Politični ogled, Avstrijske dežele. Svitli cesar pa ceaarjevič obiščeta Pulj (Polo) in Trat, da ai ogledata velike vaje aašega vojnega bi*odovja. Zbranih je 6 oklopnic in mnogo ladjic za torpede. Deželno brambo so tako razvrstili, da šteje aedaj v 22 regimentih 82 bataljonov, tretji regiment je štajeraki (Gradec), četrti atajerako-koroški (Celovec), peti je kranjaki (Ljubljaaa). — Za Stajersko namerava ministerstvo izdati jezikovno naredbo, ki bode uradnikom zaukazovala, kedaj imajo alovenski uradovati. — Volitve nemškim liberalcem delajo mnogo preglavic; za mesto Ptuj so postavili dolgojezičnega Aussererja iz Sevnice, ker se Pisk ne upa, za Bistrico pa imajo tri kandidate: Rudelna, Tomschegga in Ehmerja, za Celje se ve Nekermana, za Maribor pa Reiserja pekerskega, če Hammer-Ambosaa nemškutarji Slovencem usilijo, ce ga pa Slovenci zavržejo, kandidira v mestu. No, Slovenci smo tudi nže pripravljeni. — Ubogo Gališko, kder ao v zadnjib 10 letih blizu 300)0 kmetij po sili prodali (tožniki so zvečinoma Judi uderuhi), zadela je grozna nesreča. Strašni nalivi so reke in potoke napeli, da je aastala ailna povodenj. Mnogo moatov je voda vzela, ceste razdrla, vasi, njive, travnike pokončala, mnogo živine ia ljudi je mrtvih. Nesreea je neizmerna. Cesar so 8000 fl. v pomoč poslali. — V Zagrebu so se brvatski poalanci zopet grdo zmirjali drug druzega, zlasti Starčevid je magjaronsko stranko grozno napadal. — V Trebinjab v Hercegoviai blagoslovili so novo katoliško cerkev. Papež so jej darovali lepib podob. Vnanje države. Mir baje ni tako zagotovljen ua vse strani, kakor ljudje obče verujejo. Nekatere straši novica, da se avatrijskonemška zaveza ni zopet podaljšala na 5 let in Bismark baje zopet močno vlece na rusko atran. — V Novgorodu ao Ruai napali Jude, jib mnogo pobili in hiše izropali ia potem aežgali. — Rumunski dijaki so miaistra Bratiaaija, ki je Avstriji aaj uekoliko ae prijazea, aa ulici v Bukareštu aapali, da je komaj tepeaju všel. — Freimaurerji belgijski so v šolab krščaaaki nauk prepovedali, na kar so katoličani svoje otroke izvzeli ia za nje na laatae stroške osaovali šole. Tako je 100 freimaurerakia šol bjlo praznib. in 500 imelo komaj 3—5 učeacev, za kar je država plačevale 4 milijoae. Sedaj so pri volitvab katolicaai zmagali ia freimaurerakim šolam je konec storjea. — V francoskem raestu Toulonu je umrlo 20 ljudi za kolero, katero ao ladije iz Kitajakega aemkaj zateple. — Aagleži ia Francozi so ae zastran Egipta porazumeli; prvi zapuatijo deželo 1. 1888 pa Fraacozi ne amejo se nje polaatiti. Zato pa Aagleži oči zatiaaejo, da so Francozi zopet velik kos zemlje, Kambodžo v Aziji pograbili. — Malidi maršira proti Doagoli. Pravijo, da žeae 30000 divjih zamorcev in Arabov seboj. ' Smešnica 26. Slovenaka deklica pride k svojemu atrijcu aa Nemško služit. Neki daa stojita obadva pred biao. Solareki gredo mimo iz šole ia se pogovarjajo se ve aemški. Reče strijc dekletu: ali te ni sram, glej, tako mali otroci pa uže zaajo nemški, ti pa ae! ,,Kaj bo me tega aram, saj pa ti aloveaski ae zaajo" mu poaosao zavrae aloveasko dekle. Verženski.