovanje barv, Vidovdanska ceste 14 Jerič Josip dr, odvetnik, Dalmafi« nova uHca 3 KoŠenina Ivan, mesarije, Kolodvor* ska ulica 6 Lavreočič & Co, trgovina z lesom Dunajska cesta 47 Marmšek Ivan, konjska mesarija. Prečna ulica 6 Marjan Lujo. Fužine Menjalnica Reicher & Turk, Presen nova ulica 44—46 Miheičič Ivan, konc. elektrotehn. podjetje, Lepi pot 12 »Mirte«, d. z o. z, (Fabiani), Dal« matmova uHca 5 Ogorelec Ivan & Co, ekspert lesa, Selenburgova nL 7 Premteflc Brane, Poljanska ceste 7 Premelč J., apeciam« veletrgovina svilenih in volnenih robcev, Tav* carjeva oUca 2 Reacher in Turk, menjalnica, Pre- Ribarič Miho, Mestni trg 8/H Rosmana & Tschurn, Sv. Petra na* *> 1 Royal Mail Line, izšeljeniska pisar* na, Kolodvorska nL 25 Slokan Ivan, gradbeno podjetje, Studen to vska ulica 7 22*06 30*81 28=75 22*92 24*53 34*32 30*37 21*77 34*12 32*71 20-19 28*78 25*79 30*78 35*45 25*98 31*37 34*12 32*13 J*l*UO 27*26 34*93 29*28 30*20 Doma in v vrtu in na cesti, pri izletu dobri in poceni platneni čevlji „VIKTORIA s šivaniml gumi podplati it DETALJNE CENE PO PARU: Številke 24-27. 26-34. 35-41. 42-46 Dinar30-35-50-60- Dobijo se v vseh trgovinah cevtiev. Na veliko pri Palma Zagreb, postal Diedei 226 Ugodna fazona, elastična hoja i Sive. bele In črne za Snlranje In no špango. DomaČi Izdeltk. Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM PASSIN G Štele Pavel d. z o. z. trgovina z au» tomobili, motorji in kolesi, gara* že, Kapiteljska ulica 3 29*42 »Sveta vojska«, brezalkoholna or* ganizacija, Komensekga ul. 17 33*51 Tornago Ivan ing., gradbeno pod* jetje, Poljanska cesta 12 33*87 »Universal«, trg. m ind. d. d., Kre* kov trg 10/1 34*S4 »Vijak« d. z o. z., tovarna za izo* latorske itd. 25*88 Vila Mejač, Cesta na Rožnik 1 22*86 »Vdnea«, veletrgovina z vinom in spiriruoznhni itd. 25*18 Vrečko Fran, dipl. ing., d. z o. z., Gosposvetska cesta 12 27*51 Zgradba Vuajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta 31*32 Zidar Josip, predprodaja železni* ških kart itd. 27*59 Zidar Joško stanovanje, Dunajska cesta 31/II 27*69 Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c 14 Iz gledališke pisarne DRAMA Prihodnja dramska predstava bo v soboto dne 6. t. m. Vprizori se Schnitzler* jeva groteska Zeleni kakaduj in Tolstega drama On je vsega kriv, za abonma re# da C. Frank ova drama »Vzrok« se vprizori prvič na našem odru 9. t. m. ob 8. uri zve* čer. Pisatelja smatrajo danes za enega naj# m :rkantnejših osebnosti nemške odnosno evropske leterature. ki je kakor Dostojev* ski. grozoten in jasnoviden ▼ razkrivanju temnih prepadov človeške duševnosti in ki z mojstrsko roko obravnava problem vzro* ka in krivde zločinstva. Glavno vlogo mo* rilca igra g. Kralj, učitelja g. Skrbinšek, zagovornika g. Debevc, morilčevo mater ga. Maria Vera, gospodinjo ga. Medvedo* va kot gost. Režijo ima g. Ciril Debevec. va kot gost. Režijo ima g. Ciril Debevc. OPERA Zadnje gostovanje Marija Šimenca. Kot stari židovski zlatar Eleazar, v veliki partiji, ki jo smatrajo le posebno sposobni tenorja za paradno, nastopi jutri naš stalni operni gost Marij Šimenc zadnjič v pote* kajoči sezoni Haievvjeva velika dramat* ska opera »Židovka« je po svoji melodič* nosti. efektni instrumentaciji, živahnem, izredno pestrem dejanju ena najlepših oper, kar smo jih čuli letos. Gosp. Šimenc je v nji brtl}iraj in žel največje vsesplošno priznanje. Kaže vso svojo glasovno, dra, matsko silo m je po maski in igri izredno učinkovit. Poleg njega nastopa v veliki na« slovni partiji naša že popularna pevka ga. Gjungjenac • GaveJlova, umetnica, ki ved« no glasovno m igralski enako imponira. Nadejamo ae zato, da bo jutri zopet pol« na naša opera. Kdor ljubi veliko pevsko umetnost, naj nikar ne izostane! Mnogi so se zadnjič pritoževali, da so bili na »2i« dovko* in nase goste premalo opozorjeni. Dmes jih torej opozarjamo: »Židovka« je prvovrstna operna predstava, ga. Gavellova in g. Šimenc sta res odlična in vrhu tega morda Šimenca daljše 'časa ne bo k nam, ker je za bodeče vezan kot 61 al ni gost na Beograd. G. Dre vi se ponovi Wagnerjeva opera Večni mornar z g. Primožičem v naslovni partiji. Sen to poje ga. Thierrvjeva, Dalan* da g. Križaj, Erika g. Marčec, Krmilarja g. Mohorič itd. Dirigent dr. Švara. Predstava se vrši za abonma reda E. Jutri 4. t. m. se izvaja izvrstno uspe* la opera »Židinja« z go Zlato Gjungjenac« Gavellovo v naslovni partiji. Eleazarja sta* rerga Žida poje g. Šimenc, ki je dosegel pred dnevi s to prvovrstno kreacijo popolen uspeh. Predstava se vrši izven abonma. Svetozar Banovec priljubljeni 'eno* rist, ki 6e je pravkar vrnil iz Amerike, na« stopi v nedeljo v naši operi v naslovni par« ti ji opere »Hoffmannove pripovedke«. Koledar. Danes: Sreda, 3. junija 1931, katoličani: Klotilda, pravoslavni: 21. maja, Radoslava. Jutri: Četrtek, 4. junija 1931, katoličani: Telovo. pravoslavni: 22. maja. Dika. Dananšnje prireditve. Drama: zaprto. Opera: Večni mornar E. Kino Matica: Lažni feldmaršal. Kino Ideal: Krvava aTena (Rodolfo Va« lentino). Umetnostna razstava na velesejmu. Prireditve na praznik. Drama: zaprto. Opera: Židinja. Kina Matica: Lažni feldmaršal. Kino Ideal: Po viharju. Umetnosta razstava na velesejmu. Javna telovadba Ljubljanskega Sokola ob 16. v Tivoliju. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg, KuraVt, Gosposvetska cesta. Jutri (četrtek): Tmkoczv, Mestni trg. Ramor, Miklošičeva cesta. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. IZ* Iz Celja —c Izlet na Brezje - Bled. Kdor si hoče poceni r>gledati našo divno Gorenjsko in poslušati lepo slovensko pesem, naj se pridruži izletnikom iz CeHa na Brezje-Bled 13. t. m. Izkaznice dobite v Celju pri profesorju Pavlicu. Le do 8. junija sprejemamo prijave, zato ne odlašajte. —c Brivnlce na Telovo. Jutri bodo briv-nice v Celju in okolici ves dan zaprte, na kar se opozarja p. t. občinstvo. .—c K poročilu o uspehu umetniške razstave v Celju, objavljenem v sobotni številki »Slov. Naroda«, sporočamo mal popravek. Jakopičevega načrta za vežo mestne hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani n-; kupila Celjska posojilnica, temveč Mestna hranilnica v Celju. KINO IDEAL Jutri premiera ob najnižjih ljudskih cenah J.—, 5.—f 8.— Din Po viharju V glavni vlogi Aftl« fksther Predstave jutri ob S., pol 5. 6., pol 8. in 9. uri. Ste*. 123 >SL0VEN8KI N A R O D«, dne S. Junija 1981 Stran i Psica doji mladi mački Narava je čudodelna in materinska ljubezen premaga Kako se imajo žrvafl rade med seboj, čeprav se navadno sovražijo, vidimo tudi na naši sliki. Pomagajo si v nesreči... mi gospodje stvarstva, imamo pa neumrjočo dušo. JZ g. Ernestu Cigoju v Langusovi ulici 19 so prinesli otroci dve maH muci ki, že popolnoma izstradani. Njuno mamico je nekdo ubil, da sta mu-ciki ostali siroti. Pri hiši imajo pa tudi lepo ovčarsko psico, staro 5 let, ki je imela že dvakrat mlade, enkrat 9 in enkrat 10. že dve leti se Tedi ni veselila družinskega blagoslova Ko je zagledala dobra mama živalici, ki so ji vzeli vse kužke, so se ji zasmilile sirote mucike. Pričela jm je lizati in Cigo jeva družina je ostrmela, ko ju je tudi nasitila. Mucike so si naglo opomogle in postale zopet živahne, pričele so se igrati in skakati okrog. Dobra redni ca se pa za svoje posinovljenke boji in skoči takoj za njima ter ju vjame in v gobcu skrit v svojo kolibo. Se bolj divje bra- ni živalici, kakor je branila svoje lastne otroke, da nikogar tujega ne pusti blizu. Vsakdo se čudi, kako je mogoče, da je psica po dveh letih zopet dobila mleko. Narava je čudodelna in materinska ljubezen premaga vse. Kakor čujemo, bomo videli redko družino tudi na velesejmu ob paviljonu E, kjer njen lastnik g. Cigoj prodaja pri tvrdki Koler najlepše punčke v veselje naših otrok. V kavalirja zaljubljena levinja Zanimiva menežarifa veleposestnika Veberiča iz Sent Vida na Koroškem na velesejmu JUjftJMhljana, 3. junija, Iddbtjančani si šepetaoo in (pripovedujejo tudi glasno največjo senzacijo letoš-noega veleee&na. Seveda je ddrektor dr. Dular zraven, ki se v njegovi slavi visak trenutek porodi kaka nova misel. Viseč je elegantni gospod damam, starim in mlađim, sedaj se (pa je v njega zaljubila še levtnja. Tskorekoč zatelebana je v sag mu je pokoma m Je pouflfcaa, prismojena lepotica. Zavrtelo bilo treba bati. Ko se vrne s sprehoda in jo zopet zapro v kletko, je vedno otožna in se dolgo ne amend za dvorjenje zaljubljenega Lampa, samo otožno gloda za svojim dobrotnikom in prijateljem. Potolaži jo le gospodar g. Veberič, ki so mu vtse živali prafv po človeško — ali še bolj — vdane in ga pozdravljajo ob prihodu vedno z naj-bmmejšran veseljem, poljuibov m objemov levmje se pa komaj ubrani, čeprav je gospod Veberič močan korenjak, če se gospo- ae je v stota lepi kraflfrrf pu0Qa gozdnim hudičem« mandrilom. Ime je drilu Lump. Ne vemo, ali je Larnip tudi zaijuibljen v kraljico B«nxi, je pa pravi njen paž. Vedno jo boža in se stiska k njej, odpira ji strašno žrelo m treni ji zobe, opravlja pa todi šntšmuejše posle, kar pri živalih pomeni lov na bolhe, če mu daste rezino Adria, paž realno lepo razdeli in oliže čokolado, niblate pa stlači levmjl v gobec. Neznansko je tjmbosumen na jazbečarja in ga vedno odganja od levlnje. Včeraj je ravnatelj dr. Dular prinesel svoji vdani prijateljici veliko kost O, koltfko je imel Lump opraviti, ko je odgamj-al jazbečarja ki požrešno lisico. Ko je pa Bauri oglodala kost, da ni niti dišala več po mesu, še vedno ni Lump prtvosčM gole kosti svojim tovarišem. Stisnil jo je pod patBduho in jo vse popoldne nosil po jogonnjifo delih kletke, da bi se todi jaribečar in lisica ne posladkala z njo. Ko je Bauxi prvič videla g. direktorja, je Mla takoj prijazna z njim, saj je todi on športnik in največjn prijatelj živali, kn zna postopati z njimi. V treh dneh se je tako sprijaznila z njim, da gre po velesajma % ofim na sprehod, ne da se je M dar poigra s kako drugo živaljo, ljubosumna Bauzi le milo joka Prva žival, ki si jo je nabavil g. Ve-bertč, je pa kapitalni pavijan. 6 let je že star in torej že v letih ter zelo čemeren, dostojanstven gospod. Krasen, siv kožuh ima, njegova zadnja plat pa žari kot jutranja zarja, če mirno govorite z njdm, je prijazen in vam prav rad da roko, a gorje, če neolikano zakričite nad njim »šuster!« Divjati začne po kletki in jo premetavati, da komaj ostane na svojem podstavku. Snooi sem se mai predstavil tudi jaz in nekako od zgoraj dol mi je dal roko. čeprav je velik gospod, vendar je mojo roko uma-j zal. Milo eem mu očital, da tako ne gre, in mu pokazal svojo umazano roko in jo brisal z robcem, V zadregi me je pogledal po strani, pfjauii na svojo črno roko in jo naglo ter temeljito o/brisal ob svojem gostem kožuhu. Pogledal jo je od vseh strani, potem jo pa zopet pomolil iz kletke ter jo pokazal zgoraj in spodaj, da je čista, in prav krepko stćsnil mojo roko. Pavijanov sosed je 7 mesecev star lev, ki živi v kletki skupaj z lepim hrtom in malo opico. Leže kar na kupu, kakor bi zaspali otroci. Velikanska kača — boa constrictor — ima za družbo male želve in pa lepega golob čk a, ki jih njene sorodmice Žro, ona pa svojemu prijatelju ne stori nič zalega, čeprav golobček večkrat kljune po njenem bliskovitem jezičku. Srčkana družba so tudi mlada lisička, krasna domača mačka, ki je bila na Dunaju na razstavi nagrajena, m pa ljubek svilnati pinč. Mmogo večja mačka se le igra s svojim kodrastim prijateljem, požre mm pa sproti todrt vse slaščice, ki mu jih prinašajo gledalci. Za ljubitelje mačk je pa v m en ež ariji tudi nenavadno presenečenje. Namreč prekrasna velikanska perzijska mačka z dolgo svilnato modrlkastosfvo dlako. Odlikovana je s prvo nagrado. Še redkejša kot ta dragocena žival je pa močna uralska mačka, a posebna redkost je tudi bela angorska mačka, ki ima eno oko lepo rdeče, drugo pa sinje kakor potočnica. Kdor hoče videti moč ljubezni pri vugo-ji, naj si torej ogleda to zbirko, zlasti pa krasno prijateljico g. dr. Dularja. Kratek izprehod SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Vsako leto vidimo med Ljubljana, 3. junija. Malo sicer nagaja dež, pa je ve« lesejem vendar ves čas poln, da si ljudje v največji gneči ogledujejo najraznovrst* nejše stvari. Ne vem, če pri tem ogledovanju ljudje tudi pomislijo, kakšen pomen ima velese* jem za napredek naše banovine m za našo gospodarsko samostojnost. Če gremo od tvrdke do tvrdke vsako leto, opažamo veda no več novih domačih imen; ne samo manj« ša nova podjetja, temveč tudi velike to« varne nastajajo in se z uspehom kosajo s tujimi fabrikati. Vel esejem je torej nap močnejša izpodbuda naše mlačne zelo mas le podjetnosti in največje orožje proti k on* servatrvnosti, zlasti pa proti mnenju, da je tuje blago več vredno m boljše kakor do* mače. Ta prekoristni vpKv velesejma se zlasti vidi na stalni razstavi pohištva, ki je že popolnoma izpodrinilo tuje blago, saj je nase domače pohištvo zaradi svojih lepih najmodernejših obMk po načrtih naših naj* boljšm arhitektov, prav tako pa zaradi v resnici mojstrske m solidne izdelave popoU noma zmožno najmočnejše konkurence. Ker so naše domače mobilje tudi znatno cenejše od uvoženih, se je sloves naših mi* zarjev razširil po vsej državi tako, da so vseh večjih naročfl deležni naši rojaki. Nov na razstavi je Lantooš iz Wolfove ulice, ki razstavlja prekrasno spamo sobo iz svH* nate afriške breze s temnimi nogami. Pre* nežno gnezdeče za mi a d parček je oprem* Ijeno tudi z apartnimi biazdwicanri in naj* modernejše poslikano. OdBcna je ^udi damska spalnica žz redko lepe orehovine, ki jo je izdelal Fran Vreček iz Št. Vida po načrtih slikarja g. A. Kosa res mojstrsko. Silno elegantna je tudi orehova jedilna so* ba znane tovarne Antona Zaiokarja iz §t. Vida, kjer naj si oMskovaksi velesejma zlasti ogledajo čudovito lepo miizo, prav elegantna je pa tudi njegova spalna soba žz ornamentalno porabljenega rožnega lesa z divanom posebno apartn-ih barv. Pozor* nost vzbujajo tudi stružene vaze in pod* stavki ter druga drobnarija ki jo je raz* stavil Viktor Lovrenčič iz Zalokarjeve uM* ce. Brez teh stvari si modernega stanova* nja več misliti ne moremo. Sploh, vsa raz* stava pohištva nam predočuje višek mizar* ske obrti, ki se upravičeno imenuje umet* nostna. A tudi v drugih paviljonih vidimo mno* go razveseljivega. Pričnimo takoj na desni strani pri paviljonu H. Največ je v njem pletenin najrazličnejših tvrdk. Stroka se je v kratkem času zlasti na Gorenjskem in v Ljubljani razvila v pomembno industrijo in deloma tudi v največjo hdšno obrt. Ker izdelki, kar se tiče mode in kvalitete, ne i zaostajajo za import i ranim blagom, se ple* j talna industrija tudi rentira in obvladuje I naš trg. j Takoj ob vhodu imamo razstavljene j plošče Homokord, ki jrh še ne izdelujemo ; doma, in pa primeroma poceni hladilne j stroje Semperfrigide nemškega izdelka, j Teh praktičnih naprav rabimo zlasti za povzdigo prometa s tujci silno mnogo po* sobno ob morju. V paviljonu G imamo pa razsvetljene podobne aparate ameriške fir* me Frigidaire in poleg njih hladilne omare s temi aparati, ki so pa že domačega iz* delka. Mnogo Frigidadrev je pri nas že pro* danih in so jih natvavili OUZD za toplice v Laškem, posebno pa razni higijenski zavo* di in hoteli. Počasi torej tudi na tem polju napredujemo rn marsrkaka vsota bo ostala doma tudi že pri izdelovanju hladibrih omar z vdelanimi aparati. Prej smo po naših trgovinah videli le tuje reprodukcije, sedaj pa trgovina z umetninami A. Kos z Mestnega trg razstav* Ija tudi originale naših najboljših umetni* kov ter razpeča več umetnin, kakor prej umetniške razstave in umetniki sami. Tvrdka A. Prelog z Marijinega trga ima prav vse, kar rabi res moderna pisarna, j Ludvik Baraga iz Selemburgovc ulice pa najboljše registrirane balgajne, šivalne in pisalne stroje ter druge izdelke fine mehanike. Nadalje razstavlja Josip Pete* line razstavlja najnovejše pletiine stroje, kolesa itn šivalne ter pisarne stroje najelo* vitejših znamk, Legat Ivan iz Prešernove ulice je pa že znan specijalist za računske in pisalne stroje. Pri Adjimanu se človek ne more nagledati krasnih pristnih perzdj* skih preprog, kd se izpremdnjajo v vseh barvnih harmonijah. Lepo kolorirana Židovka pod nemškim napisom pravi, da njeno blago šele pride, vendar pa ljudje prav pridno kupujejo ste« klene koralde. Največjo izbiro najrazftič* nejše posode in porcelana za kuhinjo je raz* stavila tvrdka Bogdan ŽHftč z Dunajske ce* ste. Naše gospodinje najdejo tu vse mogo* če praktične aparate za gospodinjstvo in tudi prav lepe vaze za cvetlice iz češke fa* janee. Krasne DoMnarjeve Idekrjane čipke iz Poljanske doline so zopet na velesejmu, a Dofcnar se pritožuje, da je slaba kupčija, ker naše dame še vedno mislijo, da je tuje blago lepše, čeprav klekljanih čipk zek> mnogo pošljemo v inozemstvo, kjer jm naj* elegantnejša gospoda nad vse hvali in tudi kupuje. Dalje je v tem paviljonu pravi sladki kot okrog vrtečega se -jajca na kroz* niku jajnin. Pekatete, ki jah ogromni pete* Kn tako ponosno ogleduje. Torej tudi iz« vrsten domači izdelek m zato upravičeno konkurence zmožen. Od tega renomiranoga domačega pod let ja naj bi se firme učile, kaj je reklama rn kakšna naj bo, da bo res uspešna in učinkovita. Prav veseli smo pa tudi izvrstnih slaščic m keksov tovarne Pauer, ki je z uspehom izrinila tujo konku* renco in si osvojila trg po vsej državi, da | st more graditi noro veflko torama. 1 po velesejmu več domačih imen Znamenje, da se dviga tujski promet in da uživamo vedno več slaščic, je splošen napredek te industrije. Odlične bonbone in čokolado razstavlja tvrdka Sana iz Hoč pri Mariboru in tudi A. Kern iz Kranja ima prav dobro blago, iz Zagreba je pa prišel g. Vitek s svojimi delikatnimi pre* sticami. Njega poznamo že z Vrhnike, še bolj pa njegovo soprogo, ki je sestra g. dr. Verčona.. Podjetni Čeh, ki skrbi za prija* tel je piva v svojimi presticami, je tudi iz* umdtelj in pravkar je ministrstvu predlo* žil svoj izum, kako bi bilo mogoče peči mnogo cenejši kruh. kakor je dosedanji. Domača firma Fructus razstavlja seveda Weokove aparate za konserviranje sadja ki so pa najboljši in n ep rek osi javi med vsemi podobnimi pripravami. Zadovoljiva prodaja aparatov in tudi znamenje, kako bujno napreduje naše sadjarstvo in smisel za zdravo hrano. Jugobrazil daje pokušati svojo dišečo kavo, a v tem sladkem kotu seveda tudi ne sme manjkati naših slavnih kranjskih klobas, ki jih izdeluje občinski svetovalec g. Miroslav Urbas v Slomškovi uKci, Pri trapistih iz Rajhenburga prav iz* datno pokušajo gurmani najfinejše likerje m čokolado, nasproti pa zapeljuje pristna Španjolka gospode s pristnimi španskimi vini. Ker ne znamo nemški, ne vemo, če so ta vina res iz Sani je, še manj pa za Spanjorko, ki je še vse premalo pristna. Španskim vinom prav uspešno konkurira pikantni slavonski bermet in tudi naše do* mače veGko podjetje Dalma ima vedno poki o gostov, da se človek komaj prerije skozi gnečo. Čisto v redu je, da stoje pred paviljo* nom s črko G prodajalci z najkrepkejškn grlom, ki zabavajo z najrazličnejšimi epo* halrrimi iznajdbami vse občinstvo. Znotraj so skoraj sami avtomobili, ki smo jih ogie* d ovali že v prešnjem paviljonu, da so ee nam sline cedile. Kakor menažerija klopo* tač ropotajo tu pisalni stroji, da bi se člo* vek najpreje obesil na vrvi iz tovarne mo* tvoza in vrvarne na Grosupljem Ta inou* strija ima pa prav važno in tudi presenet* Ifivo zaslugo, saj je zaradi nje dobila po* krajina od Grosuplja pa dalje doli po Do* lenjskem prekrasno izpopolnitev. Kamor pogledaš, cvete zopet lan, kakor bi bili na prijazne gričke prišite svilene krpe po* mladnega neba. Elektroindustrija razvese* ljuje našo estetsko potrebo s prekrasnimi svetilkami, uho pa z radio * aparati Tele* funken in SW, a reprezentanca švedskih tovarn nas pa pouči, da so slavne Ahaci* čeve kose iz Tržiča napravljene iz pravega švedskega jekla. Torej povsod domač na* predek. Kar se tiče umetnih gnojil, nam jih tudi ni več treba uvažati, saj ji(h nam dosti iz* delajo tovarne dušika v Rušah in pa tovar* na kemičnih izdelkov v Hrastniku. Da ni* smo na polju težke železne industrije zad* nji, nam dokazujeta Kranjska industrijska družba z Jesenic in pa firma Westen iz Celja, ki je z jeseniškimi tovarnami k sreči v najbližji zvezi. Celjska tovarna razstav* lja svojo svetovno znano emajlirano poso* do v največji izberi. V teh ogromnih pod* jetjib gotovo rabijo za knjigovodstvo le iz* delke Kartoteke. Pred paviljonom cvete krasna roža iz Jeruzalema, ki pa madžarski vzdiha: »Se* remt tem«, kakor tudi njene rože niso iz Jeruzalema, temveč se imenujejo jerihon* ske in so doma iz Amerike. V paviljonu F so razne tuje firme raz* stavile najrazličnejše stroje, zlasti za lesno industrijo, a naše Strojne tovarne in livar* ne so pokazale, da lahko večino teh stro* jev kupimo tudi doma, saj je razstavila pred paviljonom impozantno turbino Fran* cis, za naše gasilce pa izdekrje odlične :ao* tome brizgam«. Domač izdelek so tudi kotli za kuhanje žganja, razna posoda iz aluminija in okusni servisi za turško kavo ter drugo kovinsko galanterijo, ki ga izde* luje ljubljanska tvrdka Josip Otorepec prav tako solidno in lepo, kakor inozemci. V paviljonu M so najrazHčnejše tkani* ne, koncema Koste Hača sinov, tovarn iz Kranja, koci tvrdke Peter Majddč iz Celja, vrvarski izdelki Josipa Adamiča iz Dom; žal, razno perilo in pletenine ter drugo doma izdelano tekstilno blago. V paviij. N zopet vidimo, kako silno se je povzdignila naša in* dustrija čevljev in usnja. Omenjamo samo tvrdke: Jara podjetnega gospoda Razbor* ška iz Tržiča, čevljarske stroje Josipa Veigla iz Maribora, Seunigove čevljarske klince iz Tacna ter praktične kovčke F. Zorna iz Ljubljane, dominira jo pa seveda tovarne čevljev Peko. Prav elegantno je razstavila razne kozmetične predmete in parfumerije drogerija Gregorič, zunaj ima pa velik paviljon s čevlji tovarnar Preše* ren iz Kranja, ki je pokazal tudi z grafi* koni, kako se tovarna veča, cene čevljev pa padajo, kar je seveda za vse gledalce prav razveseljivo. V paviljonu N razstav« lja tudi tovarna kož Jaktl svoje usnjarske izdelke in prvič se je pa pojavila mokro* noska tovarna usnja s svojimi izvrstnimi podplati. Usnjarna je bila ustanovljena že pred 103 leti, lani je pa firma Franc Penca dobila novo ime, podjetje je bilo pa pre* urejeno z najmodernejšimi stroji in tudi povečano. Novemu vodstvu se je posrečilo dvigniti kvaMteto in kljub slabi konjuktu* ri razširiti svoj delokrog tako, da danes z lahkoto plasira ves svoj izdelek samo v banovini in ji ni treba iskati odjemalcev na tujem. Združene papirnice Vevče*Med* vode*Goričane smo opisali že lani, a tudi letos si bo vsak z zanimanjem ogledal njih razstavo, ka nas pouči, da naš papir gre celo v daljne prekmorske dežele. Domača firma I. Bonač sm preseneča z izdelki svo* Je renomirane tovarne, ki tU je uspelo n« KOLI Nf K A TVORNICA CIKORIJE LJUBLJANA OG umna ftt aefropa elCcIftfsIco (cava ! riniti inozemsko Wago, ker ima pač naj. nižje cene in prvovrstno kvaliteto. Zunaj je seveda poteo koristnega in le* pega, a za danes omenimo res specijalno razstavo koles m ogromno izbiro otroških vozičkov naše renomirane tvrdke Tribuna* Bat jed in pa tisti res sijajno aranžirani so* di in sodčki naše starodavne sodarske de* lavnioe Frana Repica iz Trnovega. Moistr* skj izdelki res, a aranžma vzbuja upr:*v estetski užitek. Prihodnjič pa gremo se mak> okrog in pogleda* srake v umetnostno razstavo. Zlata poroka neznanega junaka Ljubljana, S. junija. Kadar bomo (postavijaM spoanentk neznanemu junaku našega preporoda m rta-fifti nacrjonalnih bojev, bo pod tem spomenikom ležalo Izstradano trupetee kateregakoli soiicitatorja, učitelja ali pa skromnega k anglista t aga ati oaoega aopervatoc«rc in ob gromov rtom klicanju saa&soetarraA rodoljubov Tavčarjevega Časa je nosil vse delo agitatorja, borca, zapisnikarja, ta&ri*-ka, igralca, dopisnika Irsitov, sploh prav vse je napravil, kjer je bDo treftm prijeti za desk) v politiki in čitamiean, naš msafll uradnik. Gospodje advokartli, aJravarifcii m župniki so biHi predtsedn9cri fcrtaifenAc, njih delovna in neplačani hthupoi pa so#teftatorj( 4n učitelji. Tak neznan junak slavi jutri svojo ?ilat< poroko. Pozna ga vsa gospoda v brežiškem okraju in tam okrog Radovljice kakor tndt v Ljubljani, vsi kmetje teh krajev ga imajo pa radi, ker je skromni moMcek bffl vedno prijazen z njimi, da so m« lahko potožili svoje nadloge. H i nko Lavrenčak je bil rojen leta 1867 v Brežicah. Tudi njegov oče je bfi tak neanan junak, saj je bil kancltet. Ljudsko šolo je Hmko napraviJ doma, potem je pa bil na gimnaofji v Cerjn. Ker je očetu zmanjkalo za studiranje svojega sina je taientiraini dijak vstopil v pdsamo dr. Bizjaka v Brežicah, kjer je bol do leta 1890, ko se je s svojim šefom preseri-l v Radovljico. Tam je bil pozneje pri dr. V U tajni, leta 1906 je pa Lavrenčak s svojo veliko družino prišel k dr. VaJen-tinu Krisperju v Ljubljano. Vedno je bil desna roka svojemu šefiu in vesten ter zanesljiv pomočnik je bil tudi dr. Tomtnsku, ki je prevzel prvotno dr. Krisperjevo pisarno. Ko je pred dvema letoma g. Lavrenčak ribolel, je stopil v res zasluženi pokoj. še mlad se je Lavrenčak oženil 5. junija 1881. z gdč. Ano Remweber iiz Gradca. Bila mu je vedno zvesta družica in se brigala le za vzgojo otrok, ki m« jih je poklonila sedem, od katerih je danes živih še pet. Najstarejša Ana je soproga vifc. davčnega upravitelja Bruifacha, njegov edini sim Vilko je naš simpatični državni pravdnik, ga. Bla ima za moža trgovskega zastopnika . Grbca, ga. Mdci je soproga artiljerijskega podpolkovnika Benigarja v Smederevski Palanki, najmlajša Berta je pa poročena z mladim g. Komom, ki je pro-kurist v ugledni Grmi svojega očeta Teodorja Koma na Poljanski cesti. Kako si je morala mama Ana pri trgovati in kako umetno je mora gospodinjiti, da je svoje otroke preživela in dala tudi Šolati iz Radovljice v Ljubljano, lahko cenijo le oni, ki so imeli sami take skrbi. Da štejemo jub±J«rta tudi med svoje najstarejše naročnike, ni treba niti omenjati, vsakdo pa todi ve, da so bili v tistih lepih starih časih najmarijivejši in skoraj edini dopisniki »Slovenskega Naroda« so-licitatorji ki učitelji. Ko torej jutri popoldne sede pri svojem prijatelju Poldeta Zupančiču na Ah arij evi cesti Larvrenčakova družina za mizo, da proslavi zlatoporočenca, naj jima tudi v našem imen« sporoče najiekrenejše čestitke m najtoplejšo željo za srečno m bi \ Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dne 3. junij* 1931 Stev 1>3 Dnevne vesti — Z banske uprave. V petek 5. t m. bo g. ban dr. Drago Marušič službeno zadržan. Zato ta dan ne bo sprejemal stran«; — Iznosena obleka poštnih uslužbencev. Lani v avgustu je ministrstvo izpremenilo člen 9. Pravilnika o službeni obleki poštnih, brzojavnih in telefonskih služiteliev in zvaničmkov na ta način, da poštnim nameščencem dodeljena obleka ostane ves čas državna last, ki jo morajo vrniti, kadar dobe namesto nje novo obleko isto iste vrste. S to odredbo so bili poštni uslužbenci jako oškodovani, zato so prosili ministrstvo, naj razveljavi izpremembo tako, da ostanejo v veljavi prvotna določila § °. Pravilnika o službeni obleki. Zdaj je ministrstvo njih želji ugodilo. Obenem pa opozarja ljubljansko poštno ravnateljstvo, predstojnike poštnih uradov, posebno pa še načelnike brzojavnih odsekov, naj kar najbolj pazijo na to. da uslužbenci res nosilo službeno obleko, ki mora biti čista in snažna ter takoj prijavijo vsakega uslužbenca, ki bi ne hotel nositi obleke ali ki bi svojo obleko, četudi je že iznosena, prodal. — Državne brzojavke ne smelo imeti označbe »mthio« (urgent) in zanje se ne sme zaračunavati trojna pristojbina. Odsek za mednarodno obračunavanje je opazil, da stavijo ministrstva in njih področna ob-lastva na državne mednarodne brzojavke tudi označbo »urgent« in plačajo za to na poštah trojno pristojbino. Državne brzojavke s službeno označbo »etat« imaj'o Že po čl. 5 mednarodnega brzojavnega dogovora prvenstvo pred ostalimi brzojavkami: zato se smatrajo za u u j n e in se kot take tudi odpravljajo. Nepotrebno dodana označba >unrent« povzroča ne "amo nepotrebne stroške za državno blagajno, temveč otežuje tudi delo v računskem :n v upravnem pogledu zaradi pogostih izkazov računskih napak in nepotrebnega dopisovanja, kar bi vse lahko odpalo. — Gostilničarska pivovarna v Laškem. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo ustanovitev delniške družbe z imenom >Gostilniška pivovarna d. d. Laško«. Poslovna delniška glavnica znaša 10 milijonov dinarjev in je razdeljena na 30.000 delnic po 500 Din nominalne vrednosti, ki se glase na ime in se v gotovini popolnoma vplačajo. Ta glavnica se zviša na ustanovnem občnem zboru podpisnikov delnic na 15 milijonov dinarjev ter se sme po na-daljnem sklepu občnega zbora zvišati do 25 milijonov dinarjev brez predhodne odobritve državne uprave. — Razpisana služba. OUZD razpisuje natečaj za izpopolnitev mesta referenta inženjerske stroke kategorije A položaja VI. Prošnje je treba vložiti do 17. t. m. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. maja ie bilo v dravski banovini 23 primerov tifuznih bolezni, 33 škrlatimke. 132 ošpic, 51 davice, 21 šena, 8 dušljivega kašlja, 3 nalezljivega vnetja možganov, 2 krčevite odrevenelosti m 2 otročniške vročice. — Konferenca o turizmu in hotelirstvu. Včeraj se Je pričela v Dubrovniku konferenca o turizmu in hotelirstvu na Jadranu. Trgovinsko ministrstvo zastopa na konferenci inspektor dr. Žižek. — Pospeševanje tujskega prometa. Trgovinsko ministrstvo je nakazalo banskim upravam 500.000 Din za pospeševanje tujskega prometa. — Zračna zveza Jadran - Baltik. 16. maja ie bil otvorjen zračni promet med Splitom in Zagrebom, Splitom in Beogradom ter Zagrebom in Dunajem. Proga je priključena na zračno progo poljskega Aerolota, ki vzdržuje zračni promet med Dunajem in Baltikom preko Brna, Katova rn Varšave do Gdanska. Vožnja iz Gdan-ska v Split traja po železnici dva dni in dve noči, z aeroplanom pa samo 12 ur. — Prva glavna skupščina pogodbenih poštarjev. Dne 14. t m. se bo vršil v Beogradu na poštni direkciji prvi občni zbor pokojn-inskega fonda pogodbenih poštarjev za vso Jugoslavijo. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem pogodbenim poštarjem od 12. do 20. t. m. četrtinsko vožnjo. Vse podrobnosti in navodila za ta prvi prepotrebni korak naših pridnih podeže'-skih poštarjev bo natančneje pojasnil ttfh strokovni list »Ugovorni poštar«, ki izkie v kratkem. Novi organizaciji želimo obiio sreče ;n napredka. — Otvoritev letalske proge Sušak-Split. Dne 16. t. m. bo otvorjena nova zračna zveza in sicer na progi Zagreb - Sušak -Split - Sarajevo - Beograd. V ta namen je bilo kupljeno novo veliko potniško letalo tipa »Farman« v Parizu. — Higijenska razstava v Sv. Lovrencu na Pohorju. Zdravstveni dom v Mariboru priredi v Sv. Lovrencu na Pohorju enotedensko higijensko razstavo z otvoritvijo na nedeljo 7. junija t. 1. ob 8. zjutraj v veliki dvorani Društvenega doma v Sv. Lovrencu na Pohorju. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. zvečer in sicer do vključno 13. junija. Ob pnliki prireditve razstave same se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več predavanj, katere bodo pojasnjevali razni filmi. Za obisk razstave same. kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo vse tamošnje okoličane, da v čim večjem Številu posetijo razstavo in predavanja. — Ustanovitev podružnice »Soče« na Jesenicah. Naš kraj menda še ni videl lepše manifestacije jugoslovanske misli, kot bo vzkipela na ustanovnem občnem zboru »Soče« podružnice Jesenice. Stevilnj delegati bratskih društev so že prijavnem", da bodo svojemu najmlajšemu društvu dali pobudo za uspešno delo, vzgojo in cilj in smoter delovanja. Domačini in Primorci, združite se v eno vrsto, naj ne bo razlike med nami. delavec kmet, doktor, uradnik _ svi eno — »n vsi na občni zbor »Soče« 1n v čđansrvof Pridite, da vidite Ka rva rij© svojih bratov onkraj mej. Pridite, da se učvrstimo v delu za svoje brate, k j nimajo svobode tam preko niti v cerkvi! Pridite, da se napijete domorodnosti. ki jo edino /cgnaiiec ve ceniti. Član »Soče • stane ihko vsakdo. Članarina mesečno predvi-levno 2 Din. Občni zbor se vrši 4. t. m. ob en četrt na 15. v Sokolskem domu na Jesenicah. — Triglavski dom na Kredarici bo v siu ća.u lepega vremena odprt in oskrbovan vsako soboto in nedeljo. — Pod vodstvom znanega in odličnega smučarja inž. Janše se bo vršil na Kredarici pod Triglavom 9. t. m. visokoaminski enotedenski smučarski tečaj, ako se javi najmanj 10 smučarjev, celodnevna oskrba (izdatna in dobra prehrana in -očnina) stane 80 Din. Prijave sprejema do 7. t. m. Disarna SPD v Ljubljani. Mnoge so na svetu testenine a le ene so „Jajnine". — Spored odkritja spomenika Jurija Fleišmana. V nedeljo 7. t m. bo v Ber cevem odkrit spomenik prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Fleišmanu. V informac: jo udeležencem objavljamo spored odkritja: 1. Pozdrav g. župana. 2. Združeni pevski zbori zapojo pred spomenikom Fleišmanovo »V gorenjsko oziram se skalnato stran«. 3. Slavnostni govor in odkritje spomenika. 4. Slava Fleišmanu, pojo združeni pevski zbori. 5. Poklon-itev depu-tacij. 6. »Luna sije«, pojo združeni pevski zbori. Po odkritju na veseličnem prostoru velika pevska tekma. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v mnogih je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 36.8. v SpHtu 25.3, v Sarajevu 24.5, v Skoplju 24.4, v Zagrebu 23.3, v Mariboru 21.2, v Ljubljani 20.8. Davi je kazal barometer v Liubliani 763.9 mm, temperatura je znašala 11.2. — tymor. v Resniku blizu Zagreba je bil včeraa odkrit strašen zločin. Iz Save so potegnili truplo 171etnega Rudolfa Beiza, ki je bil uslužben pri posetniku Stjepanu Bocu v Resniku in je 15. maja brez sledu izginil. Tz Zagreba je prispela policijska komisija, ki Je ugotovila, da je bil Beiz umorjen. Beiz jie imel razbito glavo in poškodbe po vsem telesu. Videti je bilo. da se je med morilcem in žrtvijo vršil srdit boj. Beiz je bil najbrž napden zjutraj, ko je nesel mleko v Zagreb. Posode z mlekom niso našli. Komisija je ugotovila, da je vrgel morilec svojo žrtev v potok in je bil najbrž prepričan, da bo voda truplo odplavila. — Žrtev avtomobilske nesreče. V soboto zvečer se je iz Sarajeva odpeljala družba izletnikov v avtomobilu na Trebe-vič. Ko so prispeli vrh Trebeviča, je avtomobil odpovedal. Šofer je takoj ustavil in ugotovil, da je popustilo sprednje levo kolo. Hotel je koto zopet napolniti z zrakom, ker je bil pa voz premalo zavrt, je začel na klancu drseti nazaj in se je prevrnil. Vsi potniki so padli iz avtomobila, ostali so pa nepoškodovarti. Tudi avtomobil se ni dosti polomil Izletniki so se vrnili v Sarajevo, kjer je pa gostilničarka Anka Trifkovič začela tožiti, da jo bofo glava. Drugi dan je umrla. Zdravniki so ugotovili, da si je prebila lobanjo in pretresla možgane. — Aretacija nevarnega vlomilca. Nedavno je bil izvršen v okrajni urad v Gla-moču pri Sarajevu drzen vlom. Vlomilec je navrtal blagajno in odnesel 170.000 Din. Orožniki so uvedli preiskavo in posrečilo se jim je vlomilca aretirati. V vasi Oštrenje ie tamošnji železniški čuvaj opazoval mladeniča, ki je zapravljal denar. Obvestil je orožnike, ki so fanta aretirali. Ugotovili so, da gre za nevarnega vlomilca Štefana Lacka i« Bjelovara, ki ie vlomil tudi v prostore tehnične fakultete v Zagrebu n je bil obsojen na trj in pol leta ječe. Pri Lacku so na§li še 107.960 Din. Vlomilec je sprva trdovratno tajil vlom, ko so mu pa na podlagi odtisov prstov dokazali, da pride samo on v poštev, se je vdal v svojo usodo. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca maja 1931 sledeče prispevke: I. Podružnice. Litija - Šmartno 155 Din; Kamnik ž. 230 Din; Stari trg fVO Din; Sv. Duh 112 Din, Slovenjigradec n. 135332 Din, Slovenjigradec ž. 1353.50 Din. Radeče 56 Din, Vransko 370 Din, Krško ž 307 Din, Novo mesto 466 Din, Gornji grad 400 Din. Ljubljana, šentp. m. 2221.67 D:r„ Ljubljana, šentp. ž., 10:974.27 Din, Ljubljana šentjakobska-trnov. 9500 Din. Lju> liana šentjakobska-trnov. ž. 9500 Dir., Ljubljana, akademska, (pokr. akad. društvo Jadran) 100 Nin; skupaj 37.200.96 Din. — II. Monslgn. Toma Zupana sklad: podru/ niča Kranj 150 Din, T. Leturjva, Maribor, za podruž. Grobelno, 150 Din: skupaj 300 Din. — III. Razni prispevki: Posojilu ca Ptuj 100 Din, posojilnica Črnomelj 100 Du, I. Klemene, Ljubljana, 100 Din, Iv. Rozman. Ljubljana, 50 Din, A. Potočnik, Ljubljana. 400 Din, De Reggi, Ljubljana, t47 Din, Jože Zupančič, Ljubljana, 100 Din, A Seliškar, Rožna dolina, 10 Din, Jos. Rudež, Tolsti vrh, 100 Dm, dr. Fran Tampuž. Kamnik, 200 Din. Kranjska industrijska družba, Jesenice, 500 Din, skupaj 1807 Din. — Vsota vseh prispevkov 39.307.96 Din. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v nailepšo izvršitev. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, z* delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane lj Deb na viški tramvajski prozi se bnžaio bob' in bolj dovršitvj. Do star* mestne mitnice so postavljene traverze in nanje so že pritrjeni ločni, od mitnice dalje pa do Škafarja na Rimski cesti stoje ob dvojnem tiru železni stebri. Pritrjevanje rosHne žice na nj« je napredovalo že do Marčanove hiše. DaHe do konca dvotirne proge pred Gradiščem so izkopane jame. v katere postavijo železne stebre že ta teden. V Gradišču kopljejo delavci cestišče za temelj cestn; železnici, na Kongresnem trgu pa polagajo tirnice. V Selenburgov. ulici je tak o rekoč vse delo končano. Tn tako bo kmalu stekel tramvaj rudi na Vič v radost ljubljanskega m predmestnega občinstva. —ri Na Tržaški cesti urejujejo že nekaj časa cestno kanalizacijo, betoniraio požiralnike in poiagaio cevi za cestne odtoke k zbiralnemu kanalu. Dostej je bila ta cesta v tem pogledu v dokaj slabem stanju, kar se je posebno poznalo ob deževju, ko je voda zastajala v velikih lužah kar na cesti in hodnikih. Tržaška cesta je državna, kanalizira jo pa mestna občina na svoje stroške. Po tramvajskm delih je ostala dokaj vegasta in kotanjasta, ker je niso mogli dovolj spianirati z lego tramvajskega tira. Promet je zaradi tega precej otež-kočen. K sreči pa bo baje tudi ta cesta tla kovana na račun kaldrminskega fonda. Tlakovali jo bodo še letos. —lj Spomini na prvega slovenskega skladatelja Jurija Fleišmana In na prvo dobo našega preporoda. V M. TiČarjevi trgovini v Šelenburgovi uhci bo jutri razstavljena slika J. Fleišmana in dve njegovi diplomi iz leta 1861. Kdor se zanima za to dobo. bo videl tudi vsa dela J. Reišmaoa: Slovensko Grlico, Grlico, dafie niegove Slovaške zdravice. Besede in Šolarskc pesmi. Priložena je tudi zadnja številka Zborov, ki ie posvečena spornimi tega slovenskega rodoljuba. Naznanjam OTVORITEV PLESA v PARK-HOTELU »TIVOLI«, ki se bo vršil v sredo dne S. Junija te v četrtek dne 4. junija 1981. Nadalje vsak četrtek, soboto In nedeljo. — Cene iste! Priporoča se 8076 SLAVKO DOLNIČAR —U Novo mladinsko igro »2aromil« vprizori v režiji proi šesta pravljični odsek Atena v operi v soboto ob 16. uri popoldne. Pisateljica Ruža Lucija Petelinova je s spretnim peresom podalo vso naravno tragiko primorskega Krasa. Izra podaja ciroku v obliki pravljičnosti mnogo resnice, ki zamorejo v domoljubnem in nri-rodoljubneTT: pogiedu obogatiti njegov •» dušo. 28! Ij Olajšate sf delo pri knjigovodstvu z Agrippo, najmodernejšo kartoteko v obiik: knjige. Nanovo vpeliane kartoteke se It prenavljajo v ta novi, praktični sistem. Ne rabite nobenih dragih predalov m omar Naj sigurne j ša in hitra kontrola. Oglejte si Agrippo na velesejmu paviljon H, koia 313. — Zastopstvo Agrrppe M. "Hčar, Šelev.-burgova ulica 1. 278-n —lj Društvo učiteljic v Ljubljani vabi vse svoje članice k izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 14. t m. ob pol 10. urj v L mestni dekliški osnovni Soli v Ljubljani (Šentjakobska šola). —lj Delegati Udruženja rezer. oficirjev in bojevnikov, ki potujejo v Francijo na povabilo franc. vlade, pasirajo naše mesto dne 3. t. m. ob 20. Gospod komandant divizije je odredil sorejem z godbo Dravske divizije Pododbor Udruženja Ljubljana naproša vse odbornike in ostale rezervne oficirje, da prisostvujejo sprejemu \x\ nezdravu delegatov —rj Ljubljanski zimsko - športni pod-savez. Izredna seja celokupnega podsavez-nega odbora se vršj 5. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Zaradi izredne važnosti, ker je to zadnja seja preo glavno skupščino saveza (JZSS). se prosi polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I. —lj Ker se je »Sočina« spomladanska vrtna veselica dne 25. t. m. v Rajninghau j v Spodnji Šiški vršila pri ogromni udeležbi v najlepšem redu in pa z zadovoljivem uspehom, se čuti društvo v prijetni dolž nosti se tem potom najlepše zahvaliti ceni občinstvu na lep} udeležbi ter pa še posebno vsem onim ljubljanskim zavodom 'a trgovcem, ki so se z veseljem odzvali društvu s poklonitvijo primernih dobitkov za srečolov. Vsem iskrena hvala. — Prireditveni odsek »Soče«. 279n —h »Sočin« družabni izlet v Toma če v o se ne vrši to nedeljo 7. t. m. Ker se veliko število Sočanov udeleži narodnega slavja pri odkritju Fleišmanovega spomenika v Beričevem. Toliko v znanje z opombo, *ja se zbiramo Sočani za odhod v Beričevo v nedeljo ob pol 3. popoldne na Krekovem trgu. — Priredit, odsek »Soče«. 280:. —ij Za IV. simfonični koncert, ki ga priredi gledališka uprava v petek, 5. t. m. ie izšla skromna programna knjižica, v kateri so kratko razložene vodilne misli vsen treh skladb. Obiskovalce opozarjamo, da si že v oredprodaji kupijo proerame ter pazno prebero podatke o skladateljih in delih. Vse je napisano Ie v lažje in boljše razumevanje. Spored se dobi v predprodajj v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice, in pa zvečer pri biljeterjih. —H Prvovrstni Štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po Din 16.—. cviček iz Gadove peči po Dm 14.—, toči gostilna V. JELOČNIK. Rožna dolina. 65L —H Gostima pri Tičku na gričku. Danes zvečer pečeni prašički. V nedeljo otvoritev vrta. 277n —lj Slavno občinstvo se opozarja na in-serat gostilna pri Kosu, Krojaška ulica 6. — Foto . sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik. Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. S9L Nov cestno-policijski red v Ljubljani Osnutek, o katerem bodo končnoveljavno sklepali pristojni odseki Vprega. Vprežna živina, ki boleha za nalezljivo boleznijo, ki ima odkrite zunanje kvare ali ki je hroma, se ne sme vpregati. • Zaprega. Zaprega mora biti čvrsta in v dobrem stanju. Vajeti ne smejo biti iz pletenine. Prepovedano je voziti s konji brez brzu. Vožnja samo z enim vajetom j« dovoljena tedaj, če vodi voznik desnega konja za uzdo; Voznik mora biti pri tem desno od konja. Nevprežene konje je voditi za uzdo. Obseg in težina tovora in velikost voza. Pri potniSkih in tovornih vozilih ne smejo biti mere večje od naslednjih: dolžina 7.80 m brez ojesa, širina 2.50 m, razstoj osi 3-80 m, razdalja koles — širina vozišča 1.80 m, merjeno od srede do srede platišča. Razdalja osi pri štirikolesnem vozilu mora imeti najmanj polovico dolžine vozov-nega stojala ali koša, merjeno na najskrajnejših točkah. Nikakor in nikoli pa ne sme biti manjša od 1.55 m. Širina tovora ne sme biti večja od 2.50 m, višina pa ne večja od 3 m za štirikolesno vozilo in 2.60 m za dvokol^sno vozilo. Za višino je dopusten razloček do 10 cm. Izven te širine ne smejo štrleti nikakršni deli. Izvzeti so tovori, kateri se ne dajo razdeliti. Taki tovori se smejo prevažati po mestu le prav zgodaj ali pozno popoldne. Ako pa je naprej videti, da bodo radi svoje obsežnosti ovirali redni promet, tedaj j« prevažanje takih tovorov najmanj 24 ur preje naznaniti oblastvu. Štirikolesno vozilo, popolnoma natovor-jeno. ne sme biti težje od nečistih 12 ton. dvokolesno vozilo pa ne težje od nečistih 6 ton (s tovorom vred). Preoblaganje voi Tovor sme biti tolikšen, da pa mor? vprežna živina speljati, drugače zapade voznik kazni radi trpinčenja živali. Obnašanje pri naglem ustavljanju ali obračanju vos. Kadar hoče voznik ustaviti, obrniti ali zapustiti dosedanji tir, a se nahajajo za njim drugi vozniki, mora le te pravočasno opozoriti z povzdignjenim bičem in z vikom. Pokanje i bičem Z bičem pokati ali ž njim biti po tuji živini je prepovedano. Puštanje vpreienih toi na javni cesti. Vpreženi vozovi ali konji broz zapre$ye s« ne smejo puščati na javni cesti brez nad-zorstva. Oposarjanje pešcev. Pešce, ki so na cestišču, mora voznik opozoriti z glasnim in pravočasnim vikom na prihod voza. Voinja korakoma. Vozovi, ki ne vhnjo aH ne počivajo na peresih in vozovi, ki bodisi radi svojega sestava, bodisi radi tovora pri nagli vožnji delajo hud ropot, morajo v mestu, naj bodo prazni ali otovorjeni voziti korakoma. Tovorni vozovi morajo voziti počasi, četudi niso obloženi in četudi počivajo na peresih. Tudi vsi drugi vozovi morajo korakoma voziti: 1. po mostovih, preko železniških prelazov in tirov cestne električne železnice; 2. pri vožnji z ene ceste v drugo; 3. pri vožnji s posestev, katera meje na cee to in pri vožnji na taka posestva; 4. pri vožnji po strmih cestah in ulicah; 5. če se srečujejo z drugim vozom v ozkih ulicah; 6. po trgih, pred Šolami, bolnišnicami, na sejmiščih ob tržnih dneh m v obče po mestih, kjer je izjemoma živahen promet voz, jezdecev in pešcev; 7. na mestih kjer prepovedujejo uradni razglasi naglo vožnjo; 8. na križpotih. Navzdol mora vsak voznik voz zavreti. Sani. Pri saneh mora imeti vprega zvončke ali kraguljčke. To določilo velja tudi pri rabi voz po zasneženih cestah. Označevanje smeri vošnje na križiščih. Voznik mora na križiščih označiti smer vožnje z zamahom biča ali roke. Ako se hoče ustaviti, mora to naznačiti z navpičnim dvigom biča ali roke. Samokolnice in samotei-vozički. Samokolnice ali samotež-vozičke je dovoljeno porivati le, ako tovor vozniku ne zapira prostega, razgleda. Drugače se smejo taki vozovi le vlačiti in mora voznik držati oje v rokah Posebno je prepovedano pri vožnji sedati na voz, prevažati osebe s takimi vozički ali puščati, da voz sam teče po strmini. Vožnja po hodnikih in pešpotih je strogo prepovedana. Samokolnice ali samotež-vozički morajo se vpreženim vozovom ogibati. Tudi veljajo zanjo določila prejšnjih §§, kolikor so po-rabna za ta vozila. Voinja z otroškimi vozički itd. Vožnja z otroškimi vozički in bolniškimi vozički, dalje z otroškimi tricikli in drugimi otroškimi vozili je na hodnikih sicer dovoljena, vendar ne smejo otroci voziiti drug poleg drugega ali drug za drugim in se tudi ne smejo po nepotrebnem ustavljati ter sploh ne smejo na noben način ovirati prostega prometa pešcev. Vožnja s samodrči (skirami) je v notranjem mestu in po hodnikih sploh prepovedano. Vodba ročnih konj. Jezdeci smejo le po enega ročnega ko* nja voditi in morajo ž njim le korikoma jahati. Tudi ročni konj mor;( »meti uzdo z brzdami. Hlapci, ki jahajo konje na izprehod, jih 1 ne smejo voditi po živahnih m ozkih ulicah. Kako se je ogibati. Jezdeci se morajo ogibati vprežan'm vozovom na ves tir. Določila §§ 4, 7, 9 m 43 veljajo tudi za jezdece. F) Gonja živine. Splošna določila, Živno je goniti po ljub!tanskem policij* skem okolišu brez vsakega r>ostopartja. Določila §§ 2, 3, 4, 7 in 9 veljajo v ostalem tudi za gonjo živine. Prepovedano je na ;avni cesti žrvmo privezovati na naslone ograje i. t. d. Živine se ne sme goniti po ozkih ulicah in tudi ne po notraoijem mestu razen na po* sestva, ki leže v teh okrajih mesta. Gonja konj. Koroji se smejo goniti po mest« le v tro* pah do 20 glav in morajo biti drug k dru. gemu privezati. Za vsako tro^o morata biti dva gon jača, izmed katerih je eden spredaj eden zadal vodi a Vi jaha. Konje >e korakoma tirati po mesrn in največ po tri vštric K ?dar se posamezni krm ji vodijo po ulicah, jih ie vedno za uzdo držati. Uzda mora imeti brzdo. Gonja goveje živine. Goveja živ ina se sme po me»tu voditi le v čredah do 20 giliv in morajo hrti po dvo= je skupaj privezanih. Vsak druoi par mora imeti gonjača. Gonjači smejo hiti le zanesljivi in dovolj krepki ljudje. Bika po mestu tirati ic dovoljeno le, ako ima zavezane oči in -ko ga vodita naj« manj dva močna človeka na vrvi. ki jepr« vezana na spodnjem dehi sprednjih bikovih nog. Prevažanje telet in druge klavne živin*. Tekta m druga klavn i živina se t*me prevažati le nezvezana. Prepovedano je prevažati klavno živino na tak načm, da se živina oči vidno muči. Teleta ali drugo klavno živino goniti s psi je v ljubljanskem policijskem okolišu strogo prepovedano. Za izpolnjevanje pred« pisov tega § in §§ 69 in 70 so odgovorni gonjači in vozniki kakor tudi oni, po kate. rih nalogn se živina goni ali prevaža. Gonja svinj in drugih živali. Svinje in druge ŽJvari. kakor koze, ovce, purane i. t. d. po mestu goniti je splošno preporod amo. Izjemoma je to dovoljeno po predmestjih in pod pogojem, da spremi a živali toliko gonjačev, da lahko vzdržujejo red m preprečujejo oviranje prometa. Popadljiva živina. Popadljiva tovorna in vprežna živina m o« ra nositi nagobčnike. (Dalje prihodnjič.) Danes ob 4., P°l 8*t 9 zvečer! Jutri na praznik ob 3., 5M 7. in 9« nri Najboljši film smeha in zabave Lažni Seldmarša! Roda — Roda Vlasta Burian Prilikom poseta ljubljanskega velesejma si morate ogledati ta film. — Smejali se boste do solz! — Smeh m krohot! Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA Prostor za spomenik V mislih mi je prostor pred I. drž. gimnazijo. Ker se namreč misli podaljšati Gajeva ulica do Bleiweisove ceste, nastane na tem kraju precej velik trg, ki ga bodo oklepale spredaj Bleiweisova cesta s Trubarjevim parkom, na desni Široka Gajeva ulica, na levi pa kasneje do Dunajske ceste preregulirana Kolizejska ulica; ozadje temu trgu bi pa zaključevala fasada humanistične gimnazije. Radi tega poslopja bi bil tukaj zelo primeren spomenik kakega slovenskega pisatelja ali pesnika. Radi spoja Gajeve ulice z Bleiweisovo cesto bi postala okolica zelo prometna in pogled s Trubarjevega parka na spomenik s smotreno urejenim trgom in a pročeljem gimnazijskega poslopja v ozadju, bi gotovo nudil očem ugodno sliko. Na ta način bi se na tem koncu pusta Bleiweisova cesta olepšala in morda bi zopet kateri doslej zapostavljenih slovenskih pisateljev prišel do trajnega spomenika in s tam dal novemu trgu svoje ime. "tev. m >S L O V E N S K I NARODc, dne 3. junija 1931 Stra 5 Zane Grey: 37 Skrivnostni jezdec Roman, Poznala je svojo dolžnost do moža, ki ji je nadomestoval očeta. Vsako njegovo željo bi bila izpolnila. Kar se je pa tikalo sina, s katerim bo morala živeti do smrti, se je dobro zavedala, da mu bo morala biti zvesta žena, potrpežljivo prenašati njegove napake in mu vedno pomagati z vso dobroto, potrpežljivo zvestobo in ljubeznijo. Mržnja je zahtevala svoje pravice, ona je pa dobro vedela, da za mržnjo v srcu dobre žene ni prostora. Treba jo je bilo pregnati iz srca, kolikor se je pač dalo. Vse to je bilo težko in postajalo je vedno težje, toda Columbina je bila pripravljena nositi še tako težko breme, samo da zadosti svoji dolžnosti. Njena duša ni bila dostopna nobenemu sovraštvu usode. Vsakdanjim skrbem se je lahko vedno izognila. Besede, ki jih je govoril Wade, so jo bile navdale s tajinstveno slutnjo in brezmejnimi nadami na neznan svet, mišljenja in čustvovanja. Sreče v navadnem pomenu besede morda nikoli ne bo deležna. Ah, te sanje! Toda Columbina je bila dobila vpogled v višji cilj, višji od radosti in zadovoljstva. Ljubezen, naglo vzbujena, nepojmljiva ljubezen je bila njena skrivnost, še vedno plamteČe nova in ne nevarna v svoji sladkosti. Samo tega čustva si ni upala objeti in jasno doumeti, ker je bilo nekaj neznanega, preteč plamen. Njeno nenadno spoznanje se :"e zdela nerazdružno zvezano z vedno m cenejšim valom njenega .poguma. — K njemu pojdem in vse mu povem, — je zamrmrala... To naj ima ... Potem se bom pa morala posloviti od njega — za vedno. Govoriti z Wilsonom bo sladko, zapustiti ga pa bridko. NeopredeLjene možnosti so jo mučile. Kakšne utegnejo biti posledice? Kako mračaia bodočnost se ji :e obetala! Saj ni mogla vedeti, kaj krije v sebi vsak teh korakov, dodeler še ni bil storjen. Dolge so bile ure, zaspati ni mogla, težko je ležala na nji tišina hiše in monotono lajanje psov jo je spominjalo srečne mladosti, ki se ne bo nikoli več vrnila. Ko je odbila naslednjega dne dolgo zadrževana ura, si je izbrala Cohimbi-na konja, ki ga je mogla krotiti, in od-dirjala je po dolini tja gori proti Wil-sonovi naselbini. Wade je imel pri koči privezanega konja. Cim ga je Columbina zagledala, se je pomirila. Lovec je bil pri \Vilsonu in tako ji ne bo treba takoj priznati skrivnosti. To razmišljanje jo je vzpodbudilo. Predno je prispela do vrat, je na ves glas zaklicala. — Collie, pozno prihajate, — je dejal \Vilson. Ležal je na postelji in bil je sam v sobi. — No--kje je pa Ben? — Bil je tu. Skuhal mi je in čakala sva, pa vas ni bilo od nikoder. Jed se je ohladila. Prepričan sem bil, da vas sploh ne bo — — pa je šel ves moj apetit k vragu... Wade je tu nekje blizu pri psih — in, oh, Collie, zdaj je že zopet vse dobro. Columbina je stopila k njegovi postelji in se ozrla nanj z občutkom, kakor da ji orjaška pest stiska srce. Bil se je že nekoliko popravil. Neenakomerna rdečica in otekline na njegovem obrazu so bile izginile. In tisti hip niso nobene bolečine zastirale njegovega jasnega pogleda. Njegove oči so bile mehke, temne, izrazite. Ce bi Columbina ne bila prišla s trdnim sklepom in vročo željo razbremeniti si srce, bi se pogledom teh oči najbrž ne bila mogla upirati. Ali so se že kdaj tako iskrile? Slepa je bila. — No, zdaj ste se pa že popravili, — je dejala veselo. — Da — zdaj. Toda noč je bila huda. Do jutra nisem mogel zaspati. Zelo sem vam hvaležen, da ste prišli, Collie. Tako krasni ste! Se nikoli nisem videl tako žareti vaših oči! — Hočete reči, da se vam zdim lepa? — je vprašala zamišljeno, ne da bi prav vedela, kaj govori. WiIson se je zaničljivo zasmejal. — Stopite bliže. — S svotfo obvezano roko je segel po moi. Columbina je naenkrat pokleknila in si zakrila obraz z rokami. Drhtela je po vsem telesu in končno je zamolklo vzkliknila. — Ah — Collie! — je vzkliknil Moo-re presenečeno. — Bože moj! Nikar ne plakajte. Saj nisem mislil nič hudega. Hotel sem se samo dotakniti vaše roke — čutiti jo-- — Evo je! — je odgovorila, iztegnila slepo svojo roko in segla po njegovi. Druga roka je še vedno zatiskala njene oči. Še nekaj časa bi bila Columbina rada skrivala svojo tajno, skrivala svoje oči ter uživala neizmerno radost in bridkost tega trenutka, ki ga lahko doživi ženska samo enkrat v življenju. — Kaj na je, za božjo voljo! — je vzkliknil čikoš ves iz sebe. — Prijel je Cohrmbino za drhtečo roko. — Tako čudni ste, Collie... Kaj sem nor ali fantaziram ali kaj? Predraga, poglejte me. Cohimbina se je končno uklonila svojemu srcu in umaknila roko z oči. — W11 s on, sram me je — žalostna sem in čudovito srečna, — je dejala z drhtečim glasom. Vprašujoče jo je pogledal. — Ker vam moram nekaj povedati, - je zašepetala. Sklonila se je. — Ali ne morete uga- 1 niti? Prebledel je in oči so se mu za-i skrile. — Ne bom ugibal... Bojim se uganiti. — Je nekaj, kar živi že leta in leta — — in bo živelo večno — nekag, o čemer si do včeraj niti sanjati nisem upala, — je nadaljevala tiho. — Collie! — je vzkliknil. — Nikar me ne mučite. — Ali se še spominjate, kako hudo sva se bila sprla— dolgo je že tega — ker ste me brli poljubili? — Kaj mislite, da bi vas mogel po-jubiti in na ta poljub kdaj pozabiti? — Ljubim te! — je zašepetala sramežljivo.. Ta šepet je izpremenil čikoša. Nje- ' gova roka se je kar sama ovila okrog njenega vratu in potegnila naeno glavo doli; v tesnem objemu jo je pritiskal na svoja prsa, poljubljal je njene ustne, ica in solzne oči, potem pa iznova ustne, strastno in nežno. — Bože moj! Kar verjeti ne morem! Reci še enkrat! — je vzkliknil hrapavo. Pred sodiščem. — Ali ste ukradli pernico, ki je visela čez plot? — Sem, gospod sodnik. — Zakaj ste jo pa ukradri? — Ker se morajo s pernico odevat; ljudje, ne pa ograje. Problem izkoriščanja plime Tehnika Se ni tako napredovala, da bi se dala izkoriščati energija morske plime Mnogi, ki *o imeli priHko videti morsko plimo, so se najbrž vprašali, zakaj je ta močni vir energije neizrabljen. Človeštvo p« pozna že mnogo poskusov ukrotiti in fjodretiti si tudi to silo. Problem izkoriščanja morske plime je tako kompliciran in težak, da ni čuda, da so rezultati dosedanjih poskusov tako neznatni. Glavna težava je seveda v tem, da je plima periodičen pojav in da bi razpolagala tovarna, ki bi bila omejena*samo na to gonilno silo, z njo neposredno samo tretjino dobe, torej 8 ur. Druga težava je v tem, da energija pKme ni na vseh morskih obalah enaka in da zavisi njena višina (amplituda), od katere je zopet odvisna možnost izkoriščanja energije, od lege morske obali. Imamo pa pri rokah akumulatorje. Akumulator v splošnem pomenu besede je naprava, ki nam omogoča zbirati sproščeno energijo in uporabiti jo v ugodnem trenutku. Giede na plimo bi moglo biti tak akumulator umetno jezero. Ce dovoljujejo krajevne razmere, se da med plimo izkoristiti neposredno samo del te energije, dooim bi služila preostala energija za črpanje vode v umetna jezera, ki bi stopila v akcijo med oseko. 2a! je pa gradnja umetnih jezer tako draga, da se za enkrat še ne izplača. V Angliji so že delaK poskuse z morsko plimo po Snishkovd metodi. Del piknike energije se prevede potom vodne zavore v toploto in na ta način segreta voda se zbira pod pritiskom v parnem akumulatorju. Cim popusti plima toliko, da se ustava turbina, ki jo goni akumulator, se turbo-arternator, ki ga goni para, odvije z akumulatorja. Predno se akumulator izčrpa, nastane zopet plima, ki požene turbino, turbina pa požene vodno zavoro in tako gre ta proces naprej. S tem bi bilo doseženo tudi neprekinjeno obratovanje. Poskusno napravo za izkoriščanje morske plime imalo v angleškem Avonmouthu ob izlivu reke Severna. Vprašanje, kaj bi nam moglo služiti v nadomestilo za premog, postaja vedno bolj pereče, kajti zaloge premoga v zemlji niso neaizčrpne in Čas. ko bo premoga zmanjkalo, se naglo približuje. Vprašanje je tem bolj kočjoivo, čim večji je napredek Mostralizactše, ki temelji večinoma na toplotni podlagi. Od leta 1917 je naipredovala toplotna tovarna za 900, bidravljična pa samo za 50%, kakor je izračunal franfcoslfr učenjak O. Moreau. Naj bo namen pridobivanja energije kakršenkoli (gonilna sila, razsvetljava, izdelovanje umetnih gnojil, elektrokemija, elektrifikacija), prva zahteva je vedno, da se pridobivanje ne sme prekiniti. Po morski plimi se pa tudi v najugodnejših razmerah perijo-dično prekinja. Dejali smo že, kako bi se dala odstraniti ta največja ovira. Treba bi bilo zgraditi umetna jezera, kjer bi se nabirala voda med plimo, tako da bi gonila stroje tudi med oseko. Toda tudi s tem bi cilj še ne bB v polni meri dosežen. Je sicer še ena možnost, ki je pa pesem bodočnosti, one bodočnosti, ko pride človeštvo do splošne racionalizacije proizvodnje in povrhu še do racionalizacije na temelju nekakšnega etatizma. Takrat bi se dalo govoriti o izkoriščanju energičnih stanic na ta način, da bi delovale izmenoma. Vzemimo severno francosko obalo, kjer faze plime niso na vseh krajih istočasne. Slo bi torej za to, da se zgrade stanice tako, da bi ena delala v polnem obratu, druge bi pa delale le deloma ali bi počivale. Kadar bo osredotočena vsa energija ne glede na izvor — enegija belega premoga enako, kakor zelenega (morje) in brezbarvnega (veter), ne bo več važno vprašanje, ali delujejo po-edine stanice nepretrgoma. Tako daleč pa človeštvo še ni prišlo. Gospodarski strokovnjaki pravijo samo, da mora tehnika z vsemi silami stremeti k temu končnemu cilju. videl je, kako se je primajal iz ttfe pijanec, ki ga je bila dala poklicati njegova žena. Pijanec je navalil na ženo in jo neusmiljeno pretepel. Sirota je mirno prenašala moževo podivjanost, bila je prava mučenica. Charrington je vse to videl in ko je dvignil glavo, je opazil nad točilnico svoje ime. Bila je ena mnogih točilnic njegovega očeta. To za je tako pretreslo, da se je odrekel očetovemu bogastvu. Pri Piccardovi tašči Poročali smo že, da je zdaj tako slavni profesor Piccard poročen s hčerko pokojnega profesorja Ernesta Denisa. Vdova po profesorju Denisu, živeča v Zavodu za slovanske študije v Parizu, je v pogovoru s poročevalcem »Petit Jouirnala« ovrgla vest, da bi bila Piccardova soproga porodila baš na dan, ko je plul njen mož po stratosferi. Piccardova soproga porodi šele v oktobru. Gospa Denisova je ovrgla tudi vest, da bi bila nastopila njena hči proti morebitnim novim poskusom prof. Piccar-da dvigniti se še enkrat v stratosfero. Nasprotno, je dejala ga. Denisova, moja hči je zelo pogumna. Sicer je bila pa itak tadno prepričana, da se bo njenemu možu vzlet v stratosfero posrečil, saj se je bil temeljito pripravil na pot. Piccardove poskuse je financiral deloma sam belgijski kralj, deloma pa belgijsko društvo za znanstvena raziskavama. Odklonjeni milijoni Čudno se sliši v naših časih in vendar je res, da so še na svetu ljudje, ki iz moralnih nagibov odklonijo bogastvo, do katerega imajo pravico. Med take bele vrane spada berMnskd bančni OTadnik, ki so mu nekega dne sporočili, da je podedoval po svojem stricu na Dunaju 2 milijona šilingov. Ves srečen se je odpeljal na Dunaj, da bi prevzel bogato dedščino. Na Dunaju je pa zvedel, da je biJ njegov stric velik oderuh in lakomnež. Nečak se je odrekel dedščini, češ, da ne mara denarja, ki se ga drže solze siromakov. Vrnil se je v Berlin kot skromen bančni uradnik, čeprav bi bil lahko postal milijonar. Največje premoženje, ki je bik) kdaj iz moralnih nagibov odklonjeno, je bila dedščma, namenjena londonskemu pravniku Charringtonu. To je bil sin lastnika mnogih pivovarn in oče mu ie zapusti okrog 200 mi'Mjonov. Sin je pa odločno odklonil to ogromno bogastvo. Nekega dne se je ustavil pred neko točilnico v vzhodnem delu Londona in Spretna sleparja Bogat londonski samec Northam Lamport, ki lahko pogreši nekaj funtov šterlingov, je stavil s svojim prijateljem, da bo ponujal na ulici bankovce po 100 funtov po 3 funte, ne da bi jih kdo kupil. Mož je zatrjeval, da se bo vsak človek iz strahu pred ponarejenimi bankovci raje odrekel ugodni kupčiji, kakor pa da bi moral odgovarjati za razpečevanje falzifikatov. In tako se je zgodilo, da je stal Lamportov uslužbenec od ranega jutra do 4 popoldne na eni najprornetnejših ulic, ne da bi se našel kdo, ki bi hotel kupiti od njega bankovec in zaslužiti 97 funtov. Ljudje so celo poklicali policijo, ki je čudaškega prodajalca bankovcev aretirala misleč, da trna opravili s slaboumnim ponarejevalcem denarja. Toda na policiji so se kmalu prepričali, da ima aretiranec pri sebi samo pravi denar. Po nobenem zakonu mu niso mogli dokazati, da bankovcev ni prodajal pod ceno. Policijski komisar, ki je Lampo novega uslužbenca takoj izpustil, ga je pred odhodom vprašal, če bi mu prodal vsaj en bankovec. Njegovi želji je bilo takoj ustreženo in komisar bi bil imel rad še en bankovec, pa ga ni dobil, kajti gospodar je bil naročil uslužbencu, da sme prodati vsakemu interesentu samo en bankovec. Pač so pa takoj segli po bankovcih še drugi policisti in kmalu je imel Lamport 8 odjemalcev. Ko je poslal drugo jutro svojega uslužbenca zopet na cesto, so se začeli zanj zanimati sumljivi tipi. Kmalu je bilo nad 100 bankovcev prodanih. Lamport ni mogel ustaviti prodaje, ker ga je vezala stava. Bil je na videz zelo potrt, obraz se mu je pa zjasnil, ko je stopil proti večeru s svojimi tovarišem na francoska tla. Oba sta se od srca smejala stavi in si razdelila bogat zaslužek, kajti prodajala sta ponarejene bankovce, ki sta jdh izdelovala v Južni Ameriki. Londonska policija je nasedla spretnima sleparjema. Ce je žena bolna. — Za boga, kdo je pa zamašil bolnici usta z robcem? — Jaz, gospod doktor. Saj ste rekM, da mora ležati mirno in molčati. Repič Fran sodarsko podjetje LJUBLJANA KOLEZIJSKA ULICA 18 se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. — Detajlna prodaja. 203 MIZO hi 2EL. POSTELJO prodam zaradi selitve. Cankarjevo nabrežje 3-HI. 1172 STAVBNA PARCELA v velikosti cca. 8000 m*, v Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizved be in pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Ivančni gorici, p. Stična. 1774 Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI Jfajvečjo senzacijo na letošnjem vel esej mn 7270 tvori na veseličnem prostoru SAMOSTOJEN VRTNAR star 34 let, neoženjen, verziran v vseh panogah vrtnarstva, želi premeniti službo, v kateri bi imel dobro bodočnost; sedaj v še ne odpovedani službi. Cenj ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vesten vrtnar/1794« BRIVSKI SALON dobro idoč, ugodno proda Rudolf štern, Maribor, Loška ulica 18. 1791 IPtuk lahko podi sam *vqj avto t Najlepša ljudska zabava za staro in mlado 1 XXXI. REDNI OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 9. junija t L ob % 20. uri v mali zborovamici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. t Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1931. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostajne predloge Je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. 1784 POZOR! NOVOST! Specijalna čevljarska delavnica za moške in ženske GOISERJE ter vseh ostalih čevljev Vam naredi točno in solidno ter po meri. — Popravila se sprejemajo. MIHAEL PETERNEL, LJUBLJANA, Breg št. 1 Naznanilo! Naznanjam gg. trgovcem, tapetnikom, mizarjem in slavnemu občinstvu, da sem odstopil od tvrdke Andlovic & Strgu-lec in da izdelujem posteljne žične Vloge nadalje sam na Gosposvetski cesti št. 13 (Kolizej). Priporočam se za cenjena naročila, katera bom izvršil točno in zanesljivo po zmernih cenah. Sprejemam tudi popravila vseh vrst žičnih vlog. STRGULEC PAVEL, Prva ljubljanska izdelovalnica posteljnih žičnih vlog, Ljubljana. 7267 van 40.— Ženske > 50.— Moške > 60.— Paviljon E 505—506. Za velik rudnik laporja v Dunavski banovini se išče za takoj zdrav in energičen rudarski nadzornik (Oberstei ger) šolan v vseh rudarskih poslih, z uspešno prakso, popolnoma vajen obračunavanja dela v rudnikih ter poznalec Zakona o zavarovanju delavcev in Rudarskega zakona. — Ponudbe s prepisi spričeval, označbo referenc, životopisa ter zahtevo plače na upravo »Slovenskega Naroda« pod št. 1790. — Samo interesenti izpod 50 let starosti pridejo v pofitev. WZ 409 SeTSfl S •SLOVENSKI NARODc dit. S. fnirij. 1981 Stev 123 Odrasli in otroci opravljajo z veHkim uspehom zdravilni *a«ri za čiščenje in osvežitev krvi t TU GOLOM. FIGOL te dobiva po vseh lekarnah po poHi pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semetič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Najnovejši >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matlka. Ceniki franko. Najnižje cena. »TRIBUNA« F. R» tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Kariovska c 4. Trgovina prvovrstnih dalmatinskih šibeniških vin na drobno in debelo. Prvovrstna domača in dalmatinska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe, ribji golaž (brodetto), bakala ter mrzla jedila. Krasen balkon s senčnato verando. v gostilni Tratnik LJubljana Sv. Petra cesto 25. — Lastnik: A. SUNABA. Najboljši fivalni strop in kolesa „ADLER" - „GRITZNER" Švicarski pletilni stroji „Dubied" za. dom, obrt in industrijo, edino le pri Jos* Peteline Ljubljana Telefon tftlS. materijal! NOVOST! Šivalni stro] kot NOVOSTI pisalna Tuđi na ot>Poke>! NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE, SRAJCE. ŽEPNE ROBCE, dansko torbico, toaletno potreb* sline kupite najceneje in aajboljie JOSIP PETEUNi blizu Prešernove*^ spomenika ob Opozorilo sejmslđm ! fer, Steinway, FOrster, HoTzL Stmgi original, Dalibor — imajo razstavljene svoje prvorazredne klavirje in planina v klavirskih smkMSa Alfonza BREZNIKA na Mssssss (poleg magistrata). Obroki po Din — Cena od 1&200 Din naprej. Občni zbor Posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo v Starem trga se bo vršil dne 14* |wd|a 1931 ob !• uri popolne v prostorib posojllnloo DNEVNI BED: L. Odobrenje letnega računa sa L 1990. 2. Čitanje in odobrenje ■BflnSfci zadnjega obi. 3. Čitanje revizijskega poročila, 4. Volitev nacelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo nacelstva in T. Raznoterosti. DRUŽBA Z O. Z. ZASTOPSTVO GENERAL MOTORS AUTOMOBILOI CHEVROLET G. M C'TRUCK OAKLAND PONTIAC naznanja, da se je PRESELILA v prostore novozgrajene garate IVA DUNAJSKO CESTO 24 na ▼ to stroko spadajoča popravila ta sMadišče samo originalnih jamčijo za brezbibno9 liitro In bo. — V posebni dvorani jo stalna modelov Tnrtjfpanib avtomobllslclb Posetite nas in počastite nas s svojim cenjenim zaupanjem! — Lfobttoao. ToL TeL Ni lepšega dekleta, kot /e Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci M pometi po starih narodnih notah. Za splošno ključavničarstvo se priporoča IVAN KRALJ Ljubljana, Gregorčičeva 5. BUKOVA DKVA TRBOVELJSKI PREMOG pri trt. „KURIVO 14 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Modroce, peresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvUh, blago in žimo — dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana« Stari trg Stev. 6 Ako hočete dobro kapljico ali dobra jedila, oglasite se v gostilni pri „Kosu" Krojaška ulica St. € Cena vina: belo liter Din 16.— tn Din 10.—, rdeče Din 14.—; pivo. — Solidna postrežba! — Sprejemajo se abonent je na domačo hrano po najnižji ceni. rsa plosk sraka in sobosllkarska dela točno, solidno m po ah pod garancijo J« HI.FJB* s o. s. LJeMjasa, Sv. Petra e. SS. Deske SL sa obijanje, kratke za mi-oblane sa pode in letve dimenzij prodaja po zelo *>**^* ceni JHrija", d« s o« s«, LJUBLJANA. it. 46 Telefon it. DALIBOB PIANI — PIANTNI razstavljeni na velesejmu v LJubljani SO. V. do 8. VT. 1931. PAUTBOB, _ Boka prima znamka jamči sa najboljšo kvaliteto in zmerno ©eno, — Tudi na obroke, — FavOjon E. 1743 predeluje m očisti stane prahu stroju samo Rudolf Sever, LJUBLJANA* Marijin trg Z 25/L Malinovec aromatičnih gorskih malin, S Čistim sladkorjem, Stara lekarna »Pri ▼ Celja. 61/L Velesejemski šlager! Prava Lubasova harmonika Model »Kraljica Norma!« . ...... Din 1790.— Model »Kraljica Ljudska« priljubljena . . Din 1490.— Te cene veljajo samo na velesejmu in je omogočen nakup vsakomur. Tri vrstne, trikrat oglašene, z najboljšimi helikon basi. Speci]elni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci I.om. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Anton Zalokar tvornica pohištva ste Vid nad Ljubljano razstavlja na velesejmu v paviljona E podjetje Ljubljena, Borštnikov trg 1 na na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetna. Pie vsema v izvršitev električne instalacije. Jam« za so-Hdnost in zmerne cene. Za vse inserente velja sa male oglase po 50 p za besedo Plačate jih lahke po posti SO zKIiPiZNIM CEVI s lepimi glavami za betonsko ograjo cot. 170 cm, veliko čr-paUko za gnojnico, nov pek s sssklemm nastavkom, veliko trgovsko mizo. 3 pisalne stroje, skoro novo orožno ko lo, stroj za izdelovanje ce-metom zidom blokov proda Martin Jančiga), Celovška IH; L' bllana. 1776 AKBELO! Vrvarske lastne izdelke i« moivof nrthdi po snftaoib cenab Ppts toranjstca vrvarna in trgoTina s konopnino IVAN N. ADAMIČ Teleffm S441 Metrih**, &+t*4**jmGcM mL 2C Telesen «454 Cof?«, OC~*H~ »sir«