. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on ffle at the Post Office of Qeveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. ENAKOPRAVNOST "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." /OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, OHIO SREDA (WEDNESDAY) JULY 6th '21 SiT. (No.) 156 Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter AprU 29th 1918, at the Post Office at Cleveland. O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. MElIČARil BODO GLASOVAU GUDE 2NI2A-IUAPLAČ. VODITELJI, ZBRANI NA KONFERENCI V CHI-CAGI, NECEJO SPREJETI ODGOVORNOSTI ZA SPREJEM ZNIŽA-NJA PLAC. Silna vročina v Ohio zahtevala 6 žrtev. Chicago. 5. julija. —Predsedniki krajevnih železničar skih organizacij, ki zaisto-pajo strojevodje, kurjače, sprevodnike in druge želez-ničarske delavce, so danes odglasovali, da pod nobenim pogojem ne morejo sprejeti odgovornosti za znižanje plače, katero je odredil vladni železniško-delav^ki od-! bor v Chicagi, in ki je bilo uveljavljeno b 1. julijem. Na današnji seji so unij-Ai voditelji sprejdi resolucijo, da se mora najkasneje do 1. septembra tekočega leta vprašanje glede znižana dati na glasovanje vsem unijiskim članom, ki so prizadeti od znižanja. Od tega glasovanja je odvisno, da IJ bodo železničarji šli na štraj'k ali bddo znižanje Sprejeli. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri 'se naroča Vrhovnim uradni'kom želez-ničarSkih unij, da Okušajo prireiditi konferenco z zastopniki železniških df^užb, na kateri naj ti se zadevo mimo poravnalo- Poleg tega se jim tudi naroča, da naj 'skušajo dognati, da-li železniške družbe nameravajo zahtevati še kaka na-daljna znižanja v plačah, o-ziroma poslabšanja delavnih pogojev. --:-O- Se bo zahtevalo novo obravnavo za Howata. Pittsburg, Kan., — Aleksander Howat, predsednik, in August Dorchy, podpredsednik rudarske organizacije, za kansaški okraj, sta bila navdušeno pozdravljena, ko sta se vrnila na glavni stan rudarske organizacije, Potem, ko st^ bila pred par dnevi od porote spoznana krivim nespodobnega obnašanja", ker sta kršila industrijalni zakon države Kansas, W določa prisilno pogajanje v vseh industrijalnih sporih. Odvetniški zagovornli'k za rudarska voditelja, ki sta bila spoznana krivim, toda se ne obsoje-je izjavil, da se bo zahtevalo Rove obravnave. Pordta, ki je "nela rtjun slučaj v rokah, je pri Prvem glasovanju « sedmimi glasovi proti petim spoznala Ho-^ata in njegovega tovariša nekri-vim velikega zločina, nalkar se je ' sodnikovem naročilu sklenilo, . se ju spozna krivim samo slabega obnašanja".. Jaz sem kriv ali velikega zlo-ali pa sploh nisem ničesar je izjavil Howat danes. Kdt znano je Howat vodil od-boj proti industrijalnemu za-onn države Kansas od prvega Od zadnjega petka sem je zadela mesto Cleveland in, državo Ohio sploh vročina, kakršne se ne pomni že dalj časa. Vročinski val je zahteval v Ohio že špst človeških žrtev, medtem ko jih dosti leži v bolnišnicah v opasnem stanju. Položaj se najbrže ne bo tako naglo izboljšal. Vremensiki urad nam ne obeta nič boljšega za prihodnjih par dni. Za danes se obljublja sicer oblačno nebo, toda brez dežja, ki bi ohladil razbeljeno zemljo in soparičiio o-zračje, ki kar pritiska k tlom. Morda pride do kratkega naliva, toda ta bi položaj še poslabšal, kajti takim nalivom sledi še večja soparnost. Obstoječi vročinski val, ki sega od južnega Michigana preko vse Ohio, ter od Chicage do Erie Pa., je posledica južnih vetrov, pravi vremenski prerok, Mr. E-mery. V New Yorku je temperatura včeraj padla od 90 stopinj na 67 ?topinj, medtem ko je najvišja vročina včeraljšnjega dne v Cle-velandu znašala 87' stopinj. ' Včeraj proti večeru je bil ves Cleveland zavit v sopariono meglo, tako da je solnce ob solnč-nem zahodu izgledalo kot velika rdeča kroglja. Po dnevi razgret mestni tlak je pomagal večati vročino še zvečer, in tako je vročina dosegla svoj višeik okrog 7. ure. Iz Columbusa se poroča, da se je v nekem tamkajšnjem gledališču s premičnimi slikami one-svetil 45-letni Daniel Terry. Prepeljali so ga v bolmišnlico, toda je umrl, ne da bi zopet prišel k zavesti. Slovenski otrok utonil. Iz Youngstowna se poroča, da je ob jezerski obali utofiila 3-1 etna Katarina Planinsek, hčer Petra Planinšek, W je, sodeč po imenu Slovenec. Otroka se je pustilo 6b plitvem bregu jezera Miltori, da se malo ohladi, pri tem pa je neopazen zašel v globočjo vodo in utonil. ' Blizu Berlin Center v Ohio se je onesvetil in umrl Amps Smith, ko je pomagal pospravljati košnjo. V Lorainu se je šel kopat 26-letni jeklarski delavec Aleks Na-gy. Prijel ga je najbrže krč, in je utonil. V Berea, O,, je umrl včeraj 81-letni lesni trgovec Willfam T. Holmes, ki je zbolel radi vročine že pred par dnevi. Utonil je včeraj, ko je iskal o-hlajenja v Vermillion reki Albert Lechler, stanujoč na 2063 W. 87th St. Naijvišja vročina v Ohio se poroča iz mesta Ashtabula, kjer je dosegla 106. stopinjo. \ ---o-- AMERIKA IMA PRVO BESEDO dn De Valera bo stavil proti-predloge. London, 6. julija. — Parlamentarni kore&pondent londonskega ' Times" g,oroča, da dobro informirani krogi v Londonu pričakujejo, da bo irski republikanski vodja, Earn on de Valera, odgovoril ministrskemu predsedniku Lloyd Gedrgeu s prosi-pred- logi. Medtem ko se izjavlja, da je nemogoče podati natančne podatke z ozirom na stališče, ki ga zavzemajo o tej zadevi Sinfaj-novci, pa se izjavlja v nekaterih krogih, da bi Sinfajnovci imeli raje, če bi londonsko konferenco za poravnavo irskega vprašanja sklical angfeški kralj, in da bi ji ne predsedoval Lloyd George, temveč kak indirekten zastopnik angleške vlade. Korespondent navaja za primero konferenco, ki se je vršila leta 1914 v Buckingham palači. Sklical jo je kralj, predsedoval pa ji je predsednik poslanske zbornice. ostavlja tudi, da se sliši sugestije, da nalj bi bili na taki konferenci navzoči tudi zastopniki angleških kolonij, in da naj bi se za predsednika iste izvolilo ministrskega predsednika katerekoli angleške kolonije. Priporoča se tudi, da naj bi se sklenilo neuradno premirje med Sinfajnovci in angleškimi četami na Irskem. Tako premirje se smatra bolj uspešnim kot pa formalrio prenehanje sovražnosti. Korespondent pravi, da so angleške čete na Irsikem zadnjih par dni docela odnehale s svojimi maščevalnimi napadi. Danes je dospel v Dublin južnoafriški ministrski predsednik Jan C_ Smits in -se je posvetoval z voditelji Sinfajnovcev. Vlada neče podati nobenih posebnih izjav glede ponehanja sin-fajnovskih aktivnosti, ker se boji, da bi to dovedlo do novih izbruhov. Na obeh straneh se opozarja, da je skoTo nemogoče za sedaj doseči kaj več kot neuradno premirje, kajti smatra\se nemogočim da bi se Sinfajnovci vzdržali u-smrtitve, če bi n^šli kakega dolgo iskanega špijona, in istotako ni pričakovati, da bi angleške čete ne aretirale kakega važnega uporniškega begunca, če bi se ga slučajno našlo. Toda avtoritete izražajo upanje, da je včerajšnja konferenca n^d sinfajnovakimi in ulsterski-mi voditelji vzbuja bolj ugodno atmosfero, in daje kot posledica napetost na obeh straneh zelo odnehala. Vojni ladji za "pro tekcijo" oljnih interesov. Washington, 5. julija. — Mornariški department je danes na-znaniL da se je odredilo, da od-plujeta v Tampico, Meh'ika, kri-žarka Cleveland, in pa topniški čoln Sacramento, da protektirata tamfkajšnje ameriške oljne interese ,ako bi vsled tamkajšnjih delavskih neprilik prišli v nevarnost. Topniški čoln, ki je odplul iz Galvestona, bo že danes v Tampico, medtem ko bo križarka Cleveland, ki je odplula i;z Pri-stobala, dospela tjakaj pred četrtkom. Mornariški depajjtment naznanja. da se je brezposelnost v tam piskih oljnih okrajih v zadnjem času vsled znižane produkcije, ki je posledica uvedbe novega davčnega sistema. Vsled tega je v zadnjem časil prišlo do ponovnih delavskih nemirov, in zato se je sklenilo, da se odpošlje tjakaj dve bojAi ladji. Zatrjuje pa se, da vojne ladje ne bodo pod-vzele riikake akcije, ako ne pride do kaj resnejšega. Mornariški department je dobil sporočila, da se je s 30. junijem mislilo prenehati z vsem od-siljanjem olja, posledica česar bi bila, da bi veliko število delavcev prišlo ob delo, nakar so sledili nemiri. V očigled teh poročil, se je glasom izjave mornariškega tajnika Denbyja smatralo potrebnim, da se tjakaj pošilje bojne ladje, da varujejo ameriške državljane in trgovske interese v bližini Tampico. Ta akcffja je bila p odvzeta neodvisno, in nima nikake mednarodne važnosti, je na koncu dostavil mornariški tajnik Denby. URADNO BESEDILO SODNIJ-5KE PREPOVEDI PROTI ZDRUŽITVI S. S. P. Z. S S. N. P. J. Washington, 30. junija. — V merodajiiih diplomatskih krogih se izjavlja, da bosta Velika Britanija in Japonska prepustili Združenim državam, da podvze-me prvi korak za razoroženje. ' do 0, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia ea ^ Ameriiko-Jugoslovanska Twkovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, OHIO SREDA ( WEDNESDAY) JULY 6lh '21 "ENAKOPRAVNOST' JULY (3th 1921 IZVOLITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA. Pretekli mesec so se v naši beli Ljubljani vršile županske volitve, ki so zanimive i'n iapr^membo časa ka-zoče v več kot enem oziru- Ljubljanska občina je bila precej dolgo vrsto let poznana kot trdnjava slovenske "purgarije''. ali razreda 'sredWjih sta-nov, malih podjetnikov, trgovcev, pisarjev, advokatov in "dohtarjev", to je iz ljudi, ki so se smatrali za nekaj več kot delavci. Dasiravno nimajo njih interesi 'skoro nič skupnega s kapitalizmom, ipa so v svoji iiadutoAti vedno in povsod nastopali kot njegovi podpi-ralci im zagovorniki. Ta slovenska malomeščanska stran'ka, ki je bila poznana kot "liberalna", je za časa narodnega prebujenja pred poilomom Avstrije igrala kolikor toi'iik'0 upoštevanja vredno vlogo, tdda usojeno ji je bilo, da s padcem Avstrije izgubi še tisto maio vpliva, ki ga je mogla obdržati med slovenskim Ijudtetvom do tedaj. VzrokoV" za njen padec je dovolj. Malomeščanska liberalna stranka, kakršna je bila slovenska, ne more dolgo živeti in se razvijati v deželi, kjer ima kmečko prebivalstvo večino. Mora ali popustiti svoje ozke malomeščanske nazore, ali pa iti v neizogiben pogin. Do#^r je bil na dnevnlem redu narodnostni boj proti Nemcem, ki so bili vladujoČi faktor v bivši Avstriji, toliko časa je bilo liberalcem mogoče shajati brez vsakega določenega gospodarskega programa, ki je temelj vsaki politični stranki v vsaki samostojni državi. . Živela iin životarila je na rovaš narodnega duha in sokolstva- S propadom Avstrije in ustvaritvijo nove države, v kateri se ni treba več boriti za narodnostne pravice, je nastala za liberalno stranko votreba, da se docela preorganizira in da poda svojemu delovanju široko gospodarsko podlago. Te resnice so se slovenski liberalci tudi sami zavedali, zato so ali in izpremenili ime svoje 'Stranke.' Iz slovenske liberalne stranke je nastala jugoslovanska demokratska stranka. Ampak stranka ni s tem dosegla ničesar. Izpremenilo se je ime, toda med njimi ni bilo mož, ki bi ji dali žjvljenskega soka v obliki konstruktivnega političnega in gospodarskega programa. Bolehavemu telesu so dali novo suknjo, pozabili pa so mu dati tečne hrane, ki bi mu dala nove življenske sile. Zato pa je bil padec neizogiben, in to navzlic temu, da je med liberalci najti dosti ljudi s poštenimi in iskrenimi nameni. Sedanji ljubljanski župan je narodni socijalist Anton Pesek, ki je izdajatelj in urednik dnevnika "Jugoslavija"- Pesek je po poklicu učitelj. Nekoč je bil morda idealist narodho-radikalnega kalibra kot je bila večina slovenskega učiteljstva pred propadom Avstrije. Toda mož se je pozneje razvil v realista, ki računa z razmerami časa, kupil si je majhno tiskarno, ustanovil list, ter si tako ustanovil svojo materijalno in politično ekziSte(nco. Pravijo, da je danes vreden več milijonov kron. Da se ta narodni socijalizem ne bo dolgo oMržal na svoji sedanji stopnji, je ravno tako gotovo, kot da je dvakrat dve štiri • To je le časovni prehod k pravemu socijalizmu. Kot je bilo naravno, da je padec Avstrije prinesel smrt stari liberalni stranki, tako je bilo tudi razmeram primerno, da se je rodila stranka kot je narodno socijalistično. Tudi slovenska komunistična stranka, je otrok povojnih razmer in okoliščin, ki bo umrl naravne smrti . Pota naravnega razvoja so stroga, in jako malokdaj se zgodi, da kako gibanje uspe navzlic njegovim pravilom- V kateri smeri veje politični veter v Sloveniji nam vapričo tekočih dogodkov ni teško razvideti. Kot znano, je bil podžupanom izvoljen socijalni demokrat dr. Perič. Ta izvolitev nam kaže naravno smer, v kateri se mora razvijati slovensko politično življenje v starem kra ju. Ediiia stranka, ki bo mogla voditi proti soc. demokratom upoštevanja vredno opozicijo, so klerikalci. Od razvoja slovenskega kapitalizma je odvisno, koliko časa bodo mogli obdržati svojo sedanjo kontrolo nad slovenskim kmetom, ki bo moral prej ali slej priti do spoznana, da so interesi kmeta in delavca skupni. Iz slov. naselbin. Milwaukee, Wis. — Poročno dovoljenje so vzeli: Anton Kralj Star 38 let iz West Aillis, in Kristina Kamenšek, 21 let, 136 Allen St., ter John Krese, 25 let, 396 — 4th Ave. in Mary Sem. 20 let, 298 —!■ 4th Ave. — Mihael Selin, lastnik gostilne na 193 Wilscortsin St. je bil kaznovan na štiri mesece v po-boljševalnico, ker je prodajal v svojem salunu alkoholne pijače. — Prvi dan, ko je pričel delati, je imel nesrečo John Vrh-njak, poznan najbolj pod imenom Koroški John, živeč zadnji čas na 342 Reed St. Ko je po dolgem času dobil delo, je v tovarni padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Nahaja se v bolnišnici, Sheboygap, Wis. Rojak Dragan, ki se je peljal s svojo soproga na motornem kolesu na sprehod, je imel nesrečo. Ker je i-mel nasproi vozeči avtomobil, protipostavno bleščeče se luči, je vzelo Draganu pogled, med katerim asom je zavozil s kolesom v jarek. Soproga je odlete- la iz stranske l^are ter je zadobi-la pri tem več manj nevarnih poškodb, Teižke ".poškodbe" pa je zadobilo motorno kolo. 7-letni fant Krist Dietz je bil povolžen od avtomobila ter je za-dobil težke telesne poškodbe. Zlomilo mu je tudi nogo. Deček je bil prepeljan s St. Nicholas bolnišnico. Roudop, Mont. Udovi Aloj.^ ziji Polaiišek je utonil med kopanjem v reki njen 16-letni sin Rudolf, kateri je bil rojen v Nem čiji. Mati je že težko pričakovala, da ji sin doraste in ji bo v pomoč, a usoda je hotela drugače. Calumet, Mich. — Dne 21. junija je preminul za vedno rojak Nikolaj Vrenašič v starosti 40 let. V Painesdale rudniku se je utrgala plast rude in kamenja, katera ga je usmrtila. Zapušča žalujočo ženo in 'štiri otroke, Chicago, 111., — Poročil se je Jožef Butara z gdč. Terezijo 2o-kal j, oba doma iz Cerkelj na Dolenjskem. Tomaqua, Po. — Tukaj je bila dolgokljuna štorklja izvanred-no radodarna pri družini Frank Padar, kajti družino je obdarila s trojčki. Otroci so kmalu po rojstvu umrli. Broughton, Pa. — Na križišču v Sutterville, 25 milj od tukaj, je osebni vlak zadel v tovorni avtomobil rojaka Jožefa Zupančič, pri kateri nesreči je bil avtomobil raabit, rojak je pa zadabil take poškodbe, da je še isti dan u-mrl. Pokojnik je bil rodom iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Star je bil 38 let. Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri. Ely. Min. Frank Ložar postaja št. 248 Ameriške legije bo priredila vojaški sprejem in pogreb za rojaka Frank Ložar j a, katerega truplo se nahaja na potu v Ely, Frank Ložar, po katerem i-ma t g, postaja ime, je bil prvi vojak iz Ely, ki je /padel na Francoskem. Frank Pink si je privoščil zabavo s tem, da je alarmiral o polnoči požarno brambo, za kar ga je sodnik obsodil na 60 dni na prisilno farmo. — Neki moški, ki je pustil svojo kravico, da se je »prehajala po ulicah ter se pasla v bulevardu je plačal $7 kazni, čeravno je s tem hotel svoji kravici storiti veselje. — Neki Rossman je plačal $27, ker je priredil s svojim avtomobilom tekmo z redarjem Markovich, ka teri ga je slednič vendar došel s svojim motornim kolesom. Frank Komar, ki je preminil 11. junija, je bil rodom iz Okoliša Ribnica ter član dveh društev, ki ste mu priredili lep pogreb. Za njim žaluje soproga in dva otroka. Aurora, Min. -r- John Sever, star 42 let, si je v ,petek, 24. junija zjutraj dvakrat skušal vzeti življenje. V hlevu, ki se nahaja v ozadju hiše, se je dvakrat u-strelil s puško, toda ni noben-krat žad.el; ko je skusil svojo — "srečo" tretjič, so mu ti zabrani-li domačini. Prepeljan je bil v ječo, kjer kjer si je hotel vzeti 'življenje na ta način, da se je z glavo zaletel v rofe železnega zaboja, pri čem je zadobil veliko rano na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico v Virginia. Rojak i-ma, zelo veliko družino ter se ne ve, kaj ga je privedlo na to u-sodepolno misel samomora. Želimo mu, da bi kmalu ozdravil. Chisholm, Min. — Umrl je tukajšnji tpionir rojak Mike Stark, trgovec. Pred 25 leti se je naselil v Hibbingu, a leta 1906 se je preselil v Chisholm. kjer je ostal do svoje smrti. Virginia, Min. — Dne 38. ju. nija se je pričela obravnava proti Louis Kalian j, k»teri je eden izmed treh os^b, ki so ogoljufale premogarja John Rigarja iz Aurore za $5000. Kalian j je živel zadnji čas v South St. Paul, toda je dobro poznan v Hibbingu kjer je živel preje. Kallanj je obdolžen, da je s svojima pomočnikoma si znal pridobiti zaupanje Ribarja, da jim je ta izročil $5000, češ da bodo še oni trije dodali $2000, kateri denar se naj spravi v kovček, kovček pa naj hrani Riibar. Ko je pozneje Ribar kovček odprl, je videl, da je mesto denarja v njem navaden papir, ovit v 4 endolarske bankovce. La-hkomiseilnost je) mnogokrat zelo usodepolna. Rice. Min. — Poročil se je tukaj Ciril Tershe, trgovec z gdč. Marijo Bernik iz Sartell. Tover, Min. — Preminil je rojak John Lovšin, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Star je bil 60 let; tukaj je živel 31 let. Bolehal je dlje časa vsled oslabelosti krvi. Joliet. m. — Minuli teden so suhaški agent je imeli v naši naselbini dokaj posla. Rojak John Jontes je moral plačati $300 globe, ker so v njegovi kleti našli tri sode vina, dva soda zmlete tvarine za "Jakata" in 62 steklenic domačega piva. Celo dve mali bari so našli pod neko šupo za hišo. — Anton Blatnik, ki je pri Jontesu na stanovanju, pa je moral plačati $210 globe, ker je bil spoznan krivim sodelovanja do-tične zadevi. — KonceW minulega tedna pa so policijski vohuni zasledili večjo zalogo vina in rozin v stanovanju rojaka Jerneja Eljaža, 1143 N. Broadway. Tudi on je bil obsojen na $300 denarne globe. To je draga zabava. •Peter Skorič, 1107 Scott, St., je bil zasačen od "suhaških" a-gentov, ker je kršil prohibicijgki zakon. Bil je priveden na sodisče a ker najbrž mu nimajo česar vzeti, da bi ga bili oglobili v denarju, je bil za to poslan v okraj, no ječo Za 80 dni. Chicago, 111. — Starišem Fr. in Antonija Kozjek je preminula hčerka Rozalija. Razen žaluj o. čih starišev zapušča še 3 sestrice in dva bratca. Iz stare domovine. miiiiiimiiiiiiiimiiimimiiiiiijiiiiiuiiiiiiijiiiiiiiiiilmiiiiiimmmiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiii' Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo tj o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. Ljubljanska porota. (Konjska tatvina.) Janez Pivk, mlad tiho-taipec, je bil silno ozmerjan od predsednika porotnega sodišča in obsojen na 15 mesecev težke ječe, ker je odgnal po noči v mesecu februarju tega leta posestniku Ivanu Rozmanu na Vrzden-cu pri Vrhniki 16.000 K. vrednega črnega konja in go prodal pre ko demarkacijske črte za 2700 lir, ki jih je potem doma skril, a jih je pozneje nekdo izmaknil. — (Okraden pijan kapitalist) Trgovčev sin Jože Renko iz Boro-velj je prišel v Ljubljano z veliko denarnico. Imel je pri sebi 29.000 jug. IKron in 11.000 avstrijskih kron — S tremi znanci je dne 26. svečana t. 1. popoldne priredil avtomobilski izlet v gorenjski Tržič. Pili so mnogo tja in nazaj. V Ljubljani zvečer v gostilni pri "Angelju" je šele o-paizil, da mu je izginil denar. Gori omenjeno listico^sta si pri-svojiila delovodja; Rudolf Martine, in šofer Ivan Keržič v stanju polne pijanosti. Pred poroto sta bila oba obtožena te tatvine. Porotniki so tatvino z večino glasov zanikali. Bila sta oba oproščena. Pač zanimivo socijalno razpoloženje med porotniki. — (Vesele ciganke pred poroto.) — Dalje so bile pred porotniki madžarske ciganke iz PecuW, tri ženske in en cigan. Po ljubljanskih trgovinah je ciganska družba na premeten način izmaknila razno manufakturno blago v skupni vrednosti 5475 K. — Konečno so te cigane vlovili in pripeljali pred poroto. Bili so vsi ciganski člani družbe: D j uro Kolombar, Julka Kolombar, Žura Petrovič in Mara Petrovič obsojeni vsak na deset mesecev težke ječe. Po razpravi so cigani vprizprili silni jok in stok, čeprav je bilo dejanje — začetek razprave — nadvse ko-irtiično in šaljivo. Nesreča v rudniku. — V Zagorju ob Savi v rudniku Trboveljske premogokopne družbe je te dni težko ponesrečil rudarski delavec, 201etni Oroslav Šifrer. ;'Hunti" so ga povozili in mu zme čkali obe no'gi. Prepeljali so ga v ljubljansko javno bolnico. Samomorilni poskus. — Samska delavka Marija Ciuha si je iz obupanosti na. svojem domu v Novi vasi pri Vičii prerezala ži-leodvodnice na obeh rokah. Nezavestno so jo prepeljali v bolnišnico. Je ohranjena pri življenju. ^ooo<>oooo«>o^^ I ptič. ROMAN CESKI napisal julius ZEYER. Deske, katere je imel na dvorišču zlozeai? m!%ar, so jiwa bile zakleti grad, in Jurij bil vitez, ki je vdira! v ta grad in v njem zajeto princezinjo — Noemi •— odnaša! v gozd, namreč pod akcijo, ki se je osa me! p in hrepeneče vspenjala iz temnega kota v višino, da je vjela drobtinico solnčne svitlobe. Imela sta se zeio rada; toda če je bilo slučajno več otrok skupaj, se je Noemi Jurija bala, kaj t i,ob takih prilikah se je kazal njegov divji značaj v neprestanih prepirih in pretepih. Pozneje, ko se je sel Jurij učit k dvornemu vrtnarju na Hradčane, sta se videla redkeje .Potem je Jurij posta! pojnočnik, in tu sta sfe zopet shajala česče, kajti Noemi je obiskovala njegovo mater, ki je po nesrečnem naključju oslepela. Jurij jo je oskrboval in jej stregel z najnežnej?o ljubeznijo; da, zdela se je, da je njegova sinovsk?. ljubjezen s stoterno silo zaplapolala v trenotku, ko mu je stara, slepa mati, slabotna kakor dete, omahnila, v naročje. Noemi je bilfi globoko gin j ena pri pogledu na to mlado, svežo moč, ki se je iz ljubezni do matere podrohovaja malenkostnim, za mnogega «meVnim uslugam, in njeno vl#žno oko, ki se je čestokrat ginjeno vprlo vanj, je v njegovih prsih zanetilo strast, o kateri deklica ai intcla niti slutnje. Jurij se jej ni razkril, toda obrnil se je na rodbinski orakulum — na gospo Mraz-kovo —r upaje s te strani izdatno podporo/Toda slabo je naleteli gospa Mrazkova Noemi ni bila zelo naklonjena, ker je ta pri vsej svoj o j osebni skromnosti branila svojo samostalnost in se ni z ostalimi najemniki samim bednim ljudstvom — brezpogojno pokorila hišni gospodčnji- kot vsemogočni vladarici. "Ta oseba ni primerna za te," je torej odločila go- spa Antonija, "in poleg tega sta oba prerevna, da bi mogla mil si i ti na možitev." V drugem vzroku je bilo kos zdrave resnice, in Jurij je moral — dasi z vzdihom — to priznati. Toda nastala je velika izprememba. Jurij je namreč postal vrtnar pri bogatem grofu; njegovo mesto je bilo sijajno, tako da bi i mater i ženo lahko dostojno preživljal. Stopi! je torej h gospe j Mrazkovi, ne več, da bi jo prosil pomoči, ampak, da bi jo po davni navadi obvestil o tem, kako se je njegovo stanje zboljšalo in da je odpadla druga in glavna ovira nameravane ženitve. Jurij je stal že precej časa v sobi, predno ga je Noemi opazila in mu z ljubeznivim smehljajem podala Toko. "Kako gre materi?" je bilo njeno prvo vprašanje. "Srečna je," je odgovoril Jurij, razodej z glasom, trepetajočim radosti, nakratno izpremembo svojili razmer, in nadaljeval: "Cel dan hodi sem ter tja po sobi ter izprašuje po barvi nove oprave in orodja, katero sem praVkar kupil. Ko sem ji popisal novo gravuro, katero sem si obesil včeraj nad posteljo in ki predstavlja Kristusa kot dečka z vencem krasnega cvetja v roki, to prelfjubezfiivo detinsko glavico, je vskliknila: "Ta bode Noemi ugajal!'' "Ah, dobra, do%)ra mati!" odvrne Noemi. In glej, Noemi," nadaljuje, "'kakšno čudno soglasje! Ko sem stal pred knjigarno in sem zagledal za steklom to sliko, sp je tudi meni porodila m)sel: "Ta bi Nopmi. ugajali" In samo zato sem to sliko kupil. Kako prijetno sem bil torej iznenaden, ko mi je zvečer rekla malti isto." "Tvoja mati je dobra," ponovi Noemi, "zelo jo ljubim." "In kako ona tebe! Čuj, dečko, mi je rekla zadnjič, izza časa, ko mi je za vedno ugasnila zunanja luč, mi je vzšla druga, notranja luč. Prej nisem znala soditi ljudi, toda zdaj spoznam vredAost vsakega, ravnaje se po nekem neprevarljivem notranjem glasu. Ce sedi Noe-- mi poleg mene, se mi zdi ,da ogreva solnce moje staro telo, in če zazveni v bližini njen glas, mi je pri srcu tako veselo in slavnostno kakor kadar v predvečer šmarnega prazn&a zvone zvonovi, in srce oznanja v meni: Ona je dobra kakor angelj Gospodov." Tako govore ji poda krasni šopek, in Noemi ga nehote vzame ter skloni pri tem hvalospevu svoje zardelo obličje nad ljubko vonjajoče svetove. Jurij, nikdar nisem videl ženske, ki bi bila podobna tebi. Kar je reikla mati, je bil samo odmev mojih lastnih čutov. Z drugimi otroci «em se vedno prepiral, s teboj nikdar. Tvoj vpliv na me je bil vedno čudovit. Glej, tudi moj poklic si določila ti! Nikdar nisem ljubil cvetljic, toda ko sem videl, kako si si vpletala v lase zelene vejice pevne akacije na vašem dvorišč^, kako si (poljubljala cvetlice in selo obili mah na zidu oskrbovala kot nekako dragocenost, tu je moje srce zaradi tebe zagorelo za mirno rastlinstvo, in odločil sem se, da svoje življenje posvetim njegovemu negovanju!" Zfi trenotek obmolkne, nato jo prime za roko. "Noemi, nevede si mi izbrala pot življenja, po-stanj mi družica na tem potni Glej, jaz in moja mati neprestano blagoslavljava trenotek, ko prestopiš prag najinega dom^, in nikdar ni nobena streha krila srečnejših Ijndij kakor bodeva midva, če postaneš moja žena!" Noemi je zatrepetala kakor drevesna vejica, iin šopek jo je težil, kakor da je svinčen. Morala ga je odložiti, toda to se je zgodilo tako hitro, da je bilo Videti, kakor ga je vrgla proč. Jurij je ta nemi odgovor razumel predobro. Prebledel je kakor smrt. Ubogi mladenič! Ce bi bil prišel dan prej, bi bilo njegovo hrepenenje u-slišano, kajti daai ga Noemi ni ljubila tako, kakor si je to želel, ni imela o ljubezni romantičnih pojmov in gotovo bi bila postala njegova žena; toda zdaj, po včerajšnji noči, ne, zdaj je bilo to nemogoče! Ni sicer upala, da bo še kdaj videla kralja svoje duše, toda kljub temu mu je blazno posvetila svoje srce, in zdelo se jej je, da eamo misel na druzega poruši prisežno tajno zvestobo. "O Jurij, ne morem." To je bilo vse, kar je mogla spraviti preko ustnic. Ko je Jurija zapustila omamljenost, ki je sledila velikemu, nepričakovanemu vdarcu, se je spomnil poslednjih besed gospe Mrazkove, spregovorjenih . . , Kri mu je silila z vso močjo v glavo. Ti ljubiš druzega!" je kriknil divje, da se je deklica prestrašila. Ni mu odgovorila. Strastno jej je stresel roko, in še bolj divje ponovil svoje vprašanje. Noemi je vsa zmedena, ne vede, kaj dela, mimo prikimala z glavo. "In koga?*' je vprašal Jurij, težko dihajc. "Koga?" In oči so se mu svetile v strašnem ognju. "Nikogar, nikogar," je lagala Noemi, s strahom opazivši, da je izdala svojo tajnost. Jurij je letal po sobi kakor divja zver v kletki, vprašal tisoč vprašanj ter raztrgal prinešoni in odloženi šopek Noemi je molče plakala. "V^ poiizvem!" je zaklical končno in odhitel po stopnicah doli. Na hodniku v prvem nadstropju je čalkala nanj gospa Mrazkdva in ga zbadljivo vprašala, kdaj bode svatba; toda ko je slišala, da j^ Noemi ponudeni zakon odklonila, se je razsrdila še bolj nego prej, ko je mislila ,da se zgodi nasprotno. Oseba, ki je stala na svetu osamela kakor kol, ni radostno sprejpla časti, stopiti v sorodstvo ž njo, z gospo Antonijo IVIrazkovo, iin se je drznila z odklonitvijo razžaliti stričnika njenega moža! * * * Kaka dva meseca pozneje je sedel gospod Henrik Ribinjski a svojim prijateljem pri laškem kaminu majhne, z izbranim okusom opremljene $obe ene onih starih hiš na Mali Strani, ki so iz posesti davnega češkega plemstva prešle v mešpansfke roke. Dasi je bilo pročelje že zelo obnovljeno, je bilo notri vendar še najti ostanke prav tako gotike kakor renaissance, in na širokih hodnikih pod križastimi oboki bi te niti ne bil presenetil pojav viteza s plapolajočo perjanico na čeladi, in v globokih ikdolbinah, kjer so sem pa tja še stali bogato izrezljani naslonjači « svojimi visokimi opirali, je JULY 6th 1921 "ENAKOPRAVNOST" ~~ STRAN 8. Moje življenje. Ivan Cankar. (Dalje.) Polomljen, star lijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, poče-lonci, vilice s poldrugim kli-pipec brez ročnika — sam f^og neibeški vedi, odkod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar pose(bej je bila čudo iprečudno in je imela svoj Važen pomen, šimčevemu Lojzetu se je celo posrečilo, da je lašel denarnico, res ni bilo nič v denarnica pa je vendarle bi-la. Čudes največje so bili ka-Peljni, ki so se skrivali pod mokrim kamenjem kraj zadnjih rahlo pijuskajočih valčkov vode. Lovili smo jih z vilicami, z žeblji ,ali pa z golo roko ter jih Pekli na žerjavici kar tam v šoli, i® bila skrita neumnim očem. Zgodilo se je časih, da je bila glava osmo-jena, repek pa še moker; toda bili iso dobri in sočni, kakor na sosedovem vrtu pobra-jabolka. V šoli smo bili vsi gologlavi in Soloroki, hlače pa smo si zavidali visoiko do vrh stegna. Ne-oč sem v gorečem hrepenenju Po nadaljni učeno^sti zašel malo Pi'egloboko v vodo. Nenadoma mi je zazdelo, da jaham na Ogromnem zelenem 'konju naravnost proti sijajnemu solncu. Nadvse sladka, brezprimerna sre-^a me je vsega prevzela in mislil Sem, da sem cdsar . . . Tedaj me zgrabila za lase neusmiljena ^oka ter me trdo zalučila na Pi'od. Tam sem vitrepetal ter ®e bučno razjokal, sam ne vem Zakaj. K , ' Jurčev hlapec me je bil poteg-*^'1 iz vode. Ce komu ni povše- či to ali ono, kar sem storil v poznejšem življenju, naj se prereka s tistim hlapcem, ne pa z menoj! (' II. Enajsta šola, Bog s te:boj I Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja. Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva. Ozre se na siromašno zibel v kotu in oko mu je motno, senca gre preko srca — Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne solnčnega belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipcev brez ročnika in kapeljnov še celo ne. Samo trde človeku nerazumljive besede so tam in ve-Irke črke, na črno tablo zapisane. Oblekli so me v novo obleko, ki mi je bila veliko preohlapna; oče se je bil zame obrnil in za silo prekrojil obnošeno nedeljsko obleko starejšega brata. Grenka je pot do učenosti. S težkim srcem sem se napotil proti šoli, s težkim srcem in plaho slutnjo, kakor 'se napoti grešnik do hudih sodnikov; in brat, ki me je vodil, se mi je zdel kakor črn birič. Sveže jutro je bilo, čisto nedeljsko, svet je bil umit in počesan. Široka in bela je bila cesta, že posušena; zelene loke na obeh straneh so bile še resne od ponočnega dežja. Ena sama rumena luža je bila še na cesti, sredi mosta, ki drži čez prijazni globdko šumeči potok Klis. Ne vem. ali sem se bil zamaknil v svetlo nebo, ali v temni potok; nenadoma sem ležal z obrazom, z rokami in z nogami v tisti rumeni luži. "Nesnaga nesrečna!" Blatnega in kričečega me je i vlekel brat domov. Tam so takoj razsodili, da nikoli ne bom učenjak. Objokan sem se vrnil v šolo v svoji stari, zakrpani obleki. In vsi so reikli, da je to slabo znamenje. Koj drugi šolski dan sem okusil sovražnost in ogabnost tuje učenosti. Imeli smo mlado učiteljico; spominjam se, da je imela črne lase in črne oči, ter bolno, rumeno polt. Poklicala me je po imenu in me je vprašala: "Koliko je ena itn ena?" Vprašanje se mi je zdelo smeš no in razžaljivo hkrati; kajti reči bi bilo treba; "Kolk' je ana in ana?" — in nadalje: čemu iz-prašuje o rečeh, ki jih ve že vsak otro'k pod mostom? Zato sem molčal. Učiteljica je poialkala prijetno prispodobo ter je vprašala: "Koliko je ena pomareunča in še ena pomaranča?" To drugo vprašanje se mi je zdelo še veliko bolj nespametno. Predno sem bil shodil, sem znal 0 Veliki noči prav dobro šteti pi-ruhe in pomaranče, posebno tiste, ki so jih dobili bratje. In zoperno mi je bilo, da so se ji vlekle besede tako čudno opolzko iz ust, kakor se vleče med iz satovja. Zato ^em molčal. Vsa nastrpna je vzkliknila: "Kaj nisi nikdar jedel j pomaranč?" Tisti "jedelj" me je udaril kakor s kladivom; nisem vedel ne kako in ne kedaj — samovoljno mi je planilo z jezika: "Jedna jedelj — pomaranča 1 njedna jedelj —pomaranča sta dve jedelj — pomaranči!" In učiteljica me je postavila v kot. — Tisto jesen se mi je prvikrat razodela nasilnost krivice. V po-znjšem svojem življenju sem nekoč poslušal ubijalca, ko je stal ipred sodniki. Izpovedoval se je čisto mirno in brez strahu. Ni tajil niiti z besedo, da je ubil človeka. Nenadoma ga je vprašal sodnikov eden, kam da so izginile tiste tri krone, ki jih je imel mrtvi siromak v telovniku, kakor je vedel krčmar. Te&rat je ubijalec zardel v obraz in je vzkipel! "Kakšne krone? Jaz ne vem nič o teh kronah!" Sodnik ni odnehal: "Ko je bil že ubit, jih ni mogel več zapiti; na oni svet pa jih tudi ni vzel sdboj!" Tedaj se je zgodilo nekaj zelo čudnega; ubijalec, ki je bil povedal z mirno vestjo, da je ubil krščenega človeka, je ob tistih ubogih treh kronah popolnoma p odi vi j al, zgrabil je stol ter ga zalučal z vso silo med sodnike, da so se bledi poskrili pod mizo, treščil je obadva paznika ob tla ter kričal, rogovilil in lomastil tako neznansko, da so ga morali navsezadnje mukoma ukleniti in povezati. Delal je očitno krivico in se je očitno izpovedal; krivice delati si ni dal. — Ob začetku šolske ure, ko smo odmdlili, mi je ukazala učiteljica z osornim glabom: "Pojdi h gospodu nadučite-Iju!" Šel sem proti durim in sem čutil na hrbtu, da gledajo vsi drugi za menoj. Stežkimi nogami sem stopal po stopnicah in trepetaj e sem Čakal, predno sem potrkal. Bali smo se nadučite-v Ija. Visok in rejen je bil, zelo gosposki oblečen, čisto belih, te-stenilh lic, na mehkem nosu zlate naočnike; najbolj strašen pa je bil njegov glas: sladeik je bil, spolzek in mil, človeiku pa so se šibila kolena pod vsako besedo. Ko sem stal pred njim, me je premeril mirno irf mrzlo izpod, naočnikov ter je izpregovoril z tistim glasom: PO OBČINSKIH VOLITVAH V SLOVENIJI. 1 ............... ' VARNOST. Denar naložen v naši banki je varen proti ognju in tatvini; toda to ni vse; ta denar dela za Vaa, je vsak dan več vreden; je tovariš in najboljši prijatelj v potrebi. MI plačujemo po 4% obresti od dne vložka dokler ga ne dvignete. SMO POD STROGIM DRŽAVNIM NADZORSTVOM. —■ DRŽAVNI PREGLEDOVALCI NAS KONTROLIRAJO. i KOLIKO VAM NOSI DENAR, — KATEREGA IMATE SHRANJENEGA DOMA V fCAKi SHRAMBI ALI POSTELJI? -POMISLITE! DENAR VLOŽEN PRI NAS DO SOBOTE 9- JULIJA BO OBRESTOVAN PO 4 % OD PRVEGA JULIJA OJiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitjiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiuiimniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitJiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiMiiitimiiiiiMiiCJiiiiiiiiiiiiui'J' I i Denarne pošiljatve Nas oddeldk za denarna pošllja-tev je odprt vsak dan med bančnimi urami, kakor tudi med 6. in 8. uro zvečer in vsako soboto po-poldne, izvzemši nedelj in praznikov. CENE PO DNEVNEM KURZU. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA POŠILJAMO PO VSEM SVETU. Shrambe (Safety Deposit Boxes) Vsalka oseba ima gotovo vrednostne listine, katere varuje in skrbi, da bi ne bile vkradene ali vničene. Ali veste, da imamo v naši veliki shrambi več malih shramb, katere oddajamo proti mali odškodnini za celo leto? Samo Vi ali Vaš pooblaščenec ima dostop do nje. Odložite Vašo skrb na naše rame. : ❖uiiiiii«jiiMiiiiHiiniiiiiuniiit3iiiiiiHiiiii;3Mniiiiiu)[jiiiiiiHnii[3iiiHiiiiiiif^iiiiiiiniiH|iiii[3iiiiiiiiniitJiiiiiiuiiiiiJiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiii)iiiiiitJii)iii|ii!iit3i|i)iiiiiii|[3iiiiiiiiiiiiHi|iiuiiiiiioiiiiiiiiiiiit>i|iiiiiitiii"i"i"i"i''""i'""i'"'§ ' ! V ' T.' '"V, WnlV." .i ■ Prva naloga vsakega uslužbenca naše banke je, da je prijazen in postrežljiv. Vabljeni ste ob vsa' kem času, da se prepričate. Ako niste pravilno postreženi, naredite uslugo, 'kadar se pritožite. Kgi4ar želite informacije, oglasite ae. Zapomnite si to, da je to edina slovenska banka v Ameriki, da je to v^ša bank»: da so gospodarji Slovenci, Njih prvotna skrb je, da ae rabi dei>ar, naložen pri nas, za pomoč in potrebe ter napredek našega naroda. Smemo li potem pričakovati naklonjenosti od vaše strani? AKO SE NISTE PRIČELI TRGOVATI Z NAMI, UPAMO, DA TO STORITE V KRATKEM. i Zadovoljni boste! Prepričani smo! a THE NORTH HCAN BANKING & SAVINGS COlf ANY I ST. CLAIR AVE. in EAST 62nd ST. CLEVELAND, OHIO | I ! '''>*>IIIIIIIIIIIIC3|||l||l||l||(3|||lllllltllt]llliniUIIIC3llllllllllllt3IIIIIIIIUIIC3IIIIIIIIIIIIClllllililUllt3l|IIUIIIIIlt]||IIIIIIIHICllllllllllll|[3IIIIIIIIIIIIC3IIIIIIIUIIiniinilllllll(3l|l1UIIIHIII|IIIC3lll|llllUII(3l|lltlllllllHII|llll|IIIIC3U|IIIIIIIIIC)llllllllll|IUII|IIUIIII[UIIIIIIIUIl> ■ ' Stranke, ki so upale pri občinskih volitvah na svoje sijajne zmage in poraze nasprotnikov, so menda že precej prebolele — mačka. Preštevanje glasov in študiranje statistike glede na razmerje glasov po strankah, bo sedaj delo tistih, ki nimajo drugega dela in se vesele razočaranja svojih sodeželanov. Zakaj trdimo to? I pač zaradi tega, ker vemo, da ta volitev izraža veliko neori-jentiranost po interesnih skupinah. Narod živi še vedno pod vojno psihozo in pod v tiskom neugodnih življ enskih razmer je še vedno tudi volil. Vprašanje nastane sedaj, kaj bo? V vladnih krogih so grozili z razpusti novih občinskih odborov, zlasti komunistionih, na podlagi obznane. Resnica je, da to lahko stori, kdor ima oblast v rokah, drugo vprašanje pa je, če je to pametno in opravičeno. Kakor vemo, je obznana nared-ba, ki pravzaprav nima legalne veljavnosti. Ze to je tako pomemben razlog, da se nam zdi razpust občinskih odborov postavno nasilstvo ,kjer ni res drugih zakonaikih razlogov, kar pa ne le z našega stališča, marveč tudi s stališča vsemogočnih oblastnikov smatramo kot edino pravno utemeljeno stališče. Za nas so torej občinske volitve v Sloveniji končane. Volilci so se opredelili. Sedaj je le še potrebno, da naši sodrugi v občinskih odborih jemljejo komu-nualno politiko kot resno ter se tudi 7. vso resnobo oprimejo pozitivnega dela. Nas ne briga, kaj pravijo nasprotniki, mi po-jdemo popolnoma svojo pot v zavest;, da je to, kar smo priborili, naše ter da moramo s pozitivnim delom na eni, na drugi strani pa tudi s kulturnim delom med narod. Volilrii boj je za nami, sedaj pa se oprimimo v naši stranki dela za socijali-zem, za organizacijo, za disciplino. Ako bomo delaJi v tem zmislu, bo naša stranka ob bo dočjh volitvah res številna, krepka, vzorna v vsakem oziru. Poglobitev socijalizma in zmi-sla za disciplinirano organizacijo, poleg praktičnega dela v občini, kamor so nas volilci poslali, sta najglavnejši nailogi delavskega socijalističnega gibanja. In če to izvršimo, bomo ob bodočih velitvah želi še lepše uspehe, u-spehe, da gospoda z raznimi grožnjami nad nas kakor neuka mati nad svojega razposajenega o-troka, ki je že dorasel. Mi pojdemo od napredka do napredka; te poti nam ne prekriža nikakršna obznana, nikakršna oborožena sila, ker je ta pot naravna posledica razvoja in naše volje. "Naprej". Nad 200.000 prostorov je v Ameriki, ki prevzamejo obleke za čiščenje, dasiravno je samo 4000 moj-sterskih prostorov, kjer imajo priprave, da se dbleke pravilno čistijo. Izmed teh je samo eden Slovenec v Clevelandu, in to je tvrdka FRANK CLEANERS & DYERS, Rosedale 5694 DelaMiica in glavni urad: E. 60th ST. & BONNA AVE. PODRUŽNICA: Central 5694 6629 St. Clair Ave., vogal 67. ceste- Odprtp do 7. zvečer. ^ IIMII ■ iiiaiu aiii H uiiiiiiHiiiiiiiiiaiiiiaiii 0<>0<>000000000000000<><><><>0<><>0<><>< POZOR! Naznaniti želimo, da otvarjamo moderno HOME SUPPLY TRGOVINO kjer imamo v zalogi sledeče: hnjelj, slad, ječmen, lončene posode, kapce zapiralne stroje, sodčke, rpbarjaste cevi, itd. , DEPENDENT HOME SUPPLY CO. 6003 ,ST. CLAR AVE. EDWARD F. SOUHRADA, poslovodja preje up osi j en pri The Miller United Shoes. >ooooooooooooooooooooooooooo <><><><><><><><><><><><><><><><>00000<>0000000< MODERNA SMOTKA Lahko so mamjbe toda ne bolj še. Te smotke k^ijo moški znajo ceniti dobro kvaliteto. Pisite po naš katalog premij ev št. 4 ♦ I. LEWIS, C»flar Mf vem proatoru /