Citato c \ pogiejt« nt številke p\ £ za dan, ko Vaia naro& A V teh časih splošnega pi ^ potrebuje list Vaše t £ Skušajte imeti naročnii ^ % plačano. No. - Mer. 29. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 194^- ČETRTEK, 11. FEBRUARJA, 1943 VOLUME LL - LETNIK IX GLAS NARODA - OsfsWenslcifi flelavcemr AmerilcL _- ^ CI— M*t«t B«ptffc» nth. Wf » i* P-i etlio M n«w N. ate Ad •( Cmgrtm tf Mmrtk M. lMf. [ U NEKAJ TOČ KO* 2 na dan dobivate... C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM Owwit -bat, atdrij !■ imrtii j Pitajte, kab vas zanima ROOSEVELT DOLOČIL 48 urni TEDEN PREDSEDNIK JE ODREDIL SPLOŠNI 48-URNI TEDEN, KI POMENI DELNO "MOfclUZACI JO DELOVNIH SIL" ZA UVEDBO PROGRAMA VOJNE INDUSTRIJE ZA LETO 1943 ... TA PROGRAM VKLJUČUJE TUDI NAČRT ZA VELIKO INVAZIJO EVROPE VELIKI AMERIŠKI PREDSEDNIK Aibraham Lincoln se more prištevati med največje ameriške predsednike. Amer. predsednik je 'bil olb času državljanske vojne (1863—1865), v kateri so se borile severno države z južnimi državami zaradi suženjstva Po konicam vojni so vsa na-sprototva preofJiala in danes vlada med vsemi državami največja vzajemnost in ves nairod je tesno združen v svojem naporu, da izvojuje zmago nad nacizmom in fašrzmom. Aibraliam Lincoln je foil rojen v majjbni leseni koči na farmi ob NoVn Creek, Ky., 12. februarja, 1809. Igralec J. Wilkes Booth pa pa je 14. aprila, 1865 v Ford Theatre.v Washington, D. 0., vstrelili in veliki predsednik je naslednjega dne umrl kot mu-eenik. Dve japonski bojni ladji potopljeni Mornariški department naznanja, da «o ameriški aeropla-: ni pri Salomonovih otokih po-! topili, dva japonska rušilca in ; Položaj okoli Salomonovi otokov, kamor sipada tudi Guadalcanal, ni popolnoma jasen, reči pa se more to: na mnogih krajih neopaženo prišli skozi nemško črto. Poročila z ruske fronte naznanjajo, da so Rusi na celi črti dolbili bogat vojni plen, kar pomeni, da se Nemci z veliko naglico umikajo. Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Slovenije ITALIJANSKA OFENZIVA PROTI NEOBO-R02ENIM KMETOM IZ KOČEVSKEGA OKRAJA ^ ^ (Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedilu.) Čušperk: Dne 3. avgusta je bil med j Dobrepoljem in Čušperkom I napaden osebni vlak. Eden Ita-i Kjan in 1 železničar sta bila u-; bita, nekau je.bilo ranjen'h. V gozdu nad Ilovo goro so Italijani ujeli šolskega upravitelja iz Hove gore in so ga nato v Oušperku ustrelili. Bob: Učitelj BrundeVj, komandant partizanskega oddelka je šel javit predajo tvojega oddelka | okoli 200 mož. Ribnica: Dne 5. avgusta so Italijani odpeljali iz Ribnice 200 mož in fantov v Italijo. V Veliki gori se fo prostor 'imtugu -pnrtizar •nov. Karlovica: Dne 3.8. so Italijani na Karlovimi ujeli partizana učitelja Švagerja, ki je dal obsoditi na smrt 40 ljudi. Odvedli so ga na Rob k italijanski komandi. Poslan je bil na višjo komando v Velike Lašče, kjer je bil brez zaslišanja ustreljen. ' Travna gora: V začetku avgusta je Travna gora postala partizanski " Doberdob". Nekateri pravijo, da je bilo tam do 1200 partizanov, pa da jih je komaj kakih 20 zfbežalo. Italijani so namreč goro od vseh strani obkolili in jo potem s topovi in z avijoni bombardirali ter zažgali. Na Travni gori je bilo tudi nekaj družin iz SodraSce, ikamor so bile s silo odvedene. \DVERT15E in "GLAS NARODA" Velika Dolina: 4.8.—Italijani so ustrelili 10 ljudi, ker so našli pri njih orožje Vse zatrjevanje, da jim je bilo orožje od partizanov podtaknjeno ni nič tpomagalo. Velike Lašče: Italijani so v ofočini Velike Lašče požgali vsa poslopja v Krvavi peči 26. posevski; Maoedonec Dmitri Vlahov; beloruski predstavnih Timotej Goriranov. Govorniki so podali sliko borbe posameznrh slovanskih skih narodnosti v različnih de-želiaih, ter v obrisu podali glavne naloge delovanja Vseslovanskega od!bora. V zvezi s tem so bili sprejeli manifesti naslovljeni na zatirane Slovanske narode v Evropi, ter na vse Slovane, ki žive v Južni Ameriki, v (Združenih. drŽavah, Kanadi, Avstraliji. 0- Zavezniski poveljniki v Dakarju ▼ Afriki ukazujejo zadnjo čast padlim francoskim in Senegal skim vojakom v prvi svetovni vojni begnili. Nekateri tajajo sneg v pločevinastih posodah nad zasilnimi ognji med podrtijami nekdanjih lepilh poslopij in hiš. V nekem predelu mesta, kjer se že začenja delo rekonstrukcije oca^r. čiščenja mesta, so nem Ski vojni ujetniki pomagali graditi začasni spomenik padli »skupini ruskih častnikov in mož. Od več strani prihajajo po ledu in snegu v mesto prebivalci, največ ženske in otroci. Razdejanje mesta jih sicer preseneča, toda vkljuib temu pravijo vojaki, kot civilisti, da eo pričakovali, da od Stalingrada ne bo nič ostalo. 'General Čuikoff, s katerimi so novinarji govorili po zavzetju Ota&iM^rada, je dejal; da so Nemci napravili strategično napako, ko so pustili Hitlerju, da je prevzel poveljstvo. S tem so dzgnJbili bitko pri S ta lingradu. Glede zračnih napadov, ki so vršili strašno delo uničevanja mesta in njegovih industrijal-nih centrov, je general dejal, da se ni pose/bno brigal, kadar je prišlo nad mesto tisoč letal, toda Ikadnr pa je zakrilo nebo dva tisoč aeroplanov in bombnikov tedaj pa je bil tudi on zaskrbljen. Rusi« so takoj pričeli z grajenjem zasilnih hiš in barak, da v njih nastanijo vračajoče se begunce in delavce in pa ujetnike, ki pomaga jo pri delu. — Ujete ruamške generale im^o v lesenih kocafh, kjer bodejo ostali, dokler jih ne pošljejo kam drugam, kjer jih bodo obdržali do konca vojne. Poročevalec piše, da so novi-n&Ttjn od tujezemskega tiska pretekli petek obiskali te ujete generale. Pravi, da je maršal Patflus, ko jih je ugledal, šel ven na profjo. Na izgled je bil kisel in se je zdelo, kakor da neprestano požira zadiu š e n gnjev ali žalost, aid karkoli ga že (muči ofe pogledu na .strahovito igrdbišee nemških čet, katerim je poveljeval. Mladi poročnik Telčeniko, ki je ujel Paulusa, je novinarjem povedal, da je bila v kleti, kjer so tičali nemški syenerali, velika ameda v zgodnjih urah tistega odločilneaa jutra, ko je bila šesta armada Nemcev končno docela premagana. Povedal je tudi kako so u jetega maršala takoj sl-tali, kakršen je WK neobrit in nervozen, ter so slike nemudoma razmnožili in jih z letali Ta?nesli nad one nemške edink«, ki so se še zoper stavijale predaji. Zaradi narodnega prazaii-ka Linoolnovega rojstnega dne, ne izide jutra Glas Naroda; prihodnja številka izide v ponedeljek, 15. februarja. —Uprava. i "Z male višine nad reko (Volgo, pravi poročevalec, "je izgledalo, kakor da tod sploh ni Stni ngrada, tako je vse zravnano z zemljo.'' Okrog sto metrov stran od tega kraja pa je pod zemljo glavni stan, a katerega so bila izdajana povelja tekom obrambe Stalingrada. Tu je bil generalni poročnik Vasilij Ivanovi©, lOujkoff, bi je poveljeval 62. armadi. V srednjem delu mesta so to-I povi napravili docela dokonč-Ijvo delo razdejanja, ter je tudi vsepovsod še opaziti mrtva trupla vojakov. Med razvalinami in po popolnoma razdejanih ulicah je videti male skupine vojnih ujetnikov, katerih nima nibče Ht iMi1, Iffir ni pravi nobene nevarnosti, da bi poni! za izvojevane zmage bo treba še marsikaj potrpeti in se prilagoditi prikrajšanju tega in onega, na kar smo bili navajeni v normalnih časih. % S svarilom, naj se nikdar ne smatra, da bo večje požrtvovanje pomenilo upanje na kake izboljšave ali ehrano življen-skega standarda na kakršnega smo biK navajeni, je Byrnes podal obris programa Ea domačo fronto, s katero bomo pomagali izvojevati zmago in mir. (Tlavne točke tega programa so: 1. 48-urni delovni teden. 2. Nobenega poviška plač, razen kar v tem dovoljuje odlok Vojnega urada -za delo, po katerem je ibila sprejeta in o-dobrem« znana "Littfe Steel formula", ki dovoljuje 15% povišanje plač od januarja, leta 1941, da se s tem uravnovesi po možnosti plače z naraščajočimi življenskimi -stroški. 3. Kontrola cen vseh temeljnih potrebščin z namenom, da se sedanje cene, Če te mogoče obdrže. 4. Zadovoljiva izplačila za produkte našim farmarjem, da bomo lahko povečali tozadevno produkcijo, ne da bi morali zaeno povišati cene. 5. Pripomoč v pogledu dela' od vseh in 'kjerkoli bo potreba, ^ ker se lahko vpoikKče može v armado in se jih pošlje preko morja za $50 mesečno, tedaj mora biti pripravljen' tudi vsak civilist, da gre na delo, ali v. službo tja. Iger je njegova delovna moč in irorjenost najbolj potrebna,.pa oe bi tudi to po-raerolo manj denarja alii dohodkov. 6. &e višji davki, da se z njima zamaši vrzel med dohodki in WiagoHi, kj je da ratapolago. Gotov k po radiju Ln podal potrebne točke novega programa oziroma odloka. Direktor Brynes. član urad« za ekonomsko stabilizacijo, je takoj p&jafenil nov odlok po radiju in podal potrefcne točke novega programa oziroma od. i*Vka. * Byrnes, kftt^mnu včasih pravijo "pomožrfi predsednik", je v .Tvojem radijskem govoru posebno napasti potrebo razumevanj«. vseh taflrih m sličnih vojnih odredb, ki so pravzaprav del našejga programa za to leto. Bey smo do gotove mere Jahko optimistični dede vojnega položaja, je d«jal Bvrnee, STALINGRAD V RAZVALINAH Stalingrad, 8. feb — Poročevalec Ralph Parker, ki si je šel po ruski zasedbi Stalingrada ogledati to nekdaj cvetočo mesto, opisuje kar je videl tekom tega žalostnega ogledovanja razvalin, mrtvih trupel nemikih vojakov, razbitega vojnega materijala, brezdomcev, ki po ruševinah iščejo primernega prostora, kjer bi se morda mogli za silo ustanoviti, itd. • ________________ rt U oJL BE BLIŽAJO HAKKOVU Kusi z dveh strani naglo prodirajo proti Harkovu ter « z naskokom zavzeli Ougujev, ki se nahaja samo 22 milj jugovzhodno od Harkova. V svojem drugem prodiranju proti Harkovu pa so Basi zavzelli Vol-čansik, 36 milj severovsfoodno Associated Press poroča, da ^o Nemci že pričeli odhajati iz od Harkova. Z- naglico zimske burje so Rusi napredovali 24 milj od Bc-lgo roda do Vo^anska. Volčansk je zelo važno mesto ob Kursk-Kupjjansk želetz-nwn in jugorahodrio od Belgo-roda. Na Kavkazu so ^usi zavzgli Ahtari, ki lezi ju§iio od Bosto-' va ob Azorskem morju m je' zadnja postaja železnice, ki prihaja iz Krasnodara. 4 4 Obrežje Aizovskega morja od izliva Dona do Ahtarija je popolnoma očiščeno sovražnika," pravi rusko poročilo. Da opravičijo naglo rusko prodiranje, Dsemci naznanajo, da je zapadel debel sneg od O-rela do Donecovega 'bazena, vsled česar je 1S WE8T IB* IIIHIIII. NEW TORE, H l Telephone: CBelaea t—IMS «»___£2_— " THURSDAY, FEBRUARY 11,1943 ^ Ustanovljen t.iw RAZGLEDNIH Piie AniiaP. Kraška Naie domače zadeve skokodajkali, ker sedaj* ni o-strirešeai pred državnim depart-meailom Adantfic, pač pa vsi EfSovenei, katoliški in ridkatoli-Sfci. Mr. Adamič, ki je bil v Wa-slmigtoim, tpdi kot kvalificirali častni zastopnik ameriških. Slovencev brez ozira na prepričanje, je zastopal okrog 250 tisoč Sloveincev, kaT povpre-čno smatramo za približno prav>?Lno število sfovfeii&kih naseljencev v tej deželi. Vse to-rej Ikaže, da če skliČemo Se en narodni {kongres, na? bo tukaj več, kot tam dditia in, bo naju boljše, da po vojni enoftavrtO preselimo nasSo manflčnsio v A-merifco in prepodimo naše mi?« kraje sl®včlconi. V smrslu kongresa čn imenovanega sveta, je ,Adamič častni predsednrk SANS-a iz brzojavke pa je razvidno, da je šlo "kvalificirano zastopstvo" 300 I tisočih mfmo skfepov narodnega kongresa, ker Adamiču zanikaj© vsako narodno zastopstvo. 3tar mislijio pošiljatelji brzojavke, da bo njih alrroba-cija vzeta v Washingtonu za resno T Objavljenli brzojavki je pripet repek "najodločuejse prepovedi" sodržavljanu Adamiču, da naji se nikdar več ine podstopi zastopati ameriških Slovencev. Menda se je nekje pozabilo, - da ima edinole Slovenski kon-i gret pravico stavita Adamiču tako prepoved, ne pa orgjaniza-i cija, ki predvsem predstavlja privatno versko življenae katoliških Slovencev v Ameriki, i | Tajnik SA®NS-a po$nl kolone F^ovoTVF^ch listov & /pcoiitjami i za -slogo, medtem pa iasrleda. da , njegovi "kvalificirani" kolegi *, delajo v tem ozira po svoje in se najmanj ozirajo na njegove ^ besede. Naše lodalnosti Ameriki, v po«Tedu nnkuDovanjn bondov, ne bodo predstavljate nobene brzojavke in ne temdencijozno rovarjene ali pa hvaltemje, aftivoak samo gole številke, ki bodo izkazovale koliko bondov smo kupili. Našega naroda v domovini pa tudi ne bo reš;lo nase tekmovanje s črnogorskimi številkami iT^ji NOVA ZANIMIVA KNJIGA. Kako je Hitler že nekaj let piied napadom pripravljal "li-mauce, zanjke in strupa za i uničenje Slovenije in ostale Ju- * goslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih in- > trig in pete kolone, kako se je t vojna, kako rstrašna pošast ► bližala slovenskim mejam ter i navdajala ves slovenski narod • s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vihra na slovensko in ostalo jugoslovansko ozemlje, ter takoj od začetka pričela preganjati, izganjati, tolči in moriti nase brate in sestre v našem starem kraju, to in še mnoge droge zanimive m važne tvarine vsebuje 1 tova knjiga Rev. K. Za-kra^eka, ki je pred kratkim lfcŠla.. Pisatelj je o^ta! še kaMh deset tednov po napadu v Jugosla vi Ji in je tafco od blfefo ^edal na strahote, ki jih je SToVeniji prineefet Hitlerjev napkd. E&a jifca vsebuje 207 strani tet je vemttA v platno. Nattfeaem ovitku je slika "Tragedija slo-venskega naroda" ^ ■ barvah, a na notranji strani ovitka je zS-mljevid Slovenije, na katerem ie označena meja med "itali-mnfeko" in "nemško" STovtmfc * kar v masah. ) ' Slovenska depntacija SANS ! je zato začutila potrebo, da zla-1 sti na to dejstvo opozori državnega podtajnika Hon. Sumner ' Wellesa in našo vlado. Zato ga je prosila, da naj se izjavi f o Slovencih ter je obljubil, da " dostavi resno in odločno svarilo tem morilcem, da jih bo cel > svet pozval na odgovor za u-' mor naroda, da bodo m-orali • sprejeti tudi kot narod obcut-' no kasen za toliki„ da, največji zločin, ki ga je človek zmožen. J Bjon. Sumner Welles je razumel prošnjo deputacije, ki^e bila samo prošnja slovenskega naroda doma, ki mu jo je de-' putacija v njegovem imenu i predložila, pritrdil, da je potrebna. pa da jo bo vlada gotovo dodala obljubljeni izjavi j o Slovencih. To je bil gotovo > ede-n femed največjih zgodovinskih dogodkov v celi 1400 [ letni zgodpvini slovenskega i: nahoda. Bil je to trenutek, ko y so ainferi^ti Slovenci dvignili svoj glas, da rešijo narod do- mo ffAtrtfo _ «rmr"fi I^TIČTIUAJTE V AMERIKO KUPUJTE ; . UNITED STATES WAR SAVINOf BONDS M STAMPS Umor slovenskega ! nereda doma Rev. K. ZAKRAJŠEK. , Ko so 1941 na "veliki petek ' planili na ubogo Slovenijo ka- 1 kor divje zveri, Nemci, Italijani ni in Madžari, je slovenski na- 1 rod v strahoti zatrepetal. 'IV ! ko j je vedel: trije msorilci ao nas napadli, da nas Ubijejo popolnoma. In res, takoj prvi dah sta to pokazala Nemec in ' Madžar in začela narod klati in izganjati. . Italijan se je svoji naravi primerno najprej potuhnil. Bal ! se je slovenskih žulje vrh pe*ti. Mfelil je, da bo z hina^ino u-spaval narod; da se mu bb pustil zaklati kot kako neumno, 1 fcojece jaghje. Norec je verjel -vojim pomorelim fanatikom, ki so mu desetletja nazaj slikali slovenji narod, kot narodi strahopetcev ih pa kot narod, ki "ljubi" Italijo, ki je baje samo del italijanskega naroda, ki komaj čaka, da ga Italija "odreši" od Sibov, bratov, tako saj jo pisala knjiga, izdana tik pred napadom z imenom ♦"Carnoila Baliana." Misli! je, da ga bodo Slovenj slavnostno sprejeli, ko bo prišel-Pa se je bridko zmotil. TVaries ve, kaj «*o Slovenci. Profesor Ferreri je morali zapisati v Švici, da so Slovenci najbolj "tough" narod. In ko je to Itaiijan videl, je zadivjaJ in sičpr zadivjal nad malim korenskim narodom skoraj bolj zverinsko kot Nemec. Iz vsega početja tfeh tfceh morilcev, siovražnikov slovenskega naroda je danes čisto jasno,! da hočejo došefci samo eno — umor celega naroda. Se piedno bo vojne konec, thdi če bodo premagani, slo-veifeki narod mora isadniti. Tako bodo gotovo dobili slovensko zemljo morilci slovenskega naroda, ker zemlja ne bo imela več svojega lastnika. In ravno v tem je največja tragedija slovenskega naroda. (More tndi Poljake, Cehe, Srbe in Hrvate. Toda vsi ti narodi so večji, nekateri veliko večji ko* nag. Slovenski narod je majheh. Vsega skupaj je bilo pred to vojiio v Evropi komaj malo nad dva milijona. Ena tretjina naroda je že ali .pobita ali feghaha. Koliko ga bo ostalo t Če ga {fobijejo jioiovico, ali bo to se narod* To je za tako majhen narod nekaj grozne&a. REVMATIČNE BblEtlNE? DeUb aprOrtna tqW, , Kg. pntt Pafe-EKpcOu-BSUmnatkatijfci. P A IN-EXPBLLBR ^^ "GARDEN ENCYCLOPEDIA'^ Prejeli sfflo omejeno novo zalogo v angleškem je- ziku po imena "The Garden Ene^clopeckia", katerim je cena poskočila ter stanejo sedaj $3.50 komad s poštnino vred. Kdor želi imeti tu knjigo-, naj jo naroči čimprej mogoče, ker letos je veliko zanimanje za strokovne knjige o v rtih in zaloge, kaj lahko hitro poteče. Knjiga je izvrsten "buy" za dSSar. - Knjigarna Slove&c patehtog.eo.; 21» w. isiri mr »B^ fortr OLty. - to-^fti. KUHARSKA KN^GA: |K| Recipes sf Ali WM Nations yg« RECEPTI VSEH ^AkblkJV Stane samb ^ ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! Recepti so napisam v angleškem jeziku ponekod pa SO tudi ▼ jedka naroda, U ma je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga j* nekaj posebnega z* one, ki se ntfaHiiklb za. kobanje in m hočejo v njim čimbolj i*vftf£fc& in iipOpOfalitL * . —————— pri KNJIGARNI SLOVENTC PUBLISHING CO 216 lM It^Mt Hew York, H. Y V 8 S TI Sti v POMAGATE . AKO PRISPEVATE ZA u. s. o. A M Ali Bd TUDI RIBBENT^OP SEL? ( Na podlagi zadn^h. vesti iz Nemčije sktepa»jo zavezniški diplomati v Londonu, da bo zadela nemškga vnanjega ministra Joachima von RJMberitropa ista usoda, kot je zadela italjan-^kega \*nanj«ga ministra grofa Gakazzo Oana Po mnenju teh diplomatov sta von Elhbentrop in grof Cia-no zadnja leta zasledovala skupno osisko agresijo vnanjo politiko. • ' Berlin in Him sta slednjič prišla do zaključka, da je treba pričeti z novo vnanjo politiko, s tako jSobtitoo, Id bo imela namen kolikor mogoče oslabiti prihajajoče vdare Združenih narodov ha osišce. In iz tega razloga je bil odslovljen grof Ciano, da napravi prodtor osebi, ki bo bojj pripravna za tako nalogo ; in iz istega razloga bo najbrže v kratkem moral iti tudi von ( Ribbentrop. Značilno je, da Nemci, ki so obiskali nevtralne de&eie, jSH"-povedi^jejo, da je bik> von RibbentropovU delo končano Oni1 trenutek, ko -je cela Evropa padki v Hitlerjeve roke in ko zavezniki še niso IjiH pripravljeni in tudi še niso 'bili v vojni. Nemška vnanja politika danes ni Ve? ista, kot je bila, ko je von Riibbentrop zapustil poslaništvo v Londonu in še je naselil v nemškem vnanjem uradu na Wilhetmstrasse. OdUošaji med Nemčijo in Japonsko so v splošnem v znamenju vojaškega zalaganja. Von Ribbentrop se le malo zmeni za podjarmljene in vazalne države, o deželah Združenih narodov pa sploh ne mara slišati, ravno tako mu je tudi Vatikan deseta briga. Iz sličnih razlogov je tudi general JVanoiBco Franco lansko leto odstavil svojega svaka vnanjega ministra Ramon Serrano Stmet-ja in ga je nadomestil s konservativnim generalom Francisco Gomez de Jordana. Hitler in MueeoRiii sta se slednjič napbrže odločila, da postavita za svoje vhanje minfetie ljudi "etarejS© šole", tuše pravi bolj konservativne. Za svoje ponižanje je bil grof Ciano poplačan s tem, da je bil imenovan za poslanika v Vatikanu. Von RSbbentrop pa, če bo tudi moral iti, bo prav gotovo tudi dobil kako visoko mesto. Kot morebitni naslednik von Rfltfbentropa se imenuje sedanji poslanik v Ankari Franz von Papen. Drugi pa, ki bi thdi priSel pri tem v poštev, je Konstantin y*a DKB prinesla baronovo zaihvalo vsem onim, ki so mu čestitali k njegovemu 70. rojstnemu dnevu. Ta njegova jdvha zevala je prišla za nemško javnost zelo nepričakovano, kajti 17 mesecev o njem ni, bilo ničesar, slišati in je prevladovalo splošno mnenje, da je ".pod varstvom" na svojem jioše&tVu v Wnerteihbengu. OTON HABSBtJRŽKI NA DELU Pod pokrdvfte^tvom tako infeud^ahega "Gibanja za svobodno AvstHJo" je bil v poride^k v hotelu Diplomat v New Yorku tajni eeStanA avstrijskih Nemcev in je na njem mfed drugimi govoril tudi Oton Hadburg, ki je rekel, da mora južna Tirolska po sedanji vojni zopet pripasti Avstriji. S tem je Oton pokazal, da se kot "bodoči avstrijski cesar" noče omejiti na stare avi&trijske meje, ki so bile-določene po pK vi svetovni vojni, temveč, da hoče v svoje "ceawretvo" združiti tndi dežele, ki pripadajo sosednim državam. Toda Oton v svoji domišljiji, da bd zopet postal avstrijski cesar, ne bo r> bc^jže, če bi se brigal za kake drage stvari, kot pa sa obnovitev Avstrije pod krono Hab&burža-nov. Domača fronta zdračnim napadom, ki so bili poklicani v »vojsko ali so šli v vojno industrijo, kjer delajo pretežko, da bi se nadalje mogli vd'eledfcvati obrambnega delovanja . Registriranje obroče v. Nameravate rabiti svoj avtomobil to ^imoT Tedaij ne voaite se predaleč tja, kjer je težko popraviti, ali preobnoviti obroče. To je razlog, zakaj je vlada predpisala obvezno pregledovanje obročev. Uradni nadzornici so nastanjeni v garažah, gaooliitekih j)oetajah in delavnicah za obroče. Vozite pe tja takoj in dajte pregledati svoje obroče.. Za to utegHe biti mala pristojbina — 25 centov, ako ni treba odstraniti ni-kakega obroča ali 50 centov, »ko je treba bolj natančne pristojbine Vsi lastniki avta, ki imajo B in C knjižice za racio-liirarije gazolma,, morajo dati pregledati 4voje obroče pred dnem 26. febr., vfel oni, ki imajo A karto, pa pred 31 marcem. To je vojna odredba. Imejte v&Li*> pil pri sebi dve karti? I J Odgovor:.On mora imeti pri 1 eebi svoj registracijski certi-' fikat in svojo klasifikacijsko > karto, oba dokumenta Vedno v : >voiem žepu, zaSeri&i od 1. febr. 1 1943. " | 4: Itaka je kazen, afcb kdo ne ' t nosi s seboj ffefc obeh khH* i | Odgovor: Vsakdo, k\ se pre-' greši ti niflxtaSeinu zakonh, 1 ali kaki itegulateijl tistegš, Je 1 pddvržeh kazni Od največ 10 " j tisoč dolarjev globe, pet let za-i pora ali obeh. sotff aKt REKORDI Lepe Melodije! šr. M571—Na Marijance. polka Kje so moje rožice Matička peg)«—polka Duka polka Na plonlncah—yal celi sVet. Kle-" petulja nadaljuje, da ni v Evropi' nfkogftr m*, ki bi «e po-j stBvil pred žrelo rdečega med < vedi razun Nemčije, in če $e| kai tako tragičnega zgodi, da bi medved premagal našo armado, potem bode nemški narod ječa! pod peto boljševizma; kateri -bo končno zastrupil ves civilizirali svet. Tovarna ki producira —pro-pn orando lazi v 'svet že d'e=et let pod ^vodstvom svetovnega go-bradača Goebbetea, misli, da bodo sedaj, ko Jd voda zaliva, od v*eh strani, dobila rešilno pomoč od Anglije. Ne spominja se pa več dnevov in temnih noči, ko so podivjani nemški letaki z (bombami strašili in bla-goslavliall angleški narod in njih dbmdVe tako grozo, da se je ta narod moral skrivati po podzemeljski luknjah, kot jazbeci . •Piscu teh vrstic se sanja, da polbezdač Goebbels ne bode s tem strašilom ustrašil Anglije, niti njenih zavetnikov. Za psičke pa lahko vleče na vrvici le o?ebe Martin Diesovega kalibra ter snper-patriote, kateri še vedno straži jo, oziroma skuhajo lajati y luno za.preset- 4 4- LETNO PREršKUSNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA tt AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA _ 7 H .. v* • * • ■" KI IMA 26,006 Č&&H6V IN TRI mZJ&BB DQhASJVV PREMOŽENJA i Organizacija je zanesljiva, nepristranska in Zelo priporočljiva zavartiValitica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Antenski Bratski Zvezi, ki vam nudi poljtibrfd zavarovanje proti bolezni nesrečam in smrti Ako je drnžtvo AJS.Z. v vasi naselbini, vfcrfeSajVe krtjeVnfega ftjnika sa pojasnila, če ne, pifite na glavni nrad, Ely, Minnesota. V PITTSBTTRGHU NA PUSTNO NEDEIjJO! tajp svoj materi nski jeziK. Zelo prijazno je brati članke o New Yorku, o njihovi slovenski šoli »n raznih drugih delih. Po mojem mnenju* bi ibilo zelo umestno, ako bi vsaka, aH več naselbin skupaj imela slovensko šolo, "ali vsaj tako zvane "vrtce" kjer bi se otroci slovenskih družin zbralo in poučevalo no potrebujemo vzpodbude, ali net Bjavno na takih prireditvah se takorekoč zbližamo v duševnem in prijateljskem oorirn. Pustno nedeljo še v Sloveniji nifcmo nikdar prešepali doma. Po snegu, blatu in lužah smo capljali, najsi bo še ta-.ko daleč, samo da smo videli kakšno igro in zaplesali nekaj poskočnih. Res-, tal&ni spomini preteklih dni so zelo ljubki. A danes? Poglejte v wet, kaj se gVANS&lI] MAKU UM ill PESMI ra moM IVW Sest narodnih pesmi sa W iber ....................* Sest naboonih pesmi n m-" —.................. Pnwe VetftnrM—SEST MEftANIB IN MOAKEB ZBOROV ......M CVrdo Jnvanee—MLAOl« l**. mo9d tbori ....i .i... r—-— ' Peter Jereb-OSEM ZBOROV (m^ m lil wrfinii^ + m Moški zbori <«KXB DEV: BarAca; O), moj fccel * lost Kam mi, fantje, dres ▼ raa pol-demo OSKAR DRV: USreCnO, Ijnbca mojp; Ko pt»-ca na tuje gre; Sod: Mod očka ma konji&a dva; Dobfv asm pisemce; Slovo; Je vplhnlia It* « HMIL ADAMlO: Modra devojka (bricfczanJskm:.JM Vso noC pri potod ...........Jt ........'• JurjvTB ..................... Hodi Micka domo; Kaj drnce-. ga bočem;. ISdrariea ..JHl VASILIJ MIttK ln A. OHOBMINO-. Vetrič; Pa gradlal ..........J«I KNJIGARNA SLOVENIG PUBLISHING ČO. Ž16 West lath Stmet, H«W TfCk, M.Y, NAZNANILO Tttdi pri ilas v Girard, O., je prfeio do tega, kako bi se kaj pomagalo v stari domovini našim zatiranim Slovencem, ki tako trpe pod nemškimi dn italijanskimi tolovaji. Zaradi tega jfc Ibil poslan apel na v«a tukajšnja drtijStva^ da i»vdK»jo svoje zastopnike na seji in seja kupnih izvoljenih zastopnikov je bila sklicana 31. jannarja. Odzvalo se je 8 diuStev. Upam, da »bodo že oetala drnžtva pm-skočila v to plemenito akcijo. Tu gre za vse Slovence v stari domovini, ki so pri&li ofc vse. ZatO je tudi naSa dolSnofet, da vsak Slovenec pomaga po ssvo-ji moči. Ako beremo ča^opluse, se mora vBak Slovenec in Slovenka jokati nad neerefco naših rojakov v stali domovini, ko so jim vSe požgali, aruven pa še pobili toliko nedolžnih I.itrdi. TViijjf je na5a dolžnost, da ee dvignemo in pomagamo. Zatorej smo se odločili, da 28. f^brtlaria zopet pridemo skti-oaj. Ne bi pa skodexvalo, ako bi tndi drn«ri "prišli s kakim dobrim nasvetom, da bi koristilo v tO svrho. 'fdrej na svidenje 28. februar:«! John Anžieek, Girard, O. DAVKI, TREBA JE PRAVILNO MISLITI laiiKO ^Tacali daveK, nranijo plačati tisti davek in hočejo, ji da se pozabi in potem pričnejo pia-čeVati, kolikor bodo obda v-j ceni iSio leto in za to leto," 1 kar pB. je bile* 1942 naj' se pa 'pozabi. In taka zahteva prihaja na dan aoo, p redno bo plaval tak davok. Torei to je načrt, ki ga prrdl.-vera vladna stranka. Kako bodo pa obdavčili, če Rusnl Tmasra, rm ne vem; ker se tp.Vo vstraino bije za dav-koplatV^-alcn. Se takeea. ki bi 'nbko oln^al. ootem bomo brez droma mi ?e kai dd!)51>. ___Isrnac Mnsich. V Washingtonu se je ptičel boj za dwvke. Enkrat je ta pa-deva morala pred ljudi in zdaj je prišla. To je vsak vedel, da od nekje mora priti, da se po-' krije vse te izdatke in nekako sanjalo se je tudi vsakemu^ da1 bo precejšnje breme nosil preprost človek, pa če rad ali nerad. Ta teden »ta zasadili ro-g«e dve struji. Obe sicer dajeta prednost smeri, da se plača davek na načii^ ^kot sedaj plačujemo davek za socijalno o-iskrtK), medtem ko ena struja stremi za tem, da ge oproeti in! pozabi. na dohodninski davek! za-leto 1942. Vladna stran ee' pa temu protivi in je mnenja, da, kdor je zmože® plaičati, naj tudi plača, ker fantje umirajo po bojnih poljih za domovino, naj oni, ki so naredili denar, plačajo davek. Dočim je vladna 'stran prišla na dan z jasno iajavo, £e nasprotniki tega načrta drže Je stvari in ta stvar je, če plačajo davek, jih bo to uničilo. O "|iaV as you go" pa ne rečejo drugega, kot da naj se pozabi 1942 davek in se znova prične. Za nas je važno, kako in koliko ee plača' davka in za drugtv strtan. ki se brani, je prav tako (važno; in sicer tako važno, da so že da-' nes v časopisih neke vrste pri-T>ravljene forme, katere je treba samo popisati ime, naslov ■na se lahko pošlje kongresniku. Meni se zde nekako dvomljivo se*»tavljene, ker v njih se omenja, "da «e podpisi, da si zooer dvakratno obdavčevanje". Kdo pa ni zoper dvakratno ottdnvflevanjM desnica je, da so tisti, ki so imeli toliko dohodkov v letu 1942. da bi . - T T r i " S THE NfeW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE CC Spiwii mani prafeser na Stores* CQ Institute of "Techuoloey T angli^ni ^ O George W. Barnwell ^^Wffl inanje^i ^ g Čena^iS R Z Ne glede na U, sli ste Selc po^etnfk. Vam bo ta ln£ga xeln itacUtp« ia. mnogo roedna^NABOČITE JO I>|NE8! [ S L OVEN I Č PUBLISHING COMPANY , 216 WEST 18th STREET NEW YORK CtTf . je gorivo in rože cvetejo in ti& ki pojo. Pozimi je jako lepo,, ali poieti je prevroč© za n&s ker smo se rodili v mr^ejših krajih. Zato mislim tuk^j pre^ veti še dva meseca, dokler ne bo prevroče, poUtn pa ae zopet vrnem e svojim možesn na sever. Sedaj pa moram ta dopis ' zaključiti, da se urednik 3>e razjezi in ga vrže v kog. Bodite potedraVlj^ni v*i haži , prijatelji in znanei v Peni»yl-vaniji in New Yorku ter Mr. in Cimpricfe v Portfe Arthur, Kanada v , t Tvka Oi Aift ' SeTM, Ala.' venka in tudi samo dva Slovenca. Jaz mislim tukaj ostati še dva meseca, potem pa bom sla nazaj na sever. Na jugu je pozimi res lepo živeti, če ima človek denar. Za de-! lavče tukaj hi, ker so same farlne in če je kako delo, ga na-rede črnci, ker delajo napol zastonj. Delajo pO 12 ur na dan, zaslužijo pa po 50 centov, ali manj, komaj 4 cente na uro. Ne vfsn, kako se moTejo pre-' življati, kajti kar morajo kupiti, morajo ravno tako draigo plačati, kakor tisti, ki zaslužijo $1.50 na uro. . :Lawsko leto sem bila ves čas bolna, kar sem pa tnkaj, se počutim mnogo boljše. Tnkaj "GLAS NABODA* fm New Ymk g-gPHUBSDŽY, FEBRUARY 11,1943 TWANOfUM I* ft DOPISNI KOTIČEK SLOVENSKE ŠOLE časa, da bi se dobro naučili svoje vloge. Pri vajah eo imele naše učiteljice preopj opravka z nami. Preglavice &o nam delale težje slovenske besede, katerih dotlej nismo poznali Toda vseeno smo se precej dobro naučili. . Videli smo v 41 Glasu Naroda", da je o naši Božnici pisala Miss Anne Traven, ki je svoj dopis poslala tudi Enakopravnosti in Ameriški Domovini v Clevelandn. Pisal je tudi "Poročevalec." Mi se obema lepo zahvalimo. 'Po priredbi smo imeli počitnice, sedaj 'se pa zopet pridno učimo. Helen Medved, Josephine Svet, Marion Svet, Liflian PateHi, Josephine Sitar * Vsem otrokom! fProeimo, prinesite vedno s seboj zvezke in, če mogoče, vse papirje s pesmimi in spisi, ki smo vam jih dali. Rovnotako knjižico "Zapojmo." Učitelji. .1 IIWIMP—WPWWk Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MA6 L6TNO. u Siv* In mrtve £>im Main« Zv«ze. Članarin« aa vuko osebo živo atl umrlo Kc. (Nikdar nI potreba obnoviti.) U piti le Vat« einov« vojak«. OKUŽBA SV. PETRA K LAVERJA s« afrikaneke mlaljon« I Department G 3624 W. Pine Blvd.. St. Louis. Mo. Predno skoacam pismo, Te < prosim, da mi odgovoriš. j Na svidenje, » i Frances Zaletel, 71-24—67th St GlendaJe, N.Y. j * ( Ljubi Charles in ljubi Donald: i Preči tal sem pi«ma v časopisu. Charles, Ti se pohvališ, i da si vedno prvi, danes Te pa ■ ni. Ali si se ustrašil dežja? 1 Upam, da nisi bolan. Saj je j zadosti, da je Eddy Giovanelli ■ že tako do)go bolan. Donald, Tvoja rieba je do-' bra, ampafe: žalostna. Kdo bo i pa turista pobral, ki je padel i 1 s skale? Na svidenje v soboto dopoldne! Emil Rncigav, 60.43 Pntnam Ave. Brooklyn,, N. Y. * Dragi nrednik:— i iMi smo zelo veseli, ker nam . v »vašem listu nudite prostor, 5 da lahko včasih napišemo kak r dopis o nasi slovenski šoji. i Kakor veste, smo imeli 20. - decembra 1942 "Božičmco." s katere se je vkljub hudemu i mrazu udeležilo precej lepo število ljudi, i Mi upamo, da. smo z našim j programom zadovoljili občinstvo, ker nismo imeli dovolj* Ltfubi Donald Orehek:— (Pri božmiei si narisal hudega Turka » krivo sabljo iz toiSkih časov. Je bil zelo slikovit. Že dolgo nismo sijali o jarkih in njihovih krivih sabljah. Zadnje čase pa zopet slišimo o njih. Zdaj morda že brusijo svoje krive sablje. Kaj praviš Donald, ali bodo s svojo armado pomagali zaveznikom ali tlačite!jem svobodoljubnih narodov? Pa ni treba biti preveč v skrbeh ,saj je turška armada podpisala pogodbo z nami in »njihova vojska je mlada in močna, tako lahko z zaupanjem zrfino v bodočnost. Jaz sem samo malo radovedna, in bi Tada poznala tvoje mnenje. Pa mi 'odgovori, prosim, (Prisrčne pozdrave od 1 Hedy Pellich, 1711 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. * Ljubi Charles Penkot — Ko sem prebrala tvoje pismo v časopisu, sem se spomnila, kako si bil uren v igri. Nikoli ne bom pozabila, kako hitro si prišel k tabli in m popravil napako. Pazi se, da ne napraviš Ti napake prihodnjič, ker bom zelo pazila nate. Ti praviš, da si zmeraj prvi v Soli. Kaj se boš bahal! Saj tudi mi nismo zadnji. OTOKln STRUGA Spisal: Dr IVAN TAVCAB. 15 4 4 No, tisti zdravnik iz Struge, baron Konstantin, ki^ pa 1 red že dae posvetno, kakor je predpisano za take položaje. Postala jo silno pobožna; sikoraj vsak dan se je služila maša v cerkvici i^ad Strugo; ubogim pa je delila miloščino, da so klecali vse nebeške blagoslove na njo Da se je pri takih razmerah morala sprijazniti s svojim sovražnikom in končnim dobrotnikom, to ji je ukazovala vest, pa tudi sveta vera, ki nam zapoveduje ljubiti sovražnika. Dan za dnem se je ozirala po stezah, ne prihaja-li baron Konstantin, ki je vendar inoral vedeti, da hoče otoška kontna stopiti v samostan t*tr .se za vse življenje odtegniti pre-u.ešnemu g vetu. Saj se je po vsi srenji govorilo o njeni po-bo/nosti in o srvetih njenih namenih. 1 Ali barona ni bilo! Ker je živela v zavesti, da mora kot prihodnja samositan-ka izruvati najmanjše koreninice pregrešne ošabnosti v svoji »Itfši, in ker je imela tudi zavest, da dolguje hvaležnost nje-juu, ki ji je stregel v silni bolezni, se je odločila lepega dne, Ja gre na Strugo, pomirit se z baronom Konstantinom. Že na poti so se ji bonli po duši čudni -občutki. Stopivši v zapuščene struSko dvori See, pa jo je skoraj zapustil pogum, • ;>obožni njeni naklepi *o se hipoma raztopili. Ali naposled m* je zopt ojačila. Na dvorišču je bilo še vse tako, kakor nekdaj. Pred Vmazanimi hlevi nekoliko polomljenih vozov, takoj pri dvoriščnem vbodu pa «itar in brez dvoma že tudi slep pee, ki še vstal ni. ko je stopala tujka mimo njega. Nekoliko perutnine je greblo po gnojnih kupih ter se razpi^ilo pri dekletovem vstopu. Nikjer ni bi-lo videti človeškega obraza. Boječe je stopala po stopnicah navzgor. Velikanske razpoke v zidu v° da S^ga ni PW varno bivališče in da se bode častitljivo to poslopje kmaln razlezlo na vse štiri strani. Nekje na koridoru ji je prišel nasproti razanršen deček f metlo v roki. Odprl je usta ter powzdignil roko, kakor da hi hotel potegniti utnazar, klobuček z las. Ali takoj je po mislil, da je samo ženska. Ptetil je torej pokrivalo na glavi ter čakal kaj bode izpregovorila. Ali koutesa je molčala Frestralsila tae je brez dvoma čudne prikazni tega strežaja." Mož je moral končno vendarle rzpregovoriti. "Sam sem doma! Babnice plevejo v logu; on pa je na vrtu!" Kontesa je povprašala po baronu. Sporazumela sta se da je "on" baron, in da je na vrtu. Mlademu možu si- je ^zbistrilo po možganih in mislil si je da bode gotovo prav, če jo popije v ".njegovo" sobo. Dejal je: Tam le stanuje! Tam čakajo tudi igo&podje iz kapla-mje, če pridejo sem!" ' Peljal jo je v njegovo sobo, ki ni bila zaklenjena, ukrasti tako ni bilo kaj. "Iskat ga grem!" Porinil jo je skoraj skozi vrata, katera je potem hitro zaprl. Bila je sama v tuji sobi. Okno je bilo zastrto. Pri mraJku je opazila, da stoji v prpstoru tudi postelja. Bila je tedaj v spalnici barona Konstantina. ' Prestrašila se je tako, da je takoj pohitela v sosednjo sobo, «v katero je pri odprtem oknu sijalo solnce Bilo je to prav revno bivališče, nekoliko stolov, miza, na nji pisalno orodje; nekaj knjig in mnogo medicinskih steklenic. Sedla je na stol pri mizi Zeb-o jo je Iz debelega in laapokanega zidovja se je razširjal Mad kakor ,v kleti. Pitalo ji je dolgčas. Skrbelo jo je udi, da ga morda ne bode, da je šel kam v goro, in da ga bode 7aman pričakovala. Tudi po stropu so se videle lazpoke, in po kotih so predli pajki svoje mreže. Mislila si je, da mu manjka ženske, m da je človek revež, ki mora stanovati v takem prostoru. Na sten- nikjer poddbe! Se gledati ni kaj. Obrnila se je k mizi, pri kateri je sedela. Odprla je knjigo aceno medicinsko delo. Takoj jo ie zopet zaprla TedTj zapazila pričeto pismo na mizi. Takoj se je obrnil* te ^ povsem nespodobno prebirati tuja pisma. Zopet, je prišla šteti razpeke po stropu, pajčevine po kotih, ter ^ ; mala u,eno knjigo v roke. Pri tem pa si je vedno mS Ca lPaC 5Mo[da in kaj? i Obstati si m 11™ ' vUd° ^ da ^ tc> P^o ^orda na- i .-njeno - ženski. Ali vendar je bilo tako. Počasi je za- ' Lia ^lavico «oP<* Proti mizi. Hotela je zapaaiti, da je zapisano na listu — njeno ime. Da, tu se ie jasno bralo: kontesa Serafina! Ni je ženske, ki bi v takem položaju premagala izkušnjavo! O, tudi naša konitesa je ni! Komaj se ji je dozdevalo, da je videla zapisano svoje ime, že je nagnila obrazek k tujemu listn ter brala, kar ni bilo pisano za 1 • , * V 1 (Nadaljevanje prihodnjič.) POŽIGI IN POKOUI 1 V SRBIJI (JIC.) — Sile osišča so zagrešile v Jugoslaviji štiri nova (divjaška grozodejstva, slična j onim v Lidicah. Nemške bolgarske okupatorske čete so popolnoma po- i rušile in razdrle štiri vaisd.v Sr- c M ji, kaikor so izbrisali iz lica f zemlje češko vas Ldioe meseca \ junija radi uboja praškega 1 krvnika Heyxiricha. Pobili so 600 Srbov, mož, s žen in otndk. Vse to je nacistično mašče- T vanje zato, ker so guerilci v severo-zahodni Sibiji porušili 1 pet mostov. . 1 Beuter poroča, da je vest o T tem strašnem zločinu prispela ] v Kairo dne 14. novembra. Na božični večer so v Beo- 1 gradu ustrelili 10 talcev. —- 1 VHSTI IZ CLEVELAND, OHIO. Dne 28. januarja je po kratki bolezni preminila na svojem domu Mrs Josephine Mismas,. žalujočega moža Josepha, tri ta iz vasi Kompolje pri Dobrem J polju, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. Zapušča , žalujočega moža oJsepha, tri ] sinove, Joeepha, Harryja in Al- j berta in hčer Elsie,- ter sestro ^ Angelo Grill. ©he 29. januajra je premi- ' nil v St. Alexis bolnišnici Mr. ; Alojzij Lavrich. Pokojni pionir je bil poznan kot 44 Lenar- i tov Lojze iz Loškega potoka," \ odkoder je prišel v Ameriko , pred 44 leti, potem ko se je še doma poročil s Heleno, roj. Ma- " rolt. ki je dospela za njim v Ameriko po treh letih. Pokojni je bil rojen 26. maja 1871., ter je bil ob smrti star 71 let. Na željo svojih otrok ni delal zadnjih 20 let. Poleg soproge, ki je prestala mnogo bolezni in prebila v bolnišnici več časa, ter je pred petimi leti oslepela, zapušča štiri sinove in pet hčera. Po tridnevni bolezni je preminil 24. januarja v Deaconess bolnišnici Paul 'Oblak v starosti 62 let. Doma je bil iz Št. Jošta pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 21 leti. Bil je jako delaven in požrtvovalen član društva Brooklyn-ski Slovenci št. 48. in tudi večkrat delegat na naših konvencijah. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Bežin, hčerko Mary, por. Stibil, «ina Pavla in več vnukov. Dne 28. januarja je umrla v mestni bolnišnici Anna Wid-mar, roj. Jernejčič, mnogim znane primoreke družine Jer-nejčičeve, stara 38 let, rojena v Ameriki. Rajna je bolehala zadnje tri mesece za rakom, njen mož Joseph Widmar, ki je usluzben več let na pošti, je doma iz Šmihela pri Žužemberku. Poleg soproga zapu-Sča sledeče otroke: Josepha, Johna, Alberta, Mary in Margaret. Zapušča mater Mrs. A. MaČerol, brata Joseph Jernejčič, sestre: Mjrs M^ry Poznic, Mre. Rose Škrab, Mre. Frances Roje, Mrs. Josephine Smrdel in Mrs Angelo Pižem. {Dne 4. februarja je preminil na svojem domu Frank Maisič, star 48 let. Pokojni je bil doma iz vasi Hudi vrh pri Blokah na Notranjskem odkoder je nriSel v Almeriko pred 30 leti. Zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Petrich hčer Sylvijo, sina Franka, bratranca John Mišiča in sestriČno Mary Brodnik. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, _ ako je vam le priročno k TAJNI SESTANEK AVSTRIJSKIH MONARHISTOV Kakor se glasi poročilo a-gencije ONA, so obdržavali j avstrijski monarhisti v hotelu Dipilomat tajno eejo, na kateri je govoril nadvojvoda Oton Habsburški, ki je dejal, da mota biti južni Tirol vrnjen Avstriji. Sestanek se je vršil pod pokroviteljstvom taik o imenovanega <4 Free Austrian*" gibanja, ki je glavna organizacija avstrijskih monarhistov v Združenih državah. Izjava, da mora priti po zadnji svetovni vojni Italiji pri-deljen del Tirolske epet pod Avstrijo kaže, da ima Oton s svojim gibanjem za oživljenje avstrijskega cesarstva politične namene, ki segajo preko mej predvojna Avstrije . V liberalnih avstrijskih kro-gi^ je bilo izraženo mnenjes da bo Otonova izjava o raztegnit-vi avstrijskih mej povzročila opozicijo proti njegovemu gibanju in posebno med srednjeevropskimi skupinami, d očim bodo protifašistični Italijani po svem svetu odločno proti temu. da bi se meje Avstrije zo-! pet približale Jadranu. Oton se je pohvalil s svojimi uspehi pri organiziranju avstrijskega bataljona v Zdr. državah, tet* je poudaril, da je zdaj čas zrel za začetek kampanje za osvoboditev južne Tirolske. Za dosego tega cilja, je dejal, je potrebna sloga vseh avstrijskih elementov v Združenih državah. Pozabijo naj se vse razliko in spori in vsi naj se pridružijo njegovemu gibanju v interesu velike Avstrije. Glede avstrijskega bataljona I je Oton rekel, da tega trdno j podpira armada Zdr. držav, ka-,ltera, kakor je dejal on, mu bo 'stala na strani do konca, vkljub številnim protestom , proti organiziranju tega bata-| Ijona. kije bil spravljen sku-, pa i po& okriljem njegovega •vojaškega odbora za osvobojen je Avstrije. . DE GAULLE ODLIKOVAL MIHAJLOVICA LONDON. — General de Gaulle, vedja Borbenih Francozov je odlikoval Dražo Miha jlovič a z vojnim križem, ter • je v svojem tozadevnem citatu imenoval Mihajloviča legendarnega junaka, ki je pomagal pripraviti končni udar proti sovražniku s svojimi nacijona-| listi. Poročilo ne pove, če je bilo ■ odlikovanje poslano Mihajlovi-ču, ali mu bo podeljeno aktual- I no po vojni. IZ LJUBLJANE ("Jutro", Ljubljana, 5 sept. | 1942. — št. 204) ^ Nova gTobova. — V 36. letu starosti je preminil mesarski ' mojster Pavel Podborsek. Za njiin žalujeta soproga Boža in ^ sinček Pavči ter številno drugo sorodstvo. Bledega pokoj-I nika so pokopali pri sv. Urhu v k Dobrunjah. Maša zadušnica se ^ bo darovala v pondeljek ob 8. ' uri v farni cerkvi Sv. Cirila in t MJetoda. . Za vedno je zapustil svojo družino učitelj Janko Benedi-" čič. Pogreb je bil v petek 31. I julija. Maša zadušnica ee je i darovala v ponedeljek ob 8. v " cerkvi Marijinega Oznanjenja. Pokojnima bomo ohranili i blag spomin, užaloščenim svoj-1 Icem ^ja izrdkamo naše iskreno i -sožalje. * Poročila sta se v Beogradu v naših gospodarskih krogih ■ dobro znani in čielani beograj- ■ ski vele trgovec Radoslav Mir-i kjovič in naša rojakinja gtlč. . Sonja Kukec, doma iz Žalca. Poročna kuma gta bila .ugledna beograjska gospodarstvenika, "Zivojin TaJbakovič in Vlada (Pareeanovič. — Iskreno čestitamo! NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ... p n ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav s veta abecedni seznam J^L dežel, provinc—navaja površino, u «wrk» je ui» »