A KN-J ■CA jORT TRST, četrtek 13- oktobra 1955 Leto XI. - št. 242 (3171) PRIMORSKI DHEVKIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93*808, 37-338 • 37-33« „ UL- MONTECCHt it. 6, II. nad. — TELEFON 93-101 IN i4-631 — Roštnl predal 559 — UPRAVA: Uk SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel. “ ii~i ru'- GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za viak mm ^ nl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ 7.a vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. ~ Slovenile Poit ni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna .„,7 Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala Založništvo tržaSkega tiska n. zuz - jjhrtino omejuje pon lOn in Ml0gCp°riškaKPI Obsoja •tnferenee o tržaškem pristanišču ----------------------------------- jj '*Javah zunanjega ministra ni niti misliti na kakšno spremem-ty.*edanjega režima tržaške proste luke - Glasovanje o voja-^ aodiščih verjetno šele novembra - Spor v vladi zaradi povi-0y Poštarjem in železničarjem in zaradi novih davčnih poviškov (0d n**e*a dopisnika) !l#f m ‘2- Zunanji mini-S Zaklln5-, danes v se-, "tiu . debato o pro- ix®ovoromn^'Ye®a ministrstva j,n°go nri ’ se ne razlikuje Jav tiieH nieSovih nedavnih *1«ki — l enako debato v po- V «VoiJ3“rn‘ci- 'L P°tfdil ri";“Voru Marti‘ L 9 o tL- ? )e bila konfeti-,klieanai''a'ilke:m pristanišču til ’ bn\ ura7-il »zaupa-u *• Se jjonferenca omogo-n ,eri najprikladneje .U^Pitev3^6, Prizadevanje ih sra» odranskega pri-1,bl a2,?ar,Uno ^ dodal, pPrs‘l zaskrbljenost). H-Pfed v l?5 rett»j a (MSI), »da v* 9 ,,L*;ria nobena s p reli, Cfostp , , sedanje uredit-‘uk?. ki jo scstav-h,j■ in a-proatjf! luk iz leta * Hi - tako snrpmpmhp mogoč take spremembe lt»Ll«ga misliti«. tin« i* tun! razvidno, da po- l't!i.vPraša^J1 m^n'ster Mar- 6'«t?-ern P?m6 konference 0 dei|“ft okvii :-ni?cu. v-.R:,j°žj1 k! Phn * na i^amPtayij SIVi?kv,r 'n da italijanska kPripr-J?? njaj nikakor ne K>na zadostiti za- cti- _ 1 na njej nikakor ne -« „1.Jena zadostiti zali, (zlas,:dynibt zalednih dr-Itv^di „.'\Vstrije) po medit, Več v,- editvi pristanišča, M-a sec]7,2a.K0va,'jala staii-Hh, n,i. Jl Pristaniški re- »N ?n„g?varJa temu, kar Atil asju I?onska Spomenica t( aSo vin se sklicuje ra Sekakr, ' mirovna pogod- %o5i °me!l(lr konferenca v ta-C8!a V,.,!"em okviru ne bo ltJci0aai V Trstu njegovih 5» ■ je 7? funkcij. Mimo-'(ti >o čn'm‘va tudi izjava, Wa4eva*ar s® zdaj dogaja, rp*gii -.j6 Za okrepitev tr-«e Pmsjanišča«. 5. (>n0 “bžne Tirolske je ii>re°n?vi?, da to «ni in V dje« (* mednarodno '»ti *°ial,’ d? namerava Ita-4 7 C«.°l izpolnjevati športi' Ve-- er‘De Gasperi in 4ti letno, da bi se za- J,'ž ^Prašatija poslabšali 'Ar‘Avstrijo. \<0vo'n,^C Martino v svo-\\dno ponavljal že zna-jki^lišče ?k.oraj 'zmiko-\ ta7oPa 6 Chig‘ do ’ ' do „„_mefinal1odnega JdJla Pomiritve in Te- Nk dih v« '■ Y. npk;iterih ' Vi ob, Prasanjih, ki jih je 4 jS i°ravnaval (n. pr. .Mart:nemška združitev) ¥k^-vdrŽal receplov j )o«VSedan' ’ glede vloge !* i» vbo )em položaju pa »lok«1*trebil jal stališče. < k|V"m Dovavrnlti pozive k St,- ristii - am, ki Italiji 5 S nao6- skodovale pa bi žhika> da ?m za mir«. Po. 4ij . .faz; J18.} v sedanji tako i',*eti*- s® °b strani, pa fHiKra*a 1? tu(^i nadalje HV u diianuu.^djhoij pravo-;> «,fm okvj •h načelih. Siriji Zal i.ru ie Martino tu-* i» eRa • nekaj povsem Avst-iPribod ameriških Je v Italijo, ki je «v skladu z italijanskimi mednarodnimi obveznostmi« in sploh nekaj podobnega, kot najdemo v mnogih drugih državah NATO. Po tem pa je že težko govoriti o nekem previdnem stališču do pomiritve v svetu, temveč rajši o politiki, ki to pomiritev ignorira. Na vprašanje poslanca Fer-rettija (MSI) se je Martino dotaknil tudi problema beguncev in dejal, da je Italija sicer vedno pripravljena nuditi zatočišče političnim beguncem, ne pa tudi ostalim, saj ima že tako doma preveč brezposelnosti. Poslanska zbornica je nada- ABUr Gaetano Martino ljevala splošno diskusijo o vojaških sodiščih. Ko se bo slpoš-na diskusija končala, bo po včerajšnjem predlogu predsednika zbornice Leona 111 po današnjem sklepu načelnikov parlamentarnih skupin debata o tem vprašanju prekinjena, da bi lahko pravosodna komisija proučila najnovejše vladne spreminjevalne predloge in tudi o njih pripravila poročilo za zbornico. Šele poten? — verjetno ne pred novembrom — se bo nadaljevala diskusija o posameznih členih, ki ji bo sledilo glasovanje. Torej ponoven precejšen odlog. Med današnjo diskusijo je poslanec PRI Macrelli izrazil nasprotovanje svoje skupine ((poskusom, da bi se ohrartil pri življenju fašistični zakonik, ali da bi se, samo da bi se ta zakonik ohranil, zagrešil absijrd da bi se državljani razdelili na dve kategoriji glede na to, ali so stari, nesposobni za vojaško službo, ženskega spola ali otroci, ali pa da še niso dosegli starostne meje za prenehanje vojaške obveznosti«. Liberalec Di Giacomo pa je kot dokončno rešitev predlagal, naj se vojaška sodišča sploh odpravijo in nadomestijo z vojaškimi sekcijami pri rednih sodiščih. Včeraj in danes se je nenadoma zaostril spor v vladi v zvezi s poviški državnim u-službencem. Spor je nastal zaradi odpora ministrov Va-ncnija in zlasti Gave proti predlogu, naj se dodelijo posebni poviški poštarjem in železničarjem, češ da bi to takoj sprožilo enake zahteve vseh državnih nameščencev, razpoložljivih proračunskih sredstev za kritje pa ni in tudi novih davkov ne kaže več uvajati. Glavni nasprotnik Gave je Gonella, minister za birokratsko reformo, tako da je v okviru vlade spet obnovil stari spor med fanfa-nijevci (Gava) in koncentra-cionisti (Gonella). Pripadniki «iniciative» dolže Gonello, da poskuša na lahek način kovati osebno popularnost in napeljevati vodo na mlin svoje struje. Ze včeraj so se razširili glasovi, da je Gava zagrozil z odstopom, če bi prevladalo Gonellovo stališče. Ker pa je na eni strani ministrski predsednik Segni danes začel dokaj odločno posredovati med «spor-nima strankama« in ker je na drugi strani znano, da je Gava že v prejšnjih vladah večkrat grozil z odstopom, pa svoje grožnje ni uresničil, se zdi verjetno, da se bo spor pomiril. Finančno ministrstvo pa je izdalo danes poročilo, v katerem obljublja, da bo vlada nastopila proti «psihozi nedo-voljenegh višanja cen«, obenem pa napoveduje možnost novih davčnih poviškov A. P. Nennijev razgovor s Sustovom v Moskvi MOSKVA. 12. — Pietro Nen-ni, generalni sekretar PSI, ki je včeraj po obisku v Pekingu prispel v Moskvo, jp danes predpoldne obiskal CK KP ZSSR, kjer se je sestal s članom prezidija CK Mihajlom Suslovom. Argentinska policija zbira sedaj podatke o predsedniških volitvah leta 1952, ko je bil Peron ponovno izvoljen za predsednika. Policija namreč zatrjuje. da je bil Peron ponovno izvoljen na podlagi sleparije. Na podlagi uradnih podatkov je Peron tedaj dobil 4,745.1(18 glasov, opozicija pa 2,785.811. Zdi se, da je prve podatke za preiskavo dal oblastem bivši predsednik vrhovnega sveta peronistične stranke kontraadmiral Teisaire. Argentinska vlada je tudi odredila, naj se.preneha izvajanje Peronovega petletnega načrta in izjavlja, da se je ta načrt pogostoma uporabljal kot politično orožje. proces proti partizanom BBO Opozorilo oblastem naj qlede S'ovencev ne ponavljajo fašističnih metod Soška federacija KPl je poslal« vsem političnim strankam, osebnostim in novinarjem v Gorici naslednje poročilo; »Soška federacija KPI sodi po pazljivi proučitvi obtožb proti 50 državljanom (od 57. kolikor jih je bilo pred nedavnimi .oprostitvami med preiskavo) iz Nadiške doline, da je dolžna javno sporočiti naslednje ugotovitve: 1. Dejanja, katerih je obtoženo 5o državljanov iz Nadiške doline, so se dogodila v času osvobodilne vojne; 2. obštoj »Briško-beneškega odreda« ni mogoče zanikati, saj so od Brd do Nadiške doline na istem ozemlju operirali italijanski in slovenski partizanski oddelki; 3. sklicevanje nekaterih političnih organizacij na določene člene mirovne pogodbe je objektivno, saj se opira na določila člena 16 kot rezultat razvoja pogojev zatiranja slovenske manjšine pod fašizmom in v prvih letih nedavne svetovne vojne, tako da so se v tej manjšini pojavile razumljive in naravne težnje po drugačni rešitvi teritorialnega vprašanja jezikovno mešanih področij na naši vzhodni meji. Ponavljamo, da so te težnje uživate spoštovanje narodnoosvobodilnih sil, ki so se borile, da bi rešile domovino posledic fašistične sramote in izdajstva; 4. v tem času je bilo teroristično, zatiralno in protipar-tizansko delovanje nacistov in fašistov naperjeno brez razlike proti italijanskim in slovenskim partizanskim enotam; 5. na drugi strani bi mora le številne amnestije zadnjih let že same po sebi izbrisati vsakršno pripisovano kaznivo dejanje v skladu s hipotezo obtožnice, ker gre za dejanja, katerih narava je tesno povezana s samim razvojem partizanske vojne. SPOMEMICfl SLOVENSKIH ŽUPANOV IM OBČINSKIH SVETOVALCEV ZA DOSLEDNO IZVAJANJE Spomenice in Posebnega statuta Dejansko stanje na našem ozemlju je v kričečem nasprotju z duhom in črko Posebnega statuta * Spomenica nosi 71 podpisov in je naslovljena na predsednika vlade A. Segnija (Nadaljevanje na 4. Njegova Ekscelenca ANTONIO SEGNI predsednik ministrskega sveta R 1 M Ekscelenca! Slovenski župani in občinski svetovalci, izvoljeni predstavniki jugoslovanske narodnostne skupine Tržaškega ozemlja, so na plenarni seji sklenili predložiti Vaši Ekscelenci naslednjo spomenico. Minilo je že dvanajst mesecev, odkar je bila podpisana londonska spomenica o sporazumu z dne 5. oktobra 1954; žal pa mo-Ttrani) 1 ramo ugotoviti, da javna FRANCOSKI SOCIALISTI ZAHTEVAJO svobodne volilve za alžirsko skupino Napovedali »o, da bodo izrekli vladi nezaupnico v zvezi s politiko v Alžiru Notranji minister obrazložil vladni načrt reform - Pomoč Arabske lige severnoafriškim nacionalistom - Ben Jusef izključen iz tuniške stranke Neodestur , ISTICNA RESOLUCIJA mednarodni politiki Hj U^'ni zahtevajo laburisti nove razgovore za medna-* Formo°miriteV' sPrelem Eitajske v OZN, umik Caagkajška 6 lD razširitev načela o sožitju tudi na Srednji vzhod SSi a‘16’ k‘ jo je za-v, raip!? rin Bevan. De- lfcvali raztegnitev >Hltalf|e(ltemroizvodnih sred_ l,0t>|j;Wov ko je večina i|%!ko sedare zaupanje S 1 ki vfri J voditeljev šjfm.^rtov« ° v sospodar-si t Ju v okviru (\SlV° nahma SIL>dstv° za t tf‘ sn . novimi proiz- je nr’ Mnogo fi°-tS Sn0sti P otesdralo pro-X>»tV’o n atero laburi-%*■ priPravlja svoj »VrtSon seie sta Her-«0k O'onov lp. pr,edsednik l|j 1» adla r, Charles Ged' 'i: k, S>rrLCU 0*. * t, »Son j6Padla „ lil1’ Iti Ptotesr ,ana' Morri- »K de>ifo kal proti »‘i- l Ingres na so- 'lHsS danesh0cialiste». Pri-lN<)V lahk0 Jaburistična VVVacionPuedlaSala raz->V > tdu8trL0 ac>je na do- \al»ti *ba tč Je Predlagala raz- °Pravi6U' raztegnitev V1«*, pred ljud' ^\^Ve<1r‘OVoril Beva- i tatur. 1 protestiral SiNdr,' *aburicte- sindi-'-■! « Trade1Cu* ■ stranki ‘t ^i$(. Uninnmi -i« ztade rt •------ J« ,hiš*v Sedan; Vni°nov je 8r» erri a sindi,{' s'stem pred-Ve>>k0d'kat°v. ki dakota-.'' Vod«, Cln° na k°h- )”a chke. ds(vu laburistič- i>V|i.4Ln,Cu v°nglPS .0(10- 'aio se j „ kateri iz- iahk°opoda;sk,m t,M»>iji 1 »avtoJ!?., oadzoru- ^ uPbat0 v tVferauKh ^‘^ni^bovno matizacije» v !* g“. baoionahza- Do„?!tskeU, ki je Ob, izvoljen Laburi-tpo njegovem mnenju moralo je danes nada-l voditi angleško laburistično o ((avtomatiza- gibanje. Ko je odgovarjal na včerajšnje Bevanove obtožbe, je Gaitskell izjavil, da nacionalizacija ni smoter pač pa samo sredstvo, da pride do boljšega sestava družbe. «Ce se hočejo izvesti nove nacionalizacije, je dejal Gaitskell, je treba prebivalstvu dokazati, da so potrebne za izboljšanje pogojev britanskega ljudstva. Ne smemo se zadovoljiti, da samo mehanično ponavljamo stara gesla«. Zatem je Gaitskell obrazložil program postopnih reform v okviru britanskega demokratičnega sistema. Popoldne je kongres odobril tudi resolucijo o zunanji politiki, ki jo je predložil - sindikat rudarjev in s katero zahteva, naj britanska vlada znova da pobudo za razgovore za zmanjšanje mednarodne napetosti ter za sporazum o splošni razorožitvi pod mednarodnim nadzorstvom. Resolucija zahteva tudi sprejem Kitajske v Združene narode, umik Cangkajškovih sil s Formoze, zato da tamkajšnje prebivalstvo svobodno odloča o svoji prihodnosti. Dalje zahteva resolucija, naj se načelo koeksistence razširi tudi na Srednji vzhod. Končno poziva britansko vlado, naj napravi vse mogoče za združitev Nemčije v miru in svobodi. Kongres pa je zavrnil dodatek k tej resoluciji, kjer je bilo rečeno, da «mirna rešitev nemškega vprašanja se lahko doseže samo v okviru ukrepov, ki naj jamčijo varnost vseh evropskih držav«. Sindikalist Sam Watson je med diskusijo predlagal skle--■« st nitev dvostranskega pakta "Zložil Jla.nk®> kon- med Veliko Britanijo in izrae-nac«lo. ki bi| lom. SovlM M resoluGiie za miroljubno uprto olooiske energije NEW YORK. 12. — V. Ku-znecov, sovjetski delegat v politični komisiji OZN, je predložil včeraj načrt resolucije, ki izraža upanje, da bo v okviru Združenih narodov v kratkem ustanovljena mednarodna a-gencija za atomsko energijo. Načrt resolucije priporoča tudi, naj bi se najkasneje leta 1957 sklicala nova mednarodna konferenca o miroljubni u-porabi atomske energije in predlaga, naj se pod okriljem OZN izdaja revija, ki bi obravnavala ta vprašanja in pr' kateri bi sodelovali atomski znanstveniki iz vsega sveta. Sovjetska resolucija pravi, da bi prepoved uporabe in proizvodnje atomskega orožja ter odstranitev tega orožja iz oboroževalnih skladišč posameznih držav znatno prispevali k razvoju uporabe atomske energije v miroljubne namene. Ko je predložil resolucijo na seji politične komisije, je sovjetski delegat izjavil, da bi morala mednarodna agencija za atomsko energijo, če bo u-stanovljena. predlagali periodična poročila Varnostnemu svetu in glavni skupščini. Prav tako bi bilo treba Varnostnemu svetu predložiti vsak primer. ko bi se v delu komisije pojavila vprašanja, ki so povezana z varnostjo te ali one države. Kuznecov je nadalje predla, gal sestanek izvedencev zainteresiranih držav, na katerem bi proučili razna vprašanja v zvezi s pripravljanjem načrta statuta mednarddne agencije za atomsko energijo. Sovjetski delegat je dodal, da bi morale imeti pravico do članstva in agencij vse države, ki zele prispevati k njenemu delu. in da hi agencija morala sodelovati v gospodarskem socialnem svetu ter v varuškem svetu OZN. ivA/KO, 12 — Politični odbor Arabske lige je sklenil določiti sto tisoč egiptovskih šterlingov za pomoč severnoafriškim nacionalistom. Ta sklep bo moral jutri odobriti še svet Arabske lige. PARIZ, 12 Francoska skupščina je danes nadaljevala debato o Alžiru. Zjutraj pa je vlada imela sejo, na kateri je minister za tuniške in maroške zadeve July obrazložil položaj v Maroku. Dejal je, da se je vojaški položaj izboljšal in je zanikal, da so nastale težave pri izvajanju sklepov vlade, ki jih je odobril parlament. Dodal je, da se vladni načrt redno izvaja. Novinarjem je Pierre July izjavil, da so na seji vlade odobrili navodila za razmestitev čet ob meji med francoskim in španskim Ma- že dalje sestavljen iz francoskih departmajev«. Se pred večerno sejo, ki se je nadaljevala ob 21. uri, so socialisti predložili resolucijo, ki ostro kritizira vladno politiko in izjavlja, da bo socia-listična skupina odrekla vla-j di zaupnico. Resolucija zavrača politiko integracije, zahteva razpustitev alžirske skupščine in svobodne volitve za novo alžirsko skupščino, tako da bo mogoče vedeti za željo prebivalstva. Zvečer je socialist Lapie izjavil, da je treba med narodi Francoske unije najti re- rokom in da so ta sklep spre-1 šitev federacije. Muslimanski socialistični po- jeli sporazumno s španskimi oblastmi. Potrdil je tudi, da bo v nekaj dneh rešeno vprašanje kronskega sveta v Maroku. Na današnji seji skupščine je prvi govoril ljudsko-repu-blikanski poslanec Albert Gau, ki je dejal, da se mora #po-litika integracije v Alžiru jasno določiti«. Govoril je nato minister za notranje zadeve Bourges-Maunoury, ki je v zvezi z glasovanjem v OZN slanec Mustafa Benbahmed je poudaril, da Je sedanji položaj v Alžiru rezultat brutalnih dejanj policije, ki jih francoska uprava ni dovolj pobijala. Poudaril je tudi, da politika sile ne bo pripeljala do nobene rešitve. Nadaljevanje debate je bilo odloženo na jutri popoldne. Iz Tunisa javljajo, da je bil glavni tajnik, stranke Neodestur Ben Jusef izključen iz stranke. Ben Jusef vodi skrajno krilo v stranki, ki naspro- za sprejem alžirske zadeve na dnevni red obsojal «ne- dostojnost držav, katerih rev- l»*Je nedavno sklenjenim fran- ščina straši njih voditelje sa- cosko-tumškim sporazumom. Zaupnica Karamanlisu ATENF., 12. — Grška poslanska zbornica je danes z 200 glasovi proti 77 In 2 vzdržanima izglasovala investituro za vlado Karamanlisa. Karamanlis je izjavil, da bodo nove volitve pred aprilom prihodnjega leta. Peron pod nadzorstvom v notranjosti Paragvaja BUENOS AIRES, 12. — Paragvajska vlada je obvestila bivšega predsednika Perona, da bo moral sedaj bivati pod nadzorstvom v kraju Villarica, 1'30 km od Asunciona. Ko je Peron pred dnevi izjavil, da je še vedno ustavni predsednik Argentine, je argentinska vlada zahtevala njegov izgon iz Paragvaja. Paragvajska vlada pa je odgovorila, da spada sleherna odločitev s lem v zvezi v njeno pristojnost. Tedaj je Argentina zahtevala, naj Perona premestijo v kraj, ki naj bo (iznatno oddaljen od meje med obema državama«. me, ki hočejo odvrniti pozornost od tega, kar se dogaja pri njih doma«. Zatrjeval je, da je zunanji minister Pinay ((tolmačil čustva vse države, ko je ukazal odpoklic dele gacije iz OZN«. Zatem je Bourges-Maunoury izjavil, da v Alžiru «ni mogoče poizkusiti to, kar so začeli v Tuniziji in Maroku«. Po njegovem mnenju se ne more podpreti ideja ((alžirskega naroda«. Dejal je dalje, da je evropsko prebivalstvo v Alžiru bolj gosto in se je tja mnogo prej naselilo kakor na druga ozemlja Severne Afrike in da alžirski muslimanski predstavniki, tudi napredni, «vidijo svojo u-sodo povezano z metropolitanskim ozemljem«, pripomnil je, da se je »stoletje francosko-alžirske skupnosti spremenilo v velik francoski razvoj v alžirskem departmaju in da z druge strani živi na stotine tisočev alžirskih delavcev v Franciji«. Zatem je Bourges-Maunoury izjavil, da so med skrajno rešitvijo alžirske republike, ki naj bi se pridružila Franciji, ter enostavno asimilacijo Alžira številne vmesne rešitve, en* od katerih je integracija. Pri analiziranju gospodarskih in socialnih reform, ki težijo po celotni uveljavitvi statuta iz leta 1947 in o katerih se sedaj razpravlja, je minister dodal; «Vlada predlaga, naj se še pred sredo novembra, ob sodelovanju izvoljenih predstavnikov v prvem in drugem kolegiju alžirske skupščine določijo nove politične vezi, ki naj bodo v skladu s sedanjim časom, pri čemer naj se za podlago vzame statut iz leta 1947. Na ta način bi se izdelala nova alžirska karta in bi se preprečila sleherna možnost cepitve. Minister je izjavil, da bo vlada sprejela ukrepe zlasti o sledečih vprašanjih; 1. neodvisnost muslimanske vere od države, 2. organiziranje poučevanja arabskega jezika, 3. reforma občinskega režima. Dodal je, da bodo ustvarili nova mesta za civilne in vojaške upravitelje #in da bodo spodbujali vstop ‘muslimanov v javne službe. Po govoru notranjega ministra se je začela diskusija o petih interpelacijah. Zadnji govornik je bil župan iz O-lana golist Duparc, ki je izjavil. da je odločen «iti zelo daleč na poti reform«, dodal pa je, da »želi, da bo Alžir usrio lassdsnjg ilski ljenje v deželi in obenem | njegovih prvih dejanj, ko bo vznemirljiv element v medna-1 na vladi, ustanovitev kmečke oblastva ne izvajajo niti j zboljšanje odnosov med Ju-dolocil sporazuma niti do rodnih odnosih. Poročilo pravi nadalje, da se politika rasne diskriminacije v zadnjem letu ni spremenila in opozarja ,da je južnoafriški ministrski predsednik Strijdom izjavil, da bo politika rasne diskriminacije v celoti izvedena. Vendar omenja poročilo, da je v nekaterih južnoafriških predelih v zadnjem času opaziti ((določeno elastičnost« v izvajanju ukrepov za rasno razločevanje. Poročilo pripisuje ta pojav povečanju zaposlitve domačinske delovne sile v raznih pod-jet.jh, nasprotovanju cerkva in znanstvenih krogov proti rasističnim ukrepom, predvsem pa moralni sili javnega mnenja, zlasti OZN. V komisiji so Herman San-ta-Cruz (Cile), Dantes Belle-garde (Haiti) in Henri Lau-gier (Francija). banke z mrežo podružnic v vseh 2500 občinah v državi, zato da se omogoči agrarni kredit malim posestnikom. Posebna parlamentarna komisija sestavljena iz socialdemokratske in laburistične stranke bo pripravila načrt zakonn za agrarno reformo, da se razdrobijo veleposestva, ki so sedaj neproduktivna. Dalje je Kubiček izjavil, da se bo odločno zavzemal za več. jo industrializacijo, ki naj bo napredovala vzporedno s povečano kmetijsko proizvodnjo. Mnenja je, da je potrebna reforma sedanjega sistema trgovine s tujino, da se zaščitita industrija in kmetijstvo. PARIZ, 12. - Danes se je na sedežu NATO v palači Chail-lot končala konferenca o-brambnih ministrov držav a-llantskega pakta, ki se je začela v ponedeljek. Kot pravi u. radno poročilo, je imel sestanek predvsem informativen značaj in je pomenil uvod v redno zasedanje zunanjih, o-brambnih in finančnih ministrstev. ki bo proti koncu leta in na katerem bo predvsem na dnevnem redu, kot vsako leto, proučevanje letnih rezultatov naporov, da se vskladijo vojaške potrebe posameznih držav z njihovimi političnimi in gospodarskimi možnostmi. Med konferenco so o stra*e-škem položaju in o obrambi načinov vojaških vprašanj poročali predsednik stalnega odbora predstavnikov glavnih stanov gen. sir John Winteley (Anglija), člana stalnega odbora gen. Joseph Lavvtom Collins (ZDA), in gen. Jean Val-luy (Francija), vrhovni poveljnik atlantskih sil v Evropi gen. Alfred Gruenther. poveljnik mornariških sil admiial Je-rauld Wright, poveljnik rokav-skega področja sir George Creasy. poveljnik pomorskih letalskih sil lokavskega področja sir John Boothman in predstavnik regionalne strateške skupine Kanada - ZDA gen. E. E. Partridge (ZDA). General Gruenther se je v svojem poročilu med drugim pritožil, da so bile že tako šibke sile NATO v Evropi se bolj oslabljene zaradi premestitve francoskih čet v Severno Afriko. V zvezi s tem piše današnji «Manchester Guardian«; »Ce se bo v nekaj mesecih pokazalo. da druge vlade ne nameravajo resno prispevati k suhozemski obrambi Zahodne Evrope, bo Anglija lahko začela misliti na delni ali popolni umik svojih čet iz Nemčije«. Komisija OZN obsoja rasno diskriminacijo v Južni Afriki NEW YORK. 12. ■— Komisija OZN, ki jc imela nalogo proučiti položaj v zvezi z obtožbami rasnega preganjan ia v Južni Afriki, je soglasno odobrila poročilo, ki zatrjuje da pomeni politik« rasne diskriminacije v Južnoafriški zvezi grožnjo za mirno živ- Kubičik obrazložil svoj program RIO DE JANEIRO. 12. — Zadnji podatki o brazilskih volitvah so sledeči: Kubiček 35.3 odst., Tavora 30,1 odst, I)e Barros 25,9 odst., Salgado 8,7 odst. Juscelino Kubiček je včeraj v pismu listu »Folha de Maha« izjavil, da bo v primeru svoje izvolitve neposredno nadzoroval program za izkoriščanje petrolejskih ležišč v državi, zato da se poveča proizvodnja. Kritiziral je ((brutalen odtok dolarjev«, ki odvzema letno približno 300 milijonov dolarjev Braziliji zaradi uvoza petroleja. Kubiček je dodal, da namerava razširiti na poljedelski sektor delavsko in zakonodajo o socialnem skrbstvu, ki se sedaj priznava delavcem industrije in trgovine ter transportov. Izjavil je tudi, da bo eno Nov Monnetov načrt za evropsko sodelovanje PARIZ, 12. — Bivši predsednik visoke oblasti evropske jeklarske in premogovne skupnosti Jean Monnet proučuje načrt evropskega sodelovanja, ki bo v kratkem objavljen skupno s seznamom organizacij, ki naj bi se ustanovile, in političnih osebnosti, ki so že pristale, da pristopijo v akcijski odbor evropskih združenih narodov, katerih ustanovitev Monnet predlaga. Prav tako bo Monnet predložil nov načrt sodelovanja o miroljubni uporabi atomske sile. Načrt predvideva ustanovitev naddržavne organizacije po vzorcu evropske premogovne in jeklarske skupnosti. ločil posebnega statuta in njegovih prilog. Medtem ko je na ozemlju, ki ga upravlja Federativna ljudska republika Jugoslavija, spomenica o sporazumu stopila v velja vo z objavo v Uradnem listu dne 27. oktobra 1954, štev. 6, ugotavljamo, da na tem ozemlju sporazum s prilogami ni bil objavljen, da bi kot zakon obvezoval oblastva in državljane. To zelo škoduje slovenskemu življu in spravlja oblastva, sodnije in prebivalce v položaj pravne negotovosti. Da je to tako, potrjuje že samo ravnanje generalnega vladnega komisarja dr. Palamare, ki je hotel temu stanju odpomoci s tem, da je 24. marca 1955 naslovil državnemu tožilcu pri prizivnem sodišču v Trstu pismo, v katerem je poudaril, «da je treba imeti spomenico o spora zumu za popolnoma izvedljivo na Tržaškem osem-lju». Kljub temu koraku pa se sodna oblast še vedno protivi izvajati določila spomenice in posebnega statuta. Zato je nujno potreben zakonodajni ukrep, ki bi ta neznosni in dvoumni položaj odpravil. Ne dvomimo, da bo vlada, ki ji načeluje Vaša Ekscelenca spoštovala in izpolnjevala obveznosti, ki jih je prevzela z londonskim sporazumom. Zato želimo, da bi Vaša Ekscelenca storila vse potrebno, da se sporazum, posebni statut in druge priloge s predpisi o izvajanju čimprej objavijo. Londonski sporazum, s katerim sta Italija in Jugoslavija končno postavila osnovo za vzajemno razumevanje in sodelovanje, je za naše ljudstvo pravni temelj njegovemu bodočemu delovanju in razvoju v narodnem, socialnem, gospodarskem ter političnem življenju. goslavijo in Italijo. Obenem pa so listi z obžalovanjem u-gotovili, da so določila Posebnega statuta, ki daje posebno vrednost tržaškemu, sporazumu in katerega izvajanje bi postavilo trdne temelje medsebojnim odnosom, ostale doslej bolj ali manj na papirju. Glasila jugoslovanskega javnega mnenja so posebno poudarila, da se v Trstu nadaljuje diskriminacija Slovencev. da. ni bilo urejeno vprašanje uzakonitve slovenskih šol. da v javnih urad h še ved«o ni pravično zastopano osebje slovenske narodnosti, da ni bilo urejeno vprašanje invalidov in vdov padlih partizanskih borcev, z eno besedo, da se ne spoštujejo določila Posebnega statuta in da se podvzemaju ukrepi proti Slovencem, ki so v nasprotju s sporazumom. Tem ugotovitvam se je pri-druž.il nocoj tudi Radio Beograd. ki je med drugim poudaril, da je Posebni stutut samo sankcioniral pravice ki jih je italijanska manjšina u-živala v Jugoslaviji že prej in da zato jugoslovanska javnost pričakuje, da bo Italija končno vendar izpolnila sprejete obveznosti do Slovencev pod njeno upravo. Jugoslavija gleda na narodne manjšine kot na most. ki naj spaja in krepi prijateljstvo in sodelovanje med njo in matičnimi narodi narodnih manjšin. Zaželeno bi bilo, da bi Italija, poudarjajo v Beogradu, že enkrat razumela, da je v njenem interesu, da s tržaškimi Slovenci ravna kot ,z enakopravnimi državljani, in da je v interesu jugoslovansko-itali-janskih odnosov, da se začno izpolnjevati vsa določila tržaškega sporazuma, zlasti Posebnega statuta. Sovjetski parlamentarci v Dubrovniku BEOGRAD. 12. — Sovjetska parlamentarna delegacija je po obisku Mostarja in Trebinia prispela danes popoldne v Du. brovnik, kjer sta sovjetske parlamentarce pozdravila član Zveznega izvršnega sveta Vic-ko Krstulovič in predsednik okrajnega odbora Mario Go-lušič. Po kratkem obisku v Dubrovniku in ogledu znamenitosti mesta bo delegacija jutri odpotovala z ladjo v Boko Kotorsko. NEW YORK, 12. — Včeraj je v New Yorku umrl v starosti 48 let bivši britanski državni ministeč' Hector McNeil. Zadela ga je možganska kap med njegovim potovanjem v ZDA na ladji «Queen Mary». Ob prihodu v ZDA so ga prepeljali v bolnišnico. (Nadaljevanje na 3. struni) Beograjski radio o kršitvi določil Spomenice in Statuta REOGRAD, 12. — Obletnica tržaškega sporazuma ni bila nezapažena v jugoslovanski javnosti. Mnogi listi so ob obletnici poudarili, kako velike možnosti je odprla rešitev tržaškega vprašanja za Atensko gledališče gostuje v Beogradu BEOGRAD, 12. — Danes je prispel na gostovanje v Jugoslavijo ansambel atenskega kraljevskega dramskega gleda-'iš ia. Grški umetniki so no-•oj na odru Jugoslovanskega dramskega gledališča odigrali Sofoklejevega »Krnlj« Otdip««. Predstave so se med drugim udeležili predsednik Zvezne ljudske skupščine Moš a Pij a-de, podpredsednik zveznega izvršnega svetu Rodoljub Co-lakovič in številni predstavniki kulturnega in javnega življenja Beograda. SZ PONUDTliA OROŽJE tudi izraelski vladi? Egiptu pa je ponudila finansiranje vseh načrtov za gospodarski razvoj Egipta - Arabska liga odložila dokončen sklep o Johnstonovem načrtu WASHINGTON, 12 — Predstavnik ameriškega državnega departmaja Henry Suydam je izjavil, da ima ameriški departma v rokah «nekatere informacije, ki kažejo, da bi u-tegnil sovjetski blok pripravljati korak ra ponudbo orož-j i Izraelu«. Ni pa hotel pojasniti, ali je Sovjetska zveza tista država, ki poizveduje pri izraelskih voditeljih glede možnosti dobavljanja o-rožja tej državi. V izraelskih krogih v Wa-shingtonu pa izjavljajo, da s strani sovjetskega bloka ni bila postavljena nobena konkretna ponudba, in dodajajo, da ima Izrael v vsakem primeru namen preskrbeti si o-rožje v zahodnih državah. Kakor javljajo iz Damaska, se tudi sirijska vlada pogaja s češkoslovaško vlado za nakup orožja. V ta namen je včeraj sirijski ministrski zunanji minister sprejel češkoslovaškega ministra v Damasku. Sirijski zunanji minister je izjavil, da je Sirija sklenila začeti pogajanja tudi s Sovjetsko zvezo za sklenitev trgovinskega sporazuma med obema državama. Kakor poroča egiptovski list «A1 Akhbar« je Sovjetska zveza ponudila finansiranje vseh načrtov za gospodarskih razvoj v Egiptu v zameno za bombaž, riž in druge proizvode. pristala je tudi na odplačevanje v 25-letnih obro- kih zneskov, ki jih Egipt dolguje za stroje, ki jih je dobil od Sovjetske zveze. »Sovjetska zveza, pravi list dalje, ne postavlja pogoja za plačilo v kaki tuji valuti. Sovjetska zveza bo v Egiptu odprla račun v egiptovski valuti z izkupičkom prodaje sovjetskih strojev in iz tega računa bo dvigala zneske potrebne za svoje nakupe egiptovskega bombaža«. Ta predlog sedaj egiptovska vlada proučuje. Med egiptovskimi načrti za razvoj dežele je tudi zgraditev ogromnega jeza na zgornjem Nilu pri Asamu. Za finansiranje tega dela se egiptovska vlada že pogaja z bančnimi in industrijskimi zavodi v Franciji, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Na seji političnega odbora Arabske lige so danes predstavniki Egipta, Jordana, Libanona in Sirije razpravljali o Johnstonovem načrtu za regulacijo voda v dolini reke Jordan. Poročilo, ki je Dilo objavljeno, pravi, da so med razpravo ugotovili, da je potrebna obširnejša proučitev številnih tehničnih določb in zaradi tega so dali nalogo nekaterim arabskim strokovnjakom, naj nadaljujejo proučevanje načrta, da pride do dokončnega sporazuma, ki naj ščiti arabske interese. Ta sklep so sinoči sporočili poslanik" Johnstonu, ki je danes odpotoval v, Tel Aviv, sovjetsHi protesi pri iranski vladi MOSKVA, 12. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes pozval iraškega diplomatskega predstavnika in mu sporočil, da po mnenju sovjetske vlade »pristop Irana k turško - iraškemu vojaškemu paktu ni v skladu z interesi okrepitve miru in varnosti na področju Srednjega in Bliž njega vzhoda«. Molotov je dodal, da je pristop Irana k temu paktu »v nasprotju z od nosi dobrega sosedstva med Iranom in Sovjetsko zvezo ,u»a 17.25. Dolžina dneva U-u°- .55g. vzide ob 3.42 In zat<,neu,„hra Jutri, PETEK 14 °ktobr Kalist, Nostrao* DANES VOLITVE TOVARNIŠKIH ODBOROV V SV. MARKU IN TOVARNI STROJEV DELAVCI BUDU IIAIVES IZBRALI KANDIDATE ki liiidu p (umi k za vztrajna nbramka ilalavskih inlarasuv Včeraj so bila številna zborovanja Delavske zveze in Delavske zbornice pri Sv. Jakobu, na Pončani in v Miljah • Volilni rezultati bodo znani verjetno šele okrog polnoči Burna volilna kampanja za izvolitev tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, kakršne do-alej ie nismo pomnili, se je snoči končala. Danes pa bodo delavci po treznem preudarku izbrali tiste kandidate, ki jam' Aijo, da se bodo odločno in dosledno borili za delavske interese. Bolj kot vsa dosedanja besedna in tiskana propaganda bo odločalo pri izbiri delavcev njihovo prepričanje, kdo je več storil zanje in kdo ne bo nikoli postal orodje delodajalcev. Ne filede na razna nasprotja in ne glede na upravičeno razočaranje mnogih delavcev zaradi nestrpnosti tajništva Delavske zveze, ki se je pokazala še komaj nekaj tednov pred volitvami, bodo ti delavci glasovali za najboljše kandidate te sindikalne organizacije tudi zato, ker se je prav te dni pokazalo, da je Delavska zbornica delodajalski sindikat, pa naj se njeni voditelji še tako izvijajo, da bi dokazali nekaj nasprotnega. Kjer pa so delodajalci, tam ni mesta za delavce. In kakor je opozoril tudi tržaški odbor Neodvisne socialistične zveze, bi bilo tudi vzdržanje od volitev ali bela glasovnica v prid zmagi Delavske zbornice in s tem tudi zmagi delodajalcev. Zato smo prepričani, da Se bodo vsi razredno zavedni delavci aktivno udeležili volitev, pa Čeprav se ne strinjajo s sindikalno politiko Delavske zveze. Tovarniški odbori so namreč tako dragocena pridobitev delavcev, da se ji ne smejo odreči in ne smejo zato dopustiti, da bi bili izvoljeni taki delavci, ki bi vedno le upogibali hrbet pred delodajalci. To mora biti delavcem glavno vodilo, ko bodo danes izbirali kandidate, katerim bodo zaupali svoj glas. Za volilno kampanjo, ki se je končala včeraj, je bila značilna ostra polemika med govorniki obeh sindikalnih organizacij. V to kampanjo pa sta se včeraj neposredno vmešala tudi «11 Piccolo« in njegova večerna izdaja. Ta lista sta uporabila grožnjo, češ da i 5? ne bo naročil in dela. če ne bodo delavci izvolili kandidatov Delavske zbornice. »Pic-colo della Sera* pa je šel ie dalje; zapisal je, da je od teh volitev odvisna celo gospodarska bodočnost Trsta. Hkrati pa je poudaril, da gre za borbo med »nacionalnimi« in «antinacionalnimi» silami in bi moral biti potemtakem vsak glas, oddan za kandidate Delavske zveze. «antinacio-nalen«. Pisec je pač izdal s tem svoje poreklo: tudi za časa fašizma je bil »antina-cionalen« vsakdo, ki ni trobil v fašistični rog. S takim pisanjem je napravil list pač medvedjo uslugo »Delavski zbornici«. Včeraj je bilo kar pet volilnih zborovanj, na katerih so se govorniki obel) sindi-iških urah. Računajo, da bo kalnih organizacij ostro obto-l ladja izplula iz tržašk ževali med seboj. V Ul. Bro-letto je govoril ob 16. uri peščici delavcev tajnik Delavske zbornice Pinguentini. Ob isti uri je na Trgu Sv. Jakoba govoril tajnik Delavske zveze Radich, ki je najprej omenil poplavo letakov in lepakov Delavske zbornice in njenih prijateljev in se vprašal, kdo je vse to plačal. Zavrnil je samohvalo govornikov Delavske zbornice, ki si pripisujejo razne zmsge in zasluge. Dejal je. da se je osebno prepričal v Tovarni strojev, kako so razni delovodje klicali delavce v svoje pisarne in jih pozivali, naj volijo za kandidate Delavske zbornice. Ravnateljstvo tovarne je pokazalo svoje pristransko ravnanje tudi s tem, da je dovolilo izvajati Delavski zbornici obširno propagando v tovarni, hkrati pa to prepovedalo Delavski zvezi. Tn potrjujejo tudi številni lepaki Delavske zbornice v menzi. Pobijal je tudi grožno glede ameriških naročil in dejal, da znašajo ta naročila v Italiji komaj 4 odstotke celotne industrijske proizvodnje. Zvečer sta na Trgu Sv. Jakoba govorila za Delavsko zbornico tajnik sindikata ko-vinarcev Cosulich in član osrednjega vodstva CISL iz Rima Storti. Oba sta ostro napadla Delavsko zvezo in ji očitala demagogijo v obravnavanju sindikalnih vprašanj. Skušala sta tudi dokazati; da nima Delavska zbornica nobene zveze z delodajalci, kar pa se jima ni posrečilo. Ob isti uri je govoril nekaj sto metrov vstran v Ul. Ponz.iana za Delavsko zvezo prof. Sema. V Miljah pa je na zborovanju Delavske zveze govoril Artu-ro Calabria. Danes se pričnejo volitve v Tovarni strojev ob 6.30 in bodo trajale do 16.15, v ladjedel nici Sv. Marka pa bodo volil' od 7. do 16.45 ure, nakar s« prične štetje glasov. Dokončn> rezultati bodo znani najbrž o koli polnoči. stanišča ob 17. uri. ega pri- Mezdno gibanje uslužbencev javnih obratov Uslužbenci javnih obratov, to je barov, restavracij, kavarn itd., so začeli mezdno gibanje z zahtevo, da se jim osnovne plače zvišajo za 20 odstotkov. Delavska zveza je predlagala enoten nastop obeh sindikalnih organizacij, ki pa ga je Delavska zbornica odklonila Zato vodita sindikata to akcijo ločeno. V ponedeljek bodo o tem vprašanju pogajanja na uradu za delo. Skupščina delavk Jutri ob 17. uri bo na sedežu ..^____ Delavske zveze v Ul. Zonta št. t 30,400.000 lir. je prevzela tvrd 2 skupščina delavk, ki so pri-1 ka F.lli Bellini. zadete v sporu z INAM glede povračila vsote, ki jim pritiče na podlagi zakona št. 860 glede «fizične in gospodarske zaščite delavk-mater». Poziv suspendiranim delavcem Delavska zveza poziva suspendirane delavce CRDA in vse tiste, ki so odsotni z dela, naj se ob 10. uri dopoldne zglasijo v njenih prostorih v Ul. Zonta št. 2. Licitacija za ureditev begunskih stanovanj Na ravnateljstvu za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu je bila včeraj licitacija za dodelitev del pri ureditvi stanovanj za begune« na področju Oreh-Milje. Dela. ki bodo veljala najmanj Sprejem na IJSIS ob Kolumbovem dnevu Na sedežu USIS (United States Information Service) v Ul. Galatti 1 je bil ainoči sprejem, kt »o ga priredili ob Kolumbovem dnevu. Sprejema so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter predstavniki tujih držav v Trstu. Ob tej priliki je bila tudi otvorjena dvorana novega kulturnega centra USIS, v kateri bodo razne konference, razstave, predstave dokumentarnih filmov, tečaji angleškega jezika itd. Vodstvo nad delovanjem novega kulturnega centra je prevzel dr. Al-vise Barison. Dvorana bo na razpolago občinstvu od danes naprej. V njej bo najprej zanimiva razstava ladijskih modelov, ki so jih zgradili člani pomorskega krožka Aldebaran in ki jo dopolnjuje serija slik tržaškega slikarja dr. Pavla Klodiča. Ravnatelj lokalnega USIS Mr. Paul E. Wheeler je v krajšem govoru prikazal pomen svečanosti ob odkritju Amerike ter orisal lik Krištofa Kolumba. Končno se je zahvalil dr. Pavlu Klodi-ču, bivšemu komandantu tržaškega pristanišča, da je dovolil razstavo nekaterih svojih slik. TUDI V DOLIH italijanska šola Niti župana niso o tem obvestili, čeprav je šola občinska Včeraj se je že začel pouk na novi italijanski šoli v Bazovici Včeraj so nam iz Doline Iv Bazovico, saj imajo i tali-sporočili, da pristojne oblasti I jansko ezulsko šolo" v Padri- čah samih. ZANIMIVI PODATKI MILANSKEGA GOSPODARSKEGA LISTA AMBUI.ATOB1^ Dr.A.M.So* zobozdravnik-KR |(j|i- Ustne in zobne D zobne prote^ |> Sprejema od 1°- „ tein od 15. do 1"' fr. Ulica Torrebian« Skedenj, Ul. di ser^c'i Specialna trajna Diplomiran strok )a> za barvanje in n„ , k11 Masaža — Ma |? ž* Izrežite oglas, v* g »' o ° p ^— poseben p 'CTI°rf I % Zastopnik - IIL. Vplinjači «DFLl' Verige dELlOhi' Ferodi za zavore «FHEN-DO» Luči iiCARELIA" Kroglični ležaj' m«- Ventili in pere53 - <°rJe m p i Nadomestni de'' K0*1,» bor za motor (h* 0di*J in skuterje |Vl,cbel . (cCEATu m «|V UGODNE w ADRIA EXP Ul. Cicerone 4 Predstavništvo Jjfl0, Rogaešnko0SW“»u i0 Dobrno n>' Preskrba trgongih vadnih, tu5*uniov tranzitnih 'L, a v 1J za Jug°s' Prodaja vozn1*1 za avtobuse. evni dnev Milano, ob 21 Genova. P° ned-. sre ciiuvo r' v, petek ob 31 tof« Chiasf”' 1P Como obot3 četrtek. *' delja ob 31 Videm odhodi ob 8.30. Belluno, ob 5-30 Treviso, dne ob 8.30 DELAVNICA MEHANIČNIH lZD A. Fabian' THST — UL. COHI I i - TEI- 1 specializirana za Izdelavo motorjev Uiese^l. go'1 podjetjih revizije, mehanične izdelke, ohde avtogeno in elektiično varjenj®- stf01^ Popravila na krovu: motorjev Diesel, Par p(,gons tn kotlov ter vseh pomožnih naprav Prl strojih tn napravah na krovu. s 1. strani) — 3 — 13. oktobr« 1955 sloueosMli tmm in oDCinshih sueioualceu , o. Segnilu, o izvajanju Spomenice o soglasju irA Obenem - pt. zebrho opozoriti * Po t 'lceIeDco na potreta “KoJšnjem preklicu 1 %a ° ^ei° določilom i'h . sporazuma in ki i režim iz- d« enom' da razna-'i|uence ^ga ozem- JlK ................ I odlok z dne K. — ■ *° Predvsem-ak š ,Wtvi ■jj9 _ ?4fi4 • 800> 0 urad- nazivov obein % „ kraJev priklju- Ur emlia; 410 t«ak’ odlok z dne ,%i • štev‘ 1796' ° %h/abi italijanščine 5i!°dnih uradih; S C 2 dne 24- 5- 1928 Skov; P°italljanČe‘ 'h 2ak°h z dne 8. 2. 1928 ■ 38^ ‘ Predpisuje ita- V lniena ob prijavi Sto, 137 kazenskega k *ka z dne 19. 10. n člen 122 civilnega a 2 dne 28. 10. •«j, ^ ane 28. 10. Slo i ?redPisujeta pod SaWZkliučno rabo ita-^ez*ka na sod- l lede S ,na Posamezna do-Nta P°razurna in Po-J° poUd statuta si dovoli-.a'°čbo r,ti> da bodo med u° izvajanju gpora-e l 0sebnega statuta . -vMiicga tsia Obe, vključene tu- v . s° nam zajarn-, °eki 2-c Posebne- . Statut "?* ‘,"'i ruseunt % v a in ki predvide } itourazmernem šte' * ^čik V javne sluzbe jugoslovanske 41 S °S!ne skupine. Da-, (W Javnih službah ni-\ sa odstotka Sloven- s Sico°ma. da sta s Spo- % sPorazumu pri-adi hoteli ustva-,lem ozemlju nov ‘n ozračje, v kate-Sda,.® Slovenci tudi - lN;m iNii* zlvlienJu mo' h%HK atl predpisov, Rtr. _ _ ..i _ Ji _ Umi sta se vladi spo-jjtlh,,’ da bi odstranili ki jih je %Jiašizem v škodo ,Ker imajo ti & ,lzjetnen in nov vCLbod? nujno Se Sporazum lah- Podpisani se ne Vtoato striniati 2 (j t, ® neralnega vlad-‘ k, lsarja. ko trdi, <\ .^ore sprejeti Slo- ^ M jfvne službe, do- be bilo v da-, • lnJenih uradih Ve lh i ta!eio Ski,------------------ - ” !n mest, ki naj način ?° natečaju. ' h bi bila izved- S tor ni bil CPo?07’ kar ni bil li ] bi v*°dbenih strank. li i v f stranK tiiogijm primeru tuli '1 tvesti tistih 4 tvesti tistih fywv°re 0e neSa statuta, 10 ^rclVip.i Rlnvpn- 'un,pravici sioven- tili';v tofi^t Jamči iz-dem-- upore bo SfrdJSh tudi v k0' iNlUk1, Sn • VZSOjni'''- Neu‘h OrJ°Clalnil h C P oroS°cialnih in N j|anizacij. Tudi »ostalo do da- 3ihVetlskflka' Ne samo S % j?1 umetniškim Nlfrtop d C6l° zabra‘ t- > -ŠS Č>' .r,r. UD1^stva S, goSpQ atl tudi Slo- ; y da blp°darske usta. Jiln fi __________ delajo pri v c usta- N, u dstvi S Primer- °t to fagotovila . sličnih italijanskih organizacijah na ozemlju. Ugotavljamo nadalje, da so kljub jasnemu določilu točke 5 Posebnega statuta napisi na javnih uradih in poslopjih kakor tudi imena krajev in ulic še zmeraj izključno v italijanščini. še več, dvojezični napisi so bili z nekaterih javnih zgradb (javne varnosti) celo odstranjeni, ko je ozemlje prešlo pod italijansko upravo. Glede na dvojezične napise v tržaški občini sta pogodbeni stranki, ko sta govorili o volilnih okrajih, nedvomno mislili na avstrijski volilni zakon za poslansko zbornico z dne 26. januarja 1907. Da bi ugotovili, v katerih posameznih okrajih predstavljajo Slovenci 25 odstotkov celokupnega prebivalstva, se je treba po našem mnenju poslužiti edinega možnega sredstva: tajnega referenduma. Kar pa zadeva javne listine, uradne razglase, javne odloke in uradne objave, ugotavljamo, da se slovenski jezik rabi samo v uradnem listu generalnega komisariata in še tu le delno, v kolikor se namreč razni zakoni republike, ki jih raztegnejo na to o-zemlje, ne objavljajo v u-radnem listu v slovenščini, kar krši določila Posebnega statuta. Iz očividnih političnih in narodnih razlogov je potrebno čimprej izdati za ozemlje zakon, ki bi uveljavil točko 3 Posebnega statuta, to je prepovedal in kaznoval ščuvanje k rasni in narodni mržnji, ki ovira medsebojno spoštovanje, mirno sožitje in sodelovanje med obema tu živečima narodoma. Za dosego teh ciljev bi bilo treba strogo spoštovati in izvajati določila člena 6 Sporazuma ter prenehati z zapiranjem proti-fašistov in osvoboditi tiste, ki so bili že aretirani zaradi svojega pglitič-nega delovanja v zvezi z reševanjem vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Težka ovira za poinir-jenje tu živečih narodov je načrtna množična kolonizacija tržaške okolice in bližnjih slovenskih občin s pripadniki italijanske narodnosti. To nasprotuje duhu in črki 4. in 7. točke Posebnega statuta. Opozarjamo, da se je samo v občini Devin-Nabrežina, v kateri je bilo leta 1910 od 3450 prebivalcev le 375 Italijanov, naselilo od leta 1946 do 31. decembra 1953 kar 1202 oseb italijanske narodnosti. Danes smo pa tik pred gradnjo stanovanj za približno 1500 oseb. Ekscelenca! Ker smo se spomnili tudi jasnih in slovesnih izjav, Vašega predhodnika Maria Scelbe, ki jih je javno izrekel našemu ljudstvu v svojem govoru v Trstu, dne 4. novembra lanskega leta, smatramo za potrebno, da se obrnemo do Vaše Ekscelence, da ■ Vas seznanimo z dejanskim stanjem na tem o-zemlju, stanjem, ki je v kričečem nasprotju z duhom in črko Posebnega statuta. Vprašanja, ki smo jih predložili Vaši Ekscelenci, so tolike važnosti, da je potreben neposreden stik med podpisanimi in Vašo Ekscelenco. Sprejmite, Ekscelenca, izraze našega spoštovanja Trst, dne 11. okt. 1955. Občina TRST Agneletto dr. Josip, m. p. Dekleva dr. Jože, m. p. Bcrnetti Marija, m. p. Gombacci Franc, m. p. Občina MILJE Cok Teodor, m. p. Vatovec Marjan, m. p. Furlani Ana, m. p. Hrvatič Zdenko, m. p. Komar Emil, m. p. Kuret Anton, m. p. Montanja Martin, m. p. Pangerc Josip, m. p. Purger Aleksander, m. p. Starc Jože, m. p. Zuljan Just, m. p Žerjal Josip, m. p, POSLOVANJE ORGANOV. KI SE UKVARJAJO S STANOVANJSKIM VPRAŠANJEM Ukreni za olajšanje stanovanjske krize in napake v dodeljevanju ljudskih stannvanj Zakonski predpisi, ki urejujejo dodeljevanje stanovanj, ki so bila zgrajena z državnimi sredstvi - Napake komisije, kateri je poverjena naloga, da stanovanja do• deli • Kdo ima po zakonu pravico do stanovanja - Bogato poglavje pritožb in prizivov Občina DEVIN-NABREZINA Terčon Josip, župan, m. p. Floridan Egon, m. p. Legiša Dragomir, m. p. Legiša Leopold, m. p. Milič Ivan, m. p. Pahor Josip, m. p. Škrk Albin , m. p. Visintin-Slavec Abdon, m. p. Colja Srečko, m. p. Kralj Josip, m. p. Legiša Josip, m. p. Marizza Josip, m. p. Milič Marjan, m. p. Pertot Stanislav, m. p. Skrk dr. Josip, m. p. Terčon Venčeslav, m. p. Občina DOLINA Lovriha Dušan, župan, m. p. Foraus Josip, m. p. Jercog Valentin, m. p. Kosmač Rudolf, m. p. Marc Mihael, m. p. Ota Josip, m. p. Petaros Rudolf, m. p. Slavec Drago, m. p. Valentič Josip, m. p. Žerjal Anton, m. p. Bernetič Marjan, m. p. Občina ZGONIK Obad Vladimir, župan m. p. Cibic Vladimir, m. p. Grilanc Zorko, m. p. Milič Josip, m. p. Rustja Ivan, m. p. Verginela Josip, m. p. Žigon Miroslav, m. p. Briščik Stanislav, m. p. Cernjava Franc, m. p. Kocman Pavel, m. p. Pirc Alojz, m. p. Terčon Ivan, m. p. Vodopivec Just, m. p. Občina REPENTABOR Škabar Alfonz, župan, m. p. Furlan Vera, m. p. Guštin Emil, m. p. Guštin Veljko, m. p. Raubar Viktor, m. p. Škabar Drago, m. p. Škabar Silvester, m. p. Zlobec Avguštin, m. p. Bizjak Josip, m. p. Guštin Alfonz, m. p. Guštin Ludvik, m. p, Purič Ivan, m. p. Škabar Anton, m. p. Škabar Emil, m. p. Tavčar Marjan, m. p. : ■ ' ’ " > ,. ' ^».k: . ;2 A>: ium, Pogled s Kolonkovca na Tržaški zaliv Največja hiba današnje komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj je, da je bil ta organ zamišljen na čisto birokratski osnovi, kjer se prošnje birokratsko rešujejo, ne da bi pri tem imeli nobene besede zainteresiranci sami Torej je že sam sestav komisije zgrešen. V komisiji imajo namreč besedo ljudje, ki hi v tako komisijo sploh ne smeli spadati, ni pa v njej nobenega predstavnika prebivalstva, kateremu so stanovanja namenjena. Italijanski zakon na tem področju predvideva. da morata biti v komisiji, ki dodeljuje stanovanja tudi dva predstavnika delavcev, za katere so stanovania zgrajena. Ta zakon, ki je nedvomno boljši od tukajšnjega je pa v veljavi samo v Italiji in nobeden se še ni zavzel, da bi ga raztegnili tudi na naše področje. Tukajšnja komisija za dodeljevanje ljudskih. stanovanj ni samo organ neke socialne ustanove, ki skuša olajšati stanovanjsko krizo, temveč ima tudi vprav po svojem sestavu značaj podpornega društva, ki ga ne bi smela ‘meti. Posledica tega je, da dobijo danes stanovanja v hišah IACP ljudje, ki ne morejo plačati niti minimalne najemnine, ki jo IACP zahteva, čeprav obstajajo v Trstu druge podporne ustanove, ki bi bolje lahko pomagale tem revežem. Seveda pri tem ostaja brez stanovanja še vedn i veliko število delavcev, nameščencev, obrtnikov in drugih ljudi, ki so socialno produktivni in katerim bi prej pripadala stanovanja IACP, kot pa revežem, ki ga ne morejo niti plačati . Poslovanje komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj je pa tudi drugače nezadovoljivo. Komisija je bila sestavljena zato, da bi bilo to važno vprašanje dodeljeno v pretres enemu samemu organu, da bi se tako laže premostile vse težkoče na stanovanjskem področju, da bi se vršila na dodeljevanje stanovanj bolj učinkovita kontrola in končno, da bi se ne delale več take napake kot v preteklosti,* Komisija pa še zdaleč ni izvršita vseh teh nalog, naredila je precej napak in zmede in spet zamotala stanovanjsko vprašanje na tak način, da je še danes precej daleč od rešitve. Te napake so pa prav nerazumljive, ker je zakon o dodeljevanju ljudskih stanovanj zelo jasen in preprost. Zakoni, ki so bili izdani na tem področju in ki še danes veljajo v Trstu glede dodeljevanja stanovanj se nanašajo samo na stanovanja, ki so bila zgrajena z državnimi sredstvi. Vsa stanovanja, ki jih gradijo zasebniki so prosta in jih lahko zasede kdorkoli. Druga stanovanja so • pa namenjena družinam, ki so ostale brez stanovanja zaradi vojnih dogodkov. Po zakonu imajo pravico do teh stanovanj ljudje, ki spadajo v naslednji dve kategoriji: 1. vojni oškodovanci, ki so še vedno brez stanovanja; 2. drugi brezdomci, ki 50 morali svoje stanovanje zapustiti iz vojnih razlogov ali ker so dobili sodno odpoved ali ker so stavbe, kjer so prej stanovali nevarne ali pa porušene. Samo ljudje, ki spadajo v -ti dve kategoriji imajo juridično pravico do stanovanja. Te pravice pa nimajo več tiste družine, ki spadajo v ti dve kategoriji in ki imajo že drugo stanovanje, pa čeprav neprimerno. Lansko leto je komisija združila obe kategoriji v eno samo, pod imenom «vojni o-škodovanci« ter jim je dodelila nekai stanovanj ne glede na njihove rekvizite. To je bilo potrebno, ker je še vedno veliko število Tržačanov. si so izgubili stanovanje med vojno, brez strehe. Kot smo že rekli v prejšnjem članku, je bilo porušenih med vojno v Trstu 2250 stanovanj. Družin, ki so ostale brez stanovanja, je pa precej več. V kategorijo ((vojnih oškodovančeva spadajo namreč vse tiste družine, ki so zgubile stanovanje tudi za radi političnega ali rasnega preganjanja, družine, katerim so bila stanovanja rekvirira-na zaradi vojaških potreb in končno družine, ki so začasno zapustile . mesto .zaradi bom- bardiranj. Ce vzamemo v poštev vse te ljudi, potem naraste število tržaških brezdomcev zaradi vojnih dogodkov na približno 3000. Kot smq že omenili, je še znatno števjlo teh brez stanovanja predvsem zaradi slabega poslovanja uradov, ki so v Trstu v povojnih letih urejevala stanovanjsko vprašanje. Tudi komisija, kateri je danes poverjeno to vprašanje, se ne ravna točno po zakonskih predpisih. Mnogokrat se zgodi, da dodeli stanovanje družinam, ki ne spadajo v zgoraj omenjene kategorije in to vedno v škodo Tržačanov. Tudi ocene stanovanj, ki bi jih morali izprazniti, niso vedno pravilne. Obstaja pa še drugo poglavje v stanovanjskem vprašanju, ki bi ga bilo treba rešiti čimprej. Večkrat se zgodi, da so ljudje nezadovoljni zaradi dodelitve stanovanj, ali ker smatrajo, da so stanovanja premajhna in neprimerna, ali ker niso dobili stanovanja, čeprav mislijo, da imajo boljše pogoje kot tisti, ki so ga dobili. Zakon predvideva v teh primerih. da se lahko prosilci pritožijo. Te pritožbe proučuje sodnija. Zgodilo pa se je, da je sodnija proučevala akte cele mesece, kljub temu. da je bilo vprašanje zelo nujno. Mnogi prosilci, ki bi imeli pravico do priziva, se tega ne poslužujejo več in ostanejo brez stanovanja. Tukajšnji prizivni organi bi morali vsekakor ta nujna vprašanja u-rediti v najkrajšem času. obenem pa bi bilo treba nekoliko spremeniti predpise, ker je prizivni rok prekratek, da bi prosilec lahko predložil vse dokumente in dokaze, da je njegova prošnja utemeljena. Vprašanje bi se lahko rešilo tako, da bi podaljšali prizivni rok (ki je danes samo 15 dni), ali pa dq bi bile skupine dodeljenih stanovanj manjše, kar bi nedvomno prispevalo k boljšemu in hitrejšemu delu. Prizivne prošnje so pa tudi precej zamotane, ker sami prosilcj ne znajo, kakšne so njihove pravice po zakonu. Sodnija ugotovi namreč samo, če imajo prosilci vse pogoje, ki jih zakon predvideva, ne pa jemlje v poštev kriterij točk, ki ga uporablja komisija ali pa pravilnik IACP, ki sta zakionu podrejena. Vprav na tem področju imajo prosil-, ci zelo nejasne pojme, zato se tudi stvari vlečejo del j. kot bi bilo treba. Moramo pa k temu pripomniti, da bi bilo vprašanje lažje in enostavnejše če bi se zakonskih predpisov držala tudi komisija. V tem primeru bi bilo tudi prizivov nedvomno manj. V. P. PREJELI SMO Bogomil Gerlanc: Slovenske ljudske knjižnice, 'zdolo Društvo bibliotekarjev Slovenije. Založila Kmečka knjiga. Ljubljana 195 5. (iRiječjga revija« šten. 2. — Vsebina: D. Bogdanič: O rad-ntčfcom pokretu u Rijeci; D Ogresčanin: Sistematsko obra-zovanje radničke klase kao e-lemenat razvoja proizvodnih snaga; Ing. M. Sarič: Institut za organizacija rada na Rijeci; Ivo Ladika: Kronika o Kranjčeviču; Brnčič - Vidas: Pismo mame; Doma gren; VI. Segotn: Zeleno tiSie — Krave n prolozu gradom; A. Marko-ta: l/z prugu i druge pjesme; K. Novak: Svjedoianstva; O-svrti; Prikazi i bilješke; Pri-vredna biljeSka. * * # «Riječka revija», štev. 3—4, maj-september, leto /V. tzdn-Ja «Otokar Kerievani». Rije-ku, Korzo narodne revolucije 24. Letna naročnina .‘ISO din. Vsebina: Edo Jardas: Ri jeka kroz deset godina slobode. Milan Slani; iz velikih dana; V. Tomič: Goranovo pjesničko d jelo; A. Melinčevič; Razvoj turizma na otoku Rabu; Viktor Car-Emin: Iz mog iivotn; Milica Kostič: Vampir — Dječ-je Pelenice; D. Zerve: April 1941; Nagrudjenje terne povodom desetgodišnjice oslobodje-nju Rijeke; Dr. Milivoj Kučič: Zločini okupatora u Hrv. Primorju; J. Perišič i V. Babič: Dnu dokumenta o organizaciji AFZ za Hrv■ Primorje; Dr. M. K.: Gorski Kotar po d italijansko m okupacijam; Borba naroda kotoru Motovun za prikljnčenje FNRJ. • CeLUhov kotiček • iona • otiok• • • J Ženski visokošolski študij v Sloveniji V letošnjem, šolskem letu je im ljubljanski, univerzi 30,3 odstotka slušateljie - 1/^ Jugoslaviji študira razmeroma več žensk kot v Italiji - ki a j več se jih je posvetilo profesorskemu poklicu, . *■/« r f I I I / / I I rt /■■#/•' ...... I t , r-% «-% 1 r-t / / ■ , - , ■< — ...J ‘ T 1 _ _ toda XV C4KI1/B tj s JULO / U | / L/U U U UIUUUI Oll/U IHU j J U 11 l lit L U U Ul mnogo jih študira tudi gradbeništvo, medicino, strojništvo in kemijo V Evropi so si priborile ženske dostop na univerzo v li). stoletju (na pr. v Švici leta 1840, v Franciji leta 18H3 na Norveškem leta 1870 iti.). Ker pa v Sloveniji pred prvo svetovno vojno ni bilo visokih šol in so morali visoko-šolci, študirati, v tujini, na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Budimpešti in drugje,, je mednje zašla le redkokatera slovenska ženska. Ko ja bila leta 1919 ustanovljena ljubljanska univerza, so, se sprva v majhnem, naslednja leta pa vedno v večjem številu vpisovala na fakultete tudi dekleta. V prvem šolskem letu 11)19-20 je bilo od 695 študentov 25 slušateljie, ali 3.6 odst., v šolskem letu 1939-40 je bilo od 2162 študentov 456 žensk, ali 20.1 odst., v šolskem letu 1954-55 pa je bilo od 6895 študentov 208Q žensk, ali 30.3 odst. Porast števila slušateljie od ustanovitve univerze do današnjih dni je torej velikanski. V letu 1954-55 je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih največ slušateljie na filozofski in prirodoslovno-matema-tični fakulteti, kjer se izobražujejo predvsem za profesorski poklic. Od 828 vseh sluša-teljic jih je na filozofskem oddelku 584, na prirodoslovno-matematičnem oddelku pa 244. Od vseh vpisanih sluša-teljic jih je na tej fakulteti 57 odst. Na medicinski fakulteti študira 230 slušateljie, ali 34.8 odst. vseh. Od teh je vpisanih na medicini 152, na zobozdravstvu pa 78. Na ekonomski fakulteti študira 172, ali 29.7 odst. slušateljie, na pravni 128, ali 20.2 odst., na agronomski 84, ali 19.6 odst. s'ušateljic. in sicer 65 agronomijo, 19 gozdarstvo. Na tehniški fakulteti študira 215. ali 9.2 odst. slušateljie. Od teh jih študira 99 kemijo, 45 arhitekturo, 33 gradbeništvo, 9 geodezijo, 9 elektrotehniko. 8 metalurgijo, 6 strojništvo, 4 fiziko in 2 rudarstvo. Tudi na umetnostnih akademijah se šola precej deklet, Na akademiji za glasbo jih je 37, ali 40.9 odst., na igralski akade- miji. 16, ali 40 odst., na akademiji za upodabljajočo uT metnost pa 11, ali 18.4 odst, vseh vpisanih. Na višjih šolah so v pretežni večini slušateljice. Na višji pedagoški šoli jih je 179, ali 61.9 odst. vseh vpisanih slušateljev, na višji šoli za. medicinske sestre, ki ima same slušateljice, so 104. Ostale slušateljice so vpisane; na višji gospodinjski šoli 30 (šola ima same slušateljice), na višji šoli za fizioterapevte 23, ali 95.5 odst., na višji šoli za rentgenske pomočnike 11, ali 68.9 odst. in na institutu za telesno vzgojo 11, ali 18.4 odstotka vseh slušateljev. Zenski je danes v Sloveniji odprta pot v vse akademske poklice, v katerih se u-spešno udejstvuje. Deset pni vi 1 za starše Nad 100.000 otrok v Veliki Britaniji, angleškem Common-wealthu, desetih evropskih državah, ZDA, Kanadi, Indiji, na Ceylonu ih na Daljnem vzhodu je odkrito povedalo, kaj mislijo o svojih starših. Ta edinstvena anketa je trajala cela štiri leta. Na misel, da bi vprašali otroke, kaj mislijo o svojih starših, je prišel neki angleški učitelj. Starši teh šolskih otrok z vsega sveta pripadajo različnim družbenim razredom in poklicem: znanstveniki, medi-cinci, delavci, vojaki, indu-strijci, trgovci, umetniki, učitelji in politiki. Po mnenju psihologov je ta anketa zanesljiv kažipot, kako nuj stur-š' ravnajo s svojimi otroki. To obširno in zanimivo anketo so organizirali dokaj preprosto. Učitelj se je obrnil na skupino enako starih otrok in jih prosil, naj napišejo pravila o tem, kako naj ravnajo starši z njimi. Otroci naj bi v desetih pravilih povedali, kaj jim je na njihovih starših všeč' in kaj ne. Na splošno so bile deklice bolj kritične od dečkov. Čeprav so otroci napisali nad milijon individualnih pravil glede vedenja svojih staršev, je bilo vendar moč iz njihovih pritožb in o-čitkov povzeti 416 različnih ((zapovedi za starše«. Četrtina otrok je pisala o stalnih prepirih med njihovimi roditelji. Po pregledu 100.000 odgovorov so razdelili psihologi starše na sedem kategorij; ideal-zelo dobrih 23.000, brezbrižnih 3000, krivičnih ali nepremišljenih 1300, trdosrčnih in krutih 54. Ostalih približno 70.000 roditeljev jemljejo otroci z manjšimi pridržki takšne, kakršni so. Deset «zlatih pravil ali zapovedi za starše«, sestavljenih na podlagi ankete, se glasi: 1. Nikoli se ne prepirajte vpričo otrok; 2- ravnajte z vsemi otroki enako ljubeznivo; 3. nikoli ne lažite otroku; 4. potrebno je, da so starši s tem ali onim otrokom prizanesljivi; 5. med starši in otroki se mora razvit.1 tovarištvo; 6. starši naj sprejemajo prijatelje svojih otrok tako, kakor da so njihovi lastni prijatelji; 7. starši naj nikoli vpričo drugih otrok ne zmerjajo ah kaznujejo svojih otrok; 8. starši naj si prizadevajo obrniti pozornost na dobre strani svojih otrok, ne pa zmeraj poudarjati njihove napake in pomanjkljivosti; 9. starši naj zmeraj odgovarjajo na vprašanja svojih otrok; 10. starši naj bodo vpričo otrok zmeraj enako razpoloženi. Vidimo torej, da otroci v svojih zahtevah do staršev niso posebno skromni. Enako zanimiva, če ne še zanimivejša bi bila anketa, ki bi pokazala, kakšne dolžnosti čutijo otroci do staršev nih staršev 400, izbornih 4500, Delo na vrtu v oktobru VzimujHmn samo zdravo zelenjad - Cas sejanja tretjega obroka zimske solate, špinače in motovilca S spravljanjem zimske zele-njadi ne hitimo, ker še vedno raste in pridobiva na odpornosti. Pripravimo pa vse, kar je potrebno, da bomo lahko hitro pospravili, ako bi se vreme nenadoma spremenilo. Ne pozabimo temeljito prezračiti kleli in poiskati prostora za zemeljsko jamo ali morda celo za zasipnico, kjer bomo vzimili sadje in zelenjad. Vzi-mujemo samo zdravo in dobro dozorelo zelenjad, vse o-stalo odberemo za takojšnjo uporabo. Hren, črni koren, pastinak, popčar, kodrasti ohrovt, zimski por in peteršilj prezimimo na planem. Peteršilj, ki vsebuje precejšnje količine vitamina C, posadimo v zabojčke ali lončke, da ga imamo pozimi vselej pri roki. Ostalim korenovkam in gomoljnicam zelenja ne režemo, temveč ga z zavojem odtrgamo tako, da primemo z eno roko koren, z drugo pa odtrgamo z močnim zavojem na levo ali na desno. Obrezana pesa pri kuhanju izkrvavi in zaradi tega mnogo izgubi na hranilni vrednosti in o-kusu. Na prazne gredice posejemo tretji obrok zimske solate, špinače in motovilca. Prvi obrok, ki smo ga posejali konec avgusta, je zaradi toplega vremena že prerasel in ga ne kaže puščati do spomladi V sadnem vrtu oberemo vse srednje-pozne sorte sadja. Zimske sorte jabolk *n hrušk pustimo kolikor mogoče dolgo na drevju, ker le takrat bodo pravilno dozorele. To je še posebej važno e-a sorte s hrapavo kožo. Kutine prav tako pustimo zelo dolgo na drevesu orehe pa nemudoma previdno oklatimo, jim odstranimo zeleno lupino in denemo sušit na zračen prostor. Proti malemu in velikemu zimskemu pedicu opašemo drevje z lepljivimi pasovi. Pri mladem drevju opašemo tudi opore (kole), ker sicer samice zimskega pedica po oporah splezajo v krošnje dreves. Pasove pritrdimo v višini enega metra na lepo očiščeno deblo. Vse odpadlo sadje sproti poberemo, da se glivični trosi in razni škodljivci ne raznesejo pod drevjem. Jesen je najboljši čas za odstranitev oslabelega in ostarelega sadnega drevja, pa tudi saditev mladega drevja se vedno obnese. Samo v težkih tleh sadimo raje spomladi. Ne sadite pa na mesto, kjer ste izkopali staro drevo, drevesa iste vrste, ne da bi izmenjali velike količine zemlje. Drevje iste vrste, razen enostranskega izkoriščanja tal, zapusti v tleh razne snovi, ki delujejo škodljivo na rast drevesa e- nake vrste, ako ga vsadimo na isto mesto (na pr. jablano za jablano). Gladijole in dalije so v rasti popustile. Dalije lahko še pustimo do mraza, izkopavanja gladijol pa ne kaže več dolgo odlašati. Nadzemne dele odrežemo približno štiri prste nad gomoljem, na preostale štrdje, ki se kasneje posu-še, pa namestimo etikete s sortnimi imeni. Nekaj o ribah Ribo je dovolj kuhana, ako se da hrbtna plavut prav lahko izvleči. Ribje luske lahko ostrgamo, ako potopimo ribo v vročo vodo, seveda samo za trenutek. Ribe ostanejo dolgo svele, ako jih iztrebimo in trebušno votlino natremo s sladkorjem. Za 2 kg težko ribo 1 žlico sladkorja, za 1 kg pol žlice. Tako jih pustimo 2 dni na hladnem: potem ostanejo dolgo tako sveže, kakor da so bile pravkar ulovljene. Tudi pošiljati se dajo tako. Ako pošiljamo perutnino ali ribe in meso, postavimo k njim v zabojček kos ledu v govejem mehurju. Sladkovodne ribe lepo pomodrijo, če med kuhanjem prilivamo po malem vinski kis, Kako snamemo kožo s krapa? Odrežemo mu glavo, vtaknemo pod kožo palec ter deremo kožo okrog in okrog vse do repa. Olupi se cela. Potem krapa povaljamo v jajcu in moki ter ocvremo: je izvrsten. Morske ribe cvremo samo v moki povaljane. Marinirane ribe in ribe v aspiku vzdržijo na hladnem zelo dolgo. Prtič za precejanje žolice namakamo zmerom v vroči vodi. Ribe moramo pred kuho in peko 2 uri prej nasoliti, sol se vpije v meso. Duh morskih rib se izgubi, ako denemo v vodo, v kateri se kuhajo, koščke oglja, zavitega v organtinu, da ga laže vzamemo ven. Vodne ptice, liske in pod., imajo navadno neprijeten oljnat duh. Ta se izgubi, ako obložimo pekačo s čistim senom, položimo nanj iztrebljene in umite ptice, nalijemo mnogo vode in kuhamo tako 10 do 12 minut. Potem ptice dobro osušimo tudi znotraj ter jih šele nato pripravimo. Liskam je treba kožo odreti, tako da jih sploh ne skubimo. Plašči, kostimi, jope, klobuki... Pri nakupu novih ali po-pravljanju starih oblek, plaščev, jop itd. za jesen in zimo. ne smete pozabiti, da so: PLASCI, če niso navadne dolžine so največkrat tričetr- mm? i i p» Eden izmed zadnjih modelov jesenskega 7-8 dolgega plašča. Izdelan je iz črnobelega twee-da. Krilo je zelo ozko, ovratnik na plašču pa je iz astrahana tins/c: alt pa še daljši (7-8, 9-10). Krilo, ki se vidi izpod njih, pa mora biti iz enakega blagu in kvečjemu le bolj temne barve. Največkrat so plašči, predvsem če so krajši, razmeroma precej ozki. Ovratniki so precej položljivi in niso v okras kot pred leti. Nekateri modeli tuai nimajo ovratnika, v takem primeru pa ženska oni-je okoli vratu ruto žive barve- V modi so manjši krzneni ovratniki, vendar njih uporaba ne sme biti pretirana. Rokavi so vrezani in navadne širine brez manšet. Zepi na plaščih so vrezani precej nizko. JOPE so še vedno u modi, za njih izdelavo veljajo e-naka pravila kot za plašče, v glavnem niso več tako široke kot pred leti. KOSTIM’ (tail-leurs) so želo različni. Krila kostimov so sicer ostala ozka ln se le proti koncu malo razširijo, toda jope kostimov imajo letos tri linije. Čeprav je linija vseh v glavnem izražena v ploščatosti, pa je ži- Zaupatf skrivnost prijateljici pomeni, narediti ji veliko uslugo. Zaradi tega se bo čutila zelo važno, ko bo skrivnost v vsej skrivnosti zaupala drugim. R. Quillion * * * Človek nikdar ne ve, da ima ženska tudi stare obleke — vsaj do tedaj ne, ko je poročen z njo. volek lahko zarezan više od običajnega tik pod prsi, ali narahlo zaznamovan na običajnem mestu ali pa zarezan niže, kot je bilo v modi preteklo pomlad. Tudi na kostimih so rokavi vrezani, toda malo niže kot prejšnja leta, tuko da se zdijo ramena širša, čeprav skbraj nič podložena. KLOBUKI so letos zelo v modi, predvsem iz kosmate klobučevine; izdelani so precej drugače kot prejšnja leta, večji so in segajo globoko na čelo. Seveda bodo tiste, ki so jim ljubše beretke, segle tudi letos po njih. Izdelane so iz blaga, enakega plašču ali kostimu, ali pa so iz žameta in volne. Zelo so moderne kvačkane beretke. Črtasta bluza iz rožnatega po-pelina NKDKI.JKKO PECIVO Rižev uarastek Pol litra mleka, 10 dkg ali pet Žlic riža, 4 dkg ali 2 žlici sladkorja, 6 dkg ali tri žlice masla, 2 rumenjaka, sneg beljakov in nekaj limonovega olupka. V kipeče mleko denemo riž in ga kuhamo, dokler se ne omehča. Maslo, sladkor in rumenjake mešamo posebej. Tej zmesi dodamo ohlajen riž, naribamo limonov olupek in dodamo beljakov sneg. Zmes nato postavimo v posodo in jo pečemo pol ure na zmerno toplem štedilniku. Pred serviranjem kolač zvrnemo na krožnik in ga polijemo z malinovim ali drugačnim sadnim sokom. Klub debelušk «Klub debelušk» je ustanovila gospa Esther Manz v A-meriki. V klubu je vključenih že 250 lokalnih sekcij. Namen kluba je, vzdrževati stike med vsemi debeluškami, iz-menjava ti med seboj navodila o shujš anju in ohranjati visoko moralo vseh članic. Z 12 dolarji na leto prejme vsaka članica vsa potrebna navodilu in zadnje medicinske napotke za shujšanje. Poleg tega pa še telefonsko številko ki se je lahko poslužijo najbolj potrte, če hočejo slišati malo tolažbe. Največ uspeha pa so doslej doživela medsebojna srečanja članic, na katerih obirajo suhost nekaterih vrstnic- Zabavni večeri Na zabavnih večerih imamo vedno dve vrsti povabljencev tiste, ki se hočejo vrniti hitro domov in tiste, ki jih mika ostati do jutranjih ur. Nesreča je v tem, da gre vedno za moža in ženo. Vuding med najboljšimi (Nadaljevanje s 1. strani) Za lahkoatletski dvoboj z I-talijo 15. in 18. t. m. v Friebur. gu je Nemčija sestavila reprezentanco, o kateri se lahko reče, da je v njej res vse najboljše, kar sedaj Nemčija premore na tem področju. Nemči. ja bi bila sposobna premagati Italijo tudi s slabšo garnituro, vendar so tehnični vodje nemške atletike bržkone hoteli ob tej priložnosti še enkrat videti, ob koncu sezone, zbrane vse svoje najboljše atlete že zaradi resne bližine olimpijskega leta. Iz teh ljudi, čeprav ne vseh, bo sestavljena nemška reprezentanca za Melbourne in skoraj malo je verjetno, da se pred blimpiado pojavi še kak velik talent, ki si bo s svojimi uspehi priboril legitimacijo za daljno pot v Avstralijo. V dvoboju z Italijo pa skoraj gotovo ne bo nastopil evropski prvak Fuetterer, čeprav je naveden; določili so ga pač še preden se je njegova poškodba (neko že starejše pre-tegnjenje mišic) toliko poslabšala. da vsaj za nekaj časa ne bo mogel nastopati. Sicer pa je reprezentanca sestavljena takole: 100, 200 in 4x100 m: Fuetterer, Kaufmann, Knoerzer, Ger-mer, Pohl 400 m: Haas, Bluemmel. 800 m: Liell, Stracke. 1500 m: Lueg, Brenner. 5000 m: Laufer, Hesselmann. 10.000 m: Schade, Konrad. 110 m zapreke: Steines, Schottes. 400 zapr.: Fischer, Moeller. 3.000 zapr.: Thumm, W. Mueller. 4x400 m: Haas, Bluemmel, Stracke, Dreher. Daljina: Krueger, Oberbeck. Troskok: Strohschnider, Ma-hlendorf. Višina: Jens, Puell. Palica: Schneider, Drumm. Krogla: Wegmann, Urbach. Disk: Noack, Buehrle. Kopje: Rieder, Koschel. Kladivo: Storch, Ziermann. Italijanska lahkoatletska zveza je tudi dopolnila italijansko reprezentanco; ob prvi objavi so bila namreč nekatera mesta v reprezentanci še nezasedena, sedaj so pa določeni za reprezentanco še sledeči a-tleti: 800 m: Spinozzi, daljina: Colatore, troskok: Carpi, kopje: Ziggiotti. Tudi skakalec Chiesa je pozvan, da potuje v Frieburg. BEOGRAD, 12. — V povratni nogometni tekmi v tekmovanju za evropski pokal ]e beograjski «Partizan» danes zasluženo premagal prvaka Portugalske Sportina iz Lizbone z rezultatom 5:2 (2.0) i.n se s tem kvalificiral za nadaljnje tekmovanje. SPLIT, 12. — Povratna tekma v vaterpolu med Jugoslavijo in Madžarsko v Splitu se je končala neodločeno 4:4 (0:1). K1IVII ŠKHIlliDl.l Kine 11n predvaja danes 13. t. m ob 18. uri film: danes 13. t. m. z začetkom v filmu STRELJ Edini puding z aromatično stekleničko ruma. Vsaka prazna škatla velja 4 točke. Zahtevajte od Vašega dobavitelja brošurice z doseženimi 10 točkami »NATEČAJA AMATOn. iVora precizna švi carska ura o Nemirika iz berilija o Pero Nivarox o 17 rubinov O Zaščitena proti udarcem - an timagnetična o Jeklen okrov. Našli ga boste v zanesljivi trgovini 'MAGAZZINI DEL CORSO» — Najnovejši, elegantni in racionalni M0 — Največja trpeinost — Največja in najbolj raznovrstna izbV° mestu — Neprekosljive cene DEŽNI PLAŠČI - POVRŠNIHI - PLAŠČI - SO0 Čl - HLAČE ZA M0ŠHE, ŽENSKE IN DtCl IZ STEVERJANA V nedeljo dopoldne otvoritev županstva V nedeljo 16. oktobra ob 10. uri bodo v Steverjanu otvorili župansko poslopje, ki so ga do pred meseci imeli v najemu orožniki. Odkar pa so za orožnike zgradili novo vojašnico, je županstvo lahko popravilo svoje poslopje ter ga pripravilo za vselitev. Predvideva se, da bo otvoritvi prisostvoval tudi predstavnik prefekture. Po otvoritveni svečanosti se bo sestal občinski svet, ki bo razpravljal o občinskem proračunu za prihodnje leto. Izredna prodajna cena 5.5 AVGUST 1955 LETO 1938 STROŠKOVNE SKUPINE Povpreč, mesečna potrošn. Povpreč. mesečna potroSn. Indeks Izključno zastopništvo! Zopet prometna nesreča v bližini Majmce V Ul. Brigata Re, nedaleč od znanega križišča na Maj-nici, se je v torek okrog 21. ure dogodila huda prometna Prehrana . . Oblačila . . Stanovanje Elektrika-goriva Razni stroški Zaloga ar: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemama Karos Via C. Battisti, 14 • Tel. 36231 TRIESTE Skupno in se vleče za nas, ki smo bili vajeni citati dan za dnem o zmagah, v nedogled. 7. marca osvojijo Grki Janino. Turška vojna ladja «Hamidije», ki je bila po sodbi nekega sodob-ne.ga humorističnega lista baje sumljivo podobna neki nemški križarki, bombardira luki Diač in Meduo v Albaniji, ki ju upravljajo Srbi. Skader pada vsak dan, a nikoli ne pade. Kri pred njegovo utrdbo Tarabosem teče v potokih. Srbi, ki so svoje nameravane operacije v glavnem zaključili, hite Bolgarom in Črnogorcem na pomoč. Ob 10. uri dopoldne se končno,20. marca preda v Drino-polju šukri paša s 50 tisoč možmi, potem ko je zazgal vojna skladišča, štiri dni so srbske in bolgarske čete vršile neprestane naskoke na utrdbe in jih zavzemale v boju na nož drugo za drugo. Zdi se, da je s padcem Drinopolja balkanska vojna končana. Toda Črnogorci se zmerom oblegajo Skader in ga dan za dnem bombardirajo. Okrog tega trdovratnega boja se razvijejo v evropski diplomaciji neverjetne spletke. Toliko kot odločeno je ze, da Črnogorci ne dobe Skadra, čemu ga torej naskakujejo? Bombe povzročijo v Skadru razdejanje tudi med civilnim prebivalstvom. Katoliška Avstrija pograbi takoj priložnost in zažene krik, da bombardirajo Črnogorci in Srbi tudi brezobrambne katoliške nune. Časopisi poročajo, da so se Srbi umaknili izpod Skadra in da je zdaj tudi Rusija nejevoljna na Črnogorce, ki nočejo odjenjati od krvavega boja. Ali je Skader končno vendarle že padel? se izprašujejo nasi ljudje v Trstu. Bilo je triindvajsetega aprila 1913, ko se je vrnil oče nekako mrk in slovesen proti večeru iz kavarne domov. «Mama, nekaj hudega se je moralo zgoditi. Papa tako grdo gleda», sem dejal mami, ko je oče vstopil v kuhinjo. Toda mama je očeta bolje poznala. «Kaj ne vidiš, da se papa muza pod brki?* me je zavrnila in nato je s trepetajočim glasom vprašala očeta: «Ali je res? Skader je padel?» Oce je resno prikimal. Potem se je zasmejal in iz oči sta se mu potočili dve solzi. Mama je v joku in smehu zaplesala v krogu. Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) diplomaciji, kot so jih bili dosegli na bojnem polju. Stari klic po status quo, ki so ga prvotno zagovarjale vse velesile, je spričo zavezniških zmag na bojiščih izzvenel v prazno. Najbolj trdovratno se ga je oklepala Avstrija in ko so Mladoturki prevzeli vodstvo v otomanski državi in po razbitju londonskih pogajanj znova začeli vojno, so se nade zakrknjene avstrijske vlade po status quo na Balkanu zopet dvignile. Toda bojni trušč in vojaški neuspehi Mlado-turkov so ponovno udušili misel na status quo in zdaj je avstrijska vlada iskala samo še priložnosti, kako bi zavrla in zatemnila srbske uspehe. V italijanski vladi je končno našla zaveznico, s katere pomočjo je kanila preprečiti Srbom izhod na morje, kar se ji je sicer končno tudi posrečilo, toda drugih srbskih pridobitev pa le ni mogla uničiti. Pa poglejmo dogodke, kakor so se odražali v takratnem časopisju. Prvo začasno premirje je bilo podpisano 17. januarja, 23. je sledil mladoturski upor Zdaj se istočasno oglasi Romunija s svojimi zahtevami na račun Bolgarske in časopisje že piše z velikimi naslovi: Romunija povzroči evropsko vojno? Avstrija in Rusija, ki sta bili ze izvršili delno mobilizacijo, odpokličeta svoje čete z meja in začneta vsaj na papirju demobilizirati. To olajša situacijo v toliko, da se zaenkrat prepreči splošna »evropska* vojna. 3. februarja se spet začno bojne operacije z bombardiranjem utrjenih in obleganih mest. Epopeja se izpremeni v krvavo sodbo, ki terja na tisoče žrtev. Vojna je pozicijska Ko so po propadu mirovnih pogajanj v Londonu in po mladoturski vstaji balkanski zavezniki in Turki spet povzeli bojne operacije, niso te sicer za nas pomenile vec tiste prvotne heroične epopeje, zato pa nismo z nič manjšo zagrizenostjo in napetostjo zasledovali potek vojne, ki se je zdaj vršila predvsem okrog utrjenih postojank pri Cataldzi, pri Drinopolju, na polotoku Galipoli m pred Skadrom. Nasa pozornost pa je bila zdaj samo z enim očesom obrnjena k bojnim operacijam, ki so zavzele značaj pozicijske vojne, z drugim očesom pa smo zasledovali spletke in mahinacije velesil, ki so se sukale okrog Balkana kot mačka okrog vrele kase. Ko se je afera okrog Prochaske in nekega drugega avstrijskega konzula v Srbiji razpočila kot milni mehurček, je avstrijska vlada pokazala, kje jo v resnici čevelj zuli. Videti je bilo. da so vzeli Mladoturki v Carigradu stvar resno v roke. Ob prevratu niso zapodili samo starega Kja-mila pašo, marveč so stante pede umorili tudi vojnega mi nistra Narim pašo. Toda vojne sreče kljub poostreni vojni disciplini niso mogli več obrniti v svoj prid. Tu se je Avstrija pogodila z Italijo, da za vsako ceno prepreči Srbom dohod do morja. Srbi so imeli Drač in še nekatera druga albanska mesta v svojih rokah. Držali se niso nič mani trdno, kot so se držali previdno. Zunanjo politiko je vodil že takrat stari Nikola Pašič in če gledam danes nazaj, moram priznati, da niso Srbi dosegli nič manjših zmag v slovensko. Toda Branica ni bila tesna šolska • oSt9* .jtA nekaj dni po padcu Skadra se otrok, ki J® ^ Pe -501 , kanski vojni pravi avstrožerec, ni mogel ubrav0jega • ^e*, muzanja, ki ga je previdno skrival za hrbtom ■ ju^lj Ko sem se vrnil zvečer s tako lepo us] izleta domov, sem kajpada pripovedoval o meniku in o še bolj znamenitem možu, ki ! predstavljal in o katerem nam je naš vrli vzvišenimi besedami pripovedoval njegovo s0m * ^ J Ijenjsko zgodbo. Mama se je muzala p°“ hj.a dovala zdaj očeta, zdaj mene. Pri tem si ni ^j ^0c ,. koliko je resnosti v mojih besedah. Kdaj Pa i-mal11,J Kiti ti.rfi rtMtrm uraV 40S‘ -h