Celje - skladišče
D-Per
581/1974
1119740369,6
COBISS o
S
Leto IL — Številka 6 (15) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Junij 1974
NAS SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
PRIČUJOČI SESTAVEK NIMA NAMENA KOMENTIRATI VSEBINE SPORAZUMA. TEŽI K SKROMNEMU POSKUSU, DA NAŠE BRALCE OPOZORI V OBLIKI »PODSETNIKA« NA OBSEŽNO VSEBINO PRAVIL, KI UREJAJO POLOŽAJ
UDELEŽENCEV V NAŠI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA.
Poleg statuta je ta akt eden najpomembnejših splošnih aktov v organizaciji združenega dela. Že iz naslova izhaja, da gre za novo vsebino odnosov in sodobnejšo kvaliteto. Skratka, na enakopravni osnovi določa pravila obnašanja v organizacijah, kjer se vrši najpomembnejša dejavnost ljudi t. j. združeno delo. Samoupravno je določeno kaj smem in kaj ne, kaj moram in kaj ne moram, kje pričneta pravica ali dolžnost ter ob katerih pogojih prenehata. Na tak način določena pravila lahko nastanejo le tam, kjer so proizvodna sredstva družbena last. Tako utemeljeni odnosi svobodnih proizvajalcev pa rojevajo tudi njih svobodno voljo. Izražena je v svobodni odločitvi posameznika o združitvi svojih umskih in fizičnih sposobnosti v takšni organizaciji združenega dela.
Potrdil jo bo s svojim podpisom na samem sporazumu.
V sporazumu vsebovane pravice in dolžnosti bodo najbolj varovane, če bo z njimi seznanjen ves krog sodelujočih.
Temeljni instituti samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (poprej e imenovan le kot pravilnik o delovnih razmerjih), urejajo sledeče prvine:
—	način in pogoje pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu;
—	razporeditev na delo ozir. na delovno mesto;
—	razporeditev, začetek in konec delovnega časa;
—	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje;
—	odmor, počitek, dopust in odsotnost;
—	temeljne pravice in ob-
veznosti iz varstva delavcev;
—	posebno varstvo mladine, žensk in invalidov;
—	temeljno pravico do osebnega dohodka;
—	odgovornost delavcev;
—	prenehanje lastnosti delavca;
—	varstvo pravice delavcev. Druge pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev se urejajo v drugih samoupravnih sporazumih in pravilnikih.
I.	PRIDOBITEV LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU
a) Katere splošne pogoje in morebiti določene posebne pogoje mora izpolnjevati delavec, ki želi pridobiti lastnost delavca v združenem delu.
Formalnosti postopka, ki so obvezne tako za organiza-
cijo kot za delavca, da svoje delo združi z delom drugih delavcev.
Organi, ki sklepajo o zasedbi prostega delovnega mesta. Javnost in vsebina razpisa prostih delovnih mest, roki za sprejem prijav. Obvezni akti in dejanja za sprejem pristojnega organa. Pravne posledice, če je bil kršen postopek za pridobitev lkstnOsti delavca v združenem delu in pravna sredstva (pritožba), tožbena pot za zahtevek varstva pravic delavcev.
b) Dokazilne listine o izpolnjevanju razpisnih pogojev, predhodni preizkus delavčevih sposobnosti.
Poskusno delo in roki zanj. Komisija za spremljanje poskusnega dela. Delo in delovna mesta za delo za določen čas in pravice takšnih delavcev.
II.	RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELOVNA MESTA
Organi za razporejanje delavcev na delovna mesta in pogoji za premeščanje na druga delovna mesta. Pogoji, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na drugo delovno mesto.
Izjemni primeri, ko mora delavec delati na drugem delovnem mestu in čas trajanja takšnega dela. Višina osebnega dohodka v takšnih (Nadaljevanje na 2. strani)
S seje delavskega sveta TOZD zdraviliška dejavnost
Delavski svet je na svoji seji dne 15. 5. 1974 obravnaval in sklepal o uspehu četrtletnega poslovanja v tem letu. Ugotovil je, da so rezultati sicer negativni, kar pa je običajno v tem času in stanje ni zaskrbljujoče.
Sprejet je bil plan delov-
nih ur in fizičnega obsega poslovanja za letos tako v zdravstvenem kot tudi v hotelskem sektorju. Sprejet je bil tudi sklep o razširitvi sistemizacije delovnih mest v TOZD za takšna delovna mesta, ki jih lahko zasedajo delavci s polovičnim delovnim časom.
V. d. direktorja je podal poročilo o opravljenih službenih potovanjih za sebe v času od januarja do vključ. aprila letos.
Na naslednji seji bo treba podati poročilo o organizacijskih ukrepih pri pripravljanju organizacije poslovanja za novi hotel.
VRELCI
Naš samoupravni sporazum o medsebojnih raz merjih delavcev v združenem delu
(Nadaljevanje s 1. strani)
primerih. Razporeditev na delo v druge TOZD. Izjeme od pravila izključne lastnosti delavca v združenem delu.
III.	DELOVNI CAS
Kaj šteje za 42 urni delovni teden. Deljen delovni čas. Organ za uvedbo deljenega delovnega časa.
Trajanje dnevnega delovnega časa. Obveznost odgovornega delavca za pismeno objavo delovnega razporeda. Izjemna določila o odstopanju od prvotno določenega delovnega časa in organi za izvršitev spremembe.
Dan tedenskega počitka. Način izravnave (pobotanje) v enem letu opravljenega več dela. Delo preko polnega delovnega časa. Obvezni pogoji za uvedbo takšnega dela. Organi za uvedbo takšnega dela. Pravna sredstva in oblikovnost takšnega sklepa. Absolutna prepoved dela v nadurnem času za delavce določenih kategorij. Skrajšani polni delovni čas. Soodvisnost od republ. predpisov. Nepolni delovni čas in določitev delovnih mest. Pravice in dolžnosti delavcev na takšnih delovnih mestih.
Nočno delo, čas in nagrajevanje. Absolutna prepoved nočnega dela za delavce določenih kategorij.
IV.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Generalna klavzula o stalni potrebi po strokovnem izobraževanju. Stopnje kvalifikacij in pogoji za priznanje teh. Veljavnost internih stopenj kvalifikacij, izpiti, komisije za podelitev interne kvalifikacije. Ugovor zoper sklep o zavrnitvi. Roki za polaganje izpitov. Delo izpitne komisije.
Pravilnik o izobraževanju.
V.	ODMOR, POČITEK, DOPUST IN ODSOTNOST
Čas za odmor med delom. Podaljšani čas za odmor. Skrajšani čas za odmor. Prostori za izrabitev odmora. Počitek med dvema zaporednima dnevoma in čas trajanja.
Tedenski počitek. Obveznost organa za pismeni razpored o počitku. Delo na dan tedenskega počitka. Razlogi za uvedbo dela na dan tedenskega počitka. Rok za iz-koristenje neiskoriščenih dnevov za tedenski počitek.
Pravica do letnega dopusta. Minimalni staž za pridobitev pravice do letnega dopusta. Dolžina trajanja letnega dopusta. Izjeme za daljši letni dopust. Trajanje letnega dopusta glede na osnove in merila iz delovnega mesta, na delovni staž. Osnove in merila glede na rezultate dela in na posebne socialne prilike. Izjema pri delavcih mlajših kot 18 let. Maksimalno število dni za letni dopust. Določbe o obveznosti koristenja letnega dopusta. Izjema od pravila, da se dopust izrabi naenkrat. Prekinitev izrabe letnega dopusta. Delavski svet, plan letnih dopustov in rok za sprejetje plana o dopustih. Obvezno obvestilo delavcu o dopustu. Odstopanje od določil iz obvestila. Primeri koristenja letnega dopusta za delavca, ki izstopa iz organizacije združenega dela. Nadomestila OD za letni dopust — osnove in merila. Odmori ob državnih praznikih. Dnevi, ki štejejo za državne praznike. Višina nadomestila za OD na dan odmora — osnove in merila. Druge upravičene odsotnosti z dela s pravico do nadomestila. Število dni. Organi za izdajo dovoljenja za takšno odsotnost. Upravičene odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila OD. Organi za izdajo sklepov.
Sankcije za ' nenamensko koristenje odsotnosti iz dela. Odsotnost z dela vsled opravljanja javnih funkcij. Nadomestila.
Odslužitev, doslužitev vojaškega roka in rok za ponovni sprejem na delo.
VI.	VARSTVO ŽENSK, MLADINE IN INVALIDOV
Absolutna zaščita delavk, invalidov in delavcev do 18 let glede delovnih mest, delovnega časa, nadurnega dela, nočnega dela, dnevnega počitka in letnega dopusta.
Določitev takšnih delovnih mest po komisiji DS.
Zaščita matere z otroki,
Skrajšani 4 urni delovnik, razporeditev.
Zmanjšanje delovne sposobnosti vsled nastale invalidnosti.
VIL VARSTVO PRI DELU
Obveznost temeljnih organizacij za zagotovitev varstva pri delu. Naloga komisije za varstvo pri delu. Osebna skrb delavcev za varstvo pri delu.
Zaščitna sredstva. Vodstveni delavci in nadzor nad uporabo zaščitnih sredstev.
Obveznost spoznavanja delavcev z nevarnostmi pri delu na delovnem mestu.
Zdravniški izvid. Odklonitev s strani delavca in pogoji za odklonitev.
Nadomestila OD in pogoji za uveljavitev pravice v primeru odklonitve.
VIII.	OSEBNI DOHODEK DELAVCEV
Pravica do OD in do nadomestila OD zaradi odsotnosti z dela. Osnove in merila. Obvezna uporaba samoupravnega sporazuma o delitvi OD in družbenega dogovora v SR Sloveniji ozir. samoupravnega sporazuma sklenjenega v grupaciji naravnih zdravilišč Slovenije.
IX.	ODGOVORNOST DELAVCEV
Obveznost delavca, da mora izvrševati delovne naloge. Sankcije za kršitev delovnih obveznosti. Obveznost povrnitve materialne škode.
Izrekanje ukrepov v odsotnosti delavca. Vrste kršitev delovnih obveznosti. Vrste lažjih kršitev delovnih obveznosti. Vrste težjih kršitev delovnih obveznosti. Najtežje kršitve delovnih obveznosti.
Ukrepi zaradi kršitev delovnih obveznosti. Oteževalne in olajševalne okoliščine.
Zastaranje rokov za sprožitev postopka zoper kršilce delovnih obveznosti. Uvedba postopka za ugotovitev. Prijava in izvedba pripravljalnih del. Organi za izvedbo pripravljalnih del.
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Vsebina zahtevka za ugotovitev kršitve.
Zagovornik v postopku. Udeleženci v postopku. Poziv na obravnavo in rok za vročitev.
Procesualne določbe za obravnavo in rok za vročitev. Sklepanje o stopnji odgovornosti delavca.
Sklep o ukrepu in vrsta ukrepov. Pritožba zoper ukrep.
Evidenca in izbris izrečenih ukrepov. Pogoji za sprožitev obnove postopka.
Odstranitev (suspenz) in pogoji za odstranitev iz delovnega mesta pa iz TOZD ali SDS.
Pravice delavca v času suspenza. Odgovornost delavca za povzročeno škodo TOZD ali SDS.
Prijava škode. Postopek za ugotovitev škode. Komisija za ugotovitev škode. Stopnja subjektivne odgovornosti za povzročeno škodo.
X.	PRENEHANJE LASTNOSTI DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU
Vrste in načini prenehanja. Pismena odpoved. Sporazumno prenehanje dela. Prenehanje radi upokojitve.
Prenehanje radi neresničnih podatkov o pogojih za sprejem na delo.
Prenehanje po pravomoč-nosti sklepa o težji ali najtežji kršitvi delovne discipline.
Prenehanje neodvisno od volje delavca ali od drugih delavcev.
Obvestilo o prenehanju. Prenehanje, če iz tehnoloških in ekonomskih razlogov niso potrebni delavci določenih znanj.
Prenehanje dela pripravniku.
Prenehanje ob izvolitvi za javnega funkcionarja.
Izstopni roki. Pravice delavcev med izstopnim rokom. Pismeni sklep o prenehanju lastnosti delavca.
XI.	VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
Postopek za varstvo pravic delavcev po TOZD ozir. SDS.
Iz zapisnika DS TOZD-2
Izjemni primeri, ko zahtevek za varstvo pravic ne odloži izvršitve sklepa. Roki za izdajo sklepa. Pravne posledice iz pravomočne sodbe sodišča.
Vročanje konkretnih aktov.
XII. POSEBNE DOLOČBE
Mirovanje pravic in obveznosti iz združenega dela. Ponovno aktiviranje pravic in obveznosti iz združenega dela.
Kaj se ne šteje za združeno delo, Pogodba o delu in njena vsebina.
Dela in naloge za katere se sklene pogodba o delu.
Posebni pogoji za sklenitev pogodbe o delu za izvršitev dela in nalog, ki trajajo dalj kot 30 dni v letu.
XIII. KONČNE DOLOČBE
Uveljavitev in uporaba sporazuma. Besedilo izjave delavca.
Roki za postopek in uveljavitev sporazuma.
Potreben kvorum za podpis.
Postopek za uveljavitev sporazuma za delavce, ki so postali člani TOZD ozir. SDS po začetku veljavnosti tega sporazuma.
Določbe so obvezne za obe strani. Obstoj anj e ali neobstoj anj e konkretnega pravnega razmerja presoja sodišče ob uporabi tega akta.
SČ.
Predlagan dnevni red:
1.	Sprejem sezonskih delavcev
2.	Objava prostih delovnih mest
3.	Učinek za mesec marec
4.	Razno
Dnevni red se sprejme.
K/l
Bliža se sezonsko povečanje polnitve mineralne vode, zato rabimo za normalno polnitev na obeh strojih Simonazzi večje število sezonskih delavcev. Na že objavljena prosta delovna mesta se je prijavilo več oseb. Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu je izbrala 25 delavcev, za katere predlaga, da združijo svoje delo v polnilnici. (Imena posameznih delavcev se prečita j o in vpišejo v zapisnik.)
Sklep:	Predlog komisije
se sprejme. Imenovani združijo svoje delo za določen čas, dokler bo proizvodnja 100.000 steklenic dnevno, in sicer z dnem, ko bodo to narekovale dejanske potrebe.
K/2
Za uvedbo tretje izmene bomo potrebovali še več delavcev na naslednjih delovnih mestih, za katere se predlaga, da se objavijo:
10 prostih delovnih mest razkladanj e-nakladanj e 10 prostih delovnih mest razkladanj e-prebiranje 4 prosta delovna mesta vla-
ganje polnih steklenic v zaboje
4 prosta delovna mesta čistilka v polnilnici 4 prosta delovna mesta pregled steklenic
Sklep: Predlog se sprejme. Objavi naj se vseh 32 prostih delovnih mest. Vsa delovna mesta so sezonskega značaja, zato se objavljajo za določen čas, dokler bo proizvodnja 150.000 steklenic dnevno, delavci pa združijo svoje delo z dnem uvedbe tretje izmene.
K/3
Tov. Anica Halužan poroča, da smo v mesecu marcu napolnili 2,898.620 in prodali 2,711.746 steklenic mineralne vode. Tako je polnilnica presegla strojno normo za 12% in delovno normo za 11,6 °/o, za 23 % pa je bila povečana prodaja. Izračunan učinek za polnilnico v ožjem smislu znaša 37 para.
V	skladišču je bilo v mesecu marcu opravljenih 5.445 delovnih ur. Izračunan učinek za skladišče znaša 37 para.
V	delovni skupini plinarna je bilo v mesecu marcu napolnjeno 113.034 kg in prodano 113.994 kg plina CO2. Izračunan učinek v plinarni znaša 32 para.
Predlaga se, da se za mesec marec izplača učinek 37 para za vse tri skupine enako, ker je plinarna v mesecu
februarju imela dosežen večji učinek kot je bil izplačan.
Sklep: Učinek za mesec marec se naj izplača v višini 37 para za vse tri delovne skupine enako.
K/4
Postavljeno je bilo vprašanje glede povračila potnih stroškov za prevoz na delo in nazaj. Pojasni se, da glede povračila potnih stroškov še začasno velja stari pravilnik. Po tem pravilniku je možno povračilo za potne stroške le za tista delovna mesta, ki jih iz ožje okolice ni bilo mogoče zasesti, višina povračila znaša od 12.— do 40.— din. Priprave za novi pravilnik so v teku.
Nekateri delavci v polnilnici kažejo veliko veselja do petja oziroma do glasbe nasploh, nekateri znajo igrati na določene inštrumente. Člani DS naj proučijo, ali bi bilo dovolj volje za organizirano delovanje, saj bi eventuelne prireditve oziroma družabno življenje v takem pomenu lahko v marsičem pripomogle za boljše medsebojno razumevanje in dobro počutje vseh delavcev.
ČV
V dneh od 9. do 11. maja 1974 so bivali pri nas trije ugledni funkcionarji sindikatov iz prijateljske Poljske.
Med njimi je bil podpredsednik CO sindikatov SR Poljske in pa predsednik CO sindikata varšavskega vojvodstva za šolstvo, kulturo in prosveto.
Zelo pohvalno so se izrazili o urejenosti našega zdravilišča in drugih krajev Slovenije, ki so jih med tem časom obiskali.
Bili so gostje CO ZSJ iz Beograda.
Dne 15. 5. 1974 nas je obiskala 10-članska delegacija Zveze zdravilišč iz Lippe v zahodnonemški pokrajini Nordrhein-VVestfallen.
Posebno so se zanimali za organizacijo zdravljenja in za lastnosti naših zdravilnih voda.
Izredno zanimivo predavanje o tej temi, ki ga je imel šef zdravnik tov. prof. dr. Zaveršnik, je vzbudilo med gosti pozitivno komentiranje.	SČ.
Kratek izvleček vsebine zadnje seje Sveta Zdravstvene enote
Dne 23. 4. 1974 je Svet Zdravstvene enote zasedal na svoji 9. redni seji. Poleg članov Sveta so se seje udeležili še direktor TOZD tov. Cuješ, pomočnik finančnega direktorja tov. Halužanova ter vodje posameznih obračunskih skupin zdravstvene enote.
Pod prvo točko dnevnega reda je potekala daljša razprava glede obračunavanja in izplačevanja učinka. Vse obračunske skupine so se odločile za izplačilo akontacije učinka za mesec ma-
rec v približno enaki višini, ki je bila izplačana v istem obdobju lani.
V naslednji točki so bila obravnavana personalna vprašanja. Svet je odobril prošnji za prenehanje delovnega razmerja čistilki terapija, ki je primorana delo prekiniti radi neurejenega varstva otrok. Ugodno so bile rešene 3 prošnje čistilk. Vsa 3 delovna mesta čistilk so sezonskega značaja, delavke pa so delo nastopile s 3. 5. 1974, z istim dnem pa je razpore-
dil tudi novo del. moč na razglašeno prosto delovno mesto voznika dvigala.
Podani so bili tudi predlogi o namestitvi novih zdravnikov na razpisana prosta delovna mesta. Sprejet je bil sklep, da se na del. mesto zdravnika splošne prakse razporedi zakonski par Dr. Šutalo iz Mostarja, za delovno mesto zdravnika rentgenologa pa se povabi na razgovor prim. dr. Janežiča iz Ljubljane.
JANEZ DROFENIK
OBISKALI SO NAS
VRELCI
VRELCI
4
za priučene delavce
Tečaji
Gostinski delavci se praviloma izobražujejo v gostinskih šolah, kjer po končanem 3-letnem šolanju pridobijo potrebno izobrazbo in postanejo kvalificirani gostinci širokega profila. Po ustreznem preizkusu znanja jim lahko kvalifikacijo prizna tudi posebna, po organih delavskega samoupravljanja imenovana, strokovna komisija. Tako pridobljena kvalifikacija pa ima interni značaj, v našem primeru znotraj OZD Zdravilišča.
V gostinstvu pa imamo poleg visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev tudi priučene in nekvalificirane delavce. Priučeni, pravimo jim tudi polkvalificirani gostinski delavci, so delavci ozkega profila. To so delavci, ki so ozko specializirani za določeno področje dela. V gostinski dejavnosti Zdravilišča so to polkvalificirani natakarji, kuharji, sobarice in vratarji. Potrebno znanje si ti delavci pridobijo s praktičnim delom in udeležbo na strokovnih tečajih.
Zaradi pomanjkanja priučenih delavcev (8 PKV natakarjev, 8 PKV kuharjev, 10 sobaric in 4 vratarji), poleg tega pa še nezasedenih delovnih mest čistilk v kuhinji in strežbi ter pomožnih sobaric, smo skupno z Zavodom za zaposlovanje v Celju in Delavsko univerzo Šmarje pri Jelšah organizirali tečaj. Po objavljenem razpisu v Radiu Šmarje, Krapina, Celje in Ptuj smo s 1. 4. 1974 tečaj tudi pričeli in bo predvidoma trajal do
Odbor za družbeni standard se je sestal dne 25. 4. 1974 in iz njegove seje podajam naslednje zaključke: Iz ankete, katera je bila posredovana našim članom kolektiva, je bilo ugotovljeno, da želi letovati v camp prikolicah 88 članov. Zato je bil sprejet sklep, da se nabavijo 4 prikolice s po 4 ležišči.
Prav tako se nabavijo tudi 4 baldahini k prikolicam in sedežne garniture.
17. 5., nakar bodo izpiti. Tečaj še dokaj redno obiskuje: 21 natakarjev, od tega 7 naših delavcev
12 kuharjev, od tega 1 naš delavec
16 sobaric, od tega 7 naših delavcev 2 vratarja.
S Komunalnim zavodom za zaposlovanje Celje, ki v glavnem krije stroške tečaja, smo se dogovorili, da bomo prvenstveno zaposlili tiste nezaposlene delavce, ki redno obiskujejo ta tečaj. Nerazumljiv pa je odklonilen odnos do svojega nadaljnjega strokovnega usposabljanja tistih naših delavcev, ki sicer zasedajo mesta priučenih delavcev, nimajo pa za to ustrezne kvalifikacije. Strinjam se s tem, da svoje delo v redu strokovno opravljajo, vendar se na tečaju
Podatki o fizičnem obsegu poslovanja za prvo četrtletje so bili objavljeni že v predhodni številki glasila, kjer smo ugotovili, da je zdravstvenih storitev, nočitev in proizvodnje mineralne vode za okoli 30 °/o več kot v enakem obdobju leta 1973. Tudi ob takem povečanju pa je to le 12 do 15 °/o letnega obsega zdraviliške dejavnosti. V tem času so bili odprti le | hoteli s centralno kurjavo, v
Letovanje v počitniških domovih naj bi bilo v istih krajih kot pred leti, ko smo imeli vpeljano organizirano obliko, to je na področju severnega Jadrana. Tov. Herič Franca smo zadolžili, da priskrbi podatke o prostih kapacitetah v teh domovih.
Letovanje v kamp prikolicah bi naj bilo omejeno na kamp prostore v Istri, ki je glede vremena najugodnejša in kjer so kampi vsestransko urejeni. Tov. Padan
predavajo tudi splošni predmeti in se pridobiva znanje, ki je poleg strokovnega znanja nujno za opravljanje dela predvsem tistih, ki so v vsakodnevnem stiku z gosti. Da ne govorimo o tem, da na tečaju pridobljeno znanje pomaga širiti splošno obzorje delavca — samoupravljala.
Od skupno iz našega kolektiva 6 vabljenih kuharic se je odzvala ena, od 10 natakarjev se jih je odzvalo 7, od 4 vratarjev nobeden in od 18 sobaric 7. Svet enote Hoteli je o tem razpravljal in sprejel sklep, da imajo prednost pri strokovnem napredovanju tisti člani kolektiva, ki so se vabilu na tečaj odzvali in ga redno obiskujejo.
Razumljivo pa je, da udeleženci tečaja — začetniki ne bodo takoj razporejeni
katerih je bilo od 200 do 500 gostov dnevno. Dosežena je poprečna prodajna cena pen-siona 96,80 din, ki jo zdravstvene storitve povečujejo še za 45 °/o ter drugi iztržki — pijače, hrana po naročilu, prireditve — od pensionskih in drugih gostov za 83 °/o. Skupni dohodki zdrav, dejavnosti so 6,551.068,65 din.
Polnilnica je v prvem tromesečju obratovala 65 dni oziroma 877 ur. Od tega je
Blagoje je zadolžen, da uredi z upravami kampov vse potrebno v zvezi s postavitvijo prikolic.
Ker zaenkrat še ni mogoče izplačati regresa za letni dopust, lahko vsak delavec, ki gre na letni dopust, dvigne akontacijo na regres v višini 500.—- dinarjev. Seveda je potrebno to javiti ekonomsko finančnemu sektorju nekaj dni prej radi dviga denarja v banki.
Z. E.
na delovna mesta priučenih gostinskih delavcev. Nujno je, da bodo pričeli delati na nekvalificiranih delovnih mestih in da jim bo priznana interna polkvalifikacija po preteku določene dobe in pod pogojem, če se bodo tudi na delu izkazali. Po uspešno zaključenih izpitih bo namreč Delavska univerza Šmarje pri Jelšah izstavila potrdilo o zadovoljivo opravljenem preizkusu znanja.
Prepričan sem, da se vsi strinjamo z željo, naj bi bil v bodoče odziv na take in podobne tečaje boljši in da posamezniki ne bodo vpraševali, kdo si dovoljuje vabiti na tečaj tiste naše člane kolektiva, ki sicer, kot že omenjeno, že zasedajo določena mesta, nimajo pa za to ustrezne in priznane kvalifikacije.
MARTIN KENE
16 dni samo v eni izmeni z obema garniturama in 49 dni v dveh izmenah samo z večjo garnituro. Prodaja mineralne vode je za 21 % večja kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja in prodaja plina pa sta povečani za 6 %. Skupni dohodki polnilnice znašajo 7,450.269,88 din.
Vzdrževalna dejavnost je obračunala za 2,007.079,90 din storitev izvršenih drugim TOZD. Skupno z dohodki skupnih služb je ugotovljen celotni dohodek 17,187.434,— din in je za 36 %> večji kot lani. Žal pa so se ob tem še hitreje povečali stroški za material -— 47% in storitve drugih — 96 %. Tako je razlika — dohodek večji le za 27 % in znaša 6,512.827,—- din. Dohodek smo že porabili za obresti od kreditov in druge bančne stroške, zavarovalne premije in članarine ter predpisane prispevke, predvsem pa za izplačane osebne dohodke, ki so večji tudi zato, ker je bilo 13 % več opravljenih ur oziroma poprečno zaposlenih 46 delavcev več kot v prvem tromesečju lani.
Iz poslovnega poročila za prvo tromesečje 1974
Sestanek odbora za družbeni standard
Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja
INVESTICIJE
Beseda »investicija« pomeni nalaganje, vlaganje denarja v donosno podjetje, zidavo in podobno.
V delovni organizaciji govorimo o investicijah v osnovna in obratna sredstva, včasih tudi v sredstva skupne porabe.
Vlaganje — investiranje v obratna sredstva pomeni povečevanje virov obratnih sredstev, ki so nam potrebni tako za nedenarna obratna sredstva — zaloge materiala, drobnega inventarja, embalaže, gotovih izdelkov itd. — kot za denarna obratna sredstva in terjatve. (Primerjaj tolmačenje poslovnega sklada v prejšnji številki.) Povečujemo lahko lasten vir, to je poslovni sklad ali tuj vir, če najamemo dolgoročni kredit za obratna sredstva.
Bolj poznana in domača nam je raba besede investicija v zvezi z osnovnimi sredstvi. Tu pod investiranjem razumemo gradnjo novih ali rekonstrukcijo starih gradbenih objektov — zgradb, cest, mostov in sl. — v kmetijstvu tudi novo urejevanje kmetijskih proizvodnih površin, sadnih plantaž, vinogradov, hmeljišč. Pri nas spada v to vrsto investicij graditev novih objektov — nova terapija, restavracija Pošta, polnilnica, hotel Do-nat s kopališčem, rekonstrukcija — preurejevanje hotelov, ko urejamo v sobah kopalnice in stranišča, urejevanje novih vrelcev slatine z raziskovalnim vrtanjem in kaptiranjem ter graditev transportnih cevovodov za cevni transport slatine in plina C02 od vrelcev do mesta porabe, to je v pivnici in v polnilnici.
Drugi del investiranja v osnovna sredstva je nakup in po potrebi montaža novih delovnih naprav — strojev, aparatur, pohištva, prevoznih sredstev itd. Delovne priprave kupujemo kot nadomestilo za tiste, ki so dotrajale in
smo jih predhodno že izločili — odpisali, ali kot dopolnitev za razširitev naše dejavnosti in za olajšanje dela. (Nabavo drobnega inventarja ne uvrščamo med investicije.)
Kako plačujemo investicije, kakšni so viri financiranja? To nam je že poznano iz tolmačenj pojmov osnovna sredstva in poslovni sklad. Lasten vir za plačevanje — financiranje investicij v osnovna sredstva je poslovni sklad, ki ga, kot vemo, formiramo z delitvijo dohodka. V ta namen služi tudi amortizacija, zlasti za nakup takih osnovnih sredstev, ki pomenijo zamenjavo dotrajanih. Če so naše trenutne želje in potrebe po denarnih sredstvih za investicije večje kot imamo lastnih sredstev, skušamo najeti posojilo — kredit.
Kadar se odločamo o povsem novi investiciji, npr. v . gradnji novega obrata, o nabavi strojev za povsem novo proizvodnjo, ali v širšem družbenem merilu o gradnji novih tovarn, moramo najprej sestaviti posebno študijo — investicijski program in ugotoviti ali bo nova investicija rentabilna. To pomeni, da mora omogočiti doseganje takega dohodka za formiranje poslovnega sklada, da bo možno odplačevati najeta posojila in oblikovati tudi druge sklade.
Omenimo še pojem »investitor«. To je delovna organizacija, družbenopolitična skupnost ali druga pravna oseba, ki je naročnik ali plačnik investicije; organizacija, ki investicijo izvaja — gradbeno podjetje — pa je »izvajalec«.
Naše zdravilišče vlaga vsa leta znatna finančna sredstva v investicije, v novogradnje, rekonstrukcijo in v nabavo ter zamenjavo delovnih priprav. O programih za letošnje leto ste lahko čitali v prejšnji številki Vrelcev.
Investicije v sredstva skupne porabe pomenijo zlasti gradnjo stanovanj, počitni-
ških domov in slične naložbe v sredstva, namenjena za skupne potrebe kolektiva.
INVESTICIJSKO
VZDRŽEVANJE
Vsako osnovno sredstvo ima svojo daljšo ali krajšo življenjsko dobo. Kolikor se vsako leto pri uporabi v poslovne namene obrabi, moramo v obliki amortizacije vkalkulirati in ustvariti denarnih sredstev, da imamo na koncu njegove dobe trajanja zbran denar za njegovo obnovo — nabavo ali zgraditev novega. O tem smo že govorili pri obravnavi pojma »amortizacija«.
Če naj bo osnovno sredstvo ves čas predvidene življenjske dobe uporabno, ga moramo vzdrževati. Nekatera vzdrževalna dela so taka, da jih opravljamo dnevno, mesečno ali v drugih časovnih obdobjih, krajših kot eno leto. Taka dela imenujemo »tekoče vzdrževanje«. Druga dela pa so take narave, da jih opravljamo v časovnih razdobjih, daljših kot eno leto, potrebna pa so zato, da osnovno sredstvo vzdrži predvideno življenjsko dobo in obdrži svojo funkcionalnost. Taka popravila imenujemo »investicijsko vzdrževanje«. Pri zgradbah so to večja popravila in obnova strehe, obnova fasade, beljenje, pleskanje in sl., pri strojnih napravah pa razna generalna popravila. (Remont strojev v polnilnici moramo opraviti vsako leto, zato ta dela uvrščamo med tekoče in ne med investicijsko vzdrževanje). Potrebe po delih, ki predstavljajo investicijsko vzdrževanje, ne nastopajo povsod enakomerno po letih, ko pa so taka dela potrebna, so stroški naenkrat zelo veliki. Da bi bili stroški za vse temeljne organizacije po letih enakomerni, je v samoupravnem sporazumu o združevanju določeno, da vse temeljne organizacije v ta namen združujejo denarna
sredstva po enotno določenih kriterijih, dela pa se opravljajo po skupno sprejetem planu in vrstnem redu.
KREDIT
Najetje kredita, slovensko posojila, omogoča prejem in uporabo neke vrednosti brez takojšnjega plačila z lastnimi sredstvi. Plačilo opravimo šele v prihodnosti, v času kot smo se dogovorili, da bomo posojilo vrnili. Take ugodnosti, uživati sadove našega bodočega dela že vnaprej, ne moremo dobiti brez plačila odškodnine. To plačamo v obliki obresti, ki so lahko večje ali manjše, določa jih kreditna pogodba.
V zasebnem življenju poznamo »potrošniški kredit«, katerega najamemo do višine naše kreditne sposobnosti v banki ali v trgovini. Kot jamstvo, da ga bomo vrnili, zastavimo del našega bodočega osebnega dohodka, mimo tega si dajalec kredita riziko vračila zavaruje pri zavarovalnici, mi pa plačamo to zavarovalnino ob najetju posojila.
Delovna organizacija najema kredit za osnovna ali obratna sredstva, včasih tudi za sredstva skupne porabe (za gradnjo stanovanj), če nima za planirane investicije dovolj lastnih sredstev. Kot dajalec posojila nastopa običajno banka, lahko pa tudi neka delovna organizacija^
Kredite pri banki najemamo po določenem postopku. Po že omenjenem »investicijskem programu« banka presodi rentabilnost predvidene investicije, kreditno sposobnost prosilca kredita, zahteva določena jamstva itd.
Ob najetju kredita podpišeta dajalec in jemalec kredita kreditno pogodbo, s katero določita vse medsebojne pravice in obveznosti, zlasti višino posojila, namen za katerega se daje, rok vračila, višino obresti, način vračanja (polletno, letno) in razne druge pogoje.	A. T.
Prireditve za leto 1974
Ena izmed pomembnih osnov zdravljenja je tudi počutje gosta v Zdravilišču. Nujno je zato, da poskrbimo tudi za njegovo zabavo. Vsako leto pripravimo plan prireditev, ki ga tudi tiskamo. Letos je planiranih nekoliko manj prireditev, so pa zato kvalitetnejše. Zanimivo je, da ni zanimanja med gosti niti za pevske koncerte niti za operne in operetne arije.
Plan prireditev za leto 1974 po vrstah prireditev:
Število
prireditev
1.	Folklorni večeri 12
2.	Promenadni
koncerti	7
3.	Opere in operetne
arije	3
4.	Pevski koncerti	8
5.	Zabavne prireditve 8
6.	Balet	1
7.	Bridge turnir	1
8.	Športne prireditve
in šah	2
9.	Modna revija	1
10.	Rogaški ples	1
11.	Fantovski večeri	4
Skupaj	44
Od folklornih ansamblov bodo nastopali Veseli pastirji iz Maribora, Adria iz Zagreba, Emona iz Ljubljane ter France Marolt iz Ljubljane. Te prireditve so zelo dobro obiskane in vzbujajo pri gostih posebno zanimanje.
Dobro obiskani so tudi plesni turnirji, ki jih pa žal ne moremo organizirati več kot dva, ker KUD Jože Hermanko iz tehničnih razlogov ne more
gostovati v Rogaški večkrat. Od zabavnih prireditev bo letos verjetno vzbudila zanimanje prireditev, ki jo bodo izvajali Dobri znanci s pevko Marjano Deržaj.
ZINKA CUGALJ
V imenu moje hčerke Minke CVERLIN se iskreno zahvljajujem za denarno pomoč v višini 1000 din Konferenci sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina.
JULIJANA CVERLIN
VRELCI
VRELCI
Joško Lojen, novi predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah
Na L seji Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, dne 29. 4; 1:9,74 je bil na predlog občinske kandidacijske konference SZDL. izvoljen za predsednika skupščine naš sodelavec tovariš Lojen Joško, komercialni direktor.
Rojen- je bil L 2. 1927. Je. predsednik občinske konference. SZDL Šmarje pri. Jelšah, član Združenja borcev NOV in član Z K. Pred letom 1965 je bil 12 let predsednik občinskih skupščin v Kozjem oz. v Šmarju pri Jelšah. Za predsedniškega kandidata občinske skupščine je bil. izbran. na osnovi, kadrovskih
meril in načel, ki jih določa volilni pravilnik OK SZDL.
Pridružujemo se čestitkam k ponovni; izvolitvi;
Za podpredsednika občinske skupščine: je-bil izvoljen tov. Djinovski ing. Vojo, direktor Steklarne Boris Kidrič,. podpredsednik občinske skupščine prejšnjega-sklica.
Za. pre.dsedhika. Izvršnega-sveta Občinske, skupščine pa je bil izvoljen tov. Božiček Benjamin, predsednik občinske skupščine prejšnjega, sklica.
sč.
Gostinske turistične prireditve 1974
ZA GOSTINSKE DELOVNE ORGANIZACIJE IZ CELJSKE TURISTIČNE REGIJE SO BILE V ČASU OD 22. DO 25. MARCA 1974 ŽE PETIČ OD 1. 1966 TAKŠNE PRIREDITVE.
Osrednji dogodek je bila vsekakor kulinarična razstava (preko 70 eksponatov), razstava pogrinjkov (preko 15), razstava cvetličnih aranžmajev, turističnih prospektov in ostalih edicij, jedilnih listov in cenikov za pijače v gostinskih lokalih.
Naša udeležba na razstavi im pri športnem kegljanju je bila zadovoljiva. Nadvse nas zadovoljujejo prejete diplome in priznanja. Prejeli smo:
Zlato diplomo: za pester program propagandnih edicij (v konkurenci 11 raz-stavljalcev).
Srebrno diplomo: za kulinarični eksponat »7 dni«, ki je vseboval pester program jedil za shujševalno kuro po receptu mayo za en teden. Avtorici sta bili tovarišici Buzina Majda in Podkorit-nik Kristina, šefici kuhinj v
Zdraviliškem domu oziroma v restavraciji Pošta.
Srebrno diplomo: za jedilne liste (v konkurenci. 10 razstavljalcev).
Srebrno diplomo: za doseženo uvrstitev pri kegljanju. Moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Ogrizek Zlatko, Škorjanc Jani, Polajžer Miha, Dole Janez, Hečimo-vič Nikola.
Bronasto diplomo: za slaščičarski izdelek »Cocktail presenečenja«, ki ga je pripravila tov. Turnšek Marija.
Bronasto diplomo: za pogrinjek »Menu pb trgatvi«, avtorjev tov.. Jurič Jožeta in Prah Ludvika.
Priznanje za cvetlični aranžma »Abraham«.
Vsem sodelujočim za prejeta priznanja in udeležbo naše iskrene čestitke.
SČ
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČGP Mariborski tisk.
tu memoriam Karlu Koresu
Še nekaj poslednjih besed: v slovo, zakaj na kraju smo še ene človeške poti: in: odslej se bomo- srečevali le še v spominih;
Karel Kores se je rodil 23. 9: 1928 v Cerovcu. Že-; lja po boljšem kosu kruha in ustvariti si. lastni dom in družino ga je v času, ko je razvoj zdravi-' lišča zopet znova začel dobivati svojo življenjsko moč, pripeljala med vrste zdraviliških delav-: cev. Tu se je prvič zaposlil 1953. leta kot; sezonski vratar. Z manjšimi prekinitvami v prvih letih dela, zaradi sezonskega značaj a*, je zdravilišču , zvest ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Leta • 1966: se je zaposlil v na-livalnici, kjer je opravljal dela na več delovnih mestih, nazadnje kot: pomočnik skladiščnika. Bil je skromen, požrtvovalen
fn dober delavec, zato so ga vsi sodelavci cenili.
Bolezen in mnogo prezgodnja smrt sta ga grobo zavrnili, kot da ne bi vedeli,, da se jima je upiral z odprtim srcem in najčistejšimi nameni, svojim dragim je želel biti še naprej skrben in ljubeč družinski oče, svojim sodelavcem pa dober delovni tovariš:
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
‘Dijakinja
Vsak dan jo srečujem na šolskih hodnikih, vsak dan znova gledam njene žalostne oči...
Že po zunanjosti lahko človek presodi, da je tiha in skromna. Njene delovne roke povedo, da mora tudi doma trdo delati. Pa se nikoli ne pritožuje! Nikoli ne reče, da ne zmore, ali da je prenaporno.
Šele v drugem letniku je dobila skromno štipendijo. Denar porabi zelo koristno in preudarno, kajti razsipnega življenja res ni navajena.
Toda zadnjič se mi je še bolj zasmilila.
Bila je v trgovini in kupovala najcenejše blago za poletno obleko. Tako se je veselila, da bo vsaj enkrat imela obleko z velikimi pisanimi rožami, ki si jo je že dolgo želela. Prodajalka ji je odmerila blago, ga zavila in ji ponudila račun. Med tem je živčno brskala po vrečki, a denarnice ni bilo nikjer. Prebledela je in se spomnila, da je bila pred tem v drugi trgovini.
»Oprostite, denarnico sem pozabila,« je tiho rekla prodajalki, nato pa stekla čez cesto v drugo trgovino. Vsa zasopla je vstopila in s pogledom iskala denarnico. Ni je bilo. V prsih jo je tiščalo in skoraj s solzami je vprašala: »Ste morda našli majhno, rjavo denarnico?« Prijazna prodajalka je odkimala.
Še enkrat se je ozrla na delovno mizo, kot da ne. more verjeti svojim očem, da denarnice res ni. Skoraj prepričana je bila, da jo bo dobila.
Na vratih se je še enkrat ozrla. Hotela je skriti grenke solze, ki so ji tekle po obrazu: »Tako sem varčevala, nazadnje pa nimam nič! In še tako lepo, majhno denarnico sem imela....« je razmišljala. »Še tri tedne bom.morala čakati na štipendijo in do takrat lahko stradam,« se je grenko nasmehnila.
Res, od domačih ni mogla kaj pričakovati, saj niso imeli.
Žalostna je hodila po mestu, s trudnim in težkim korakom.
Potem sem jo opazovala v šoli. Ko so njene sošolke malicale sendviče s salamo, se je ona zastrmela skozi okno.
Morda je premišljevala o svoji izgubljeni denarnici in o težko privarčevanem denarju? Morda se je spraševala, kaj neki si je za njen denar kupila tista »dama«, ki je še ona nikoli ni videla. Mogoče pa ne ve, da je zaradi nje uboga dijakinja stradala skoraj ves mesec? Najbrž ni nikoli okusila revnega dijaškega življenja, sicer bi se ji dekle zasmililo in bi denarnico raje pustila.
Morda jo bo pa še kdaj zapekla vest, da je ravnala napak?