Niko Jakofčič | je doumeti, pa je vendarle nj' . &e'okranjca Nika Jakofčiča od 5"?' Vs> so ga poznali: nekateri še ni« a*'■ Je predvojni komu-zatn 'z casov> ko je bil organi-tnarr.i ,uP°ra ob nastanku NOB, funi-!- P3 se Sa spominja kot skp '!?,naria ob nastanku naše ljud-nanraj ,Neumorno je delal za ga rtiv, f. le krajine,vse do zadnje-vist . pre(1 kratkim je kot akti-Veea ovaf v akciji za izvedbo no-nil p^^Jj^pevka in tu je omah-let! Js' bolezni je umri, star 77 den m° poštenjak, ugle- 0Dravi;°f' r,az8ledan in sposoben, je n0ot; J vrsto odgovornih dolz-Ijani P°v°jna leta tudi v Ljub-mov ^ p°^em mestu. Po vrnitvi do-svoip m ^kovišče je spet razdajal bilo sPos°bnosti kjerkoli je r°uebno. gf Vse odlično ali najmanj prav dobro Minulo soboto se je v Dolenjskih Toplicah končalo četrto republiško orientacljskotaktično tekmovanje Zveze rezervnih starešin, ki se ga je udeležilo 54 ekip. Letošnja preskušnja je bila krona dolge vrste tekmovanj in pohodov, ki so jih od pomladi organizirale za svoje člane vse osnovne in občinske organizacije ZRVS in ki se jih jc udeležilo več kot 30.000 rezervnih častnikov. Zabeležiti je treba, da so rezervne starešine dosegle odlične rezultate, tako je na primer kar 42 ekip opravilo zahtevno taktično nalogo z oceno odlično ali prav dobro. Med posamezniki se je nmbolj izkazal Franc Zupane iz Trbovelj, med ekipami pa je bila najboljša Moste-Polje. Novomeški predstavniki so se uvrstili na tretje mesto. mož. ^akofčič je bil eden tistih Uslužni DnČn el° -krajino najbolJ Oznani' ni Je.več odlikovanj in sp znali Vo ^f0Ve izkušnje in delo pa ^ ni doW utud? v domači občini. čko predvoin >^e dobil zlato zna* med prvimi u-a komunista in bil je ____R. B. qmu^ica: srebrni s,ndlkalni znaki V&* 18- uri bo v dvorani TVD nem juh i . Vnic' proslava ob srebr-fej priiij?: ^Ju. samoupravljanja. Ob e Zvezo ? ?■ Podelili srebrne znamki <;inHSlin(!^cat0V Slovenije. Ob-i> % pr0^ 'kabli sv* je h kulturnc-Pevce 1P0Vabil znane operne IJ1°vič iS na .K°rošca, Zlato Ognja-^edali3coo •ana Ostaševskega ter igralca Poldeta Bibiča. čestital komunistom Na ejo občinske konference ZK v Brežicah so v ponedeljek povabili 12 komunistov veteranov, ki so člani organizacije že 30 let. Zlate značke ZK jim jc izročil član predsedstva izvršne-^ komiteja CK ZKS Franc Šali in jim čestital; Tovariš Sali je^ nato razdelil članske izkaznice 49 na novo prejetim članom ZK. Ob tej priložnosti je spregovoril o vrednosti prenašanja organizacijskih izkušenj starih članov na mlajše, o nujnosti izobraževanja komunistov ter o neprestani povezavi teorije s prakso- na mestu mrtev 18. junija malo pred 17. uro popoldne se jc na cesti med Malim in Velikim Mrašcvim pripetila prometna nesreča, ki jc terjala novo smrtno žrtev. Kostanjevičan Srečko Likar, star 36 let, jc vozil avto iz Brežic proti domu, nenadoma pa jc na makadamski cesti zapeljal v levo preko ceste. Vrglo ga jc na travnato bankino, od tam pa se jc prevračal navzdol. Voznik ie medtem padci iz avtomobila in je bil na mestu mrtev. Nesreča je razen življenja terjala še za 30.000 din gmotne škode. Novi odnosi izpodri¥i|o stiFi Brežice: ocenili uresničevanje ustave in družbenopolitične razmere Ponedeljkovo skupno sejo občinske konference ZK, predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah je prevevala odločna volja po hitrejšem odpravljanju starih odnosov in doslednejšem uveljavljanju v ustavi zapisanih sprememb. Sekretar komiteja ZK Miha Haler je v svojem referatu opozoril na to, da se bodo morali delavci v TOZD začeti sami uveljavljati in dajati pobude za bolj samoupravno organizirano združeno delo. Tudi novi predpisi o -ločcnom knjigovodstvu in žiro računih bodo odrezali korenine starim odnosom. V obratih, ki nimajo svojega knjigovodstva, je nanueč težko govoriti o vplivu delavcev na planiranje, na delitev doliodka in podobno. Do zdaj so napovedale korenitejšc spremembe le redke TOZD, med njimi Slovin in Catcške Toplice. Za združevanje in povezovanje delovnih organizacij v Pos;ivju in v občini zadnje čase ni posebnega jn-teresa, izjema sta le kolektiv;! Ca-teških Toplic in Mokric. ki se pripravljata na integracijo, l udi v odnosih med TOZD in KS bo treba še marsikaj izpopolniti in pomagati predvsem manjšim KS. Prvi večji uspeh v občini je bil letos gotovo podpis dogovorov za modernizacijo cest. Delegatski sistem je v občini dobro zaživel, potrebna je le še večja ustvarjalnost delegacij in boljša povezanost z ljudmi, ki jih tc zastopajo. Pobude delegatov pogrešajo zlasti v zborih občinskih skupščin. J. I LPPfLV en delovni dan za suho krajino Občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto je sprejel sklep, naj prispeva vsak zaposleni občan enodnevni zaslužek osebnega dohodka, doseženega v juniju, kot prispevek za uspešno izvedbo delovne akcije „Suha krajina 75" Spet pesem m hipodromu V nedeljo, 29. junija, bo na Srečanju oktetov 75 nastopilo nad 250 pevcev Pod pokroviteljstvom Bogdana Osolnika bo v nedeljo, 29. junija, v Šentjerneju tradicionalno Srečanje oktetov 75..Osrednja prireditev na hipodromu se bo začela ob 14. uri. V več-umem sporedu se bo predstavilo 32 oktetov z 256 pevci. odbor SLO 1 Dolemsko med petkovim posvetom na "^l^^tva CD ^ udeleženci je tudi Sergej Kraigher, predsednik pred-(ifl ^RS (tretji od leve v zadnji vrsti). (Foto: I. Zoran)" Finžgarjeva Prerokovana Kmalu v podlistku ena najlepših povesti Po podlistku na predzadnji strani „O svobo'dni republiki pod Gorjanci in njenem kirovskem junaku Pipaiju Bakšetu", katerega nadaljevanja se i/tekajo, bomo /ačeli v Dolćnjskem listu v nadaljevanjih objavljati eno najbolj uspelih del pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja povest Prerokovana. To delo, ki sodi med naše najlepše kmečke povesti, se odlikuje po nadvse zanimivi vsebini, globokem pisateljevem poznavanju kmečkega človeka in življenja ter je šc danes, toliko let po svojem nastanku, enako sveže in zanimivo branje. Bralce opozarjamo, naj ne zamude skorajšnjega začetka naše nove povesti. Poleg domačega Šentjernejskega okteta, ki bo tudi letos začel srečanje, bodo od ,,naših" peli še: oktet Boštanjski fantje, Kostanjeviški oktet. Dolenjski oktet. Oktet lovske družine iz Sodražicc. F-dini ženski oktet bp iz Žirovnice; Zvečer pred glavno prireditvijo bo v šentjernejskem kulturnem domu slavnostni koncert, na katerem bodo po sedem pesmi zapeli; Sent-jernejski oktet pod vodstvom Frne-sta Jazbeca, Koroški akademski oktet; ki mu je umetniški vodja Ciril Krpač, in oktet „Gallus" pod vodstvom Milivoja Šurbeka. Tudi letošnje srečanje slovenskih oktetov bo organizirah novomeška ZKPO, ki bo ob tej priložnosti izdala pesmarico vseh v Šentjerneju petih pesmi, zatem pa bo izšla še plošča z nekaterimi najbolje zapetimi skladbami. Srebrni jubilej samoupravljanja Pred 27. junijem Jutri bo minilo 25 let, odkar je tedanja Zvezna ljudska skupščina sprejela „Osnovni zakon o delavskem upravljanju gospodarskih podjetij"; le-ta je zgodovinskega pomena za revolucionarni družbeno-ekonomski razvoj in ustvarjanje novih d: jž-benih odnosov na osnovi marksizma, ki so dobili dejansko potrditev v jugoslovanski samoupravni socialistični praksi. Proizvodna sredstva so prišla v roke neposrednim proiz^'ajal-cem. Že pol leta po sprejetju „Osnovnega zakona..." so bili v okoji osemsto gospodarskih podjetjih v Jugoslaviji ustanovljeni delavski sveti. Z njimi je bil položen temeljni kamen za novo jugoslovansko samoupravno prakso, kajti potlej se je de' lavsko samoupravljanje hitro širilo na vsa druga področja družbenega življenja. Ob postopnem _ pridobivanju pravic samoupravnih organov sta se večala tudi materialna osnova samoupravljanja in vpliv delovnih ljudi pri odločanju o družbenih zadevah. Hkrati so se krepili tudi bratski odnosi ter enakopravnost med našimi narodi in narodnostmi; le-to je še posebej utrdila nova ustava. Jugoslovanska samoupravna praksa, ki je prešla mnoge preizkušnje, dandanes z rezultati dela delovnih ljudi dokazuje, da je na samoupravni osnovi mogoče temeljito spremeniti lastniške odnose v prid družbeni lastnini, s katero upravljajo delovni ljudje. To potrjuje brez števila delovnih zmag, ki so jih naši delavci izbojevali na domala vseh področjih družbenega življenja. Naše samoupravljanje je dokazan in preverjen temelj socialističnega proizvodnega sistema, ki je usmerjen k delu in delovnim ljudem; osnovni kriterij družbene vrednosti so delo in njegovi rezultati. Polna vrednost tega pa je vidna na docela vsakem pednju Jugoslavije. Ob" novljene vasi, nova mesta, moderna industrija, razvita materialna, tehnična in kadrovska baza ter spremenjena eko-nomsko-socialna sestava prebivalstva in vidno izboljšan življenjski, standard - to in še kaj je naš delovni človek dosegel na osnovi resničnega samoupravljanja in enakopravnih odnosov med ljudmi SVETISLAV NIKOLIC S posvetovanja pokrajinskega odbora SLO za Dolenjsko 20. junija na Otočcu Otočki odbor SLO za Dolenjsko je sklical 20. junija na ^ na, P^etovanje o stanju in problematiki obrambnih priprav p ^jnjih nalogah ljudske obrambe na območju širše Dolenj-S'Rli°S et ^ V(M^ *van 'n so x Sa u^elež.ili tudi: Sergej Predsednik predsedstva SRS, Rudolf Hribemik - Svarun, I ^av,lega štaba za SLO v naši republiki, Miha Butara, ^retar za narodno obrambo, Maijan Orožen, republiški zadeve, in trije člani izvršnega komiteja pred-| ^ * ZKS - Ludvik Golob, Lojze Briški in Franc Šali. i.Vanju so mcnili, daje 0(J?leniSL ^brambnih priprav v šir-VJlah l 'dobro zastavljen tako v &e tu7tT0ZD in OZD. Ena od ' Portala, da jc bila pri-V^h n Prebivalstva sodelovati v XI' T0 Področju SLO na visoki I l(j Sc. Je videlo tudi na vseh obr,'.' "Uelc namen preizkusiti °5t za ° sposobnost >n 'z* ^ Posebne naloge določe- nih oddelkov. Sam pokrajinski odbor SLO za Dolenjsko je „ognjeni krst" uspešno prestal na vojaških vajah „Svoboda 71", drugič pa na manjši vaji „Jesen 74" na območju ribniške iii kočevske občine. Pomanjkljivosti, ki so jih na posvetu tudi navedli, so sklenili čim- Srci odpraviti. Zlasti se bo moral LO navzven tako odpreti, da bo sleherni občan vedel za svoje mesto in naloge v obrambnih pripravah. To narekuje slej ko prej tudi dejstvo, da gre SLO po poti podružbijanja. Seveda bo treba tp načelo še bolj upoštevati v srednjeročnih načrtih ter teritorialni obrambi dati sicer ne le večjo pozornost, ampak v ta namen zagotoviti več sredstev kot do zdaj. Večjo pozornost bo nujno posvetiti poveljniškemu in strokovnemu kadru, ki ga zajema SLO. Na Otočcu so |X)vedali. da so ta kader močno pomladili, zdaj pa mu je treba omogočiti, da bo dobil še potrebno znanje in izkušnje. Zavzeli so se za to, da bi usposabljanje teklo ob pomoči izobraževalnih ustanov JLA, še posebej za .foianje strokovnjakov za potrebe tehničnih služb. Posebna naloga bo poslej veljala utrjevanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih. Socialistična zveza ima pri tem pomembno nalogo mobilizatorja. -Ko bo v kratkem ustanovljen še pokrajinski odbor SZl^, lw delo na tem področji! šc bolj Usklajeno. Idejnopolitično usposabljanje pa teče prek ZK. V enotah teritorialne obrambe deluje že okoli 50 aktivov ZK, ustanovili pa lx)do še nove. L ZORAN i ^ 'i tU V prvi polovici tedna smo imeli spremenljivo vreme s pogostimi padavinami. V drugi polovici tedna pa se bo vreme postopoma izboljšalo; zmeraj manj bo ploh in neviht. S podelitvijo velikega kristalnega pokala (osvojila ga je ekipa voja-kov-športnikov iz Postojne) in pogovorih komandanta ljubljanske ga vojnega območja Franca Tavčaija-Roka in predsednika novomeške občinske skupščine Jakoba Beriča so na Stadionu bratstva in enotnosti v nedeljo zvečer zaključili jubilejne 30. športne igre ljubljanske armadne oblasti. Končna uvrstitev ekip; I.Postojna 51 točk, 2. Ljubljana 43, 3. Kranj 33, 4. Maribor 32 S. Novo mesto 17 in 6. Vrhnika. Na sliki; general Tavčar čestita predstavnikom vojiiških ekip. (Foto: J. Pezfelj) Št. 26 (1353) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 26. junija 1975 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom JASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI IMlflL HiMSlSlIriwnr. li:. I IlillllHilHIOlH I13U r M ■ ■ »■. . j imm m m phm I ■ pi ■ nm H £■■ U BI i i- m. ■■ - Ss BkH S imBmMk ■■ Hm HI mI HI 1 ■ S Ulillllilll Ikl l I I I I I v I ■ m I • ■ ■ fOfc ■ 0^ fl VodKDO li u I v B ZS S i/O ID i/l 00 O m »^1 tedenski mozaik Naposled je prišlo na dan, kaj je v petih mesecih izbrskala komisija, ki jo je vodil podpredsednik ZDA Nelson Rockefeller in je imela nalogo proučiti delovanje osrednje ameriške obveščevalne agencije CIA na ameriških tleh. Rezultat je po vseh merilih porazen: agencija je nenehno kršila zakone in počela stvari, ki jih nikakor ne bi smela. Kot je znano, je bila CIA ustanovljena z nalogo, da se ukvarja z obveščevalno in protiobveščevalno dejavnostjo na tujem - nikakor pa ne na domačih, ameriških tleh. Toda počela je prav to in to z najbolj umazanimi sredstvi Tako so prisluškovali telefonskim pogovorom, odpirali pisma, nameščali prisluškovalne mikrofone v zasebnih stanovanjih in uradih, vdirali v tuje prostore in opravljali preiskave brez dovoljenj ter zasledovali Američane in jih na skrivaj fotografirali Pa to še ni vse. Rockefellerjeve komisija je v 299 strani dolgem poročilu presedniku ZDA Ge-raldu Fordu navedla, da je CIA uporabljala tudi nič hudega sluteče ljudi za nekakšne medicinske poizkuse (na primer: kako prestajajo uživanje mamil), med katerimi je vsaj ena oseba umrla, zaradi česar ni bil nihče ustrezno kaznovan. Toda vrhunec umazanije je skrit verjetno v 89 strani dolgem strogo zaupnem in tajnem poročilu, ki ni dostopno javnosti in v katerem navaja komisija ugotovitve, ki zadevajo pripravljanje atentatov na kubanskega premierja Fidela Castra, dominikanskega diktatorja Truilla, vmešana pa jć verjetno tudi v umor kongoškega voditelja Patrica Lumumbe. Sedaj je seveda veliko vprašanje, kaj bodo Američani storili: ali bodo nadaljevali z raziskovanji ali pa bodo vse skupaj pustili vnemar in se zadovoljili z obljubo, da bo poslej bolje? Na oni strani oceana je dovolj zagovornikov ene in druge možnosti, toda velika večina vendarle meni, da bi kazalo z zakoni temeljito omejiti dejavnost CIA in ji onemogočiti tako početje... toda kdo bo to storil, ko pa ima QA toliko vplivnih prijateljev na vseh koncih in krajih...? Odpraviti stara »lepila« Kakšna organiziranost in delo skupnili služb Čeprav smo ob uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela neprestano opo-zaijali na nujnost jasne opredelitve tako imenovanih skupnih služb, se s posebnimi uspehi pri tem še zdaleč ne moremo pohvaliti. Sicer nikjer več ne predlagajo, da bi skupne službe predstavljale nekakšen poseben TOZD, toda vse bolj je očitno, da je njihova zlep-Ijenost s poslovodno sestavo v delovnih organizacijah še zelo krepka. T^o pomenijo marsikje skupne službe nekakšno Ahilovo peto starih odnosov v delovnih organizacijah. Če namreč uspe delavcem predreti okope, ki so jih postavili okrog teh služb tisti, ki si ustavnih sprememb ne želijo, potem se ža nove samoupravne dosežke odpro obzorja, ki jih je mnogo lažje doseči. Ob centralizaciji moči v teh strokovnih organih so namreč delavci hote ali nehote potisnjeni samo v položaj izvrševalcev in tudi ne morejo biti nič več kot to. V takih razmerah je strokovna dejavnost osamosvojena, hkrati s tem pa se ohranja stara podjetniška organiziranost in hierarhični odnosi, ki imajo jasno opredeljenost po nekakš-.nem poveljniškem sistemu, v katerem ima vsakdo svoje mesto, pa najsi gre za strokovne, človeške, delovne, socialne, kadrovske ali kakšnekoli druge zadeve. Skratka: višje sodiš, večje možnosti imaš za uveljavitev svojih hotenj. Bistveno je, da so v takih razmerah vse odločitve odtujene od delavcev in da se bodo lahko uresničile samo tiste, kar zahteva vodstvo in predstavniki skupnih služb. Prav zato si moramo resnično prizadevati, da v takih primerih delavcem jasno pokažemo, kje so ovire za krepitev njihovega samoupravljal-skega položaja, da jim zagotovimo dovolj družbenoekonomskega in idejnopolitičnega znanja in da jim omogočimo to znanje in delavsko zavest tudi uveljaviti v akcijah. To pa je predvsem naloga družbenopolitičnih organizacij v delovnih kolektivili in še posebej komunistov. Očitno je namreč, da se je ob idejni ofenzivi zadnjega časa tehnokratizem in birokratizem LUSAKA - Tukaj so objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da rodezijske rasistične oblasti skrivo' ^ ponoči streljajo zajete rodoljube. Sporočilo teija, naj se vse napredne sile zavzemajo, da rešijo življi še živečih zapornikov. Kot je znano, so v zadnjih nekaj mesecih oblasti v rasistični Rodeziji in Afriki okrepile nasilje nad črnim prebivalstvom. Na sliki: takole obračunava bela policija s črnsK1 u . demonstranti. (Telefoto: UPI) Iz zadnjega PAVLIHE »GLASNIK«, TEHNIKA, UUBUANA nadel oklepe, skozi katere je težko prodreti. Le težko namreč lahko zasledimo neposredne odpore samoupravljanju in ustavi, zasledimo pa prekanjene metode, ki jih ni lahko spoznati, še težje pa ukrepati proti njim. Nemalokje so se namreč vodstveni sestavi v pravem pomenu besede zlepili celo z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in hočejo skupno, . največkrat pod okriljem političnih aktivov, odločati sami o vsem, kar je pomembno. In še več: marsikje hočejo biti vodilni pravi mandatarji za najpomembnejše strokovne položaje, hkrati pa tudi za vodstva samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Na tž mesta namreč zahtevajo ljudi, ki bodo delali z njimi z roko v roki in poskrbeli, da bo na zunaj videti vse prav in lepo. Povrh vsega pa smo prav v zadnjem času lahko zasledili tudi opozorila, da se posebne oblike nekakšnih skupnih služb uveljavljajo celo znotraj posameznih TOZD, da se krepijo administrativni aparati in prihaja do pojavov, ki jih doslej sploh nismo predvidevali. Vse to lfaže, da bo treba marsikje temeljito analizirati prav organiziranost in vlogo skupnih služb in razmere primerjati z ustavnimi načeli. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled tedenski zunanjepolitični pregl^ ^hoj zna r Doslej še neodkriti napadalci, za katere pa je mogoče z gotovostjo povedati, da pripadajo krogu skrajne sovražne emigracije, so v New Yorku izvedli bombni napad na poslopje naše misije pri Združenih narodih. Pri napadu na srečo ni bil nihče ranjen, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. Bomba je eksplodirala v zgornjih nadstropjih jugoslovanske misije na zelo prometni new-yorški Peti aveniji v večernih urah. Generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt VValdheim je izrazil obžalovanje, da se je to zgodilo, ter dejanje obsodil. Obžalovanje je izrazil tudi predstavnik ameriškega zunanjega ministra, medtem ko predstavnik policije, kije sicer takoj začela s preiskavo, ni mogel povedati ničesar. To ni prvi napad na naše diplomatsko predstavništvo, marveč samo eden v seriji sovražnih dejanj pripadnikov skrajne sovražne emigracije. V protestu, ki ga je naše predstavništvo vložilo pristojnemu organu, je rečeno, da zahtevamo, naj oblasti dežele, kjer gostuje naša diplomatska misija, zagotovijo nemoteno delo in varnost našega imetja ta predstavnikov. Doslej za to ni bilo najbolje poskrbljeno, o čemer pričajo tudi nekateri drugi izgredi, denimo izredno nesramne ustaške demonstracije pred nekaj meseci, ki jih policija ni skušala preprečiti. PRED OBISKI POMEMBNIH POLITIKOV Predsednik SFRJ Josip Broz Tito bo v naslednjih nekaj dneh sprejel več uglednih tujih državnikov, ki prihajajo na uraden obisk k nam. Tako pričakujejo v Beogradu danes nekdanjega zahodnonem-škega kanclerja in predsednika socialdemokratske stranke Zvezne republike Nemčije Willyja Brandta, nekaj dni kasneje pa bo pripotoval na obisk v Jugoslavijo tudi indonezijski predsednik Suharto ter nekatere druge osebnosti. Razgovori dveh državnikov z jugoslovanskim predsednikom bodo pomembni, saj bodo zadevali tako medsebojne odnose kot pregled mednarodnih dogajanj, pri čemer je mogoče domnevati, da bosta glede tega predsednika Tito in Brandt poudarila evropske razsežnosti, v razgovoru s predsednikom Su-nartom pa predvsem dejavnost in smotre neuvrščenih. MOZAMBIK PRED NEODVISNOSTJO Mozambik, do nedavnega portugalska kolonija na vzhodni obal: Afrike, pospešeno pri- pravlja na slovesnosti ob Pr glasitvi neodvisnosti. Po desedetnem boju za<^ boditev, ki je terjal velike ž;n^ bo postal Mozambik ena J*. njih afriških držav, ki so sj P, dobile neodvisnost. Kasneje šla po njenih stopinjah 111 Angola. Mozambik je napovedal ^ sledno neuvrščeno usmerit^ svoji zunanji politiki in uve'J • ljanje socialističnih idej v tranji. Zopet bombni napad Deželo seveda čakajo ^ preizkušnje, saj je kljub veli* naravnim bogastvom nera^ in bo treba v hitrejši razvoj> žiti velikanske napore. Tej vzpodbudni novic1 j. bok je mogoče postaviti j. tisto, ki govori, da so se P^ stavniki treh rivalskih osv° dilnih gibanj Angole s h sredovanjem kenijskega P..^ sednika vendarle sporazun# sodelovanje in prepff a državljanske vojne, ki so j° T kateri že napovedali. Sporazum predvideva, f bodo izpustili vse vojne E nike, združili svoje obor®' f oddelke v enotno armado gotovili svobodno politih0 lovanje. ^ Tako je bila dosežena re^ dobesedno v zadnjem tre.n% zakaj dogodki v Angoli« v ^ tako kot Mozambiku, do i)f f nega portugalski kolonij1' ^ grozili, da pahnejo deželo j, gično bratomorno vojno,, ne samo uničila tisoče ž,v > $ marveč tudi zanesljivo prečili proglasitev neodvis0 dežele. Ja Kamen spotike med P^ stavniki treh osvobodilnih ( nizacij je bila predvsem P0 ^ daljnjega razvoja. Medtem je MPLA zavzemala za zem in neuvrščenost, sta.0^ dve FNLA in UNITA bolj prozahodno usmerite ^ na zunanjepolitičnem , 0tf notranjepolitičnem Pođ . TELEGRAMI SOEIJA - Predsednik jg® skega državnega sveta Todo >(jj je odpotoval na dvodnevni ^ obisk v Italijo. Med obiskom v Rimu se bo z ital > predsednikom pogovarja ^0*° njem razvoju dvostranskih 0\j? MOSKVA - Prvi sckret»^tf združene delavske partije . r S? j. Gierek je obiral Moskvp. ^jti pogovarjal o vprašanjih va sodelovanja v Evropi. DOLENJSKI UST Št. 26 (1353) - 26. Ocenam našega gospodarjenja, razmeram v plačilni bilanci, ugotovitvam o (žal največkrat zelo pomanjkljivem) izpolnjevanju raznih že dogovorjenih sklepov ter doseganju začrtanih ciljev se je v dneh minulega tedna pridružila še ocena, izrečena na kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva -kije po številu članov, kijih vključuje, najštevilnejši v jugoslovanski Zvezi sindikatov. Zato ima pač ta ocena, ki predvsem opozarja na pereče manjšanje produktivnosti pri nas, gotovo še posebno težo. Predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Š piljak je v svojem govoru na kongresu tega sindikata poudaril, kako nujno je, da začnemo usklajeno primerjati problematiko posameznih panog, ob tem pa seveda tudi .doseganje (ali nedoseganje) rezultatov, saj bomo le tako prišli, kot je dejal, do res konkretnih ter ustreznih temeljev za nadaljnje ukrepe. Vsi vemo, je dejal Mika Špiljak, da I zaradi različnih delovnih pogojev dosegajo posamezni delovni kolektivi zelo različne proizvodne rezultate. Če teh razlik ne poznamo zares dodobra ter jih pri ocenah ne upoštevamo, marveč kar počez zahtevamo od „družbe", naj izboljša položaj proizvajalcev, pač nikoli ne bomo prišli do* res ustreznih rešitev. £ drugimi besedami rečeno — zavzemati se moramo za tisto odpravljanje razlik v pogojih dela, ki naj privede do izčiščene podobe, kaj je res delovna zasluga posameznega kolektiva, kaj pa ne. In skladno s tem moramo potem tudi začeti izvajati že dogovorjeno delitev, ki naj temelji na resničnih rezultatih dela, ne pa-na rezultatih, ki temeljijo na omenjenih različnostih poslovnih pogojev. To je še posebej pomembno zaradi zaskrbljujočega podatka — ki ga je prav tako navedel Mika Spiljak - da se naša rast produktivnosti v zadnjih letih giblje komaj med 2 do 3 % letno, kar je seveda veliko premalo za uspešen nadaljnji razvoj, kot smo si ga. začrtali. Na kongresu je bilo tudi precej govora o perečem (veliko premajhnem) izkoriščanju zmogljivosti v naši proizvodnji — saj so npr. povedali podatek, da znaša izkoriščanje zmogljivosti v celotni industriji komaj 74 odstotkov, med posameznimi grupa-cijami pa so še velike razlike. Tudi izgube zaradi slabo izkoriščenega delovnega časa zaposlenih so zelo velike - sem sodi tudi slaba organizacija dela ter vse naše znane delovne pomanjkljivosti. Rekli so, da znaša pri nas povprečen dnevni delovni čas na zaposlenega manj kot 6 ur - pri tem imajo veliko vlogo tudi ne povsem upravičeni izostanki z Pereče manjšanje . produktivnosti dela. Izvršni komite predsedstva CK ZK. Slovenije je prejšnji teden na razširjeni seji podrobno obravnaval problematiko spodbujanja razvoja manj razvitih območij v Sloveniji. To je eno eksistenčnih vprašanj naše republike — so poudarili — pa ne samo naše, marveč vseh republik in sploh Jugoslavije, saj so območja j ki so doslej že zaostala v svojem razvoju, nedvomno zelo pomemben jeziček na tehtnici našega skupnega skladnega razvoja za naprej. Ta območja so dragocen vir delovne sile, razen tega pa so to ekonomsko intenzivna območja - vredna pomembnih gospodarskih vlaganj. Nekateri., še vedno menijo, so rekli, da gre pri reševanju teh vprašanj samo za nekakšno bratsko pomoč do teh območij; vendar to ni res -gre za resnično ekonomsko upravičenost, kar tamkaj vložene investicije v mnogočem že dokazujejo. Res smo na tem področju v zadnjih letih precej že naredili — vendar si še zdaleč ne smemo delati utvar, da smo probleme naših nerazvitih območij vsaj približno že ublažili oziroma jih odpravili. Dosegli smo sicer, da stopnja nerazvitosti vsaj ne narašča več — res pa je tudi, da znaša razlika med najbolj in najmanj razvito slovensko občino (Ljub-ljana-Center ter občina Lenart) še vedno kar petnajst proti ena, če primerjamo družbeni proizvod in vse drugo. Ni naključno, da prav sedaj oživljajo te razprave - v teku je namreč priprava prihodnjih razvojnih dokumentov za srednjeročno obdobje. Vsekakor bomo morali v teh dokumentih posebej poskrbeti prav za planski razvoj premalo razvitih območij pri nas. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji zelo kritično ocenil pojave tchnokratizma in birokratizma - kar se v mnogih delovnih organizacijah (posebno zelo velikih) očituje kot oblikovanje številnih uprav kot samostojnih služb z velikim številom zaposlenih strokovnjakov ter upravnih uslužbencev. S takšnimi poskusi, je bilo rečeno, želijo nekateri delavcem v OZD odtegniti njihove „možgane", da bi potem lahko upravljali z njimi ter razpolagali z dohodkom posameznih TOZD. Takšnemu nesamoupravnemu kopičenju oblasti v OZD se morajo sindikati odločno postaviti po robu— republiški svet ZSS je poslal svojim osnovnim organizacijam sklepe in napotila, pri čemer je posebno poudarjena tudi odgovornost komunistov pri razbijanju takšnih nesamoupravnih pojavov. Republiška komisija za odnose z verskimi skupnostmi pod predsedstvom Rudija Cačinoviča je obravnavala in ocenila aktualne odnose z rimskokatoliško cerkvijo pri nas. Med drugim SO tG odnose v celoti pozitivno ocenili - pri čemer je bilo rečeno, da večina slovenskih duhovnikov deluje v okvirih ustavne ureditve ter pravnega položaja ver-" skih skupnosti pri nas. Manjšina med njimi, ki tem odnosom ni naklonjena (tu je bila posebej omenjena sovražno delujoča emigrantska duhovščina), škoduje s takšnim ravnanjem predvsem tudi sami cerkvi, saj je njihova dejavnost v nasprotju s sklenjenim protokolom med vlado SFRJ in predstavniki svetega sedeža, podpisanim že pred devetimi leti v Beogradu. Jy ^--"" -- 1 zavodih učijo otroke tudi hoje po cesti. Tovrstno znanje so ekipe ^ otrok iz petih novomeSdb vrtcev poka- '" ho* pri Vrtcu Majde Šile. Za varno ai^u P®, pesti so morali otroci upoštevati tudi J ke miličnika. (Foto: D. Rustja) I f j Nfed petkovim obiskom v Novem mestu, ki je bil posvečen posvetovanju o stanju in problematiki obrambnih priprav, se je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher s spremstvom mudil tudi v straškem Novolesu, kjer so ga seznanili z obrambnimi pripravami v tem velikem kolektivu. Zdravstveni dom Novo mesto je nabavil v zadnjem času več novih reševalnih vozil. Posebnost so Citroenova vozila „žabe", saj so udobna in sodobno opremljena. Tako vozilo, ki velja okoli 140.000 dinarjev, imajo v Kr^em in Novem mestu. (Foto; M. Vesel) Učenci sedmih razredov krške in leskovške osnovne šole so se ob izteku šolskega leta izkazali kot dobri obiralci jagod. Njihova ^moč je bila na sadjarskem posestvu Agrokombinata Kr^o v Stari vasi nadvse • dobrodošla. (Foto; Jožica Teppey) Rdeca LUC-Nepravi cas .j®, 'Franc Ogorevc, nip v komisije za načrtovalo občini, je ta čas novih .. o^eniji za tri milijarde sticii nepokritih inve-viika ^žavo pa je ta šte-dar co primemo večja. Ven-h in konkretno ne napije Ih, ® l^do to dela in kdo Ukrenf ^ ^ J gospodarjenje. •^ti zaČPt najprej po- voliti « M® investicije in ne do-v S?" "^"enju, izreče-bUo to levja orcani-, •• uspešnim delovnim ki bi rade invest-^ ^ splošno predvl^'" trenutku - in to PrizadeU '»darili nlTi P ' preveč doS. P° slabih - m ■MP^-iltjriiglTiSijl^ill Na Dolenjskem ugotavljamo, da je obveščanje še vedno zelo šibka točka delegatskega sistema. Iz gradiv dobijo delegati predvsem pregled, o čem bodo na primer spet razpravljali na sejah občinske skupščine in njenih teles, ne vedo pa, kako se že sprejete smernice, stališča in sklepi oe/m/, iem «^*9^ ~ V soboto so na se-od ^^>2 prašičkov, mlajših rejWai pes^cfv - in niti enega stapa vodali so 327 živali, kupci Po ?ds^c'' za kilogram žive teže W 21 do 22 dinarjev Ponedeljkov sekani;,"11 v z°aku potrpežljivega stili cln\ CcPrav so rejci precej spu-'*^°rai rtv' 1° m.0rali odpeljati domov daj ;e K te tretjini prašičkovt'Napro-Ših 0(j J S namreč 469 živali, mlaj-Prodanlur tednov, in 41 starejših. pr°dahip Je 0 Vse8a 177 prašičev; narjev *> tržili 290 do 430 d i- ^^rejšeživi? d° 7°° /sca m Eden izmed načinov informiranja; oglasna deska uresničujejo. Manjka torej tako. imenovanih povratnih informacij, ki so prav gotovo podlaga za nove predloge, pobude in rešitve. ,,Vse faze nastajanja družbeno pomembnih odločitev moramo spremljati z ustrezno organizacijo medsebojnega obveščanja, pri tem pa vprašanj informiranja v delegatskem sistemu ne smemo omejevali zgolj na proces odločanja v skupščinah," so poudarili na zadnji seji skupščine skupnosti dolenjskih občin v Trebnjem. To pomeni, da informiranje ne sme hoditi svojih potov, ločeno od drugih procesov^ od- ločanja v skupščinah ali na drugih pristojnih mestih. Nepogrešljivo pomoč bodo prav gotovo pomenili „indok centri" (infor^tivno-dokumcntacijski centri), o katerih razmišljajo tako v republiki kot v občinah. Ti centri bi zbirali informacije, skrbeli za njihov pretok, izdajali publikacije, hkrati pa bili v pomoč časopisom, radiu, televiziji in drugim sredstvom javnega obveščanja. Ustanovitev „indok centrov" bo tako - tudi po mnenju medobčinske skup^ine - v dolenjskih občinah med najpomembnejšimi nalogami pri uresničevanju zakona o javnem obveščanju. Prepričani, da so lahko sredstva javnega obveščanja v delegatskem sistemu pomemben dejavnik, so se na Dolenjskem že nekajkrat zavzeli za usliinovitev vsaj ene lokalne radijske postaje (v Novem mestu), pri Dolenjskem listu pa naj bi uvedli posebno prilogo, ki bi na poljuden način seznanjala delovne ljudi z najpomembnejšimi vprašinji in odločitvami. V delovnih organizacijah naj bi se posluževali sprotnega, hitrega in kratkega informiranja (ciklostilni listi, oglasne deske), tovarniške časopise p- odprli tudi za informiranje o delovanju in prizadevanjih krajevnih skupnosti na njihovem območju. 1. ZORAN Kmetijski nasveti Dognoiovati tudi koruzi v Za,A .3 dognoj Letku marca smo zapisali: prišlo je odločilno obdobje za J lija ie fV^nje Plenice z dušičnim gnojilom. V drugi polovici ju- t pfav t j*alc odločilni trenutek za dognojevanje koru/c, ki ji je J Upati n Pšenici potrebno dodajati dušik, sicer ni mogoče t a najbolj obilen pridelek. J kne i .^°|>er pridelek koruze uporabljamo rodovitne in prilago- J Posevt ne s°rte, sejemo kakovostno seme, in to dovolj gosto, i K* Pa iadosti in pravilno pognojimo. Pravilno pognojiti J delno ' da ves fosfor in kalij dodamo pred setvijo, dušik pa 4 *la$ti v*?11 ^^jo. delno pa po njej. Ker so vsa dušična gnojila, ^ je trehzemlji, hitro topna in se z dežjem izpirajo iz tal, jih J ^ dodajati v obrokih. !iUjemoetiiSki iHštitut Slovenije priporoča, naj z dušikom dogno- ! h^ja oh i S0 koruzne rastline pol metra visoke, takrat se zaleden ^je zelo nagle rasti in s tem velikih potreb rastline, ^di ^ačno poganjati metlice, se koruzne rastline povečujejo j > deset centimetrov na dan. w. - tu,! dovolj dušika, je rast slabotna, pomanjkanje pa opazi-, d o u ?° ^aryi listov in stebel, ki niso intenzivno zelena. Za nitfatanievanje priporočajo 150 do 300 kg kalcij-amonijevega Siln 'KAN) na 1 ha ali pa polovično količino uree. Gnojilo 0 nied vrste, ne pa po rastlinah, saj bi jih gnojilo požgalo. aŽto^n°jevanje koruze pri nas na Dolenjskem še ni uveljavljen |%iUe nJ^ni ukrep, čeprav so njegove koristi dokazane in ne-r*Žja' redvsem zdaj, ko so umetna gnojila sorazmerno mnogo HoUSl niorajo poljedelci prizadevati, da bodo izkoriščena kar St11otrno. Ni si mogoče več privoščiti, da bi se dušična Hej koristno izpirala iz tal, zato jih je treba dodajati po-^av v času, ko jih rastline potrebujejo. Dognojevanje Cl> da to dosežemo. Inž. M. L. Preskrbljenost z gnojili — letos boljša kot lani Načrt ni posevek „Proizvodnja hrane je zdaj poleg energije in industrializacijo dežel v razvoju ena izmed treh strateških, nalog v svetovnem gospodarstvu. Agroindustrijski kompleks ni zato po naključju v naših razpravah o nadaljnjem razvoju na prvem mestu," je dejal dr. Anton Vratua, podpredsednik ZIS, v intervjuju za beograjski NIN. Toda načrt še ni posevek. Koliko govorjenja in pisanja pa tudi akcijskih načrtov je bilo za letošnjo setev, vendar rezultati niso bistveno boljši. Kot je na nedavni tiskovni konferenci predstavnik zvezne gospodarske zbornice povedal novinarjem, smo v nekaterih kmetijskih kulturah celo zaostali. Lansko jesen smo v naši državi -posejali 1,592.000 ha pšenice, kar je 16 odst. manj od predvidene površine in skoraj 14 odst- manj kot leto poprej. Resda so bile vremenske razmere zelo neugodne in s pšenico zaradi dolgotrajnega jesenskega de-že:vja ni bilo mog6če obsejati vseh predvidenih njiv, vendar bi pričakovali, da bo to nadoknadeno s pomladansko setvijo. Spomladi je bilo res posejanih s koruzo za 6,4 odst. več površin, kar pa je še vedno manj od načrtovanega obsega- Tudi pri sladkorni pesi ni bil uresničen program, saj je bilo zasejanih 17 odst. manj površin, sončnic 11 odst. manj, krompirja pa 10 odst- manj. Izjema so soja in nekatere vrtnine. Ob koncu ostane brez odgovora vprašanje, kje je še ti5,tih 600.U00 ha neobdelane 2emlje, o katerih se je govorilo lani, in zakaj se kljub dobremu namenu in načrtu ne potrudimo izkoristiti našega naravnega bogastva, naše rodovitne zemlje. M. L Majski skok cen Kot neustavljiv tok se zdi večanje cen, ki ga ugotavljamo iz meseca v mesec. Republiški Zavod za statistiko poroča, da so se maja proizvajalčeve prodajne cene spet zvečale za 2,1 odstotka v printerjavi z aprilom, kar je precej več, kot bi mesečno povečanje smelo znašati, če bi se ravnalo po resoluciji o družbeno ekonomskem razvoju v letu 1975. Na tolikšen odstotek je vplivala zlasti 18,4-odstotna podražitev premoga. Velik skok v ecni je naredila tudi papirna industrija (6,1 odstotka), ne dosti manjšega pa kovinska industrija (4,4 odst.). Ce letošnje majske cene primerjamo z lanskimi v tem mesecu, lahko ugotovimo kar 37,7-odst. podražitev za vse izdelke. (Karikatura: Požeški list, SIV - zvezni izvršni svet) V maju so se cene na drobno povečale pri neživilskih izdelkih za 1,9 odst., pri živilskih pa za 1,4 odst. Na slednje je vplivala sezonska pocenitev jajc za 6,7 odst., sadja za 1,3 odst. in maščob za 0,1, enake pa so ostale cene mesa in mesnih izdelkov. Vse to je vplivalo-na cene življenjskih potrebščin, ki jih statistični zavod ugotavlja za povprečno štiričlansko družino. IzračunaU so, da je bilo za tako družino življenje v letošnjem maju za 26,6 odst. dražje kot v lanskem, k čemur je največ prispevala 17,4-odst. podražitev kurjave in razsvetljave, za 8,5 odst. večji stroški za stanovanje in za 2,9 odst.<" večji izdatki za tobak in pijače - v primerjavi z letošnjim aprilom. M. L. Luč za nerazvite Ko so na Dolenjskem dobili delovni osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih mejnih območij v Sloveniji v obdobju 1976-1980, se jc marsikomu iz prsi izvil tisti naveličani čakanja in odrešilni „Vl-NDAR". Črnomaljska in trebanjska oblina sta že do zdaj največkrat stali v vrsti pred tistimi republiškimi fondi, ki so nerazvite ali dotirali ali kreditirali. Večkrat so stali tudi zaman, saj imajo tudi republiško vreče dno, ta ali ona celo zelo plitvo. Treba pa je reči, da bi bili obe občini bolj na dnu, ko bi ne bilo republiške pomo- (Ilede na to, da bo sklenjen dogovor o pospeševanju manj razvitih območij in ne samo občin, bo imela koristi malone vsa Dolenjska. Tako lahko rečemo, da bo „dal" ta dogovor pravico in možnost razvoja ne le trebanjski občini s Trebeljanskim in Dobrniško dolino ter črnomaljski občini, ki je nerazvita podolgem in počez, tudi Suhi krajini, Skocj^nsko-• šmarješkemu in goijanskemu predelu — gorjanskemu pa tako v novomeški in metliški občini- Kajpak zgolj dogovor ne bo siim od sebe nikomur nič dal, nikomur nič vzel- Zato se bodo morali na izvajanje temeljito pripraviti. Potrebni lx)do delovni in denarni načrti za ta razvoj, kot so menili na zadnji seji skup&ine skupnosti dolenjskih ol>-čin, pa Ik) tudi nujno, da bodo povsod že ,,domji" pogledali, kaj v razvoju, ki naj pride, lahko sami zmorejo v občinah, krajevnih skupnostih, rOZn itd, in za kaj bo nujna solidarnostna (zilružena) po- I. Z. čredno je ••• Mednarodna konferenca v Mehiki, osrednja svetovna prireditev v mednarodnem letu žensk, je minila. iMhko le ugotavljamo, da pri nas spet kasnimo z delovanjem, dt/ bi resnični položaj žene spremenili v tistega, ki je zapisan y mnogih dokumentih. V okviru OZN smo se v mednarodno leto žensk vključili med prvimi, res je, da imamo najnaprednejšo zakonodajo in da smo glede položaja in vloge žensk precej pred drugimi, vendar je potrebnih še mnogo združenih prizadevanj, da bi naša žena dobila v družbi mesto in vlogo, ki ji pripada. Pozni smo „Na republiški ravni je akcija lepo stekla, medtem ko do občinske ravni ta dejavnost v večini občin še ni prišla," je pretekli teden izjavil Franc Šetinc na zasedanju republiškega odbora v Ljubljani. Še posebej je sekretar sekretariata CK ZSK poudaril, da je potrebno po-' hiteti z ustanavljanjem odborov za ML Ž po občinah. Smo namreč že v času, ko se leto nagiba v drugo polovico, mi pa smo šele na začetku. Ustanovitev odborov za MLŽ na občinski ravni se torej zatika, kar morda rahlo diši po podcenjevanju. Se vedno je marsikje slišati: Ženske se same ne borite dovolj! Tako pravi lahko le apolitičen človek, kajti ženske niso razred same po sebi, temveč so odraz naše družbe. Ti odbori, ki nikakor ne bi smeli biti pretežno ženskega sestava, bi imeli toliko resnega in odgovornega ter za vse naše gospodarsko, politično in vzgojno življenje pomembnega dela, da bi bili pozni, če bi se že včeraj sešli. Odgovorni za te stvari naj bi si ogledali sklepe X. kongresa ZKJ, kjer je jasno nakazana usmeritev naše Zveze komunistov v mednarodnem letu žensk. O tem pa je konec maja razpravljal tudi slovenski izvršni komite pri centralnem komiteju in še posebej naglasil odgovornost komunistov. Bomo torej še čakali? RJABACkR DOLEHISKIU..! 3 20. piknik rojakov vskofji loki 30. obletnico osvoboditve ^ do 4. julija na jubilejnem 20.'izseljenskem pikniku na gradu v SkoHi Loki iwoslaviD tudi slovenski rojaki, ki so prišli v domovino z raznih strani sveta. Njihovo srečanje je bilo vselej prisrčno in tako bo gotovo tudi letos, saj se bodo na dan borca v tisočletni Škofji Loki cel dan vrstile najrazličnejše kulturne in zabavne prireditve. Med vokal-no-instrumentalnimi ansambli, pevskimi zbori, pihalnimi orkestri, folklornimi skupinami in dramskimi umetniki bodo nastopili tudi ansambli iz tujine, ki jih. sestavljajo naši rojaki. To so ansambli Romana Posscdija iz Chicaga, Edija Kenika in „The Slogars" iz Oevclanda, trije ansambli iz skupine F. Tekautza iz Minnesote ter ansambla Prekmurski trubadurji iz Toronta in Alpe-Adria iz Muenchna. 20 LET KK BREŽIC Kegljaški klub Brežice bo letos praznoval dvajsetletnico delovanja. Ob jubileju bo organizij-al 28. in 29. junija ke^jaški turnir v moški in ženski konkurenci v disciplini 6 x 100 lučajev, na katerem bodo nastopile ekipe iz Brežic, Novega mesta, Trebnjega in Krškega. PRIVLAČNA TOPLA VODA V tem muhastem pomladandcem vremenu postaja bazen pri tovarni celuloze in papirja ,jDjuro Salaj" ponovno privlačen za jugostovanske športne plavalce. Svoj prihod na trening sta že prgavili beograjska „Crvena zvezda" ter jugoslovanska državna vaterpolska reprezentanca, ki se bo v začetku Julija v Krškem pripravljala na bližnje svetovno prvenstvo. ,^EREBOVCr': čestitke, rože in aplavz na sobotnem jubilejnem koncertu ob 30-letnici zbora. (Foto: I. Zoran) »Pesem za današnjo rabo!« Moški pevski zbor »Dušan Jereb« iz Novega mesta slavil 30-letnico - Čestitke Franca Šetinca Pod pokroviteljstvom SGP Pionir je moški pevski zbor „Dušan Jereb" proslavil 30-letnico ustanovitve. Na jubilejnem koncertu 21. junija v novomeškem Domu kulture so pevci pod taktirko. Franceta Mileka v prvih dveh delih "Sami zapeli 12 pesmi (skladatelji: M. Tome, A. Foerster, Z. Prelovec, P. Kernjak, J. Gallus, V. Mirk, P. Jereb, D. Bučar, O. Dcv, F. Juvanec), v zadnjpm delu pa skup^ s pobratenim moškim zborom Grafika iz Ljubljane Aljaževo ,,Na dan", Hajdrihovo „Jadransko morje", Škobernetovo ,,Stoji tam v gori partizan" in Kozinovo „Našo vojsko". Kot mnoge druge je tudi ta prireditev izpričala izjemno kakovost pevcev, ki jih je dolga leta vodil Tone Markelj, za njim pa France Milek, ki je zbor glasovno še izpilil. Dirigenta sta se, burno pozdravljena od občinstva, srečala sredi sobotnega programa. Tedaj je Markelj spet stopil pred jerebovce in oddirigiral njemu tako priljubljeno Kernjakovo „Katrco" s solistom Davorinom Rangusom. Tonetu Marklju, Rudiju Mrazu in Mirku Drenovcu kot najstarejšim članom zbora |e Boris Sav-nik podelil zlate značke ZKPO, vsem drugim pevcem pa srebrne značke. Moškemu pevskemu zboru „Dušan Jereb", ki jc s pesmijo ves čas od ustanovitve na več kot dva tisoč nastopih s pesmijo plemcnitil delovne ljudi, so za ta visoki jubilej čestitali številni zbori, kolektivi in posamezniki. Jože Falkner, kije povezoval program na jubilejnem koncertu, je prebral pozdrave in čestitke, ki so jih zboru poslali Franc Šetinc, sekretar IK predsedstva CK ZKS, operni prvak - basist Ladko Korošec in Ivan Kočcvar, glavni direktor Pionirja- - 1. Z. Borka za napredek doline, za sožitje in bratstvo Med petimi slovenskimi prosvetnimi delavci, ki so prejeli letošnjo nagrado Staneta Žagarja, je tudi Marija Volf iz osnovne šole Vas-Fara v kočevski občini. Nagrade so bile podeljene 20. junija v Ljubljani. Miriia Volf, predmetna učiteljica za slovenski in nemški jezik, je prejela 2agarjevo nagrado za svoje dolgoletno učiteljsko delo, pri katerem izredno domiselno vključuje pridobitve in vrednote NOB v vzgojno-izobraževalno delo. Zgodovinski krožek te šole je pod vodstvom Volfove prejel za svow zbiranje in ureditev gradiva o NOB v teh krajih ob Kolpi pred nekaj leti tudi najvišje republiko priznanje. Volfova se je rodila 1930 v vasi Pameče pri Slovenj Gradcu. V prosveti dela vse od leta 1949, n^ dalj v Vasi-Fari, kjer je bila že pred 18 leti tudi ravnateljica nižje gimnazije. Kolpsko dolino jc zelo vzljubila. S svojo prizadevnostjo in usmerjanjem mbdine pripomore, da se večina učencev po šolanju Oziroma študiju vrača v domače kraje ter prispeva^k napredku teh krajev. Marija Volf Jc zelo prizadevna tudi za krepitev bratstva in enotnosti, saj je šola Vas-Fara na meji s Hrvatsko. Je organizatorica pogostih srečanj" med šolsko mladino na Brodu na Kolpi in v Delnicah ter s pripadniki JLA iz Delnic. Veliko stori tudi za sožitje ljudi na tem območju. Razen tega je tovarišica Volfova dopisnica naš^a lista. Ob delu v vseh organih in organizacijah - je tudi članica občinskega komiteja ZK Kočevje, sekretarka osnovne organizacije ZK - vedno skuša najti čas, da napiše kaj tudi za'ča-sopis ter tako ljudi seznanja z dogajanji, hkrati pa jih spodbuja k delu za napredek Kolpske doline in k sožitju, tovarištvu in medsebojnemu razumevanju. Čestitkam ob zasluženi nagradi se razen njenih poklicnih tovarišev, prijateljev, znancev, ljudi z območja Kolpske doline in kočevske občine pridružujemo v imenu bralcev Dolenjskega lista tudi mi. Ribniško slavje Zadnji žvižg sodnika na tekmi Inles: Polet je bil hkrati tudi znak za začetek velikega slavja ob vstopu ribniških roko-metašev v višji tekmovalni razred, in sicer v drugo zvezno rokometno ligo. Že pred tekmo je bila tiskovna konferenca, po njej pa svečanost, na kateri je najprej spregovoril predsednik Rokometnega kluba in občinske skupščine Ciril Grilj. Med drugim je spregovoril tudi o načrtih za gradnjo športne dvorane za 1.000 gledalcev z rokometnimi in drugimi igrišči, gradnjo plavalnega bazena in še o drugih. Znani športni.delavec l'ranc Lev-stek pa je govoril o zgodovini športa v Ribniški dolini in posebej rokometa. Prvi rokometni klub v ribniški občini je bil ustanovljen leta 1960, danes pa je v občini že 9 klubov, od tega 4 ženski, ki štejejo skupaj okoU 200 aktivnih tekmovalcev. Nato je klub prejel v trajno last pokal Rokometne zveze Slovenije, igralcem pa je predal direktor INLES Mirko Anzeljc darila - ročne ure. M. GLAVONJlC pocitnige na morju Sindikat Jugotekstila iz Ljubljane je učencem osnovne šole Suhor omogočil počitnice na morju. Z avtobusom smo se najprej odpeljali v Ljubljano, kjer so nas pričakali predfstavniki Jugotekstila in nam pripravili malico. , Ko smo zagledali morje, jc učenec, ki ga prej še nikoli ni videl, vzkliknil: ,,Joj, kako velika Kolpa!" Žal nam je nagajalo vreme in smo se lahko le nekaj dni kopali; kljub temu pa so se skoraj vsi naučili plavati. Ko je prišel dan odhoda, smo se prav neradi odpravili domov. Suhor-ski šobrji smo zelo hvaležni Jugo-tekstilu, .saj drugače ne bi mogli preživeti tako lepih počitnic. TONČEK SUKUE „11. junij je bil za nas učence osnove šole Sava ICladnika srečen dan," nam pišejo iz Sevnice. Pionirski list je res prijetno presenetil: predstavniki uredništva so pripeljali televizor, ki so si ga učenci osnovne šole zaslužili s prispevki za natečaj v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Prav v tem času so pripravili tudi razstavo „Mi in naše delo", prikaz dejavnosti krožkov in izvenšolskih aktivnosti. Na sliki; urednik Pionirskega lista izroča nagrado. V SPOMIN 6. julija bo minilo prežalostno leto dni, odkar ni več med nami naše hčerke MILENKE STUPAR z Vinkovega viha 6 pri Dvoru I 18. junija je izpolnila 17 let. Ohranili te bomo v trajnem spominu in te nikoli pozabili. Žalujoči: stara, sestra, brata in drugo sorodstvo. ZAHVALA V najlepšem cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubi sin, brat, stric, vnuk, svak, bratranec in zaročenec MATJAŽ MARJAN iz Biča pri Vel. Gabru Iskrena zahvala vsem .sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala govornikom gasilskega druftva 2Lagorica, Zveze mladine Vel-Gaber in predsedniku občine Trebnje za poslovilne besede- Hvala župniku iz Sentvidii pri Stični za opravljeni obred. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: starša, bratje in sestre z družinami, zaročenka in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob tragični izgubi nepozabnega moža, očeta, strica, starega očeta TONETA PRAVNETA z Mirne 57 ki nas je za vedno zapustil v 48. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, nam ustno ali pismeno izrazil' sožalje in poklonili pokojnemu vence in cvetje. Zahvaljujemo se podjetjem Kremen iz Novega mesta in obratu na Mirni TIP-TOP iz Trebnjega, Kolinski z Mirne, učencem 6. in 8. razreda osn. šole Mirna za vence in cvetje in pomoč, inž. Francu Morctiju za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku Janezu Petku za opravljeni obred, Tonetu Povhetu in Ivanu Kolencu za vsestransko pomoč. Še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: žena Fani, sin Tone, hčerki Fanika, Erika i Marjetko in drugo sorodstvo. Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse 3 Odgovor: Zanesljivost preskrbe z obogatenim uranom je zagotovljena. Iz političnih in gospodarskih razlogov je trajna odvisnost samo od enega inozemskega dobavitelja (ZDA!) nezadovoljiva. Iz teh razlogov so Nizozemska, Velika Britanija in ZRN pričeli skupno gradnjo obogatitvenih naprav na bazi centrifuge. Te bodo pričele obratovati okoli leta 1980. 9. vprašanje: Ali je obratovanje reaktorja gospodarno, čeprav se predela samo 0,1 % urana v energijo? (Reaktor je naprava za kontrolirano izrabo jedrskih reakcij. Obstajajo: o plodni reaktor, ta proizvaja med obratovanjem več cepljivega materiala, kot ga porablja; reaktor na vodo pod pritiskom uporablja navadno (lahko) vodo v primarnem krogu in kot moderator; imenuje se tudi lahkovodni reaktor. V to skupino sodita vrelni in tlačni reaktor. Moderator je snov, ki zavira hitrost nevtronov (sestavnih delcev atomskega jedra!), ki se sproščajo pri jedrskih cepitvah.) Odgovor: Ce opredelimo izkoristek kot razmerje proizvedene električne energije v določenem obdobju (npr. 1 leto!) proti teoretičnemu ekvivalentu energije, ki jo vsebuje potrebna količina naravnega urana za to obdobje, dobimo za močno ekspanziven program jedrskih elektrarn vrednost okoli 0,1 %. Pri ponovnem vračanju goriva v pro- ces naraste izkoristek na dolgo dobo na vrednost 0,5 do 1,0 %. Z razvojem hitrega ©plodnega reaktorja se bo dvignil izkoristek od 0,1 % kar na 30 do 40 %. To je pogojeno z ekstremno majhno porabo naravnega urana in izboljšanjem toplotnega i/koristka. Odločilna za uporabo urana v jedrskih elektrarnah sta že dandanes konkurenčna sposobnost in zanesljivost preskrbe celo pri tako „slabih" izkoristkih, proti termoelektrarnam na fosilna goriva (premog, nafta itd.). Vsekakor je upati, da se bo sčasoma ta izkoristek močno popravil. 10. vprašanje: Ali se bo plutonij, ki ga proizvajajo reaktorji, uporabljal za izdelavo atomskih bomb? (Plutonij je radioaktivni element, ki se nahaja v naravi samo v izredno majhnih količinah. Danes ga izdelujejo- u'metno v reaktorju iz urana 238. Dragocena s^pljiva snov za jedrske reaktorje, posebno za hitre oplodne reaktorje. Kemični zmk je I\i.) Odgovor: Že od začetka uporabe jedrske energije v miroljubne namene so vsi, ki rabijo cepljivi material, na primer reaktorji, naprave /a predelavo itd., pod kontrolo Hvratoma. Odtujitev cepljivega materiala za vojaške namene je tu^i v najmanjših količinah onemogočena. Načelno sicer obstaja možnost, da se v reaktorju proizvaja plutonij tudi za vojaške namene. V tem primeru se morajo vzeti gorivni elementi iz reaktorja že po zelo kratkem zgorevanju, da bi sc tako izognili razredčitvi plutonija 239 z ncceplji-vimi izotopi plutonija. Visoko izgorevanje pa je za gospodarno obratovanje jedrske elektrarne nujno potrebno, to pa onemogoča uporabo nastalega plutonija kot materiala /a atomsko bombo. Ločitev plutonija je možna le v posebnih napravah, v sami elektrarni pa to ni mogoče. 11. vprašanje: Ali lahko obratujejo jedrske elektrarne največ 20 let? Odgovor: S tehnične strani ni ra/lik v življenjski dobi jedrskih in običajnih termoelektrarn. Povsod so vzroki enaki: zastarelost, utrujenost materiala ob spreminjajočih se obremenitvah, visokih temP?^ turah in tlačnih obremenitvah. To velja zlast1 , klasične termoelektrarne. J V nasprotju s tem lahko pri jedrskih ^ nah govorimo o omejitvi življenjske dobe le di rahlega povečanja krhkosti materiala v močju reaktorske sredice (ali reaktorskega j® ^ ki vsebuje cepljivi material, v katerem se oo.( ( verižna reakcija), kar pa lahko predvidimo-J J vplive upoštevajo že pri projektiranju. Norn1 m tehnično življenje, ki ga pričakujemo, je ^ J 30 let.) Zaradi tehničnega in gospodarskega J voja zastare termoelektrarne vseh vrst že p° " • bližno 15 letih. k 12. vprašanje: Zakaj gradimo lahkovodne ^ toije, če proizvajajo hitri oplodni reaktoij1 ceneje? Odgovor: Ce bi čakali na generacijo hitrih °Pl0oVc reaktorjev, bi to pomenilo za dolgo časa dati se gradnji tlačnih in vrelovodnih reaktori Računajo namreč, da bi prvi oplodni reakt(j zrel za gradnjo šele okrog leta 1980 ali ^ kasneje. To pa bila draga in napačna odio 13. vprašanje: Ali obratujejo jedrske elektf3 zanesljivo? Odgovor: ^ V ZRN obratujejo jedrske elektrarne zC. I^ji-1 10 let. Pri tem se je pokazala visoka razp0 ^ je vost elektrarn, to je sposobnost obratovanja- ^ narasla od povprečno 70 odst. v letu '0-okoli 80 odst. v letu 1970. Res je potrebn j udariti, da nekatere jedrske elektrarne PrC otenj j ga leta obratovanja niso utrpele nobenih m ali neplaniranih izpadov. , - 14. vprašanje: Kakšne so nadaljnje možn°s' uporabo jedrske energije? Odgovor: itljc Obetavna je vsekakor povezava pr°l/; ^ (0* električne energije /. dodatnim izkoriščanje plote. I. rMktpnka tUCM poaeđa In ^genl rcimUeUtklk palic — t. afu-Jalalli — 1. CrpaDu u hUdllal mcdU — «- kaloaika •kton reaktorja, uparJaiBikov Ib Črpalk — I. polnilni itrej — •. krotno dTlgalo — T. UaCna napajalna poooda — t. lunanja bctonika okleca — (. vamoitna Jeklena poioda — It. poMda ga kortrano «o4o — 11. tkIadIKt la radioaktivne adoadkr DOLENJSKI UST ŠL 26 (1353) - 26. junijfl To stran ste napisali sami! tura bra-anje in podobnih prizorov • fta brežiških ulicah, pcujoči pa je bil posnet v TOrčičevi uUci v Brežicah prikazuje „čistočo", " '^jenost", predvsem pa ^pravilen" odnos in spošto-do - kruha! (Foto* \^^^ujanovič) Letovanje za upokojence Kako pri nas in kako drugje? Turistična zveza Hrvatske je izdala časopis Odmor 75, ki je poln zanimivih priporočil in podatkov za letovanje. V njem je tudi rubrika „Za upokojence", v kateri piše med drugim: „Zv eza upokojencev Hrvatske že o'd nekdaj organizira za svoje člane počitnice na Jadranu po zmernih cenah. Po pravilniku o uporabi sredstev iz sklada za rekreacijo dobe upokojenci; ki so na počitnicah, še regres, ki je odvisen od višine pokojnine. Letos je za upokojence pripravljenih več vaT^ljivih letovanj, in sicer: v Vrsarju stane penzion 65 din, v Dubrovniku 70 din, v Pulju 50 din, v Novem Vinodolskem 72,50 do 84,50 din in v Velikem Lošinju 65 din." Vredni posnemanja jf^mih minutah 2g'edna enota v črno-__TCaljski kasarni vića^^ ^V3*^3 Radovana Bajuno-Črnomr v°Ja^njce Bela krajina v Enaku JU ^a sedem minut po Pravljen? DpreP]ah popolnoma pri-njena JS' Po.Vedati jc treba še, daje Ulično°*)re^na ocena lz streljanja nalije zagotovljen, če vsako yojaki :„esuJe^ postopno, skupaj z tako d n ^^^inami. Naše delo je in to { HJP'amo vse delati skupno, Pravi BajunoS1 t0Variške odnose'" 'moč^* Efektiv predstavlja veli-angažira' v Se P™^!110 usmeri in mladini enoti smo ustanovili sičem r,»i °r8anizacijo, ki bo v marta aktivni>?mo^3' da se bo poveča-njihov, k°S! voJakov in še izboljšala PoId^t?enapripravljefiost" enotinrpv? ■ "loramo' da jc v tej P°hva]L,,ej ^J^ov, ki so nagrajeni, den ,&SO, dobili »ačko ,,Zgle: ^ajboliii « so kandidati zanjo, ^vodniir a0: V0Ja'c 'g01 Toplak, fiožino^ć H Vasić in Miloš dolac in Uf6*®*31 ^3doslav Kruše-Štipan Suturović L. DRAŽIO Sevniška osnovna organizacija Rdeč^a križa je letos marca prosila vse TOZD v občini, da bi na svojih sestankih obravnavah tudi zaskrblji-vo upadanje članov te organizacije med zaposlenimi. Obenem so kojek-tive zaprosili za gmotno pomoČ in navedli, da potrebujejo denar za človekoljubne namene. Razveseljivo je, da ta prošnja ni naletela na gluha ušesa. Delavci v^h TOZD sevniške Jutranjke so sprožili akcijo, da se vsak zy)osleni včlani v RK. TOZD Motiv, Radna, Baby in delovna skupnost skupnih služb so vsak odobrili osnovni organizaciji Rdečega križa v Sevnici po 500 dinarjev denarne pomoči. Konus, TOZD Jugotanin Sevnica, je nakazal 2.000 dinarjev pomoči. Aktivisti Rdečega križa so se btili pridobivanja novih članov Rdeč^a križa tudi v Lisci, Kopitarni in Stillesu. Sevniška osnovna organizacija RK se vsem kolektivom z.ahvaljuje za pomoč in posluh pri reševanju prošnje, kar je najboljše zagotovilo, da bomo skupno uspešneje reševali vs'e socialne in druge težave: eni s članarino in prispevki, aktivisti RK pa s prostovoljnim delom v organizaciji. tajnik osnovne organizaojh rdeClga križa SEVNICA jelka PIRKOVIC upokojenci so dobili balinišče. Seveda niso pozabili ^ simbol — petelina. (Foto: Polde Miklič) jjjdovoljni upokojenci upokojenci imajo dom in balinišče ! jy°>ojLie£?r So bili šentjernejski ! se iau,ci brez prostorov, v katerih ! JV° stavK Scstaia,i- 1971 so kupili »e'°m uredm11? v z marlJivim i n iitiai !cpe ,n prijetne pro-! ° ^uhinifl°u^cjno sobo, bife, majh-,, DruŠtv^nakuP hišc Je prispevalo n ^vitvpn yP°koiencev Slovenije, citJslci roiaifr e,a pa j® vodil 5enticr" i i s° Unvi r nc ^bne. Upokojen-,,°n^no tudi denar za do-' 7*neRa riditcv modernega dvo- ■ Šent; Pa J'm Jc 'ctos ^»»»^jernejska Iskra. Uradna °bRambni dan y > L^Vni ^3' 12. junija, so imeli na ' ha ^ramh - rana Jarca v Crnom-' 10rien» j ?' ,dan- Nižji razredi so šli , k ^eriij C ' P°h°d, višji pa so se str<5ljanju, metanju lc.> postavljanju šotorov, ' fci!!0 (ln$nja.'n P"1 pomoči. Po-• ' m, 'ojtlp.!Vc^e' Predvsem za fante, i Ud ,a; Dri,, ""Uljeza, topa in tnino-' ! Sle^i Pldniki JLA, ki so se tudi (Ja*no _ .ran>bnega dne, so jim jc^lo. rv°Jasni,i vsc> kar jih ie zaje ^skrh.M n!S0 trpeli žeje in lakote, ^Pravila l.ntendantska služba, ki ®c. 'a kruh, klobase in mali- NOVINARSKI KROŽEK OS Mirana Jarca Črnomelj otvoritev balinišču je bila 15..junija; ob tej priliki so sc pomerili z upok9-jenci iz Cerknice. Rezultat je bil 1:1. POLDE MIKLIO zaman na tekmovanje Sevniški astronavtični in raketni klub „Vega" je konec aprilu dobil vabilo, nuj se udeleži odprtega tekmovanja Jugoslavije 14. in 15. junija v Beogradu. Zgrudili smo več raket, kar je zahtevalo veliko truda, denarju in pripruv. V Beograd smo poslali šest tekmovalcev. Vendar tekmovanja sploh ni bilo. Krivo je Jugoslovansko astronavtično in raketno društvo JARD, ki kljub vabilom tekmovanja ni izvedlo. Številni klubi, ki smo svoje tekmovalce poslali v Beograd, obsojamo skrajno neodgovorno ravnanje in bomo zahtevali povrnitev vseh stroškov. MARJAN ZIDARlC predsednik astronavtičnega in raketnega kluba Vep, Sevnica »Dolenjski list« v vsako družino Pri nas je za poceni počitnjce precej slabše poskrbljeno. Dodatek pokojninskega zavoda pa je tako skromen, da razmišljamo, če bi šel zanj en dan v Portorož ali tri dni na Jasnico. Za zdaj se še nisem odločil. a. a. KOCEVJE / " N, Za čist Šmihel Poziv komisije za varstvo okolja Komisija tju varstvo naravnega okolja pri KS Šmihel si je 16. junija skupaj s tovarišem Kolen-cem, občinskim komunalnim nadzornikom, ogledala naš predel. Ugotovili smo, da je treba smetišče onkraj železniške proge takoj očistiti, ropotijo odpeljati ali zakopati in pri drogu blizu mehanične delavnice postaviti kontejner za smeti. Dominvest naj od tov. Riflja odkupi 4 metre vrta, da bi lahko naredili prehod skozi Šukljetovo ulico. Lužo pri Pavličevih je treba zasuti. V novem naselju v Sukljetovi ulici je treba urediti • kanaliz^acijo, ker so tam ilovnata tla, tako da voda in greznica udarjata ven. Ko bodo vse nove hiše naseljene, bo to še hujše. Tu se širi tudi smrad po zajcih in prašičih; če hočejo ljudje imeti tako komunalno ureditev kot v mestu, se bodo pač morali odpovedati reji teh živali. Strogo je treba prepovedati odmetavanje vseh odpadkov po strmem bregu Težke vode in Gotne vasi do Znančevega jeza; tu je sedaj največje leglo umazanije, kar je v sramoto vsej soseski. Odrasli občani bodo morali organizirati očiščevalno akcijo- Na stičišču Smihelu in Re-gerče vasi je nujno urediti odlagališče za trde materiale, ki jih bo komunalno p>odjctje sproti odpeljevalo. Ker v središču Smi-hela ni prostora za kontejner, bodo morali poslovodja trgovine, gostilničar, upravi dijašk^ doma ter Posebne in osnovne ž-le skleniti dogovor o vzdrževanju čistoče. Vsak dan bo treba vzgojno vplivati na mladino in odrasle, da bodo metali smeti v za. to namenjene košare, in strožje ukrepati proti kršilcem. Šmihel ne sme biti več smetišče, marveč lepo in urejeno naselje! KOMISIJA ZA VARSTVO NARAVNEGA OKOLJA PRI KS SMIHEL Hiša ni gol! Samoupruvna stanovanjska skupnost Ribnica si zelo prizadeva, da bi bilo v kraju čim več novih družbenih stanovanj. Žal pa nekateri stanovalci teh stanovanj ne vzdržujejo tako, kot bi bilo treba. Najbolj mc moti, da otroci s privolitvijo staršev spreminjajo bloke in okolico v športna igrišča. Menim, da hiša ni in ne sme biti gol. Zelenic nihče ne vzdržuje. Dobro bi bilo, ko bi si stanovalci iz stolpiča I, kjer stanujem, in okolice ogledali lepo urejene kraie, kjer so otroci lepo vzgojeni, olikani in obzirni do starejših ljudi. Seveda sc morajo otroci sprostiti, vendar na za to urejenih igriščih. Povem naj šc to, da že več let nihče ne skrbi za vzdrževanje vrat, balkonov, streh, zato je škoda vedno večja. Nekdo bi moral odgovarjati, ker družbeno premoženje tako propada, saj za svoje nedelo gotovo prejema plačilo. Ali stanovanjska skupnost res ne bi mogla nič ukreniti: VINKO KERSNIC Prijateljev trg 1 2 Ribnica (ne)zaupljivost do varčevalcev Menim, da bi morale banke bolj zaupati delovnim ljudem, jim dati posojila brez pologov in denar na roko, da bi si lahko kupili pohištvo ali drugo gospodinjsko opremo tam, kjer želijo sami, ne pa da so vezani na določeno trgovino. Tudi prošnje za posojila bi lahko reševali hitreje. S tem bi dosegli, da ne bi bilo nepotrebnih zalog po skladiščih. Če delaš novo hišo, ti odobrijo [»osojilo, toda za nakup starejše uše dobiš v banki odgovor: „Za staro ne dajemo!" To se mi jc primerilo v Novem mestu. Ker delovni ljudje zaupamo svoje prihranke banki, bi morala tudi ta zaupati nam. S. S. Ulm ČRNOMELJ: RAZSTAVLJA DOMAČIN Izročilo Jožeta Vrščaja Mladi študent kiparstva se predstavlja občinstvu kot razmišljajoč ustvarjalec v dneh od 16. do 27. junija razstavlja v Črnomlju svoja najboljša dela mladi umetnik Jože VRŠČAJ, študent kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jože Vrščaj je prvi domačin, ki se je občanom predstavil kot umetnik. Morda si je prav zato njegovo razstavo ogledalo toUko ljudi. „Ne, ,šola ne ustvari umetnika," pravi Vrščaj, „sama šola lahko oblikuje samo dobrega obrtnika. Pravemu umetniku ne zadostuje poznavanje različnih stilov in tehnik. Imeti mora sposobnost, da v svoje stvaritve vnese določene vsebine. Vsako umetnikovo izročilo mora na neki način odražati umetnikova zapažanja, razmišljanja. Najbolj me zanimajo odnosi med ljudmi. Človek v potrošniški družbi je odtujen in osamljen, včasih degeneriran." Takega človeka pa prikazujejo Vrščajeva dela: njegovi reliefi, plastike in grafike. Razstavljeni reliefi so polni ljudi, ki apatično strmijo predse, izražajo osamljenost in izgubljenost, kljub temu da ijiso sami. Svoj stil je Jože Vrščaj našel le delno. Se vedno išče tisto izrazno sredstvo, ki bi bilo najprimernejše nj(^ovim osebnostnim potezam in ki bi najbolj živo govorilo o njegovih zapažanjih. Verjetno pa bo nj^ovo izrazno sredstvo v plastikah. Svoja ocena dejavnosti Področni odbor Združenja gledaliških skupin 7.a Posavje je ocenil delo v minuli sezoni tei se pomudil tudi ob polemiki, ki jo je povzročil rcpertoarni izbor na minulem srečanju gledaliških skupin. Navzoči so obžalovali, da se seje niso udeležili tudi predstavniki PD Boštanj. Pohvalili pa so sodelovanje brežiškega in sevniškega kulturnega zavoda. Sklenili so tudi, da bosta v republiškem t>dboru 2^ruženja gledaliških skupin Slovenije zastopala Posavje Vlado Podgoršek in Tone Pleterski. Če je petje »bolezen...« Mirku Drenovcu je dopolnilo pesmi - harmonika „Pojem že od otroških let in mislim, da je veselje do petja v naši družini že kar rodbinska bolezen - vsi radi pojemo. Že pred vojno sem pel pod vodstvom več pcvovodii, najdlje pod taktirko Toneta Marklja, ki je pevcem znal vcx:piti voljo in ljubezen do petja, vaj in nastopov." Tako pravi o sebi Mifko Dre-novec, prvi bas v moškem pevskem zboru „Dušan Jereb" od njegove ustanovitve pred tridesetimi leti, sicer že nekaj let poštni upokojcnec v Novem mestu. V mladih letih in kasneje je petje dopolnjeval z raztegovanjem harmonike in tako štel veliko heprespanih noči zaradi igranja na porokah in veselicah. Pti ,jerebovcih" je večkrat nastopil kot solist, kot solista smo ga lahko slišali tudi na televizij-^i oddaji poštnih dcLivcev. Mirko Drenovec Drenovec je bil do leta 1970 predsednik zbora. Tedaj je Se posebej čutil, da je „naš zbor velika pevska družina nerazdruž-{jivih prijateljev, ki v medsebojnih odnosih ne poznajo poklicnih naslovov." Večkrat razmišlja: „Sprašujem se, zakaj je utihnila prešerna funtovdtu pesem. Cus je sicer res zarezal nove poglede na življenje, bo pa velika škoda, čc sc mladina ne bo učiki tudi naših lepih narodnih pesmi. Grla starejših pevcev bodo sčasoma utihnila, zapeli si bomo le Se v domači družbi ah vinskem hramu, zato je tembolj potrebno, da poprimejo mlajši." razmišljanja o osamljenosti že izraža v plastikah, na razstavi smo si ogledali zanimive rešitve iz lesa in stekla. o svojih delih Jože Vrščaj govori skorajda preskromno. Da je mladi umetnik tudi obetaven, pa zgovorno pričajo njegova dela. . l.tomic Jože Vrščaj; AVTOPORTRET Priznanje igralcu Igralec, režiser in pisec mladinskih iger Novomeščan Polde Ci^er je prejel Linhartovo plaketo, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Združenje ^edaliških skupin Slovenije za uspešno in kvalitetno delo na amaterskih odrih. Plaketo je Ciglerju izročil Maran Belina 17. junija v novomeškem Do-mu^kulture pred predstavo Bajčeve satirične grozljivke „Oglasi se, I"er-dinand", s katero je začelo društvo „Dušan Jereb", ki mu je bil Polde Cigler petnajst let tajnik, proslavljanje ob svoji 30-lctnici. Imena Poldeta Ciglerja novomeškemu občinstvu prav gotovo ni treba nn novo odkrivati. Kot igralca in režjserja ga poznajo vse generacije, od najstarejše do najmlajše, saj je bil Cigler aktiven na odru vsaj petdeset let! Oblikoval je vrsto opaženih vlog, med drugim Krjavlja v „Desetcrn bratu", Glažka v „Županovi Micki" in druge, ki so često preizkusni kamen igralskih sposobnosti. O vsem tem in še posebej o Ciglerjevem prispevku na področju amaterske kulture v Novem mestu in na Dolenjskem je spregovoril Boris Savnik, predsednik ZKPO, in občinstvo je njegovim ugotovitvam pritrdilo z glasnim aplavzom. ^ ^ Noviteta DPD Dušan Jereb iz Novega mesta je začelo 30-letnico ustanovitve proslavljati z uprizoritvijo novitete domačega avtorja, s satiričjio ^oz-Ijivko v štirih dejanjih „Oglasi se, l-erdinand", katere avtor in režiser je Vladimir Baje. Krstna predstava 17. junija v Domu kulture je pritegnila nenavadno veliko število obiskovalcev in jih, sodeč po aptovzu, ki je veljal tako avtorju kot igralski skupini, tudi zadovoljila. Delo, ki smo ga gledali, je znatno lx)lj odrsko in fabulativno. kakor so bili „Klop<}tci", kijih je Baje napisal za novomeški oder pred leti. Hkrati pa ni nič manj aktualno in satirično zajedljivo ter polno tako besednega kot situacijskega iiumorja. Kajpak bi delo lahko še l»lj učinkovalo in prepričalo, če bi režiser potegnil še kakšno črto v tekstu in se bolj uglasil igralski ansambel. Pri uprizoritvi sc je očitno poznala naglica. Ker pa ima skupina v načrtu ponovitve in gostovanja (prva ponovitev je bi|a predvčerajšnjim), bodo naslednje predstave priiv gotovo boljši- in bolj izpiljene. • J. JUST danes prve diplome na novomeški pa v Dolenjski galeriji bodo danes podelili diplome prvim diplomantom oddelka pedagoške akademije za razredni pouk v Novem mestu. Predtem bosta koordinacijski odbor in svet oddelka za razredni pouk obravnavala poročilo o' delu tega oddelka v triletnem obdobju in razpravljala o usmerjenem izobraževanju pedago.ških delavcev. Na seji bodo prav tako spregovorili o začetku delovanja centra za izredni Studij v Sevnici. krški pionirji peli na zboru v ajdovščini Na sobotnem zborovanju pionirjev Jugoslavije v Ajdovščini, kjer je govoril podpredsednik republi.ške skupščine Beno Zupančič, l-ranc Leskošek-Luka pa sprejel kurirčko-vo pošto, so podpisali listino o sodelovanju med jugoslovanskimi in italijanskimi pionirji. V kulturnem programu so nastopili tudi mladi Krča-ni. ki so na koncu zborovanja zapeli pesem „Pozdrav I itu". Kulturne prireditve v počastitev tridesetletnice osvoboditve se na Dolenjskem vrstijo z naglico, ki ji komaj sledimo. Vsak teden in malone v vseh občinah so likovne razstave, koncerti, gledališke predstave, srečanja pevskih zborov, literarni večeri. Luč jubileja Likovno življenje je v Kostanjevici že doseglo zenit (Slanova razstava), v Trebnjem ga bo te dni s taborskim srečanjem (nocoj je otvoritev), v Novem mestu pa sele v visokem poletju, ko bo spet tradicionalna Dolenjska sli-l^rska kolonija. Vključilo sc je tudi Krško, ki je vrata galerije odprlo Doliku. Posebno kaže podčrtati, da je Trebnje pripravilo v počastitev tridesetletnice osvoboditve celo in na več kot pol meseca raztegnjeno ogrlico prireditev pod skupnim naslovom „Dnevi kulture in umetnosti". Vzporedno bodo kulturni pogovori, rui katerih bodo udeleženci poskusili označiti najprej naivo kot stil in gibanje, zatem pa ob razstavi partizanskega plakata spregovoriti o kulturni ustvarjalnosti v NOB ter njenem pomenu danes. Jubilejnemu letu o.svoboditve so bile posvečene tudi vse dosedanje kulturne akcije v šolah, ki so vse izdale po eno ali več številk s spomini udeležencev revolucije in sestavki o povojnem napredku. Novomeške šole so najzanimivejše sestavke izdale še v samostojni knjigi, ki bo kasnejšim rodovom lahko rabila kot učni pripomoček pri učenju narodne zgodovine. J. JUST Moška grla Kočevska ZKPO je priredila 13. junija v Šeškovem domu prvi samostojen koncert domačega pevskega zbora. Pod vodstvom pevovodje Ive-ta Staniča je zbor zapel več narodnih in partizanskih pesmi. Zbor in solisti (Ivan Marolt, Stane Trdan, I'"ranci Dovč) so navdušili poslušalce, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Pevski zbor je dopolnila vokalna skupina Doremi. Pevke pojo v tej sestavi že pet let in imajo za seboj več kot sto nastopov. Gostovale so v Metliki, Črnomlju, Kočevski Reki, Cateških Toplicah, Slovenskih Konjicah, Velenju, Ljubljani in Dolini pri Trstu. Spoznale so več glasbenikov, skladateljev in pesnikov, ki pišejo in prirejajo pesmi prav zanje. V Črnomlju je to Silvester Mihelčič, v Slovenjgradcu Jože Leskovar, v Ma- ' riboru prof. Branko Rajster, Novem mestu Toni Vovko, v Ljubljani Doro Hvalica, Litiji Janko Slimšek in v Kočevju prof. Miloš Humek. V. L jeseniški dolik v krškem Na prvi letošnji-razstavi v krški galeriji, odprti 20. junija, se predstavlja osem članov likovne sckcijc DoHk z Jesenic: Janez Ambrožič (( del), France Dolinšck (4),Nika Hafner (4), Janko Korošec (4), France Kreutzer (3), Pavel Lužnik (4), Rudi Reichman (2) in ToneTomazin (6). Ustvarjalci slikajo pretežno v olju, akvarelu, gvašu. Značilno za vse je,, da se zatekajo po navdih in motiv v okolje, ki ga civilizacija še ni spremenila v sivo puščobo: na senožeti, k izvirom rek, goram, na polje. Kot je ob otvoritvi povedal Janez-Ambrožič, so člani Dolika pretežno kovinarji, Jeseniška sekuja likovnikov goji tesne stike s krškim klubom likovnih amaterjev, plod takegu sodelovanja pa so izmenjane razstave. Ženski pevski zbor Lisca s Senovega je pod vodstvom Adolfa Moškona predstavitev jeseniških likovnikov v krški galeriji pospremil s krajšim koncertom. l.Z. danes otvoritev tabora Nebojša Tomaševič, direktor in glavni urednik „Jugoslovanske revije" iz Beograda, bo danes ob 19.30 odprl v Trebnjem tradicionalni VIH. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na slavnosti v domu kulture se bodo predstavili tudi literarni samorastniki iz trebanjske občine, tega dne pa bo izšla tudi publikacija, v kateri objavljajo svoja dela. Za glasbeni del večera bo poskrbel Silvester Mihelčič, ki bo igral na elektronsko harmoniko. !1353) - 26. junija 1975 DOLENJSKI LIST PROSTA UČNA MESTA DES - podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Lju''lana, Hajdrihova 2, n.sub.o., TO/.^ ELEKTRO KRŠKO, p. KRŠKO 68270, 4. julij 32. objavlja prosta u^na mesta: ♦ 1. elektromonterjev za omrežja in instalacije, in sicer: 3 UČNA MESTA V BREŽICAH 3 učna mesta v krškem 1 učno mesto v mokronogu 3 ucna mesta v sevnici v Pogoji za sprejem so: uspešno končana osemletka, starost do 18 let in zdravstvena sposobnost. 2. monterjev za električria omrežja, in sicer: 2 učni mesti v brežicah 2 učni mesti v krškem 2 učni mesti v sevnici Pogoji za sprejem so: uspešno končanih vsj 6 razredov osnovne šole, starost do do 18 let in zdravstvena sposobnost. ŠTIPENDIJE Hkrati razpisuje štipendije za šolsko leto 1975/76: 1 štipendijo na fakulteti za elektrotehniko, smer: elektroenergetika 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na tehniški srednji šoli-jaki tok s predhodno končanim prvim letnikom 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na srednji geodetski šoli Višina temeljnega dela štipendije je odvisna od osebnih dohodkov staršev in se giblje nad 500 in 850 din. Gibljivi del štipendije je odvisen od učnega uspeha. Pogoj za štipendijo sta tudi uspešno končana osemletka in vsaj dober uspeh v zaključnem spričevalu. , Prošnje sprejema splošni oddelek do 31. 7. 1974. SCHIEDEL — YU — Kamin, diinnik št. 1 v Evropi proizvaja m dobavlja GRADNJA ŽALEC UCITACMAI- AVTO-MOTO DRUŠTVO BRESTANICA razpisuje javno licitacijo . % za prodajo 2 osebnih avtomobilov ZASTAVA 750, ki bo 29.. VI. 1975 ob 9. uri pri društvenih garažah. VPIS V SOLO! Za sodobnega človeka je izobraževanje ob delu nujnost. Oddaljenost od študijskega središča ni več ovira. dopisna delavska univerza v ljubljani vas vabi, da izpopolnite svoje znanje v naših šolah ali tečajih, ki jih organiziramo po daljinski metodi. f Vpisujemo v: — osnovno šolo — 4-letno ekonomsko šolo — poklicno administrativno šolo (dvorazredno) — 4-letno tehniško šolo za strojništvo, elektrotehniko, lesarstvo in kemijo — 3-letno tehniško šolo za absolvente poklicnih šol ustrezne stroke za strojništvo, elektrotehnike in lesarstvo — 2-letno šolo za kemijskega laboranta / — 2-ietno šolo za procesnega kemija — 2-letno delovodsko šolo za strojništvo — 3-letno poklicno kovinarsko šolo in v tečaje: — družbeno-političnega izobraževanja — skladiščnega poslovanja — poslovne korespondence — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — strojepisni tečaj -» za stavce na IBM strojih — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki Obiščite nas, da vas seznanimo s sistemom dopisnega izobraževanja! Na vašo zahtevo vam pošljemo prospekt, v katerem so informacije o posameznih šolah in pogoji za vpis. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, poštni predaM06^elefoi^l^3^^^^^^^^^^^^^^^^ ŠTIPENDIJE KOPITARNA SEVNICA Odbor za medsebojna razmerja r a z p i s u j e v šolskem letu 1975/76 naslednje štipendije: 2 na ekonomski srednji soli 1 na tehniški šoli za lesarstvo 1 na administrativni šoli 1 na višji kadrovski šoli. Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na naslov delovne organizacije v 10 dneh po objavi tega oglasa. Prošnji naj priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost imajo dijaki višjih razredov. PROSTA UČNA MESTA! Prav tako sprejmemo v uk 3 učence za poklic modelni mizar (modelar kopit). Učenci obiskujejo poklicno šolo v Skofj' Loki. Internatsko oskrbo v času šolanja plača delovna orga* nizacija. Poleg tega prejemajo ti učenci vsa tri leta šolanja 20 % višje nagrade. Pogoj: uspešno končana osemletka in zdravstvena sposobnost za izbrani poklic. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom. Pismene prošnje s prepisom spričevala o končani osemletk' naj pošljejo kandidati na naslov delovne organizacije v lO dneh po objavi tega oglasa. GOSTINSKI DEUVCI! Komisija za medsebojna razmerja TOZD GOSTINSKI OBRATI LJUBELJ turističnega in gostinskega podjetja Kompas Jugoslavija na Ljubelju objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 kuharjev Pogoji: končana gostinska šola, izpit za KV kuharja in nekaj prakse, 2-mesečno poskusno delo. 2 natakarjev Pogoji: končana gostinska šola za poklic natakarja, 1 let® prakse v strežbi, pasivno znanje nemščine in enomesečni' poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju po^jcv pošljite v 15dnel^ na naslov: Kompas Jugoslavija, Ljubljana, Pražakova Kadrovsko-'^ocialna služba. H i? kc S kr, 4c /O ljubljanska banka Na letni oddih ob morju s hranilno knjižico Ljubljanske banke s hranilno knjižico Ljubljonske banke lahk^ odslej dvigate do 3.000 dinarjev dnevno in ne* omejeno vlagate tudi pri vseh poŠtah v nov^ denih krojih od Sovudrije do Metkovića in P|< vseh poslovnih enotah Investicione komerci' jalne banke Split. POSTE Vi KRAJIH: 39. Drniš 79. Krapanj 119. Nedešćina 159. Prezid 40. Djevrske 80. Krasica 120. Nerezine 160. Pridraga 1 Babindub 41. Ervenik 81. Krasno Polje 121. Nevidjane 161. PrimoŠten 2 Baderna 42. Fazana 82. Krivi Put 122. Nin 162. Privlaka (Dalmac.) 3. Bakar 43. Filip Jakov 83. Križišče 123. Njivice 163. Prvič Luka 4 Bakarac 44. Fužine 84. Krk . 124. Novalja 164. Pula 5. Bale 45. Galižana 85. Krnica 125. Nova Vas 165. Punat 6 Barban 46. Gerovo 86. Kršan 126. Novigrad (Dalmac.) 166. Rab 7 Bašćanska Draga 47. Goli otok 87. Kukljica 127. Novigrad (Istra) 167. Rabac 8 Baška 48. Golubić 88. Kupjak 128. Novi Vinodolski 168. Radučić 9 Belej * 49. Gračišće 89. Kuželj 129. Obrovac 169. Raša 10. Beli 50. Grižane 90. Labin 130. Oklaj 170, Rava 11. Benkovac 51. Grožnjan 91. Lanišće 131. Olib 171. Ravna Gora 12 Betina 52. Hreljin 92. Ledenice 132. Omišalj 172. Ražanac 13 Bibinje 53. Ičdći 93. Uč 133. Opatija 173. Rijeka 14. Biograd 54. Ilovik 94. Uvade 134. Oprtalj 174. Roč 15. Bjelina (Dalmacija) 55. Ist 95. Lokve 135. Podjene 175. Rogoznica 16. Boljun ' 56. Jablanac ' 96. Lopar 136. Pag 176. Rovinj 17. Boraja 57. Jadranovo 97. Lovran 137. Pakoštane 177. Ružđć 18. Božava 58. Jelenje 98. Lovreč 138. Pašman 178. Sali 19. Brbinj 59. Jezera 99. Lozovac 139. Pazin 179. Savudrija 20. Bribir 60. Jurdani 100. Lukoran 140. Perković 180. Selce 21. Bribirske Mostine 61. Jurjevo 1011. Lukovo 141. Fetrćane 181. Senj 22. Brioni 62. Kali 102. LukoVo Sugarje 142. Pićan 182. Senjska Draga 23. Brod Moravice 63. Kanfanar 103. Lun 143. Pirovac 183. Sestrunj 24. Brod na Kupa 64. Kaprije „ 104. Lupoglav ' " 144. Plavno 184. Silba 25 Brseč 65. Kanin 105. Mali Lošinj 145. Plešce 185. Siverić 26 Brtonigla 06. Karlobag 106. Malinska 146. Plomdn 186. Skrad 27. Buje 67. Karojba 107. Marčana 147. Podpićan 187. Skradin 28. Buzet 68. Kastav 108. Martinščica 148. Polača 188. Slum 29. Cerovlje 69. Kaštelir 109. Matulji 14». Polača kod Knina 189. Smilčtć 30. Cres 70. Kistanje 110. Medulin 150. Poličnik 190. Stankovci 31. Crikvenica 71. Klana 111. Medveja 151. Poreč 191. Starigrad 32. Crni Lug 72. Klenova Zrnovica 112. Molat • 152. Porozine 192. Starigrad 33. Čabar 73. Knin 113. Momjan 153. Posedarje Paklenica 34. Čavle 74. Kolan 114. Moščeniška Draga 154. Povijana 193. Strmica 35. Delnice 75. Koromačno 115. Motovun 156. IPraputnjak 194. SukoSan 36. Bobrinj 76. Kosovo 116. Mrkopalj 156. Preko 195. Sušak 37. Dramalj 77. Kostrena 117. Mune 157. Premantura 196. Sveti Petar u šumi 38. Drivenik 78. Kraljevica 118. Murter 158. Premuda 197. Svetvinčenat 198. Sapjane 199. Sepurine 200. Šibenik 201. Silo 202. Široke 203. Skrljevo 204. Smrlka 205. Sušnjevica 206. Tar 207. Tijesno 206. Tinjan 209. Tkon 210. Tribalj 211. Tribalj KruSčica 221. Tribunj 213. Trget 214. Tršće 215. Ugljan 216. Umag 217. Unešić -216. Unije 219. Veli E 220. VeU LoSinj 221. Vteli Rat 222. Vinjerac 223. Vir (Dalmacija) 224. VlSkovo 225. ViSnjan 226. Vižin ada 227. Vodice 226. Vodnjan 229. Vrata 230. Vratnik Melnice 2ai. Wbnik 232. Vlrsar 233. Vrsi 234. Zadar 235. Zaton 236. Zemunik 237. Zlarin 238. Zlobin 239. Zdrelac 240. Zegar 241. Zirje 242. 2man 243. Zminj IKB SPLIT V krajih: 1, Biograd 2. Blato ' ' 3- Cista Provo 4. Drniš 5. Drevno 6. Gračac 7. Hvar 8. gotski 10?l£štel Novi 11. Knin 12. Korčula 13. Livno 14. LjubuSki 15. IMiakaiiska 16. Metković 17. Mostar 18. Omiš. 19. Posušje 20. Sinj 21. Solin 22. Split 23. Stari Grad 24. Sućuraj 25. Supetar 26. Trilj 27. Trogir 28. Vela Luka 29. Vrgorac 30. Vis 31.'Ziadar [ni Va 1 « li DOLENJSKI LIST 6 DOLENJSKI LIST Dežurni poročajo ^.'Zginil z dvorišča - v no-ttom? j® nekdo odpeljal ®Kspres, last Milana Mervarja. , j®, stalo na dvorišču hiše v Bu- tuHi pa je bil ob kolo Tj i- Kalan z Malega Shtnika. J® pustil kolo pred osnovno šolo. "inScA PRODAJALCA •tovom^r popoldne so "iiličniki pridržali do iz-Crnnmv ^h"^eda Merdanovića iz mesto Ahmed je prišel v Novo ^ razgrajal na Novem fO(iaia£^ ^ j® ičel ti? .°weka Bajramija in ga i prel^^^' bo pred sodnika JE RAZBIJAL - 19. 1'fici no ? ^ bifeja na želez-^ o Novem mestu odpe- let, dnm ^ Smrekarja, starega 28 feju Bršlina. Popival je v bi- P'so'bili v* preveč, mu steklenina in gostje, pcftvati "^zbijal, goste pa začel Alkohol m i" Jih zmerjati. a»-ih , j® nato izhlapeval v pro-P^ft rot zadnjo besedo i- ®' sodnik za prekrške. Radovedneži so za zgago Kjerkoli se zgodi karambol, takoj je na kraju nesreče gruča radovednežev, če je le nesreča blizu naseljenega kraja. Pa tudi v mestu je tako. Toliko ljudi se včasih nabere, da miličnike ovirajo pri delu, in pred kratkim se je v bližini Mirne celo zgodiloN (k so morali enega takih gledalcev prijaviti sodniku za prekrške. Zakaj radovedneži niso zaželeni? Komentirajo dogodek, rinejo v bližino, gledajo truplo. Tudi otroci v spremstvu staršev. .. Gotovo ponesrečenec ni primeren objekt, nad katerim naj bi se pasla ljudska radovednost. Radovedneži razen tega uničijo pomembne sledove, ki bi preiskovalcem lahko služili za ugotavljanje krivde. Zijala so pri nesrečah navadno vrh vsega zelo zgovorna, če pa jih pokličejo na sodile za pričo, se dostikrat izkaže, da očividca ni. In radovedneži delajo zgago tudi zato, ker prisluškujejo pogovoru med miličniki in preiskovalci, ki razpravljajo o raznih možnostih za vzrok nesreče. Gre za pogovor, ki sicer nikakor še nima uradne veljave, ampak ljudje pravijo potem: „Ta in ta je rekel. Sam sem slišal." S tem ustvarjajo napačno javno mnenje, ki se potem kajpak naglo širi. Konec koncev pa še to; organom, ki pridejo na kraj dogodto, se mudi, radi pa bi bili še natančni. Gotovo ni prijetno delati, če jim množica ljudi gleda pod prste in daje raznovrstne tvipombe. riabaCer Tako je bilo ondan pri Mirni, ko se je na cesti zgodila nesreča. Nabralo se je toliko ,firbcev", da miličniki niso mogli nemoteno opravljati dela. ' e ž i ^ i' ž NOVI ŠPORTNI OBJEKT - Prejšnjo sredo je Novo mesto, pravzaprav Bršlin, dobilo novo športno igrišče za odbojko, rokomet, košarko in midi nogomet. S prostovoljnim delom so ga zgradili delava SGP Pionir, največ zaslug zanj pa gre Pioniijevemu sindikalnemu športnemu društvu. Novo igrišče je odprl evropski prvak v teku na 800 metrov, Rečan Luciano Sušanj. Takoj nato sta odimli prvo odbojkarsko tekmo moštvi domače^ Pioiiiija in slovenskega dru-goligaša iz Žužemberka. Po zanimivi tekmi so zmagali gostje s 3:1 in osvojili lep pokal, ki ga je prispevalo SGP Pionir. (Foto: Pezelj) NOVO MESTO - Zadnjo soboto sta se na kegljišču na Loki v prijateljskem dvoboju pomerili kegljaški vrsti „Kike" in Novega mesta. V disciplini 8 x 200 lučajev je bila boljž „Krka" in zasluženo zmagala s 6798:6627. Rezultati; Krka -Turk 861, Sirovin 770, Vesel 886, Badovinac 861, Mrzlak 837, Rožič 834, Krušič 903 in Židanik 846; Novo mesto - Milan Hrastar 814, Marjan Hrastar 788, Istenič 847, Barbič 781, Mohorič 824, Rolih 801, Bratož 935 in Zabukovec 837. Novoteks ugnal tudi Triglav v 10. kolu SKL 1 A zmagala tudi Beti -11. kolo SKLbože v sredo zmaga nad Branikom, v soboto pa so pripravili pravi podvig, saj so v Kranju premagali Triglav 69:67. Zanimivo je, da je bil do te sobote Triglav edini konkurent Iliriji v borbi o kombibusom čez človeka Ce bi bil Simončič previdnejši, bi lahko Mirt še hodil v vinograd Dolenjska predstavnika v slovenski košarkarski li^ sta v predzad njem kolu letošnjega prvega dela prvenstva zmagala in sta z desetimi točkami v sredini lestvice. Novomeščani so še enkrat prijetno presenetili, tokrat v gosteh v Kranju, Metličani pa so v Ljubljani brez težav premagali slabo ekipo Trnovega. Zadnje kolo prvega dela SKL r A bodo ekipe odigrale že v sredo. V dolenjski košarkarski ligi ni nič novega. Vsi favoriti so zmagali, z visoko zmago pa so presenetili v Metliki Žužemberčani. trnovo - beti 88:97 Metličani so deseto prvenstveno srečanje odigrali v Ljubljani in ga dobili brez težav. Z igro, ki seje odlikovala s hitrimi protinapadi, so pričeli takoj v začetku tekme in k odmoru odšli z 22 zadetki prednosti. V nadaljevanju so Metličani nekoliko popustili, vendar domačim košarkarjem kaj več kot ublažiti katastrofalen poraz ni uspelo. Beti: A. Vergot 4, Jankovič 4, Z. Vcrgot 4, Sajovic 9, Lalič 30, Svin-gcr 12, Jczerinac 4, Medek 30. triglav-novoteks 67:69 Novomeški košarkarji so po slabem startu od tekme do tekme boljši. Razveseljiva je bila njihova visoka fc-----: koinK-k3 noč Je bila, ko je na ovinkasti lokalni cesti pri Presni Loki Mirt L— povozil na cesti ležečega človeka. Bil je 68-letni Alojz «* je kmalu zatem umrl. Človek za volanom, Izidor Simončič te za nesrečo odgovaijal. Senat J- c UIU za nesrečo ou '&estuV? „ n*3 sodišča v Novem ^mole'i ip im i Posedoval Janez divo o' ?. na voljo obširno gra-kraju Nesreči, predtem pa so na 4ck. t?3010111 rcKonstruirali dogo-^apriu _%otovili so, da je letos 30. registr?22. ure z avtom celjske roti s . v°zil iz Konjske glave evnici Izidor Simončič, kme- Ko je Simončič že /apcljal čezenj, je ustavil in poklical ljudi, toda Mirtu ni bilo več pomoči. Sodišče je smatralo, da jc bil abtoženec [vi vožnji malomaren. Menilo je, da je bil v tako slabih prometnih popjiii premalo previdtn, in ga spoznalo za krivega. Del krivde pa je seveda tudi na ponesrečencu, kije ležal na cesti-Simončič še nikdar ni bil kaznovan; sodišče mu je prisoililo 10 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba še ni pravnomočna. Ja S0 GORELE - 15. juni- V ^Drnv i na Mikličevem travniku ^ travmi1 z8°relo več kopic sena-ju od Mii i i ^ilo 67 kopic, ki sta in Jan« c če,vih.kuPila A1°JZ AJdič Preoin^- e lz Poljan- Ko so selile konf ' pa so "gotovili, da so v • Po7^C P.osute s strupom „sevin ien Jan„ lg»a..ln zastrupitve je osumil 2atadiZ Verjetno jc to sto-0 Pred „ razPrt'j v družini, moral pa ^ sodnika za prekrške. en napačen gib i?. ^ici mj"nija Popoldne se je v dclav-V;AnticrnoCga P°dJetja „Podgorje" ^2-letnj ^eju pri delu poškodoval Va.s'- Fra unko Branko iz Volčkovc stiskain:n" 0 delavec pri pretočni ^ Riu j 'ln je Prijel transporter, ta lt1 ^al. z.a8rabil in zmečkal palec ^takoi c,'eVe roke. Poškodovanca 0J odpeljali v bolnišnico. Nedeljski ravs Vodi Črnomelj V dolenjski rokometni ligi so ekipe odigrale 25. kolo, v katerem so vsi favoriti zmagali. Kljub temu da je do konca prvenstva ostalo samo šc kolo, je znano, kateri ekipi bosta prihodnje leto nastopili v ljubljanski conski rokometni ligi. To stu Črnomelj in Šmarje-Sap. Kočevarji bodo moralj za uvrstitev v višjo ligo odigrati še tekmo s prvakom iz zasavske rokometne lige. Rezultati 25. kola: Krka - Črnomelj 0:10 b. b., Višnja gora - Do-brcpoljc 32:31. Ponikve - Ribnica 31:40, Cerklje - Šmarje-Sap 28:21, Gradišče — Sodražica 23:33. labe-la: Črnomelj 44, Šmarje-Sap 40, Ko-/čevje 36, Ribnica 34, Sodražica 32, Višnja gora 30, Semič 27, Gradišče 22, Cerklje 21, Grosuplje 18, Šentjernej 17, Dobrepoljc 11, Krka 9 in Po športne igre obrtnikov slovenije v soboto, 28. junija, se bodo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu pomerili na športnih igrah slovenski obrtniki. Organizatorja letošnjih obrtniških iger sta Združenje samostojnih obrtnikov Novo mesto in Zveza združenj samostojnih'obrtnikov Ljubljana, tekme pa se bodo začele v soboto ob 9. uri. Slavnostni zaključek in razglasitev rezultatov bo naslednji dan ob 14. uri v Dolenjskih'Top-licah. za naslov prvaka, po tem porazu pa Ilirija bržkone ne bo imela hujših težavi Novoteks je nekaj minut pred koncem vodil z izdatnejšo razliko, ob koncu pa je Triglav s presingom poskušal rešiti točke, vendar mu ni uspelo. NOVOTEKS: Seničar 4, Bajt 27, Cukut 6, Ž. Kovačevič 10, S. Kova-čevič 2, Ivančič 8, Besednjak 2, Plantan 10. štirje vztrajajo v devetem kolu dolenjske košarkarske lige ni bilo presenečenj; favoriti so spet zmagali in tako štiri najboljše ekipe z velikim naskokom vodijo na lestvici. O tem, kdo bo najboljši, bosta odločili zadnji dve koli. Rezultati devetega kola: Loka 74 - Mirna 91:80, Dragatuš - Bršlin 55:67, Str^a - Mirna peč 78:37, Metlika - Žužemberk 56:94, Semič - Podbočje 53:78, Šentjernej prost. Vrstni red: Loka 74, Žužemberk, Podbočje in Bršlin po 14 točk, Mirna in Metlika po 8, S'emič in Straža po 6, Dragatuš 4, Mirna peč 2 in Šentjernej brez točke. Ponikve 5. M.GLAVONJiC lažja poškodba pretepi, nekdaj tako ht« i 'cnjce' so skoraj po-»j takPO ^a Pa se tu in tam še |°^k v°a z8odi, kaže nedeljski do-^inu. 8°stilni „Pri Malnarju" v . e vladalo nedeljsko p»? Str.; m so bili Kasim Fajko-ti di?n pevski in Muhamed h gi xtrw ' Podjetja Pionir, na i weni; d"' pa domačini. Ko so se I?eU kr; že nasekali, se je raz-irtj takih' .aiPrej so izzivali, kar se I ->* te Prožnostih navadno doga-LPajaii ,Pa sc jc razvil pretep, •i ^rav" ^ v 'oka'u' Pa tudi zu-ih°l°žia »n° P" tem niso uporablja-(1 ,Pbc ' ,c!nveč v glavnem le pesti •> J*kj P°?nii okončini, se je ne-J'Hjca , ^končal s hudo poškodbo *>toVH-eta LjubiJa- V bolnišnici, u, kost: ' da ima prelom lobanj-1 k ,niVdtem ko je 1'išič odnese i).. aj prask. Jože Luštek, v'ije '1Jer in Jože Zagore, vsi iz L'lis0 :'S|. ki so se udeležili prete-i L^o odi. 1 Poškodovani. Za pretep ' Sovarjali vsi, ki so se ga ude- ŠTEFAN: NAZAJ V JAREK -Novomeščan Jože Kocjan je 17. junija vozil osebni avto iz ljubljanske smeri proti domu, pri vasi Štefan pa je avto na mokri cesti nenadoma začelo zanašati. Vzvratno je zdrsel v levo in po nasipu v jarek, j>otem pa se je prevrnil na streho. Gmotne škode je za 10.000 dinarjev. DOL; PO TRČENJU NA TRAVNIK - Mirko Zore iz Trebnjega je 17. junija dopoldne vozil tovornjak od Trebnjega proti Mirni,* med potjo pa mu je v ovinku pri Dolu naproti pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Uroš Žitnik. Med srečanjem je osebni avto zaneslo v tovornjak, potem pa. ga je odbilo še na travnik. Žitnik se je poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. NOVO MESTO: PRIPELJAL BREZ DOVOUENJA - 18. junija dopoldne je Stanislav Kirm iz Migo-lice vozil icombi po Trdinovi cesti, z dvorišča pa je vzvratno pripeljal na cesto osebni avto Novomeščan Branimir Golob. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 1.200 din škode. p02ar v prosvetnem domu 19. junija zvečer je začelo goreti v prosvetnem domu v Gor. Straži. Občani in gasilci so takoj pritekli na pomoč in ogenj udušili. Požar je zanetila žarnica v reflektorju. Zaradi okvare na stikalu se je žarnica sama prižjgala, svetloba, ki je padala na smrekovo desko, pa je povzročila ogenj, katerega ogorki so padali na. /avese. Škode jc za najmanj 4.000 din, kajti zgorele so zavese, uničenih pa jc tudi nekaj lesenih delov odra. MALI SLATNIK: TRCIL V JABLANO - Jože Srebrnjak s Potovrha je 18. junija popoldne vozil osebni avto proti Ratežu in v Malem Slatni-ku zavil na stransko cesto. Tedaj ga je zaneslo, da se je zaletel v jablano. Škodo (fenijo na 10.000 dinarjev. NOVO MESTO: USODEN KLE PET - 20. junija dopoldne seje Marija Nada Nadu iz Vel. Bučne vasi peljala na kolesu s pomožnim motorjem po Ljubljanski cesti. Pri zgradbi Cestnega podjetja je ustavila ob pločniku in se pogovarjala, za njo pa je pripeljal avtobus Karlo To-mič iz Ljubljane in z desno lučjo zadel Nadujevo. Vrglo jo je 10 metrov daleč, kjer je obležala hudo poškodovana. K.0 je voznik to videl, je izgubil zavest. ~ NOVO MESTO: NOVO-MEŠCANKA v BOLNIŠNICI - No-vomeščanka Vera Papež je 20. junija popoldne, prečkala prehod za pcšče pri mostu na Glavnem trgu, po mostu pa se je pripeljala 2 osebnim avtom Milena kerin iz Novega mesta. Kljub temu da je avtomobilistka zavirala, je Papeževo podrla. Poško-dovanko so odpeljali v bolnišnico, ker ima zlomljenih več reber. MAHAROVEC: TRCIL V HIŠNI VOGAL Novomeščan Milan Po-črvina je 22. junija zvečer vozil osebni avto od Sentierncja proti Novemu mestu. Pri Maharovcu mu je naproti pripeljal po levi strani ceste fičko, zato se je Počrvina umikal. Počrvina je z avtom zdrknil s cestišča in trčil v vogal hiše Antona Turka. Neznani voznik fička je odpeljal dalje, gmotne škode pa je za 5.000 dinarjev. STRU(;A: VOZIL BRl Z IZPITA - 20. junija popoldne je Janez Smrekar iz Struge vozil osebni avto od Rateža proti Otočcu, v križišču proti Strugi pa je naproti iiripeljal aviomobilist Anton I rpin iz Šentjerneja. Smrekarja je pri /aviranju zaneslo v Trpinov avto. Ugotovljeno pa je, da je Smrekar vo/.il brez dovoljenja; naredil je za 7.000 ilm škode. novo mesto -otk 2:3 Novomeški igralci tenisa so v prvenstveni tekmi slovenske B lige tesno izgubili z Obalnim teniškim klubom iz Portoroža. Vse do zadnjih udarcev v igri parov se je tehtnica nagibala zdaj v prid enih, zdaj v korist drugih - na koncu so zmagali go.stje, ki vodijo na lestvici, s 3:2. Rezultati; Uhl - Nikolič 0:2, Turk - Hrvatin 2:1, Zorko - Murko 1:2, Splichal - Hiršman 2:1, Turk, Splichal - Nikolič, Murko 1:2. mijajlovic je bil drugi 10. mednarodne jubilejne kolesarske dirke „Nagrada vetc{anov" so se v mladinski konkurenci udeležili tudi Novomeščani. Na 90 kilometrov dolgi progi Ljubljana — Ribnica -Ljubljana je bil Mijajlovič drugi, Zrimšck tretji (obenem najboljši mlajši mladinec) in Turk osmi. zmagala hren in vovko Na Dobu se je prejšnji teden končalo balinarsko prvenstvo Dolenjske za posameznike in pure. V parih sta bila najboljša Pionirjeva tekmovalca Hren in Vovko, ki sta v odločilnem srečanju v izenačeni tekmi premagala^ domačina Ponikvarja in Jalovca. Med posamezniki je prvo mesto zasluženo osvojil najboljši balinar na turnirju Hren (Pionir), drugi je bil Ponikvar (Dob), tretji Hrovat (Pionir) in četrti Zakrajšek (Dob). kaj, kje, kdo? v 11. kolu slovenske košarkarske lige pridejo v Novo mesto nekdanji drugoligaši,, košarlarji ljubljanske Ilirije, ki v letošnjem prvenstvu še niso izgubili nobenega srečanja. Prav gotovo s(^ Novomeščanom obeta zanimivo srečanje, še-zlasti zato, ker 90 Novoteksovi košarkarji v zadnjih dveh srečanjih presenetljivo premagali Branik in Triglav. V Metliko pridejo Branikovi košarkarji. Ker sta obe ekipi močno izenačeni, se tudi na Pungartu obeta zanimivo prvenstveno srečanje, v katerem bodo po vsej verjetnosti zmagali domači košarkarji. V II. slovenski odbojkarski ligi bodo* v Mokronogu gostovali odbojkarji iz Trebnjega. Po uvrstitvi obeh ekip sode«^ bodo točke (Osvojili gostje. V Žužemberk pride najboljša ekipa v ligi - kranjski Triglav in že zaradi Kranjčanov se tekmo splača ogledati si. V pokalnem finalu rekord Novomeška štafeta 4X400 m dosegla nov rekord Na XL finalu za atletski pokal Jugoslavije so nastopili tudi novomeški atleti, najboljS rezultat, nov novomeški rekord pa je dosegla štafeta v teku na 4 X 400 metrov. Še enkrat se je izkazal mladinec Vane Keržan, r ŠPORTNI KOMENTAR Vojaške tekme dobra šola v soboto so v Noveni mestu s podelitvijo diplom, medalj, pokalov in velikega kristalnega pokala svečano zaključili 30. jubilejne športne igre vojakov iz ljubljanskega armadneg;i področja. l etošnje tekme niso samo potrdile moč, enotnost in disciplino vseh vojakov-športnikov, temveč tudi dokazale, da armada zavestno skrbi za telesno kulturo, ki je v armadi množi-/ čna. Prava škoda je, da so si novomeški .športniki in ljubitelji I športa ogledali nastojK vojakov g v tako majhnem številu. } Tako eni kot drugi so zanuidi-I li marsikaj, kar bi lahko s pridom uporabili v ligaških tekmah. Vojaki so se namreč v vseh srečanjih izkazali z borbenostjo, tovarištvom in ni bilo ekipe, ki hi zaradi svoje premoči nasprotni-k;i podcenjevala. Zalo bi bilo (prav. ko bi si otibojkarske tekme ogledali novomeški ligaS; nedvomno bi videli, kaj je borbena igra do konca prvenstvenega sre^ čanja in kaj je požrtvovalnost. Prav ta dva elementa namreč pogrešamo pri odbojkarjih in prav zaradi njiju so Novomeščani izgubili že marsikatero srečanje. Podobno je bilo z vojaškim rokometom, ki bi bil lahko, če bi si ga ogledali vsi igralci ,,Krke". zanje dobra šola. Morda se poslej ne bi dogajalo, da bi na nekaterih tekmah odpovedali ključni igralei, kojih nasprotniki ustavijo z ostrim presingom. In na koncu: vojaške igre, ki so v Novem mestu v celoti uspele, so za nami. Tisti, ki smo si srečanja najboljših vojakov športnikov ogledali, lahko rečemo, ila smo vitleli lepa in kvalitetna srečanja, kakršna so v Novem mestu na žalost redka. J. IM Zl' I J ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ki je bil V teku na 200 metrov četrti. Novomeščani, ki so se po številnih predtekmovanjih uvrstili na zaključne tekme v Beogradu, so se s svojimi nastopi izkazali. Tako je Ši-munič v troskoku preskočil 14,42, Keržan je v teku na 200 m dosegel 22,2 štafeta v teku na 4 x 400 m v postavi Štupar, Križman, B^er in Keržan pa jc z rezuhatom J: 26,6 dosegla nov novomeški rekord. Dobro je tekla tudi štafeta 4 x 100 m, vendar je bila zaradi prestopa izločena. Kot kaže, so novomeški atleti na prihodnja tekmovanja odlično pripravljeni, to pa bodo lahko dokazali predvsem mladinci in mladinke, ki sc bodo v soboto udeležili državnega prvenstva v Kranju, Križevcih in Beogradu. novo mesto - trimo 3 : 1 s področja Dolenjske se je v nadaljnje boje za odbojkarski pokal SI-RJ uvrstila ekipa Novega mesta. Novomeščani so najprej odpravili ekipo Kočevja (kljub zmagi so Kočevarji izpadli, ker so kršili materialna pravila) in Trimo, v naslednji tekmi pa se bodo pomerili s prvakom ljubljanskega območja. kamna gorica-partizan (2bk) 3:2 V prvenstveni tekmi 17. kola 11. SOL so Žužemberčani" igrali v Kamni Gorici in po izenačeni tekmi spet tesno izgubili. 11353) - 26. junija 1975 DOLENJSKI LIST tijski tehnik,-ki sc je vračal iz vinograda- Avto jc imel slabe zavore in slabe luči pa še izrabljene plašče na kolesih. V desnem ovinku med potjo je zapeljal čez ležečega Mirta. Tudi ta se jc vračal iz vinograda, je pa pod vplivom alkohola obležal na cest, kar jc bilo zanj usodno. ^ J. SPLICHAL: POT DO y\ ATA 4mm lm I mwl Nedelja, 15. junija 1975, v beograjski dvorani Pionir. Vulkanski izbruh navdušenja na tribunah med gledalci in na igrišču med reprezentanti Jugoslavije. Košarkarji Jugoslavije so spet evropski košarkarski prvaki, drugič zapored in hkrati drugič sploh. Nizu priznanj na svetovnih in evropskin prvenstvih ter olimpijskih igrah so dodali še en biser. Sovjetski igralci po porazu 84-90 v odločilni tekmi zmajujejo z glavami, ker ne morejo verjeti, da so zares izgubili zlato odličje. Cosić se samo smehlja; v klobčiču naših igralccv, ki si med seboj čestitajo, izstopa s svojo močno postavo Jelovac; trener Novosel in Plečaš sta v objemu; Slavnič in Kičanović jokata od veselja, kot da ne moreta verjeti, da je zlato spet naše. Nekaj minut po končani tekmi sem govoril z vsemi našimi igralci. Se pod vtisom pravkar končane tekme, vsi zadihani in utrujeni od naporne tekme, so povedali: Jelovac: „Zlato je največje zadovoljstvo za nas vse.,Igrali smo odlično, toda Sovjeti so nasprotnik, proti kateremu nobeno vodstvo ne zagotavlja zmage. Zato je naš uspeh še slajši!" Cosić: „Mislim, da je bila to ena najboljših iger v zgodovini finalov evropskih prvenstev. Kaj naj še rečem več ob tem, ko smo zmagali..." Dalipagić; „Borili smo se do zadnje sekunde in do zadnjega atoma moči. To nam je prineslo zmago ih zlato medaljo." Kičanović: „Borili smo se kot levi, zmago smo si želeli bolj kot Sovjeti in zato smo uspeli. Zaradi poškodovane noge sem pred tekmo dobil injekcijo, toda med igro sem pozabil na bolečine." Slavnič: „2^služeno smo zmagali. Sovjeti so bili grobi, sodnika pa - zlasti Kanadčan - sta sekala igro, kar je koristilo bolj nasprotniku kot nam. Igrali smo odlično." Jerkov: „Težka tekma ih zaslužena zmaga. Presrečen sem ob zlatu!" Žižič: „Bili smo boljši, nadigrali smo sovjetske igralce." Kapičić: „Težko je šlo. Igra je bila enakovredna, odločila je naša borb^ nost in fantastična Cosićeva igra ..." Šolman: „Toliko naporov smo vložili za to našo zlato medaljo, da bi ne bilo samo škoda, ampak celo krivično, če ne bi uspeli. Tekmo smo dobili pod košema." ^ Delibašić: „Ne mislim na nič. Srečen sem!" Plečaš: „Tako Mm srečen, da je odveč karkoli govoriti. Dokazali smo našo moč: to smo storili proti izredno močnemu nasprotniku." Kapetan ekipe Tvrdić: „Lepšega slovesa od dresa z državnim grbom si nisem mogel želeti. To je bilo kvalitetno prvenstvo, odličen finale in zaslužena naša zmaga." Trener Novosel: „Od nas so vsi pričakovali samo zmago. To je bilo hudo psihično breme. Zmogli smo tudi ta napor, pokazali izvrstno igro in zasluženo slavimo. Mislim, da smo resnično najboljši." Trenerjev pomočnik Rajačić: „Vojno so dobili boljši borci!" Beograd je ponorel, kot je ponorela Ljubljana nekaj let prej, ko smo postali najboljši na svetu. Pesem, zastave, sirene ... Vsa dvorana je pela „Hej Slovani!", mnogi so jokali od sreče. Menda ni bilo nikogar, ki bi se v tem trenutku opojnega veselja spomnil naših skromnih začetkov po drugi svetovni vojni in evropskega prvenstva 1947 v Pragi, kjer smo premagali samo Albance, izgubili pa z Madžari, Italijani, Nizozemci in z beograjskimi nasprotniki Sovjeti - 11:50. Toda časi se spreminjajo: tudi na olimpiadi v Rimu smo še izgubili z Američani, in to celo 42:104, pa smo jih na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih obakrat premagali. In če lahko za kakšen šport Jugoslovani zanesljivo trdimo, da smo v njem, če že ne najboljši, pa zanesljivo med najboljšimi tremi na svetu, potem velja to zlasti za košarko! (Se nadaljuje) (»oleiiNM Brt jTCtfjPfcft" Mnogo so zamudili PRIJAZEN IN LEP je bil trg Mokronog pred vojno. Prav tak ali še lepši bi bil sedaj, ko bi ga nc kazili sledovi minule vojne. Da, Mokronog je kraj, ki ima po desetih letih osvoboditve'še največ sledov vojne na Dolenjskem. Politična zavest občanov mokronoške občine je danćs prav takšna, kot je bila med NOB. Resnica in še žalostna povrhu pa je tudi, da so v Mokronogu na gospodarsko {Hat po/.abili. Dejstvo je, da v Mokronogu ni socialističnih podjetij, ki bi kaj pomenila v gospodarstvu sedanje in bodoče občine in ki bi dajala kraju gospodarsko perspektivo. V tem so Mokronožani mnogo zamudili in bo težko to nadoknaditi. V SOBOTO, 11. junija, je divjalo v obkolpskih predelih Bele krajine hudo neurje s točo. V občinah Predgrad, Vinica in Adle-šiči je toča naredila ponekod občutno škodo. Adlešički in vi-niški vinogradniki so hudo udaijeni, saj je ponekod nad 50 odstotkov trte uničene. Okrajni ljudski odbor je takoj po nesreči poslal h kmetom posebno komisijo, ki je ocenila nastalo škodo ČEPRAV BODO Češnje dozorele kake tri tedne poznejd kot druga leta, bo letina v brusniški občini prav dobra. Sadjar-sko-vinogradniški odsek kmetijske zadruge pripravlja razstavo češenj. Najboljši sadjarji bodo nagrajeni. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. junija 1955) nmumai „POZABI IA BO" - Kraljica Elizabeta Angleška je zatrdno obljubila, da se bo prihodnje leto udeležila proslave ob dvestoletnici vstaje ameriškega ljudstva za osvoboditev iz okov kolonializma. O tej vstaji zgodovina ne molči, zato bo moralo kraljičino blagorodje na proslavi „pozabiti", da so se Američani, ki dandanes veljajo za najbolj nesramne kolonialiste, takrat borili proti njenemu praprapradedu, angleške^ mu kralju Juriju III. POSEBNA NAGRADA - Nekdaj precej čislani pevec Paul Anka je po dolgem sušnem obdobju spet zable-stel s popevko „Nosiš mojega otroka". Priljubljenosti pri poslusalcih je sledila tudi posebna nagrada, ki jo je pevcu podelilo „Kalifornijsko društvo zavednih očetov". Nagrada ni nič drugega kot - bon za brezplačno sterilizacijo pri kirurgu, ki si ga lahko izbere pevec sam! ZA GOLAŽ JE POSKRBLJENO - „Mednarodna družba za spalne vagone", ki ima sedež v Parizu in že od konca prejšnjega stoletja oskrbuje mednarodne vlake s spalnimi in gostinskimi vagoni, si je izmislila no- . vo turistično potegavščino: v posebnem vagonu vlaka, ki vćzi iz Pariza preko Dunaja v Budimpešto, postrežejo potnikom ob igranju cigariskega orkestra s pravcatim madžarskim golažem, takim, ki se sicer dobi samo v Budimpešti. Dober tek! MILO ZA DRAGO - Pred tremi meseci so neznanci vlomili v milanski Muzej moderne umetnosti in ukradh 36 slik francoskih impresionistov, ki so jih ocenili na okoli dve milijardi lir. Slike so našli čez dva tedna v zapuščenem stanovanju, vlomilcev pa niso prijeli, zato so se razširili glasovi, da je mu/.ej plačal odkupnino. Pred nekaj dnevi so neznanci spet vlomili v isti muzej in ukradli - iste slike! Kaže, da pred meseci le niso dobili nobene odkupnine. PRIZNANJA PA l AKA! - Ameriški študentski list „Ilavard 1-ampoon", ki vsako leto podeljuje nagrado za najslabšega filmskega igralca in najslabšo filmsko igralko, je tokrat v sodelovanju s študenti „Ameriške antiakademije za film" podelil nagrado za najslabšega igralca Burtu Rcyndolsu (/.a vlogo v filmu „Najdaljša zgodba") in za najslabšo igralko Juliji Andrtvvs (ruisto-.p;i v filmu ,;Steblo tamariske"). Ali sta igralca res tako zanič, ne moremo trditi, ker filmov še nismo videli, kaže pa, da le nista tako idiotska, kajti nagrade ne more dobiti igralcc, „ki je pošteno za denar igral idiotsko glavno vlogo v kakšnem idiotskem filmu"! Taka so določila za podelitev nagrade. ZAPOSTAVLJENI DOMAČINI - Ekonomist Baturin je poslal moskovskemu listu ,.Sovjetska kultura" protestno pismo, v kiiterem toži, da je domala vsa proizvodnja iKilalajk, mijpopularnejšep ruskega glasbila, namenjena zgolj trgovinam s spominki za tujce. Za donučine jih ne ostane nič, v trgovinah z glasbili je mogoče dobiti le - električne kitare.. Na pismo je odgovtiril direktor državne tovarne glasbil iz Leningrada in pojasnil, da so samo lani naredili 100.000 balalajk in dii ni mogoče, da bi vse pokupili tujci. Polemika še ni končana, bulalajk pa tudi še ni v trgovinah. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Sovražniki našega naroda (Mej vsemi) narodi ima naš slovenski narod največ sovražnikov in ti so: brezversko slovstvo, brezverska filozofija, brezversko časopisje, domači in tuji liberalci. Poprej smo delali skupno za blagor naroda. Liberalizem nas je razdvojil in sploh uničil vse, ker je narodom vzel vero. Liberalizem širi se tudi v časopisju in slovstvu, zato je to dvojno narodu nevarno. Imamo pa tudi osebne tuje sovražnike, ki so: liberalni Nemci in Lahi. Ti nas hočejo razna-roditi s šolami. Da rešimo narod najhujše nesreče, pokopati bomo morali vse sovražnike naroda. (Potres) precej močan v dveh sunkih se je čutil zopet v Novem mestu ob eni uri popo-ludne. Spremljalo ga je votlo podzemeljsko bobnenje. (Pri nas) na Maverlu pri Črnomlju imamo šulvereinsko šolo. Res jc, da sc naši otroci nauče nemškega jezika, a mi ne smemo pozabiti, da smo Slovenci, da moramo znati najprej slovenski jezik in potem še zraven lahko nemški. Otrok slovenskih starišev naj se prej uči v slovenskem, maternem jeziku, zakaj ko pride v šolo, zna samo slovenski, potem se lahko nauči tudi nemškega. Zahtevajmo, da se bodo naši otroci naučili najprej slovensko brati, pisati! (Na Laške m) se Crispiju slaba godi. Nedavno so se .nekateri poslanci v zbornici med seboj sprli in potem stepli. Bil je tak krik in pretep, kakor ga vidimo včasih med hudimi ženskami ali med poredno mladino na cesti. (Iz DOLENJSKIM NOViC 29. junija 1895) Kaj je dopust? Počitniške poti se že križajo po vsem svetu Osvoboditi se vsakdanjega pritiska, izmuzniti se ne-usmUjenemu delovnemu ritmu — to je veliko hrepenenje, ki ga vsak uresničuje na svoj način. Zategadelj se že spet na vseh straneh sveta križajo počitniške poti; počitniška psihoza je postala epidemija, vse je prevzela, vsi hitijo k svojemu počitniškemu cilju. Ta leti tisoč kilometrov, da bi prišel v počitniški raj, drugi ga najde k po nekaj deset kilometrih vožnje z avtomobilom. To, kar pomeni nekomu uresničitev sanj, je za drugega „vas, bogu za hrbtom". Pravijo, da ni nič bolj osebnega kot predstava o počitniškem kraju. To velja tudi za zahodne Nemce; kar trideset milijonov jih bo letošnje poletje letovalo v tujini (več kot milijon tudi pri nas), zato mnenja, ki jih imajo poznavalci o počitniškem ,4caosu", v do-kajšnji meri odražajo različnost hotenj in okusov ljudi. Gotovo je odločilno, kaj posamezniku predstavlja dopust: odpočitek ali doživetje. kdor si je že ob načrtovanju počitnic s tem na jasnem, ta bo imel več od dopusta. Kljub temu je malo dopustnikov, ki se povsod znajdejo in zmeraj dobijo, kar so pričakovali. Velikokrat je to odvisno od značaja in temperamenta posameznika. Tisti, kdor {»"epo-tuje tisoče kilometrov, da bi si o^edal tuje dežele, se ne bi smel dati zmotiti s tujo, za njegov okus slabo hrano. Tudi na počitek ne sme misliti. Razburijiva doživetja, tuje dežele, ljudje in običaji, to je njegov počitek, njegov dopust, ki ga bo potlej razkazal prijateljem z metri posnetih filmov. Zagorelost je zanj postranska stvarc le-ta pa je lahko merilo dopusta pri njegovem prijatelju, ki se je sončil na trati domačega vrta ali na prepolni morski obali. Izkušene in natančne roke pre-veijajo, kako je delo opravljeno. Kovinski orli neba Naše novo nadzvočno letalo že leti Minili so mcscci in niesei:! napornega dela, tisočere risbe, skice, načrte je požrl plamen ali pa so varno shranjeni, poskusni piloti nič več nJ; sedajo na sedeže in letijo, da hi preskusili neznano, delo stoterih strokovnjakov je zaključeno - jugoslovansko nebo pa že preletava naše najnovejše domače bojno letalo „Orel", ki jc plod tega res junaškega napora naših strokovnjakov. Ko sc je novo letalo predstavilo z neznansko hitrostjo tudi na nedavni vojaški paradi v Beogradu, so morda samo pravi strokovnjaki vedeli, kaj to pomeni. Za nas bo gotovo najbolj prepričljivo dejstvo, tla bi nas en sam kilogram nadzvočnega letala, uvoženega iz tujine, stal toliko kot kilogram zlata. Toda najvažnejša pridobitev, ki je morda tuje opazovalce najbolj začudila, je ta, da jc naša industrija zmožna zgraditi nadzvočno letalo. Vseh težav in postopka, ki je potreben, da se zgrade posamezni deli takih bojnih letal, tako in tako ne moremo razumeti - vemo le, da zahteva vrhunsko tehnologijo iti največjo mero natančnosti. In prav to so dosegli naši strokovnjaki, tehniki in delavci v domačih tovarnah. Že dosedanja domača reaktivna letala so presenečala tuji, razviti svet in kupcev nam ne zmanjka. „Orel" pa bo sloves naših letalskih tovarn samo še povečal. Načrtovalci novega letala, ki bo morebitnemu napadalcu trd oreh, pravijo, da z „OrJom"'nismo rekli zadnje besede. Zenitne ponudbe Na/ človek še tako obrača, se marsikaj obrne ravno narobe. Takisto je z vremenom. Pozimi smo si želeli snega, zdaj pa sonca, ko ni niti toliko vremena, da bi kmetje sušili seno, akoravno imajo vse priprave. Tudi kosilnice, traktorji in druge reči, ki jim ne i^em imena, jim ne pomagajo. Vsi drugi, ki se lahko umikamo dežju pod streho ali pa se v vročini zavalimo v senco, imamo druge skrbi. Dokler je človeka gnalo naprej delo, je še šlo, a takrat, ko je v letih in sam, pa si zaželi družbe. Namesto da bi osedlal kobilico za na pot in pogledal za vremenom, sem obče-pel na mrzlem zapečku in prebiram ženitne ponudbe. Le kdo jih ne? Naj bo star ali mlad, samski, vdovec ali poročen, vsak rad lista po časopisu in bere zanimive reči. Prva ženska piše: Želim plemenitega, naravno inteligentnega in izobraženega gospoda dobrosrčne in nežne narave... Kaj naj ji odgovorim?. Plemenite krvi nisem, ker bi moral biti najmanj grof, pa tudi šol nimam dovolj, akoravno znam pisati in sukati jezik, kot je treba. Druga si želi simpatičnega moškega visoke in vitke postave. Pri tej odpadem, ker nisem tak kot glista, pa tudi trebuh se mi je že lepo zaokrožil. Skoraj vsaka se brani avanturista in pijanca. No, ja, tukaj bi se dalo laže izma-zati. Za nekaj dni ali tednov bi se dalo že potrpeti, potlej bi se pa videlo kako in kaj. Taki bi prav lepo napisal: ne pijem, ne pušim in žensk nimam 'ad. Nak, zadnjega pa res ne bi smel napraviti. Vidite, tako je. Naj se še tako napenjam, ne najdem sebi primerne družice, zato bo najbolje, da še naprej prenašam vdovstvo in mislim na 'svojo rajnko ženo Marjeto. MARTIN KRPAN Milijoni! črnili Z detergenti In nad milijone Južni preilel ameriške/*, države Kentucky in sevcmj Tennessecja je zadela "i vadna naravna ,.nesreća -1 desetine milijonov kosov zbralo na, poljih v bližj'ij kajšnjih vojaških sklaili^'^ neposredni bližini Amerikance je ta nenava^^ vazija črnih ptic bila bolj nevarna, ker so strok ki ugotovili, da množica • vih odpadkov lahko epidemijo histoplasiuosi^ varne pljučne bole/ni " pri ugotavljanju škodljiv'!\, lijonskega zbora kosov n' zabi4i na njihove požrc^^j ne, ki so pridno posprav'r Ijske rastline in pridelke- Državljani obeh znašli v hudih škripci'i- ' kako naj iztrebi čriu) 'J nost? In v skladu z ruzii"^ ganizacljami in društvi to človekovega okolja so li, naj ta posel opravi vojs^^ sc je nenavadne prav temeljito, z vscini šimi razpoložljivimi sreus Crknjene kose so pontfsr birati tudi farmaiji. Na^3,! jih na palice in metaliv ene vreče. Na dan pred de/ovjci" tala in helikopterji po ogjvj jatah kosov ra/pršili P(1'. detergent, ki jc uničil Pa ščit nega ol ja na perji1' J ptic. Ko jc potem dc/cva1 j jc ponoči temperatura ' j ■ so ptice brc/ varovalnc^J pa toplega in neprcn'°lvj perja zmrznile. Toda uSy bil popoln: poginilo jc53 • odstotkov vseh ptic. . J Posebne ekipe so vornjaki na poljih in p0^. pobirale pomrla trupel^ |i Samo .v gozdu J Campbcllu so nabrali ' ■ crknjenih ptic. ' Končni rezultat tc. ne J ne vojne: kljub vsemu Jc.J kakih štiri milijone in P° ! in zdravih kosov. Riše in piše: iS 1^. 18. Do smrti bi se priložnost. Zgrabila je . V levici pa je držala času monsunskega zverino po butici. . . Zavil je zelene ^ telo je telebnilo na 8^ v ^ njem Paradižnik z doviti progasti .»suk^ ^ Ponosno sta ka in odpustila sta ^ , brigadirski ho-ruk vsuhi krajini iS p m C/D mm NOTESI KAJ J[ NOVEGA 26. VI.'75 | . 4/1 1 PRILOGA Deset let bodo pele lopate v Suhi krajini: bri-gadirski ho-ruk odmeva po kraškem kamenju, kjer se skozi skopo zemljo in trdo skalo prebijajo mladinske delovne brigade v boju za vodo suhokrajinskih kmetov in delavcev. Prva izmena je pred kratkim končala delo. Zanimalo nas je, kaj menijo o brigadirskem živ- ljenju, kaj o Suhokrajincih, kakšno je življenje v brigadi. Zato sta bila naša novinarja en dan med brigadirji iz Dolenjske in Zasavja, ki so sestavljali prvo brigado mladinske delovne akcije „Suha krajina 75". O tem, kaj sta slišala, lahko preberete reportažo na sredini današnje Priloge. DANES i GMMVfflf I USfflJf I tmt k SI iS! m GO OTROK,KI__ se je duhkriii rodil ^"Sreča je, kadar gremo na morje. Sreča je, če je^u'aiT1' pa me °čka vseeno ne natepe. Sreča j ' kadar sije sonce. Sreča je, kadar dobim novo aco." Tako so odgovarjali otroci na vprašanje '["»■kaj je sreča. fa n če bo moral Silvester Rifelj, dveinpolletni jj tek iz Sel pri Otovcu v Beli krajini, kdaj pisača *tetTI' ^ai *e sre^a' b° bržkone napisal: „Sre-jjj ,je' kadar padeš pod vlak in se ti nič ne zgo- ci0^ares' veliko neverjetnih stvari se vsak dan ^ 9aia. Mrzlo je streslo po hrbtu strojevodjo p0tornega vlaka, ko je običajnega junijskega tied°'dneva pe,,al u miča proti črnom|iu ir Ant l'r' nenacloma zagledal otroka. Čeprav je la .°n Zaje zaviral, kolikor je mogel, je fantka e'- Ko se je vlak cvileč ustavil, so planili ljud- je iz vagonov in ded Ivan Rifelj, ki je sedel še minuto predtem na motorki in čakal, da bo prišel domov v Se|a, je zaslišal pod kolesi drugega vagona jok svojega vnučka! „Okrog 4.15. je bilo, ko je vlak ustavil. Skočim dol in slišim jok našega malega. Samo kožo si je presekal, ko ga je udarilo, da je padel na obraz. Dva ali tri šive je dobil v bolnišnici v Novem mestu, nič drugega se mu ni zgodilo . . . To je bila sreča! Če bi bil pes Piko,, ki je dve leti star, zdrav, ne bi bil Silvo nikoli na tračnici. Tako je pa pes poležaval, otrok pa«je šel sam na progo. S psom bi šla gotovo na travnik ..." Čeprav je obležal pod drugim vagonom, živi otrok naprej in se pravzaprav sploh ne zaveda, da se je prvega junija letos drugič rodil . . . VKAPITEUSKIH GROBNICAH Malo Novomeščanov ve, da leži pod ladjo kapiteljske cerkve več grobnic, v katerih so pokopani prošti, kanoniki, nekdanji odlični meščani obojega spola in nekateri okoliški graščaki in plenniči. Te grobnice so danes nedostopne. Pred dobrimi 35 leti pa smo po čudnem naključju stopili vanje. V letu 1940 je ljubljanski Spomeniški urad izdal nalog, naj se izvedejo nujno potrebna dre-nažna dela v kripti kapiteljske cerkve. Ko so potrebna dela pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja, zdaj že pokojnega Jožeta Gregoriča dokončali, so nameravali v zahodno steno kripte vzidati baročni oltar iz nekdanje pokopališke kapele starega pokopališča. Pri izkiesa-vanju lukenj za železne nosilce se je del zidu zrušil v prazno. Gregorič je pričel nastalo luknjo preiskovati in kmalu je ugotovil, da stena meji na grobnice pod cerkveno ladjo. O najdbi je obvestil strokovnjake in pristojne organe, tako da smo se že naslednji dan lahko po lestvi spustili v prvo grobnico. Ko je električna svetilka razsvetlila stoletno temo, smo zagledali srhljiv prizor: v polkrogu je ležalo šest odprtih krst z okostji. Pokrovi krst so bili naslonjeni na zid. Krste niso bile barvane, medtem ko so bili pokrovi okrašeni z risbami ter monogrami. Prva grobnica je bila visoka nad dva metra, trdno obokana in zidana v obliki četverokotnika. Manjše stopnice so vodile do stropa, oziroma do cerkvenega tlaka ladje, ki je nekdaj verjetno bil tudi pravi vhod v grobnico, zaprt s težkim kamnom. Skozenj so nekdaj spuščali krste. Mrliči, moški in ženske, so v grobnici strohneli v bel prašek, ki je ob najmanjšern dotiku dobesedno izginil. Ostale so le lobanje s košatimi lasmi. Opogumil sem se in potipal lase obeh žensk. Lasje so bili še močni in mehki, kot da še rastejo na glavah živih lepotic. Obiskali smo tudi drugi prostor. V njem smo našli samo prah strohnelih trupel. Prah je na debelo pokrival tla grobnice. V prahu smo našli majhen bakren križec. Kasneje je Gregorič ugotovil, da so bili v tem prostoru shranjeni prvi novomeški proštje. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi tretjo grobnico, ki leži ob južni steni cerkvene ladje. Vanjo smo prišli zvrha. Pod prižnico smo odmaknili dve leseni stopnici (danes to ni več možno). Med strohnelimi trupli smo opazili nekaj kosov dobro ohranjene obleke. Po njih smo sodili, da so bili v tej grobnici pokopani odlični meščani ali plemiči. ^Močno pretreseni nad tem, kar smo videli, smo izstopili^. Šele ko smo prišli na sončno svetlobo, smo se zavedeli, da smo bili v kraljestvu smrti... \ POLDE CIGLER *-j k Ker so hotelt tako dragi, se vse več l/udi odloča za dopust pod šotorom ali v prikolicah, ki jih je že veliko kolektivov kupilo namesto počitniških hišic. Predvsem pa je tak dopust tudi zdravju koristen. Na tak dopust, najsi traja teden dni ali pa ves mesec, vzamemo lahko le nekaj kosov garderobe, pa bomo ves dan primerno oblečeni. V do-puftniško torbo za kamp spada predvsem troje kopalnih oblek. Četudi je katera že stara, bo še prišla prav. Potrebujete tudi ene stare in ene boljše hlače, dolgo rožasto krilo, obleko z golim hrbtom ali navadno srajčno obleko, ki se spredaj zapenja, 2 ali tri majice ter jopo za morebiten naval hladnega vremena. Nositi s seboj več oblek nima smisla, ker v kampu tako ves dan preživite v kopalkah ali pa v dolgih hlačah. Za večerne sprehode po mestu ali po lokalih ne potrebujete drugega kot čiste hlače in bluzo ali dolgo rožasto krilo z majico. Za deklice je potrebr>a približno enaka garderoba, fantje in možje pa v kampu izhajajo s kavbojkami, enimi boljšimi hlačami in trenirkami. Za štiričlansko družino lahko vsa oblačila s perilom vred spravite v dva kovčka, preostali prostor v avtu pa imate na razpolago za vrsto drobnih predmetov, ki jih pa utegnete zelo pogrešati v takem ,,za silo" gospodinjstvu v naravi. Pomislite na dobre blazine, na udoben stol ali priljubljeno posodo za kuhanje, čia ne boste tam sitnarili in kvarili razpoloženja še ostalim. ^lABAČER življenje v soju žarometov — to so sanje mnogih mladih, ki jim nastopi njihovih idolov, izdelani do potankosti v „pojoči industriji", pri-livajo olja na plamen želja. Oboževanje, priljubljenost, slava, razsipno življenje, denar, ekstravagantno oblačenje, vse to so zunanji znaki, ki spremljajo velike zvezde popevkarskega neba na zahodu. Mladi vidijo predvsem to. In vendar je za vso to navlako, potrebno ali nepotrebno, skrit živ človek, človek, ki čuti tako kot drugi, ki je lahko vesel, razočaran, srečen ali nesrečen. Mike Brant, pevec, ki je že nekaj let živel in delal v Franciji, je bil po mnenju vseh, ki so ga poznali, srečen človek. Osem milijonov njegovih plošč so prodali, vsak dan je prejel okoli 400 pisem svojih oboževalcev, denarja mu ni manjkalo. In vendar je za fasado uspeha, užitkov in priljubljenosti živela samotna osebnost brez pravih prijateljev, brez resnične ljubezni. Po uspelih nastopih v koncertnih dvoranah, na televiziji ali na radiu se je zapiral v svoje razkošno stanovanje v Parizu, pisaril pisma svoji materi in pil samo mineralno vod" V njem je glodal močan strah, da ga bo obč||T stvo nekega dne zavrglo, da bo pozabljen, &51 bodo dnevi slave prevrgli v samoto. Tega du$e* nega pritiska ni zdržal. Pred nekaj dnevi se I vrgel s terase svojega stanovanja v šestem na j stropju. Umrl je pred vrati bolnišnice. Francoski tisk je zdaj poln ugibanj, nam'9" vanj in podrobnosti o življenju slavnega PeVC}; Na dan so privlekli njegove prejšnje poskuses? momora, njegovo tavanje in iskanje ljubezen*^ ga užitka po pariških bulvarih, njegovo osarn'r nost. Očitno pa pozabljajo na glavno stvar: ^ Branta je v globino pahnila industrija zabav,r' glasbe, svet, v katerem se interesi križajo z ^ ostrino, svet, v katerem ni prijateljev, a^P3 huda borba za naklonjenost poslušalcev in ^ cev gramofonskih plošč. Brant tega pritiskar zdržal . DOMOA leuru ov^ Oves je zelo zdravilna rastlina, če ga piješ kot čaj ali ga uporabljaš kot zvarek za kopel. Oboje pomaga proti revmi, vo-deniki, gstmi, krčem, trebušnim bolečinam, bolečinam v očeh, oslabljenosti, vročičnim blodnjam v glavi. Preganja pa tudi žalost in utrujenost pa celo srbečico, garje in pljučni katar. Zdravilna moč ovsa se kaže tudi pri zobobolu. Dve do tri pesti ovsa zavri v kisu in imej še vroč odcedek tega čaja najmanj 10 minut v ustih. Najbolje je zraven momljati in postopek večkrat ponoviti. Zobobol bo po nekaj izpl^kah minil. Oves lahko uporabljamo še za obkladke, na primer pri izpahu kolka. Če z vrečko, v kateri je oves, obložimo bolno mesto in obkladek menjamo vsaki dve uri, bo bolečina ponehala. Koristnost ovsa spoznamo lahko tudi pr-i kravah. Več bodo dajale mleka in več maščob bo v mleku, če jih krmiš z 1 kilogramom ovsa na dan. In kako pripravimo ovseni čaj? V liter vrele vode damo prgišče čistega ovsa in pustimo pokritega, da se ohladi. Preceje-nega pijemo trikrat na dan. Čaj naj bo mlačen. Za kopel pa ravnamo tako: v večji posodi ali kotlu kuhamo ovseno sl3 ^ Vreti mora dlje časa, pa 10 do 15 minut. Kose^, di, vodo, precedimo in vlije^j| kopalno kad. Bolnik počak^'^ postane voda mlačna. P® ^ naj v njej ostane pol ure. ^ kopel končana, bolnika mo z brisačo, ga položimo steljo in mu damo skod^ ^ vročega ovsenega čaja, » preznoji. Čez eno uro vstane in gre na sprehod-^ dolgotrajnejši bolezni je no kopel ponavljati vsak ^ najmanj 14 dni, včasih ce' tedne. IV/[^N MASTI POSTBT V Kronovem, približno 10 kilometrov iz Novega mesta in prav blizu Šmarjeških Toplic, jo zasebna Prešernova gostilna, znanji po okusno pripravljenih postrveh, ki jih imajo vselej na zalogi v domačem bazenčku. Gospodinja Pepca Prešeren pripravlja postrvi na naslednji na čin: „Takoj ko postrv prinesemo iz bazenčka, jo dobro očistim. nasolini in rahlo povaljam v moki. Medtem pripravim v kozici polovico olja in pol domače masti in pustim, da se do vročega segreje. Ko se iz maščobe že začenja kaditi, dam postrv vanjo; pečem jo na manj vročem štedilniku. Po desetih minutah postrv obrnem in jo zapečem tudi na spodnji strani. Pečeno ttem na segret krožnik, povrhu pa jo posipam z drobno sese- kljanim česnom in peterš''! J na koncu pa vse to ' nekaj žlicami maščobe, v k® ^ se je riba cvrla. Na ribi sodi še košček Gostje si navadno žele solate in domačega kruha« imamo tudi vsak dan na Precejšnja postrv, ki koč visi čez krožnik, okrog 30 dinarjev. sta^ P- 10 DOLENJSKI LIST \ * f5H W If skedenj (pod) v JURNI VASI je časti-^ prejšnjega stoletja. Na sebi nosi žev '®tnih časov, vetrov in snežnih mete-karri j® bil izpostavljen sončnim pripe- lo n' danes, ko je na pragu starosti PosiVm 9°^Po<^3r JANEZ BARBORIČ odpisal -'2sek^ novo, moderno zidano stavbo — poln -'^Pnelov, že preperelih tramov, od tK_> P''®'uknjanih plohov in zaznamovan še s drugimi skrivnostmi. ^i''k^ kakor pravijo tej stavbi tukaj- Pi'eŠa ^ ^"^srom stojijo; že tudi odslužena 2 les' ? s posebno lepimi ornamenti, voz ojesom, brane, napol leseni plug, kose ^ebrT verige ali po domače ketne, l(Qt J prazen osovnik. — Zdaj si je Ivan ® toliko kmetov kupil motorno kosilnico. Cl ne^na ^ zmerom traja kot nema priča ^Pomi'^ Đraditeljev in s svojo monumentalnostjo njja arhitekta, brezimnega človeškega ge- a znanje in sporočilo tega znanja, ki je pre- UIZARJEV SKBnU hajalo iz roda v rod; vsak novi mojster je kaj novega izumil, dodal ali odvrgel. Tako nosi Lu-žarjev skedenj še hrastov Vrhnji prečnik, ki tišči grušt k tlom, celotno ostrešje pa je zbito z lesenimi klini, kar pomeni, da je resnično očanec vasi in da bi lahko povedal na stotine zgodb. Gospodar, zdrav štiridesetletni k z veliko družino, pripoveduje takole: „Odkar se zavedam in odkar so pomnili moji predniki do starega očeta, je bil „pod" tak, kakršen je zdaj. No, res je, da je bil nekajkrat na novo s slamo prekrit, to je pa tudi vse. Vse drugo izhaja še iz tistih časov. Smo srednje močni kmetje in skedenj je najpomembnejši gospodarski objekt. To je stara zasnova gospodarskega poslopja, ki je običajno združevala več komponent. V našem primeru imamo pod podom kevder; to je shramba za ozimnico in pijačo. Brez soda ni prave kleti in brez vina ni pravega gospodarja. Skedenj sam pa je kot vsi- drugi kmečki skednji sestavljen iz senice, kamor se spravlja slama ob mlatvi, in pa glavnega dela — podna; to je iž debelih bukovih •- i"" ali hrastovih plohov sestavljeno dno, kjer smo mlatili pšenico, rž in ječmen, meli — mencali proso in otepali ajdo. Časi, ko smo mlatili s cepmi, so bili pravi obred. Po deset dni nepretrgoma od prvega svita, ko je Gorjance ožarjala jutranja svetloba, pa do trde teme so peli cepci v štiri: pika poka, pika poka, ven iz stroka, da bo moka. Pri hiši je bilo slovesno. Mama so kar naprej kuhali in pekli, ata pa so rožljali s ključi, vozili pšenico s kozolca in tehtali klasje. Ko pa je bil likof, se je veselilo in pilo kot na ohceti. Tisti večer smo se prvič po toliko dneh zares umili, pražnje oblekli in iz hiše se je slišala pesem do ranega jutra. Drugi dan so dali mama vsakemu mlatiču velik štrukelj, ata pa so odprli mošnjo in našteli denar. Za otroke pa je bil raj v senici. Skakali so z najvišjih tramov in se kosali, kdo bo napravil več saltov v zraku. Na začetku mlatve, ko še ni bilo veliko slame, je bila to prava višina in nemalokrat se je zaslišal jok. Posebno hrabri pa so nabrali kopriv, jih zvezali v metlo in se pritihotapili do mlatičev. Moral si vreči metlo čim globlje med mlatiče, kar je pomenilo, cj^ si velik junak. Če pa so te slučajno ujeli, so te po goli riti naflikali^s koprivami, odvlekli na pod in te privezali na tram. Bilo je še mnogo drugih norčij in navad, ki so bile povezane s kmečkimi deli. Zdaj ga bomo pa podrli. Za čas mlatilnic, .kombajnov in kosilnic je nekako prestar. Saj, če pošteno povem, mi je hudo za njim! Kolikokrat sem spal na senu ali slami, ko je deževalo. Slamnata streha ima neko posebno, nežno melodijo in komaj slišiš, ko teče voda v leseni žleb." In ko sem gledal ta srečni grad otroštva, kjer sem tudi sam za špriklami in tramovi iskal vrab-čja jajca in jih metal v prijatelje, sem se zavedel, da je čas neizprosna potegavščina in da je tudi takim nesmrtnim velikanom usojeno umreti. LADISLAV LESAR p I ' I '' I ' I I j ,J L 5 I ! i ^ M j ' j"* I ^ J ? '/tim -»..iS mnMBJUsi nrieščane poznam; kar vprašajte me , ,___ . koli, pa vam bom povedal," pravi glavr^e ki je daries v Ljubljani pomočnik o^riem »Krke" za zunanjo trgovino, Pok|i5, . ^ Gospodarski zbornici izvoljeni, ne fes: 2a' ^®'^P''®dsednik za zunanjo trgovino. In ^®9a pove, da je včasih za Kandijo igral 9lasbi oriega, da je že od mladih nog pri Nasig^^.^'"etjim sta bila skupaj pri partizanih .. . pra^rio njegova gimnazijska generacija •n pq ^3'a že 40-letnico mature, Jakše pa gladko toiii^o našteje svoje sošolce. Še danes, po fi v ^ ^ Novem mestu, govo- •"ečjij kem, pojočem, pravem novomeškem na- ne da izbrisati, pa tudi nočem zatajiti '^®'^®kla. Za Slovence, posebno pa še za ^ob|-Q velja stari latinski rek: Kjer mi je %\\ i® "^oja domovina. Za nas bi lahko ''•ha, obratno: bolj ko je revna domo- ®'^® 50 vezi, ki nas vežejo nanjo!" In '^febi^gi ^ovo mesto je bilo res revno, življenje pa zelo skromno. „Kar zamislite si 'Novoig ni®sto brez ,Krke'. IM V, ,Novoteksa', • Brez industrije ni nobenih možnosti ^ ^ako je bilo pred vojno; zaposlil si ^^0 ^ v obrti, birokraciji ali trgovini. Mladi rat že zelo zgodaj začeli razmišljati, kje 13, bomo dobili službo; to je bil res velik problem m zato se toliko mladih po končanem šolanju ni več vrnilo domov," razmišlja Mirko Jakše, ki po maturi 1936 tudi ni več stalno živel v domačem kraju in je bil po vojni skoraj 20 let v diplomatski službi. „Kljub temu pa je bilo življenje v Novem mestu takrat po svoje bolj bogato: vsi smo se poznali in smo bili bolj povezani in navezani drug na drugega. Takrat je bilo vse skupno: zabave so bile namenjene vsem, skupaj smo hodili na kopanje na Loko, k nogometu. Danes se samo še z avtomobili vozijo na izlete v okolico; mi smo hodili samo oeš. Kolikokrat sem šel s prijatelji na Gorjance! Če je bila baraka pri Gospodični zasedena, smo si iz vej naredili bivake in tako preživeli po več dni. S sabo smo imeli kotliček in smo si kuhali, kar smo pač prinesli od doma in kar smo dobili v gozdu," se vesel spominja mladosti. Skok, ki ga je moral narediti Mirko Jakše iz te podeželske idile do diplomatske službe, je res ogromen. Doma v Perovi gostilni so imeli še gnoj na "dvorišču in mladi Mirko ni, dokler ni šel študirat prava v Ljubljano, nikoli govoril po telefonu niti se peljal z dvigalom. Potem pa je služboval kot diplomat v Belgiji, Etiopiji, Franciji in nazadnje kot veleposlanik v Siriji in Jordaniji. Lani je na lastno željo zapustil diplomacijo in se zaposlil v „Krki". „Veste, to je naporno delo in je predvsem za mlade. Ko imaš družino, so težave s šolanjem otrok. Iz Beograda, kjer smo po vojni živeli, je hčerka pisala moji mami pismo v slovenščini, vendar v cirilici; kasneje sta obe hčerki hodili v glavnem v francoske šole. Prepričan sem, da danes ne bi znale slovenski, če jih ne bi tako pogosto pošiljal v Novo mesto. Otrok mora imeti občutek pripadnosti in povezanosti z domovino, tam si mora tudi dobiti mladostne prijatelje." Tudi sam je vedno zelo rad prihajal nazaj v Novo mesto. „Zelo sem navezan na sam kraj, na ljudi, sorodnike, prijatelje, na ozračje, iz kate^ega sem zrastel. Vedno, kadar sem po treh, štirih letih prišel iz tujine v Novo mesto, je bilo zame to posebno doživetje. Vsakič sem vesel opazil, kako se mesto skokovito razvija, vsak obisk je bil novo odkritje. In danes je Novo mesto eno močnejših slovenskih regionalnih središč. Morda so moje ocene lokalpatriotistično obarvane, vendar je to tudi. uradno potrjeno in priznano," ponosno pove. „Mi, ki nismo živeli doma, smo razvoj in napredek kraja še bolj opazili. Res prinaša vse to tudi nekatere slabe stvari: posledica ogromne zaposlitve je, da se ljudje ne poznajo več med seboj, manj časa imajo za družabno življenje in zabavo. Vedno znova se čudim, da je v mestu toliko avtomobilov. Mar ljudje sploh ne hodijo več pe$? Z Grma do občine je deset minut prijetne hoje in se res ne bi bilo treba peljati! Danes mesto in vsa okolica ne moreta skriti ogromne potrošnje. Včasih je bilo vprašanje, kako se preživeti, danes pa, kaj narediti, da bodo ljudje ostali na zemlji," razmišlja. „Seveda pa so to obrobne, manjše težave. Zelo pomembno je, da je ta veliki gospodarski razvoj kraja povečal samozavest ljudi, daje jim občutek trdnosti, ljudje ostajajo doma in z veseljem delajo. Žal, gredo včasih nekatere take stvari prehitro mimo nas, tako da ne znamo ceniti njihove prave vrednosti in velikega pomena. Spominjam se otvoritve prekrasne šole v Dolenjskih Toplicah. To je bil zame veličasten dogodek. V mislih sem se povrnil v svoja šolska leta, ko sem hodil v šolo tja, kjer je danes zdravstveni dom. Ta šola je bila v takem stanju, da so nas učitelji posebej učili, kaj moramo narediti, če bo potres..." Študij prava v Ljubljani mu je prekinila vojna in ga je končal po vojni. Med italijansko okupacijo ni mogel delati izpitov, ker se ni hotel vpisati v fašistično organizacijo. V Perovi gostilni so se med vojno sestajali ilegalci, aktivisti, člani partije, španski borci. Večkrat so prišli tudi Dušan Kve-der, Miha Marinko, Marko Primožič in drugi. Imeli so nič koliko preiskav, v partizane pa so odšli vsi trije bratje; Cveto in France sta padla, pri hiši pa ni nikogar, ki ne bi čutil posledic vojnih grozot in preganjanja. V tujini, kjer je preživel precejšen del svojega življenja, se je srečeval tudi s svojimi rojaki Dolenjci: z Nikom Belopavlovičem, nekdanjim direktorjem Novolesa inž. Leganom, Jurijem Levič-nikom in drugimi vodilnimi možmi dolenjske industrije je vzdrževal delovne stike. ,,Kako prijetno je daleč od doma srečati rojaka! Vsakega sem najprej ,zaslišal', kaj je novega na Dolenjskem, v Novem mestu ..." Najlepše spomine ima na službovanje v Etiopiji, kjer je bil ekonomski svetnik na jugoslovanski ambasadi. To je bilo od 1954 do 1958 in takrat se je začelo sodelovanje Jugoslavije z deželami v razvoju. „Jugoslovani smo bili povsod zelo lepo sprejeti in Etiopci so sodelovali z nami z velikira zaupanjem. Intelektualci so poznali našo politiko, vsi ljudje pa Tita," pove. V Siriji, kjer je živel nazadnje, je bilo vojno stanje. „Vojna otežuje delo vsakega diplomatskega predstavnika, tam pa |e bilo še težje, ker živi v tej deželi tudi izgnani narod, Palestinci. Ravno takrat so se odločili, da bodo svoje pravice uveljavljali tudi z oboroženimi akcijami. Danes se je pokazalo, da so prav postopali, saj jim ves svet priznava pravice, ki gredo vsakemu narodu. Sirija je zelo lepa dežela, polna kulturnih in zgodovinskih spomenikov, vendar je moj najgloblji vtis od tam vojna, ki jo čutiš na vsakem koraku," se spominja diplomat, ki sedaj s svojim velikim znanjem in bogatimi izkušnjami poma^ ,,Krki", ki je nastala in se tako razvila v njegovem rojstnem mestu. DOLENJSKI LIST 11 111M * -1 4HBI KitWm^h 1 M M 111 il >ii^l NS \ a v s \ \ \ S * S Itrampi Mavoao vsuhi krajini v 'zakajeni gostilni poje vaški harmonikar. Kmetje in delavci sedijo za mizami in se naslanjajo na šank; trda noč je zunaj in mraz se spušča nad vas. Ura je že skoraj deseta — ljudje pestujejo žuljave dlani in vrtajo v dvomu: bo letos prišla brigada ali ne? „Naši želji je ime tovarnica!" govorijo njihove oči, njihove besede pa so odsekane: „Pe letos ne bo prišla brigada, potem bo pot našega napredka vržena v pajčevinast kot in zlepa >e ne bomo izkopali iz zaostalosti!" Tako so govorili pred meseci na našem uredništvu, ki je šlo v goste v Hinje. Vsi po vrsti — od postarnega kmečkega očanca do mladinca, ki dela v Ljubljani, pa se le ob koncu tedna vrača domov — so vse svoje sanje v lepšo prihodnost Suhe krajine polagali v naročje mladinskih delovnih brigad. Želje in upanja so postali resničnost 18. maja: 91 brigadirjev iz prve izmene od petih, kolikor jih bo letos prišlo delat v Suho krajino, je imelo prve dni obilo dela, da so si uredili tabor. Kogar danes naključje zanese k prevolski osnovni šoli, se začuden sprašuje: „Mar se je že začela turistična sezona? " In domačini, veseli, ker so brigadirji med ijimi, odgovarjajo: „Ne, to so naši brigadirji, ki živijo v prikolicah novomeške Industrije motornih vozil!" deset lot * Začetek desetletnega brigadirskega dela v suhi Suhi krajini je namenjen vodi. Letošnje središče je bržkone najbolj zaostalo območje Suhe krajine — krajevna skupnost Hinje. Brigade bodo v naslednjem de^tletju prinesle napredek približno 12.000 prebivalcem, ki živijo v več kot 60 naseljih na 400 km2 med Sotesko, Toplo rebrijo. Smuko, Polomom, Lipo, Tisovcem, Korinjem, Globokim, Seli pri Šumberku, Dobrničem, Glo-bodolom in Sotesko. V teh letih so si začrtali obsežen program: obnoviti 20 km vodovoda, zgraditi novih 80 kilometrov vodovodnega omrežja z zbiralniki in pre-črpališči, razširiti in posodobiti ceste (60 km cest, ki povezujejo občine, in 60 km, ki povezujejo naselja), pogozdovati nerodovitne košenice in pašnike ter očistiti slabo negovane gozdove na površini 600 ha, graditi športne in druge objekte skupnega pomena in še marsikaj drugega! Krajevna skupnost Hinje je med skupnostmi s toliko problemi verjetno tista, ki jih ima največ. Poglejmo: od enajstih vasi jih ima kar devet kap-nico za pitno vodo; imajo komaj 11 kilometrov cest tretjega reda — vse druge so slabše; devet desetin ljudi, ki še živijo tu, se preživlja s kmetijstvom — pa je znano, kako kolnejo vsako jesen, ker jim divjad uniči pridelek; zdravstvo, kultura, prometne zveze, telefon — to so stvari, ki še niso urejene; ljudje se ne morejo zaposliti doma . . . In v teh krajih bo letos delalo 600 brigadirjev. Prvi dve brigadi iz prve izmene — Partizanski Rog z novomeškega območja in Rdeči revirji iz Zasavja — sta vlili ljudem upanje, da bo napredek zares prišel v te kraje: s počasnimi jn kratkimi koraki sicer, a zanesljivo. Ta prijeten občutek je za zdaj največ vreden . . . Letos bodo razen dolenjske in zasavske brigade prišli kopat za vodovod in za napredek še brigadirji obljubljanskih občin in Koroške, Ljubljane in Murske Sobote, Nove Gorice in Posavja ter Ljubljane in iz obalnih občin. Ko bodo zadnjega avgusta utihnili krampi in ko bodo v brigadnem ^ •v\XxVvv štabu naredili obračun ter seštevali žulje in prehlade, udarnike in nova znanstva, bodo prebivalci krajev okrog Prevol ponosno povedali, da so s pomočjo brigadirjev prišli do vodovoda. V to prvo izmeno sva se nekaj dni pred koncem tritedenskega dela napotila, da bi zapisala prve vtise brigadirjev in domačinov, da bi videla, kaj danes mlade privlači, da gredo v brigade. Za brigado Partizanski Rog, ki jo sestavljajo dolenjski mladinci, je bila delovna akcija na Kartelje-vem priprava in hkrati spoznavanje: spoznali so se med seboj in z delom, ki jih je čakalo. Mladina sama je zapisala: ,,Ne pozabimo, kaj privlači mlade v akcijah: TOVARIŠTVO, SOLIDARNOST, BRATSTVO IN ENOTNOST, NAČIN DELA IN ŽIVLJENJA V BRIGADI, SPOZNAVANJE NOVIH KRAJEV . . ." V kraški svet Suhe krajine, na skopo zemljo, kjer si je potrebno vsak centimeter globine dobesedno prigarati z golimi rokami na trdih skalah — tja sva šla in spoznala, da to niso zgolj fraze, ki jih je mogoče udobno prebrati na zapečku, pač pa da v takih akcijah, kakršna je mladinska delovna akcija Suha krajina, zares postajajo resnične, tople, prijazne, domače . . . Marjan Kaliman, delaveć domžalskega ,,he-liosa", je komandant letošnje akcije „Suha krajina '75". „Vsak brigadir izkoplje vsak dan več kot kubični meter trdega suhokrajinskega kamenja," pripoveduje Marjan. „Normo presegamo za 20 do 30 odstotkov, dekleta niso nič slabši delavci kot fantje. Prepričan sem, da bomo izpolnili dano besedo in da bo v suhi Suhi krajini že letos iz pip pritekla voda. Delo je težko. Pod skopo plastjo zemlje je kamen. Ko ga minerji razstrelijo (razstreliti bo treba vsak meter 3800 metrov dolgega in 110 centimetrov globokega jarka, v katerega bodo položili cevi), so na vrsti gole roke. Kamen za kamnom se kopiči ob robu. Najboljša mehanizacija ne bi bila kos suhokrajinskemu krasu, žuljave dlani mladih brigadirjev pa so mu." ,,Povedati moram," je povzel Besedo Julij Novak, pomočnik komandanta, sicer pa avtoklepar v črnomaljskem „Viatorju", „da naši rudarji, člani „MDB Rdeči revirji", zvrtajo s kompresorjem trikrat več lukenj kot kvalificirani delavci, ki so nam jih dodelili. Seveda ne morem trditi, da delajo delavci slabo, rudarske roke pa so le rudarske roke. Če nam ne bi nagajalo vreme, bi naredili še več, čeprav tudi zdaj nismo v zaostanku." endanao brigauirsko Kakšen je dan v mladinski delovni brigadi? Za primer smo izbrali dan najinega obiska. Vstajanje ob 4,30, telovadba in umivanje, ob petih zbor in dviganje zastave (ta čast je tokrat doletela, oziroma sta si jo zaslužila z delom Danijel Ravbar in Miljenko Urana), nato zajtrk, ob 5,30 izdaja orodja, od šestih do štirinajstih delo na trasi, ob 15. uri kosilo, počitek do 17. ure, ko je na vrsti predavanje o skupščinskem sistemu, ob sedmih zvečer je zbor, na katerem preberejo povelje za naslednji dan (zastavo sta spustila Nikola Car in Alojz Kodra), po večerji je prosto do 22. ure. Brigadirke in brigadirji gledajo televizijo, igrajo šah, nogomet itd., ob desetih je treba v posteljo. Iz dnevnega reda dela brigade je torej lahko sprevideli, da brigadirke, in brigadirji, ki so priskočili na pomoč Suhi krajini, niso na počitnicah, v ospredju je delo, ki gradi novo podobo teh krajev. Hkrati gradi delo tudi mladino. V brigadi odloča o vsem brigadna konferenca. Kdo bo dvignil ali spustil zastavo, ki je poleg udarniških značk, ki jih bodo podelili ob koncu izmene, najvišje brigadirsko priznanje, kako dol-' go bodo delali, če bo nagajalo vreme, kateri suho-krajinski vasi bodo pomagali popoldne z udarniškim delom, skratka: samoupravljanje v najčistejšem pomenu besede. Ivan Žunk iz Trbovelj, delavec v Strojni tovarni, je lani pomagal obnavljati Kozjansko, letos pa se je spoprijel s suhokrajinskim krasom. Njegov komandant Lado Holc trdi, da je Ivan eden najboljših brigadirjev, čeprav je samo drobec razlike med dobrim in manj dobrim. Dobrodušni Ivan dela ,,v navezi" z Janezom Vahterjem, Božo Goste], Mirom Drnovškom, Fanči Molnar, Ivanom Šalamunom in Ivanom Delfinom. „Z rudarji res ni težko delati," pravi Ivan, „vendar tudi dekleta niso od muh. Prav tako trdno zgrabijo za kramp ali lopato kot fantje." Krhki in nežni Marjani Rajevec iz Trbovelj, delavki v Peku, človek nikoli ne bi prisodil, da zna ravnati s čim težjim od žlice, vendar videz vara. Marjana sproti pobere in zmeče na rob jarka vse kamenje, ki ga izkoplje šir'okopleči spol. Darinko Gardinc, delavko v novomeškem Rogu, smo srečali v kuhinji, kjer je pomagala pripravljati kosilo. ,,Še bom šla v brigado, starši mi niso delali težav, razumejo, ćer mladega človeka ne gradi samo učenje, ampak tudi delo." Skupno je v tej izmeni 16 deklet, nobene nisva srečala, ki bi mislila drugače. diriei^ski 'partizanski rog' Ob Zasavcih „grizejo" v trdi kras Dolenjci. Prvo četo brigade „Partizanski Rog" vodi Boris Petančič iz Novega mesta. ,,Naši izmeni," pripoveduje Boris, „je bilo najtežje. Prišli smo tako rekoč na ledino, postaviti in urediti smo morali naselje, popoldne skorajda nismo imeli svobodnega trenutka. Drugim brigadam bo laže, prišle bodo na „postlano'." Nada Mačečević, ekonornski tehnik iz Metlike, je dopoldne brigadirka, popoldne pa tehnična urednica biltena „Norma", glasila brigade „Partizanski Rog". Nada je doma iz Karlovca, sloven-' sko ne govori, fazume pa prav vse, zato se je lahko od srca nasmejala šali, ki je izšla v Normi: Bojan sedi na kamnu. Pride komandant in ga vpraša: „Kaj pa ti tukaj? " „Počivam," mu kratko odgovori Bojan. Komandant zagleda na drugi strani še Toneta. ,,Pa ti, Tone? " „Bojanu pomagam!" Ko Bojana Purebra, komandanta brigade „Partizanski Rog", vprašava, kaj je v brigadi najtežje, odgovori: „Najtežjega ni, ker smo prišli delat. Seveda je precej časa tudi za zabavo, šli smo na izlet v Novo mesto in na Bazo 20, prirejamo plese in taborne ognje, vrste se športna tekmovanja, kljub vsemu pa prevladuje delo. Ne samo dopoldansko, ampak tudi popoldansko, udarniško. Tako smo skupaj z domačini iz Ratja mimo delovnega časa izkopali 800 metrov jarka za krajevni vodovod, v Žvivčah pa smo prav tako v sodelovanju z doma čini uredili cesto. Brigadirji se skušamo čim bolj ia*ampi Jtavoiio vsuiti ia*aiini h približati domačinom, večinoma nam to uspC' pa tudi primeri, ko ostanejo srca zaprta. ! Seveda pa smo ohranili tudi stike z dorna^ kraji. Obiskali so nas predstavniki družbeno^ tičnih organizacij občin Metlika in Novo Najprej smo jim dali za tri ure krampe in loP?^! roke. Priznati moram, da so se občinski oĆ^, sicer dobro oznojili, vendar so tudi precej nar? li. Se takoj vidi, da imajo staro brigadirsko ^ Potem smo se pogovarjali o občinski po''^ marsikatero zvedavo smo zastavili, eden od , činskih mož je celo rekel, da mu je bilo^l"; pogovorom bolj vroče kot med krampanjem- J Ko sva brskala po beležnicah, polnih vtis^M enem dnevu dela mladinskih delovnih bf? „Rdeči revirji" in „Partizanski Rog" (takih bilo 21, midva sva torej videla, doživela tila le drobec), je bilo nekje napisano in podc^^ no tudi častni brigadir. * * ' ie To redko priznanje je dobil Milorad nik novomeškega Vodovoda. Doma je iz Pi"'^ ' in ni brigadir, ampak strokovnjak, vendar tako zlil z brigadnim življenjem, da so ga vze ^ svojega, dali so mu uniformo in tisti zveneč' ziv. Častni brigadir je tudi Milan Habjan, telj prevolske osemletke. Skrbi za stike z ni, je torej nekakšen minister za zveze, brez f'l ■ bi bila marsikatera pot daljša in marsikateri "j blem težje rešljiv. ^ ® domavnol liter sUvovke $ Govorila sva tudi z Julijem Bobnom, g°sP0^ jem iz Žvirč, kjer so brigadirji skupaj z don13 udarniško popravili cesto. 7 X krai1' „Prav je, da so prišle brigade tudi v nase * ^ Lahko rečem, da so fantje in dekleta res d&3 ^ Tako je teklo od njih, da sem skočil dom® |c liter slivovke in jo razdelil .šoferjem' —.tis^ ^ so vozili samokolnice. Res so se izkazali- Z ^ stvom brigade smo se dogovorili tudi, naj naScj/1 naredi seznam nujnih opravil. Veste, komaf1^ je rekel, da so med brigadirji strokovnjaki z3apc | raj prav vsako reč, celo elektriko da znajo | Ijati." ,, O brigadirjih so povedali vse najlep$e ^\\ Mirko Kovač, Jožefa Papež in Stanislav PaPe ^ Žvirč. Toplino v brigadirskih srcih pa rT,a'c(1 V grene tu in tam zaprta okna in vrata v vase 'jo, bodo dobile vodo. Zavese, za okni se prem' vendar živa duša ne stopi na prag, da bi re ^ rekla „dober dan". Kaj hočemo, trideset le , ljenja na robu sveta je naredilo svoje, v ^ dneh se ne da spremeniti miselnost ene OP0 In tudi zato bodo v Suho krajino še Pr'v(if brigadirji. Letos še štirikrat po dve brigad'- ^e. slednjih desetih letih vsako leto petkrat P°t£)rei Na jamboru pred brigadirskim naseljem bo deset let plapolala trobojnica z zvezdo, in simbol napredka Suhe krajine in njenih 0£i' Vse bolj trdna zveza in sodelovanje med do ni in brigadirji bosta tej pokrajini zbrisala \y zaostalosti, revščine in včasih tudi obupa ^jp-hko zagotovo trdimo že po prvi izmeni rfl skih delovnih brigad. marjaN Mogoče se je strinjati z najbolj atraktivnim igralcem zadnjega evropskega prvenstva v košarki Zoranom Slavničem: „Najboljši smo in Sovjeti so lahko srečni, da je v finalu kanadski sodnik sodil tako, da so namesto s 15 koši razlike izgubili le z majhno razliko!" toda tudi brez omembe sodnikov so Jugoslovani dokazali, da so resnično najboljša evropska ekipa. 'Zlata medalja v Barceloni je sicer bila zlata» toda ni bila osvojena v neposrednem dvoboju s Sovjeti. Zdaj smo dokazali, da imamo najboljše košarkarje na stari celini, in iz nekdanjega „ruskega kompleksa" bodo kmalu Sovjeti dobili „jugoslovanski kompleks". Na treh zadnjih velikih tekmovanjih smo namreč trikrat zmagali! Beograd je verjetno celo potrdil mnenja nekaterih strokovnjakov, da sta trenutno le dve košarkarski šoli v svetu: ameriška in jugoslovanska. Sovjeti se preveč zanašajo na moč in na trdo igro v obrambi, v napadu pa igrajo šablonsko in so močno odvisni od razpoloženja trojice najboljših: .>M . t* _ ^ ^_* 1 T ............ SSSeorpaACK^aHKa / HOGRAJSM ŽUTI izvrstnih strelcev S. Belova (ki se je v Beogradu bržkone poslovil od reprezentančnega dresa, saj ima že čez 30 let), Saljnikova in neprekosljivega skakalca pod košem A. Belova (ki pa ga je. v beograjskem finalu naš Jelovac povsem onemogočil). Drugače je z našimi, ki imajo sorazmerno mlado reprezentanco, ki igrajo v obrambi vse trše, v napadu pa trener Mirko Novosel z velikim posluhom dopušča igralcem, da igrajo tudi po navdihu, in ne zgolj po vnaprej začrtanih variantah. Zato ostaja slej ko prej za nas nadvse ugodno upanje, da bo tako stanje moči v evropski košarki ohranjeno še naprej. Jugoslovani in Sovjeti tvorijo poseben razred, ki mu sledita reprezentanci Italije in Španije, vsi drugi pa so precej slabši. In kar vliva še poseben optimizem: naši mladinci in mlajši mladinci so tudi najboljši v Evropi, Sovjeti pa tudi tu zaostajajo. Po Be ogradu so vse oči uprte v olimpijski Mon-treal 1976.. m OKNA IN BALKONSKA VRATA Z ROLETAMI „KLI" LOGATEC LAHKO KUPITE Z10% POPUSTOM OD 15. VI. DO 15. VIL 75 Obiščite prodajalno v podjetju od 6. do '18. ure in v soboto od 8. do 12. ure ter trgovine: »SOČA« — KOPER »KURIVO« — REKA »KURIVO« — NOVA GORICA »ABC-TABOR« — GROSUPLJE »ABC« — IVANCNA GORICA »METALKA« — LJUBLJANA »METALKA« — KAMNIK »KLADIVAR« — LJUBLJANA »MERCATOR« — IDRIJA »MERCATOR« — CERKNO »MERKUR« — KRANJ »ŽELEZNINA« — RADOVLJICA »PLEVNA« — SKOPJA LOKA »DOLENJKA« — NOVO MESTO — BRŠLIN »DOLENJKA« — ČRNOMELJ »DOLENJKA« — ŠENTJERNEJ »DOLENJKA« — SEMIČ »DOLENJKA« — MOKRONOG NAŠE IZDELKE TUDI MONTIRAMO V PREJ PRIPRAVLJENE ZtDNE ODPRTINE. — NA MONTIRANE IZDELKE DAJEMO 2-LETNO JAMSTVO. STIPENDIJE IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NOVO MESTO RAZPISUJE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1975/76 1. Vzgojiteljska šola 8 štip. (v 1. razred vpisuje pedagoška gimnazija Novo mesto) 2. Pedagoška gimnazija Novo mesto 5 štip. 3. Pedagoška akademija, oddelek za razredni pouk. Novo mesto 8 štip. 4. Pedagoška akademija, predmetna področja: — matematika — fizika 4 štip., — fizika - tehnična vzgoja 2 štip. — glasbeni pouk 4 štip. — slovenski jezik — ang(eški jezik 2 štip. — slovenski jezik — nemški jezik 2 štip. — slovenski jezik — knjižničarstvo 3 štip. — zgodovina — zemljepis 2 štip. " oddelek za vzgojitelje v domovih učencev srednjih šol 2 štip. Visoka šola za telesno kulturo 4 štip. (I. stopnja) in pedagoška akademija, oddelek za telesno kulturo Visoka šola za telesno kulturo 2 štip. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — matematika 1 štip. Filozofska fakulteta — zgodovina — zemljepis ' 2 štip. — slovenski jezik — angleški jezik 1 štip. 9. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — samoupravljanje in temelji marksizma 1 štip. — obramba in zaščita ^ 1 štip. Štipendije bodo podeljene v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju.- Prošnji za štipendijo na obrazcu DZS 1,65 je treba priložiti: — prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdila o osebnih dohodkih staršev in o višini otroškega (dodatka v letu 1974 — življenjepis z opisom aktivnega sodelovanja v organizacijah in društvih. Prednost pri podelitvi štipendij imajo kandidati iz občine Novo mesto in z boljšim učnim uspehom. Prošnje je treba'predložiti do 10. julija 1975 na naslov: Občinska izobraževalna skupnost, Novo mesto, Kidričev trg 2. Prosilci bodo o rezultatih obveščeni do konca meseca julija 1975. 5. 6. 7. 8. LICITACIJA! KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA objavlja javno licitacijo ✓ a) PRODAJA NEPREMIČNIN: . — pare. št. 287, stavbišče v velikosti 1,51 a, in — pare. št. 305, stavbišče v velikosti 0,76 a, pripisani pri vlož. št. 305 k.o. Bušinja vas," — pare. št. 2025/2, njiva v velikosti 2,09 a, — pare. št. 4295, njiva v velikosti 0,40 a, — pare. št. 558/2, njiva v velikosti^ 7,62 a, — pare. št. 558/1, njiva v velikosti 3,24 a, — pare. št. 2164, njiva v velikosti 19,67 a, — pare. št. 2120, njiva v velikosti 10,07 a, — pare. št. 1645, njiva v velikosti 6,04 a, v — pare. št. 17, travnik v velikosti 16,36 a, vse pripisane pri vlož. št. 58 k.o. Lokvica, — pare. št. 387, vinograd v velikosti 8,42 a, pripisana pri vlož. št. 651 k.o. Lokvica, — pare. št. 82, vinograd v velikosti 16,17 a, — pare. št. 18, vinograd v velikost' 27,40 a, obe parceli sta v obnovljenem kompleksu Plešivice v k.o. Lokvici. b) PRODAJA PREMIČNIN: — traktor FE 65 v voznem stanju, — kombi IMV Kurir 1600 v nevoznem stanju, — več lesenih hrastovih kadi po 8000 litrov. Izklicna cena za nepremičnine in premičnine je interesentom na razpolago v upravi zadruge. Vsi interesenti morajo položiti 10-odstotno varščino 1 uro pred pričetkom licitacije na blagajni zadruge. Licitacija za pod a) navedene nepremičnine bo v soboto, 26. 7. 1975, ob 8. uri na upravi zadruge in ob 10. uri za pod b) navedene premičnine v Mestnem logu v Metliki. Vse informacije daje komisija za prodajo nepremičnin in premičnin pri Kmetijski zadrugi Metlika. LICITACIJA! OZDINKOP KOČEVJE razpisuje javno dražbo za odprddajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TOVORNI AVTOMOBIL TAM 2000 2. 2 BRUSILNA STROJA-MOTOR 4,5 KW 3.. VZVODNE ŠKARJE - DOLŽINA NOŽEV 1000 mm 4. RAZNO (PISALNE MIZE, OMARA ZA AKTE, SOBNA PEČ, KOVINSKO OGRODJE). Prodaja navedenih osnovnih sredstev bo v ponedeljek, 30. 6. 1975, ob 10. uri na sedežu podjetja. Prednost na licitaciji imajo delovne organizacije. PROSTA DELOVNA MESTA! Kadrovska komisija pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta: ZA OSREDNJO ENOTO NOVO MESTO 1. REFERENTA STROJEPISCA 2. REFERENTOV BLAGAJNIKOV 3. REFERENTOV ZA HRANILNE VLOGE 4. 3PPllPRAVNIK0V ZA EKSPOZITURO METLIKA . 5. REFERENTA ZA DEVIZNO VALUTNE POSLE ZA EKSPOZITURO NOVO MESTO 6. SNAŽILKE S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod številko 1: dveletna administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj, pod številko 2 in 5: srednješolska izobrazba (ESŠ ali gimnazija), 2 leti delovnih izkušenj, pod številko 3: srednješolska izobrazba (ESŠ ali gimnazija)« 4 leta delovnih izkušenj, pod številko 6: nepopolna osnovna šola. , Kandidati za objavljena delovna mesta naj prijavi s kratkinr* i življenjepisom in navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovska komisija Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto. ^ ŠTIPENDIJEI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO, kadrovska komisija i razpisuje za študijsko leto 1975/76: 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prošnje za štipendije naj kandidati predložijo na obrazcih DZS 1,65 ter priložijo overjen prepis zadnjega šolskega spri' čevala in kratek življenjepis. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovska komisija pri Dolenjski banki in hranilnici. /O ljubljanska banka Od 76.1975 obresti ocJ deviznih vlog samo v devizah 751 91 *4f\0j IU /o za vloge na vpogled za vloge, vezane nad eno leto za vloge, vezane nad dve leti Obresti pripisujemo v tisti valuti, ki je naložena na deviznem računu ali devizni hranilni knjižici 14 DOlenjski list št. 26 (1353) - 2b. junija m r?M n UomCL i uL FILM joe in marghento glasbe ter zelo kvalitetna izvedba dajejo plošči poseben čar. ^esna film je v svoj program "vrstil tudi pripravo italijanske-9® pustolovskega filma za slovenske obiskovalce filmskih predstav. Film „Joe in Marghe- ntn ' I • . r I• '. . 9® J® režiral Giuseppe olizzi, je poln akcije in nape-Pripoved govori boju med siciljansko mafijo in sebnim varuhom vplivnega Si-"ijanca, ki se vrača iz Amerike svojo rodno deželo. Dve celi I' prijetne zabave bo nudil ' vsakemu nezahtevnemu Sedalcu. V glavnih vlogah na-'^eith Carradine, Tom erritt in Sybil Danning. PLOŠČE j °vai-na gramofonskih plošč Obzorja sta izdali ve-° P'oščo partizanskih samo-hn pod naslovom „Težak je Pa I %•" klavirski spremljavi snr • pojo naši priznani g 'sti Nada Vidmar, Bogdana in Marcel Ostafevski. Iq . poleg umetniške žre-" tudi dokumentarni značaj, ' svojski način ilustrira po-takega časa .osvobodilne J, oe in je dokaz žive umetni-p ® V^tvarjalnosti naših borcev. • ®''njeno zlivanje poezije in /^-PRCMTAVUMnO VOm-N Na tržišču je že velika stereo plošča, katere bodo najbolj veseli ljubitelji domače pop glasbe. Z njo se širši javnosti predstavlja do sedaj manj znana skupina jugoslovanskih glasbenikov, ki so si izbrali dokaj nenavadno ime — Drugi načih. Na plošči so posnetki šestih skladb: Opet, Carstvo samoće. Na mom dlanu, Lile su kiše. Žuti list. Stari grad. Drugi način je s svojo prvo veliko ploščo pripravil prijetno presenečenje, in to brez velikega rompa in pompa. amcerti grmi Concerto grosso je bil priljubljena oblika glasbenega izražanja v obdobju baroka. Del njegove posebnosti je v tem, da skupina solističnih instrumentov zamenjuje cel orkester. Gotovo velja za enega največjih mojstrov te glasbene oblike angleški skladatelj Georg Friedrich Haendel, ki je sicer nemškega rodu. Napisal je več concertov grosso, med temi posebej slovi tako imenovani „Alexanderfest", koncert v C—duru. Posnetke tega koncerta najdemo na dvojnem albumu „Concerti Grossi", ki ga je moč kupiti v prodajalnah Mladinske knjige. Poleg omenjenega prinaša album še 5 ostalih. Izrazit ri-teni in instrumentalna barvitost Haendlovih stvaritev bosta gotovo našla dovolj ljubiteljev. KNJIGE SPOZNAVANJE MARKSIZMA Težnjo, da bi vzgoja.mladega rodu dobila bolj marksistično obeležje, spremlja tu^i ustrezna izdajateljska politika. Na trži- šču je že nekaj prav primernih knjig, ki bodo v precejšnjo korist tako učiteljem kot vsem tistim, ki se sami lotevajo spoznavanja marksistične misli. Zavod za šolstvo SR Slovenije je v svoji zbirki „Novi vidiki" izdal tri priročnike: „Osnove dialektičnega materializma" z izbranimi poglavji iz predavanj Borisa Majerja, prav tako izbrana poglavja iz del Marijana Britovška pod skupnim naslovom „Delavsko gibanje in oblikovanje znanstvenega socializma" ter „Ekonomsko teorijo socializma" Viljema Merharja. Vsi trije priročniki so napisani v res poljudnem jeziku in bodo tudi povprečnemu bralcu lahko razumljivi — v tem pa je tudi njihova vrednost in prednost. kukavičji mihcc Pri Partizanski knjigi je v knjižnici* „OF", ki dopolnjuje obsežno zbirko „NOV in POS", izšla knjiga „Občina Trebnje v NOS", ki jo je napisal Zoran Hudales. Gradivo za 891 strani dolg prikaz partizanskega in revolucionarnega gibanja na Trebanjskem med zadnjo vojno so v občini zbirali skoraj dvajset let, sam avtor pa je knjigo, za ^atero je bilo treba zbrati ogromno podatkov iz arhivov in knjižnic ter dobiti izjave še živečih udeležencev NOB s trebanjskega območja, pisal celih deset let. Knjiga popisuje sistematično vojaške, politične, upravne in kulturne dogodke od začetka do konca druge svetovne vojne na območju današnje občine Trebnje. Resda je samo kronološki zapis, kljub temu pa neprecenljiv dokument, mimo katerega ne bo mogel nihče, ki se bo v prihodnjih časih ukvarjal s prikazom zgodovine NOB na Slovenskem. m Kdo ne pozna Kukavičjega Mihca, tistega malega fantka, ki hoče biti ob potepuhu Ferencu svoboden? Domala vsi tisti, ki spremljajo oddaje na malih zaslonih, pa tudi bralci, kajti „Kukavičji Mihec" Pavla Zidarja je že pred leti i^šel v knjižni izdaji, ki je kmalu pošla, zato jo je ponovno izdalg Partizanska knjiga. Pripoved o malem Mihcu in njegovem velikem prijatelju potepuhu Ferencu, ki fantku odkrije lepote svobode ter ga, žal, vpelje tudi na razbojniška pota, se odlikuje po nazornem prikazovanju otroške duševnosti. Po tem se Zidaf nekoliko približa Cankarjevim junakom; njegovo delo ni zgolj otroška literatura, ampak daje misliti tudi odraslim ljudem. manistično občutenje sveta, v katerem se mladina, bori zoper puritanske malomeščansJec. Njegovo življenje je neizbrisno povezano z amaterskim gledališčem. Že kot sedemleten deček je sledil svojemu očetu na odrske deske takratnega Rokodelskega doma. Z dvanajstimi leti, ko je nastopil v prvi večji vlogi, pa se je do konca zapisal med spremljevalce boginje Tali-je. Ostal ji je zvest do svojega enainsedemdesetega leta. „Gledališče je bilo moj drugi dom," je povedal Polde Cigler, ko sva se pogovarjala o pestrem mozaiku vlog, ki jih je oživel na odrskih deskah. „Pravzaprav ne bi mogel povedati, kaj je tako čarobnega v ukvarjanju z gledališčem; ali je to podoživljanje življenja ali je to vzpostavljanje posebnega stika z občinstvom. Res ne vem. Toda čudim se vsakomur, ki je kdaj nastopil, a je igralstvo zapustil." Cigler je podal množico komičnih likov, bodisi v igrah, kratkih prizorih ali na veselih večerih. Toda tudi resnejših vlog se ni bal, čeprav je sprva sam z nezatjpanjem gledal nanje. Prepričan je bil, da mu leže samo komične vloge. Na prigovarjanje pokojnega Zamijena se je ojunačil in podal svojo prvo resno vlogo, župnika v Cankarjevem „Kralju na Betajnovi". Zanimivo je, da se je Cigler študija posameznih vlog lotil na svojevrsten način. Opazoval je ljudi okoli sebe, si vtisnil v spomin njihove kretnje, gibe, izraze, hoje ter jih potem poskušal ponoviti doma pred ogledalom. Ko je tako opazoval lastno preobrazbo, je obenem že zagledal v duhu celotno sceno, masko, obleko. In ker je živel z družino v majhnem stanovanju, je moral dostikrat poiskati potrebni mir v okolici .Novega mesta. Prav rad je zahajal v Ragov log^in tam vztrajno izpopolnjeval posamezne igralske like. Spominja se smešnega prizorčka iz časa svojih ,,gozdnih" vaj. .Sredi navdušenega igranja pod krošnjami dreves so ga zapazili ljudje. Prestrašeni so zbežali, ker so pač mislili, da se nmi je „zvrte-lo". Danes si težko predstavljamo, koliko truda so povojni gle-dališčniki vložMi v svojo ljubiteljsko dejavnost. Sredstva so bila skromna, toda prav uspešno so pomanjkanje zapolnili z gorečnostjo in zavzetostjo. Cigler se spominja, da so mnogokrat tudi v največjem mrazu na odprtih kamionih obiskovali podeželske odre in našim ljudem prinašali iskrice kulture, zabave in razvedrila. Razumljivo je, da je Ciglerja ob podajanju posameznih vlog zamikalo, da bi tudi sam zastavil pero in napisal kakšen dramski prizor. Začel je s skeči, kraj- šimi dramskimi prizori za otroke in mladino, napisal pa je tudi tri večja dramska dela: Snegulj-čico. Povodnega moža in Plačilo ljubezni. „Še vedno imam polno glavo motivov in tem, ki bi jih rad napisal, vendar sem telesno precej opešal. Radi bi pisal, a ne zmorem yeč tega posla; prenaporno je io preveč dela zahteva," pove z obžalovanjem. Bogatega in plodnega deJa v amaterskem gledališču številke ne morejo zajeti, a vendar jih nekaj naštejmo: Cigler je podal preko 500 raznih večjih in manjših vlog, zrežiral okoli 40 iger v Novem mestu in na podeželju, 15 let delal kot tajnik društva. Nič čudnega ni torej, če mu je žena Slavica v šali večkrat dejala, da se ni poročil z njo, ampak z gledališčem. Mi lahko temu dodamo samo še to, da boginja gledališča Talija zlepa ne bo spet dobila tako zvestega in delavnega ,,ženina". M. MARKELJ 15 DOLEHJSKI. UST DOLENJSKI LIST zapravlJivGi „Kontrast med. šuštaijem in dolenjskimi zapravljivci. Tomič šuštar izvrsten gospodar. Oče mu ni zapustil bogastva, bil nemaren. On postavil krasno hišo, prikupil travniko\4, gozdov več ko za potrebo, in naj boljih njiv, ki leže blizo njegovih prej-njih. Vino prodaja na debelo, boje se, da ne bi se krčmarilo v več žepov, kajti mu je fant že odrasel. Ob enem pa je prav dobrega srca, pomaga rad kjer more z živino in denarjem, uno daje n.pr. zastonj, da si pripelje kak znanec rkelj etc. domu. Denar da poštenjaku brez obresti, da ga le obvaruje zgube, da mu n.pr. ni treba prodati v stiski prepoceni žita ali kaj. druzega. Originalni so tod zapravljivost. A. napajal druge, prodaje ime-tek kos za kosom preceno, dal za monštranco 300 f., ravno to- liko za križe?v pot, sedel v krčmah z bratci po več tednov, on sam pridržal nazadnje le toliko, da more živeti. Pije mnogo manje od pred, ali je zmirom dobre volje, kajti čuti se zdaj znebivši se preobilnosti mnogo zdravejega. B. dobil doto, ni hotel nič vzeti, odločil vse krčmarju. Ta vsmiljen da mu v roko na zadnje še 20 f. — te zatolče v drugi krčmi - tako pretečeta 2 meseca in čez — med tem se je silno zredil, kakor bi ga bile čebele opikale, jedel le kruh, meso, pečenko — te porcijo za porcijo.- Ko nima več krajcarja, zapusti brez kesanja in žalosti pečenke in Icrčme pa hajd na Frato v gozd. Tu dela ko črna živina, vina ni, pečenke ni, ali dobre volje mu ne manjka; ta način življenja zdi se mu ravno tako prijeten ko oni pr.vi. C. dobi tudi dote 150 f. Sosed napravi radi tega krčmo. Onemu pridruži se še troje denarnih bratcev. Bratci zapravijo pri njem ves denar, krčmar pa pokaže, da ni manj zapravljiv od njih, kajti upa onemu, ki je pri njem pustil 150 f. šel50 f. in tako se pripravi ob ves dobiček. Takih pivcev in takih krčmarjev pa je tod v enakem primerljaji še dosti — so skoraj pravilo." Kar je ^apisal Trdina pod A., B. in C., bi lahko rekli, velja še danes. Zmeraj so bili taki ljudje, kot jih je opisal on, in dokler bo živel' človeško rod," bodo v njegovi vrsti zapravljivci in izvrstni gospodarji. Kontraste med njimi pa bodo bržkone opisovali še zdavnaj po tem, ko nas več ne bo . .. V naslednjih štirinajstih dnevih bomo imeli dve lunini meni: 1. julija ob 17.37 bo zadnji krajec, 9. julija ob 5.10 pa mlaj. Kdor zaupa v Herschiov ključ, ta verjame, da bo ob zadnjem krajcu lepo vreme in da se bo okrog mlaja vreme pokvarilo v dež. Prvega dne v mesecu bo sonce vzšlo ob 4.14 in zašlo ob 19.57 — dan bo meril 15,43 ure, pet dni pozneje pa bo za tri minute krajši. Naj kar takoj zapišemo, da drugi dan v mesecu pomembno odloča o vremenu v naslednjih tednih: „Drugi dan malega srpana lepo, tudi še štirideset dni bo tako; drugi dan malega srpana grdo, tudi še štirideset dni bo grdo." Prav tako se nam obeta slabo vreme, če dežuje 27. junija: če dežuje na svetega Ladislava, dež še dolgo zemljo napaja. V naslednjih dneh praznujejo številni svetniki svoje dneve. Sv. Janez in Pavel, ki godujeta 26. junija, sta zavetnika zoper hudo uro. Po starem izročilu naj bi se jima Belokranjci priporočali zoper točo. Ljudsko znanje je od starih časov poskušalo ugotoviti, kaj tiči v skrivnosti strele. Na Dolenjskem so razlikovali dve streli, ki da sta v istem oblaku. Prva je „ognjena"; je okrogla in užge. Druga je „vodena": ta je podolgovata, na kraju koničasta in votla — ta strela vse podre in se zarije sedem klafter globoko v zemljo. Bolj kot strele so se ljudje bali toče, ker spravi kmeta ob kruh. Nekaj so verovali, da delajo točo dijaki iz črne šole, duhovniki in coprnice. V Beli krajini so verjeli, da prinese točo zmaj, ki se premika iz kraja v kraj, in da se velike toče pojavijo vsakih enaindvajset let pol ure pred polnočjo . . . 28. junija praznujeta sv. Peter in Pavel. Po pratiki pride ta dan prav sredi zorenja žit. Na Dolenjskem pravijo ponekod, da mora biti ta dan rž že zrela; na Krškem polju naj bi žanjice po tem dnevu čakale le še eno dopoldne, popoldne pa mora biti rž že zrela in jo gredo žet. Prav tako velja, da se mora na Petrovo začeti vročina. (Pregovor: Sveti Peter polena pri-klada, sveti Jakob (25. julija) pa štore.) 2. julija je v pratiki Marijino obiskovanje: cerkev obhaja od 14. stoletja naprej na ta dan spomin Marijinega obiska pri Elizabeti, bodoči materi Janeza Krstnika. Dan je pomemben med vinogradniki, ki pravijo: „Na dan obiskovanja Marije Device gre grozdje k maši." Pregovor pravi, da bo manj grozdja, če ta dan dežuje. 26yi.-9.VII. Urh, svetnik, ki praznuje 4. julija, ima pregovor, ki mu ni prav posebno v čast. Svetega Urha klicati (ali drugače povedano bruhati) — je bržkone še spomin na nekdanja poganska kresna slavja, kakršna imajo ponekod na Angleškem še dandanes v nedeljo po 4. juliju. Ta slavja, razširjena med staroselci po vsej Evropi, so vsebovala veliko pijače, in ker je bil Urhov god najbližji tem praznovanjem, je moral Urh prevzeti še vlogo zavetnika in priprošnjika tistim, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Sicer pa je verjetno naslednik kakega poletnega božanstva, saj se je do današnjih dni ohranilo verovanje, da je na ta dan prepovedano opravljati nekatere stvari. ^ 5. julija praznujeta god Ciril in Metod, ki nastopata tudi kot vremenjaka, saj pravi pregovor: Dež na Cirila in Metoda kostanj domala ogloda; tri dni pozneje pa slavi svoj praznik sv. Kilijan, za katerega velja rek: „Kdor hoče lepo repo imeti, naj jo na Ki-lijanovo seje. Še nekaj pregovorov: Kukavica se glasi do sv. Urha. Mrzel in moker mali-srpan trtnemu sodu močno je v bran. Tega meseca če je presuho, ostane grozdje prav drobno. ASAfiiaJ Tam, kjer se Krka izliva v Savo, je stal zad-mi grad v tej dolini: imenovali so ga dvorec Čatež ali tudi Dragavaničev dvorec. Vzhodno od Čateža, na desnem bregu potoka Dvorce, je stal v Valvasorjevih časih in še pozneje, vendar pa je sodil med manjše, manj mogočne spomenike fevdalne moči. Takrat, ko je Valvasor opisoval vojvodino Kranjsko, je bil Dragavaničev dvorec v lasti kostanjeviškega samostana. Tudi župna cerkev sv. Jurija na Čatežu jlp bila okrog leta 1400 priključena kostanjevi-škemu samostanu in še v krajevnem leksikonu Dravske banovine so pred drugo svetovno vojno pisali: „Kostanjeviški verski sklad izvršuje še danes patronatske pravice." To je bilo v času, ko dvorca Čatež že ni bilo nikjer več ... Kaj je zapisal o gradu Valvasor? „Majhen hrvaški grad z imenom Dvoritz-hof, ki ga Kranjec piše z Zatesch, hrvat pa Csatesh, leži na Dolenjskem ali v Slovenski marki, dve kratki milji od Krškega in dvanajst mUj od Ljubljane. Gradič stoji ob reki Savi, v katero tik nad njim priteče reka Krka ter se izliva, v njen puhajoči ali rohneči rilec. Okolica ima dobra in rodovitna tla in prav blizu gradu stoji velika vas z enakim imenom kakor grad, namreč Čatež, ki ima svojo farno cerkev. V Čatežu stoji tudi hrvaški dvor z imenom Dragavaničev dvor, imenovan po neki rodbini, ki se piše Dragavanič ter je bila'njegov lastnik. Šele pred nekaj leti je grad kupil kostanje-viški opat od enega gospodov Dragavaničev in ga tako kupil kostanjeviški opat od enega gospodov Dragavaničev in ga tako pridobil za samostan Kostanjevico, ki je še danes njegov lastnik. Tu je že vse hrvaško, kakor je tudi prvi del imena te velike vasi, namreč Dvoritz-hof, hrvaški. Ime namreč izvira od hrvaške besede dvor, kar pomeni dvor, kakor pomeni dvorec majhen dvor, in tako pomeni Dvoritz-hof dvorec — dvor." Valvasorjev zapis je nadaljeval Breckerfeld, ki je o Čatežu zapisal naslednje: „Čatež, oddaljen dve milji od Krškega, čisto blizu Save, kjer se Krka izliva vanjo, leži ob trgovski poti od Novega mesta preko Kostanjevice do Jescnic ter v bližJTii farne vasi Čatež. V tem okolju je cesarsko-kraljevi krajinski inženir in gradbeni direktor Josef Schemerl zgradil preko Krke na njenem najožjem delu prelep most, s pomočjo katerega je omogočil trgovanje z Jesenicami in od tu tudi naprej, po toku reke Save pa ga je razširil celo do samega Konstantinopla. Verjetno je redko kateri kraj v tej deželi in celo v vsej notranji Avstriji tako pripraven za trgovsko poslovanje, kakor prav Jesenice, ki ležijo na sami konici dežele Kranjske, še tostran Save, ter mejijo na Štajersko in Hrvaško. Tu pri Čatežu ter na Krškem polju naj bi stal Noviodunum, ki je bil municipij, pripadajoč Tribus Flavia. Šele pred dvanajstimi leti, ko so kopali pesek za novo cesto do Jesenic, je prišlo na svetlo izpod zcn)lje staro zidovje, veliki gladko rezani kannri / nečitljivimi napisi. Lahko rečemo, da bi v primeru, ko bi se tu kopalo še dalje, našli važna odkritja: deoar, urne, posodo, razne napise. Sicer je bilo precej teh stvari tudi že izkopanih, vendar so se te izkopanine nahajale v območju ene milje okrog prvotnega nahajališča. Kamnite napise so našli tudi v vasi Viher, ki je oddaljena od vasi Čatež pol milje. Napis je bil naslednji: I C A P S T ARI I ADRIANI. ANTONINI. AUG. Pil-COS. FIL. II. D. T. IIII.... ODUNI. M IIII. Neki drug napis so s Čateža prenesli na krice in se glasi: I. O. M. ET. GENIO. MUNICIPI. ET. NEVIOD. SAC RUM. L. POMP. INGENUUS. CO. SU. S. L- M- i. Grad Čatež je odkupil 1683 podpornl cistercijancev Johan Dragovanič od neke" ^ hrvaškega plemiča. Ko pa je pod cesaijem^l žefom II. prišlo do razpusta samostanov if> J | razpadel tudi cistercijanski red, je bil grad le 1788 za 4000 fr. prodan premožnemu kme Andreju Račečieu." Kot za nekatere druge gradove v do'1 Krke in sploh na Slovenskem tudi za čat$ dvorec velja, da je njegova zgodovina zaV!^ meglo in da po Breckerfeldu kljub prijazni r moči ravnatelja Študijske knjižnice v Nove mestu Boga Komelja nisva našla nobenih P. znejših podatkov o že propadlem gradu, "j katerega mestu so pozneje zgradili gostilno-J V bližini gradu Čatež na nadmorski vis' 142 metrov so že leta 1797 odkrili tople ce. Da nes nihče več ne govori o tamkaj^n gradu, zato pa je tudi po svetu znano toplic. Kot-zanimivost naj omeniva le to, . so bile Čateške Toplice tretje v Evropi "i Moskvo in Budimpešto — ki so zgradile "J prostem bazen, v katerem se je mogoče kop3® tudi pozimi. Kajpak večini ljudi ni znano, da je bila da Toplic hudo negotova. „V Vrbinali", $5 stoje Čateške Toplice, je namreč leta 1°' vrelce ob veliki povodnji zalila voda. Potenj na vrelce za tri desetletja pozabili. 1854-50J. na novo odkrili. Od začetka pa do druge *V1 tovne vojne so bili lastniki brežiški Attemsi. Ti so dovolili brežiškemu franči'^. nu Edvardu Zagorcu, da je tu postavil Pjj zasebno kopališče. 1924 so toplice posodo"? in pred vojno so bile tam tri zgradbe z 1 bazeni in 110 posteljami. Od treh izviral najtoplejši imel 54,4" C, voda pa je vscbov3J kalcij, bikarbonat. radioaktivnost pa je fl Machejevih enotah dosegla stopnjo 6.48- *1 pred vojno so imeli stalnega zdravnika in'a j no elektrarno. J J Današnje Čateške Toplice so v turistični pogledu kajpak izredno napredovale v Pr'n'J javi s tistim, kar jc bilo tam pred vojno. ske zmogljivosti so nekajkrat povečali, nove, večje in sodobnejše bazene in tudi d "j gače poskrbeli za turiste. Podobno kot 3 Otočcu; kjer so v turistične namene preure | sam grad, so v'Čatcških Toplicah iz turi^« naredili celo industrijo. Ob Otočcu so Čateške Toplice najpome"j nejša turistična postojanka v dolini Krke, vse pogostejših tujih obiskovalcih pa so 1 bolj številni in najbolj pogosti gostje Zagr čani. j. O gradu samem pa, ki je stal v nepOsrC bližini vasi, danes ni več nobenih sledov - • * m ^^\\\\\\\\ \ ^ N ^ lili ■lllfli • $# prejšnje križpnke ^ & (Ne)resnice z napako r^a koncu seje je-predsednik sn^- ^ bi pravkar nr stališča čimprej kom-(konfrontirali) s ila izdelke je oceni- I ziTieSana (mešana) komisija. I dni ^ P'^dstavi je občinstvo I > zaimek judovski kralj PJUT slikar m puc mandelj zver veza lantan črnilo Kontrola m mira gr.otok d l estonec m.ime prostor 2aosveti1lji JLM sr vlečenje lit. [kritik^ kermnifti ANTIlffl m.ime virovitci krad-vka berite d l prerijski volk travnik ob vodi ind. brobiž j Leteči »zmaji« iz davnine Okamenele ostanke letečih kuščarjev pterozavrov, ki so živeli pred 60 in več milijoni let so našli v ZDA - Razpon kril 21 m sivi davnini, pred 60 in več milijoni let. Tedaj so na Zemlji prebivali ogromni, tudi po dvanajst metrov dolgi dinozavri, rastlinojedi kuščarji, ki so imeli velike naravne sovražnike, mesojede tirano/avre. Kakšne živali so v tisti dobi še živele in zakaj so izumrle, ni še docela raziskano, nova odkritja pa podobo takratnega življenja nenehno dopolnjujejo. Tako je teksaški študent paleontologije Duglas Losson, ki v napol puščavskem nacionalnem parku Big Banda v zahodnem Texasu že več kot tri leta išče sledo- ^ sivi davnini, pred več kot 60 milijoni let, ko o človeku ni ''o še niti sledu, se ogromni kuščarji, dinozavri in tirano-niso samo plazili po tleh, ampak so tudi letali po zraku. *0 dokazujejo fosilni ostanki pterozavrov. ve davnega življenja, našel fosilne ostanke treh pterozavrov, letečih kuščaijev. Okameneli ostanki kril, vratov, nog in čeljusti so bili dovolj za določitev popolnejše podobe teh ogromnih živali, katerih razpon kril je znašal tudi 21 metrov. Njihov kljun je bil podoben kljunu pelikana, kar dokazuje, da so se pterozavri hranili z morskimi živalmi in rastlinjem. (Nekateri trdijo tudi, da so bili njihova hrana poginuli dinozavri). Paleontologi zategadelj sklepajo, da je bilo pred milijoni let tam, kjer je zdaj domala puščava, morje. Pterozavri so bili težki okoli 500 kilogramov, zato je pred paleontologi uganka, kako so tako težki kuščarji lahko leteli. Nekateri menijo, da niso mogli leteti, ampak da so krila uporabljali za ravnovesje. Leteli so le, če so se pognali v zrak s kakšnega višavja (kot dandanes ljudje s t.i. „zmaji"!). Drugi vztrajajo pri trditvi, da so pterozavri kljub ogromni velikosti in teži vendarle leteli; pognali 50 se v zrak kot danes ptice ter si pri tem pomagali tudi z vetrom. CIA skupaj z mafijo Raziskave početja zloglasne GA je prineslo na dan več zanimivih podrobnosti. Ne samo da so raziskovalci posebne komisije odkrili načrte o umorih nekaterih tujih državnikov, kar QA odločno zanika, saj gre za očitno vmešavanje v notranje zadeve drugih držav - zadnje čase nekateri časniki in revije pišejo tudi o povezanosti te obveščevalne agencije z organizacijo, ki je sinonim za gangsterstvo in kriminal. Najnovejši poročila dokazujejo, da je ameriSca GA sodelovala z mafijo. Vse skupaj je prišlo na dan, ko so razjasnili početje GA in njene načrte, ki jih je imela s Kubo in pre^ sednikom Fidelom Castrom. Mafija je vodila na Kubi številne igralnice in pobirala težke denarce- Ko je C^tro s svojo vojsko zrušil stari, skorumpirani režim, je "zaprl tudi igralnice. Pripadniki mafije so morali na hitro pobrati šila in kopita, del denarja, ki ga niso mogli odnesti s seboj, so prepustili „prijateljem" in ga nekaj zakopali na polju nedaleč od kubanskega glavnega mesta Havane. GA je v svoje pripravljalne načrte o invaziji na Kubo vključila tudi ma-fijce. Mafija je z denaijem (okoli .450 tisoč dolarjev), ki je ostal v rokah „prijateljev ', plačevala^ vohune, katerih naloga je bila obveščati GA o poteh in načinu Castrove obrambe. Kot vemo, je vse skupaj propadlo; invazijske čete jc v Prašičjem zalivu kubanska vojska vrgla v mor je. Mafijski denar in njene zveze torej GA niso nič hasnile, saj so vohuni na celi črti odpovedali. Pomoč mafije je bila dokaj izdatna, v žalost mafijcev pa GA obrata (Jogodkov ni mc^la organizirati in tako preko 300 tisoč dolarjev še zdaj leži v zelenih vrečah na polju blizu mvane- U^ED SVETIMI KRAVAMI \ Ijj 1— Nrewanu|dila tako in bij; eZobat° zver. 'tejAji '110 vendar v >J a z ročajem •Nžle • i» W'n •niši čas t o \>kuje bil pri ^ ne' s pleč ču- iyfcČ° juna-^ trenutku izdali. Seveda ni bilo hvali in proslavljanju ne konca ne kraja. Mize so se Sbile od svečanih zalogajev in glej, nihče je zdaj ni pobrisal! Še enkrat je torej zaječala državna blagajna in zopet je prosil za sprejem pri Pa-rajani Prvem zaskrbljeni finančni minister. Kaj se je zgodilo po sprejemu, pa že vemo: natiskali so še tri senene voze rupij! Zares! Kdo bi se venomer mučil z ekonomiko! Za-pletenejše naloge so čakale umnega vladarja. Recimo tale: kdo naj ureže plašč za vladarico? Dior v tem ča- su Se ni ustvarjal. In kako naj ga skroji? Maksi? Mini? Nekaj srednjega? No, tudi to je bilo navsezadnje reSeno in krzno je blestelo na zajetni Klari stokrat lepše kot na tigru. Pred očmi vsega dvora, pred samim diplomatskim zborom jo je dvignil v zrak maharadža in jo poljubil na zardelo lice! Bila bi slednjič srečno končana tudi zadeva s plaščem, ko bi Klari ne padla v glavo nora misel: odfla bo s plaščem v rodno Košato lipo, da se pokaže! PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu tekstilne tovarne Kočevje razpisuje SEK- prosta vodilna delovna mesta; DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA, DIREKTORJA SEKTORJA NABAVE. DIREKTORJA PLANSKO-ANALITSKEGA TO RJA, DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA, DIREKTORJA FINANČNEGA SEKTORJA. Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 in 2: visoka ali višja strokovna izobrazba in najmanj 10 let delovne prakse, od tega pet let na vodilnem delovnem mestu v proizvodni gospodarski organizaciji, pod 3 do 5: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let delovne dobe, od tega pet let na vodilnem delovnem mestu v proizvodni delovni organizaciji. Za vse kandidate je pogoj moralna neoporečnost in aktivnost v družbenopolitičnem delu. Kandidati naj pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev vložijo pri kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa. ŠTIPENDIJE! II štipendije za šolsko leto 1975/76 in sicer: 4 ŠTIPENDIJE NA TEHNIŠKI TEKSTILNI ŠOLI KRANJ Kandidati naj vložijo prošnje pri kadrovski službi podjetja na predpisanem obrazcu 1,65, ki ga je izdalđ DZS. Prošnji naj priložijo še: — šolsko spričevalo o uspešno končani osemletki, — potrdilo o vpisu v TTS Kranj. Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. LICITACIJA! KOVINAR KOČEVJE razpisuje javno licitacijo za prodajo TOVORNEGA AVTA ZNAMKE TAM Nosilnost 5000 kg, letnik izdelave 1970. Licitacija bo v sredo, 2. 7. 1975, ob 8. uri na sedežu podjetja Kovinar Kočevje. Izklicna cena je 33.000 din. Prometni davek plača kupec, če ni izjave o oprostitvi. Prednost na licitaciji imajo delovne organizacije. Ogled vsak dan, razen sobote, na upravi podjetja, Kočevje; Reška 23, od 6. do 14. ure. PROSTO DELOVNO MESTO! ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA išče ^ZA ENOTO V NOVEM MESTU SODELAVCA S SREDNJEŠOLSKČ IZOBRAZBO (gimnazija, srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola) ali z višjo izobrazbo {pedagoška akademija, oddelek za humanistične vede, višja upravna ali ekonomska šola), in sicer za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom, s podatki o šolski izobrazbi in morebitnem dosedanjem delu v 15 dneh po objavi razpisa na upravo Zgodovinskega arhiva, Ljubljana, Mestni trg 27. PROSTA DELOVNA MESTA! DELOVNA SKUPNSOT SKUPNE SLUŽBE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI NOVO MESTO, Kidričev trg 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. FINANČNI KNJIGOVODJA 2. ADMINISTRATOR - BLAGAJNIK Pogoji: Pod 1.: srednja šolska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v finančni službi, pod 2.: srednja šolska izobrazba upraufio-administrativne smeri in 2 leti delcvnjh izkušenj ali nep>opolna srednja šola upravno-administrativne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave s kraikiu. opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na navedeni naslov. vsak četrtek DOLENJSKI UST Ljudje bi vedeli dokaj nial° ° sebi in svetu, v kate-,rcni živijo, če bi zanje obstajala /golj sedanjost. Pa ne, temeljitem proučevanju vseli plati sedanjosti je nji-10y P°gled usmerjen tako v Prihodnost kot tudi v daljno Preteklost. Z znanostmi in Izpopolnjeno tehnologijo ter "gičnim mišljenjem si jc uoveštvo /jc odgovorilo na j ."a vprašanja, ki ne za-cv7aj0 samo nastanka mate- in J!?*®-' amPak tudi razvoj ln oblike življenja na njej. J ako paleontologi s prejšnjo gotovostjo domneva-kakšni so bili življenjski P°8«ji in oblike življenja v Od kod še denar za vodovode? sklada za negospodarske investicije predlaga soudeležbo Stanovanjske-_____ga podjetja in računa z njo tudi pri zazidalnih načrtih JJa vodovodno s40 Ba«n^V(^no omrežje bodo letos in prihodnje leto priključili ^nilu vnd V- Z območja Artič, Globokega in Kapel. Pred-^financiia ?Vcx^n^ odborov in krajevnih skupnosti se obračajo za rije. fa D n^e na uPravni odbor sklada za negospodarske investi-Preseieio°ma°a V P"merib> ko stroški na posamezno gospodinjstvo VioJ4 tisoč dinarjev. tisoč za zazidalni načrt območja Brežic - okolice. Ob tem je predsednik izvršnega sveta Ivan Zivič opozoril, da ni samo sklad tisti, ki bo plačeval zazidalne načrte, da je tu še Stanovanjsko podjetje, ki bo v prihodnje moralo sodelovati pri-j financiranju. J.T. skbd v« JOI?OČ so naslovili na Iodo- Največ ,s' Vpeljujejo pitno I •b v Kapelah e^a jim je zmanj-01 zbrali 117 Tai??..bodo prebival-?^jka na dinarjev, b jim gradi St tlSOČ-Vodo" r^nalno^- .Stanovanisko in S* je na 2/eiie- U?ravni odbor rPntinancSi!, J^mJa menil. da ^—^cranju vodovodov mnra. » Brežicah SjKiPSUs Poa!^' Pastor oh eni Uredi^ SP<>- n °kolia uca Padfim in ure-1 Ž 00 din stmn. devaj° za sami f °V,Polovico jih fc^eSnlZSklada za nego- |%čso.ooodSesojim odo*m - S0" - Na ^ fcl£a{«ekMmeLz1,!ta.ted=nm-k Ja P°sl°pja novega RIJI LEP^P n WiaP^ °bčine Rr Počitni' ka^ac -°00 din '2'02 bo Pri" ^oj „J« v s* ..z3 ureditev Riev bJh iflci dom htJ1vrjer ima okni 1SlCe- Biva" ; *<'ai b° wfL%1i?prebJj^ °sMvnašola f^bo {°8°j za boiif°ci- Stano-f^na'Aj? ^htev;? ,? strok°vno ^ 0dnevni pQl?OstoPen pr- lo sodelovati tudi Stanovanjsko podjetje. Tak je bil dogovor, zato ne bi smeli pozabljati nanj. Sredstva za pomoč pri graditvi vodovodov bo upravni odbor razdelil na prihodnji seji, ko bo Stanovanjsko podjetje, ki gradi tudi vodovoda Kapele in Artiče - Globoko, postreglo z dodatnimi podatki in ko bodo finančno ter tehnično ocenjene še nekatere druge vodovodne akcije v občini Odbor je odobril 50 tisoč dinarjev za zazidalni načrt Cerkelj in 60 FOTO-KINO KLUB BO RAZSTAVLJAL Trideseto obletnico osvoboditve bo Foto-kino klub iz Brežic počastil z razstavo umetniške fotografije. Prireditev bo vk^učena v praznovanje občindcega praznika. Razstav-Ijah bodo tudi člani šolskih foto krožkov iz brežiške občine. Teina ni predpisana, torej si b(^o motive lahko svobodno izbirali vsi, ki želijo sodelovati na tej prireditvi. ' NAGRADE ZA CVETJE V BREŽICAH V slavnostni dvorani brežiškega gradu so v nedeljo, 15. junija, izročili nagrade in priznanja razstavljal-cem cvetja na letošnji prireditvi Cvetje ip pesem 75. Za lončnice je prejelo prvo nagrado Hortikulturno društvo Bize^sko, drugo Marija Peteline iz Sel in tretjo hortikulturna sekcga iz Dobove, Za rezano cvetje so dobili nagrade Agraria Brežice, Marjan Božič iz Brežic in Žokalj iz Malene. Prvo nagrado za kakteje so podelili Roziki Dernikovič iz Brežic, drugo Božu Joviču iz Zagreba in tretjo hortikul-turni sekciji iz Dobove. Za ikebano je osvojila prvo nagrado Andreja Murn iz Nov^a mesta, drugo Ivan Kiamarič iz Brežic, tretjo Žokalj iz Malene. Posebna priznanja so prejeli GG Brežice - TOZD Hortikultura, osnovna šola Cerklje in Antonija Za-k)kar. Dipl. pedagog Jože Bogovič (na sliki levi) je staršem pripravil predavanje o prednostih celodnevne šole. Kot je dejal, je sam naziv te šole neustrezen. Mnoge starše odvrača. V resnici otroci ostajajo v šoli ob vrsti najrazličnejšUi aktivnosti le za slab delavnik. Čeprav dvo-, v bližnji prihodnosti pa grozi celo še tri-izmenski pouk ne onemogoča uvedbo celodnevne šole, se nanjo resno pripravljajo. (Foto: Želez-nik) Strah pred tretjo izmeno Sevniška osnovna šola ima prva v pokrajini oblikovano popolno svetovalno službo - Ugodna strokovna zasedba učiteljev v nedeljo je sevniška osnovna šola Savo Kladnik priredila zadnji roditeljski sestanek za starše v tem šolskem letu. Ker je na tej šoli v 34 oddelkih 1.011 učencev, so roditeljski sestanek pripravili v dvorani sevniškega Partizana, ki je bil ob tej priliki nabito poln. Z novim šolskim letom bodo dijaki šolskega centra v Brežicah dobili novo telovadnico. (Foto: J. Teppey) CN. (p^Jetja v St ^ -mmr -mm^ mmr *"' " ■ 1 ; ' I J It to: Joži^ T Vas* °^vUaj° telefonski kabel, s katerim obnavljajo zvezo med Krškim in I Izviče $5? <&! 0b^ini n°odialska V«i PtavJ0cene Živr Vllu ■ •■'■M?1 W° °bčanlje kri da- ^>lNS.50o»"°».odtega k% 1VK"33inSvESS i i,VčuJ- ZvrstUo v >f >&V'i«^'ipri4a S lMg?5= ;$>tev "5ka I |w^al? 1etosPovri»ne, ki 1 S21»P°sadiii s i 13 BiVSv. Kln">ii m Sevniška osnovna šola je po učnem uspehu (97 odst.) v zlati sredini slovenskih osnovnih šoL Po kadrovski zasedbi se lahko kosa cek) z brežiško gimnazijo; premorejo namreč osem učite^ev z visoko izobrazbo. Ravnatelj France Pipan, dipL politolog, pa je dejal, da še vrsta učiteljev ob delu u^ešno izredno študira in bo izobrazbeni sestav učitelj-ske» zbora v bodoče lahko še boljši. sola razpolaga tudi s popolno svetovalno službo, v kateri delajo diplomirani pedagog in psiholog ter socialni delavec. Žal pa se lahko sevniška šola „zaduši" zaradi prostorske stiske. Čeprav je novo šol^o poslopje staro šele desetletje, ga priliv otrok prera- »Dolenjski list« v vsako družino šča letno ponavadi za dva oddelka. Namesto, da bi se lahko veselili, jih je pravzaprav groza pred cetoletno malo šolo, saj ta terja tri dodatne oddelke. Kot računajo, bo leta 1977 in 1978 treba odpreti še več oddelkov. Velik je pritidc staršev na^ od-de&e takoimenovanega podaljšanega bivanja ali šolsko varstvo. Za usmerjeno izobraževanje sevniška šola v začetku lahko ugodi kadrovskim zahtevam, seveda pa nima pro-stordcih pogojev. Rešitev je edino v čimprejšnji gradnji nove šole, za kar bi bilo treba kar 35 milijonov dinarjev! Zaradi tega je bil na sestanku upravičen poziv ravnatelja šole občanom, naj si prizadevajo najti rešitev. Boleča je ugotovitev iz ravha-te^eve razprave: „V sestavi podružničnih šol sevniške šole so še take iz časov Avstroogrske, medtem ko v nekaterih sosednih občinah že premorejo šole z bazeni in drugimi napravami. Naša družba bi morala skrbeti za bolj .enotno opremljenost osnovnih šol, saj se najmlajši lahko le tako nadejajo enakega starta v živ benje!" ALFRED ŽELEZNIK SevniškI paberki SPET VPIS - Zavod za kulturo in prosveto v Sevnici spet vpisuje v številne oblike izrednega in vjerne-ga izobraževanja (od večerne osemletke do vige kadrovdce in komercialne šole) vsak delavnik. Šolanje st bo pričelo v jeseni. Tisti, ki 59 se vpisali lani, so bili izredno zadovoljni, saj je zavod marsikateremu delavcu približal šolo. DOPOLNILNI POUK OBVEZEh - Sevniška osnovna šola bo v krat kem razposlala obvestila staršem, d< se mora njihov šolar udeleževati do polnilnega pouka. Za izostajanje sc predvideni isti vzgojni ukrepi, ki ve Bajo za izmikanje rednemu pouku Zanimivo je, da ob koncu takega po uka ni izpitov. SBVNI^LI VESTKH »Da ne bi ostalo le breme!« Žene se uspešno uveljavljajo tudi v delegaciji krajevne skupnosti - Šent lovrenc: kar štiri in pol odstotka dohodka dajejo za samoprispevek Frančiška Grošelj in Milka Kotar sta članici delegacije v šentlov-renski krajevni skupnosti. Obe sta zaposleni v računovodstvu trebanjske Kmetijske zadruge. odvijajo telefonski kabel, s katerim obnavljajo zvezo med Kr^m in Štipendija veže ali pa ne v krški občini premalo kadrovskih štipendij Francka Grošelj se je potegnila za svojo krajevno skupnost na ločeni seji zbora krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine, ki je bila zaradi delitve letošnje pomoči razširjena še s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Ker je zahtevkov krajevnih skupnosti veliko, sami pa so se poleg 1,5-odst. občinskega samoprispevka spomladi odločili še za 3-odst. krajevni samoprispevek za posodobljanje cest, je opozorila, da je visok delež občanov KS Šcntlov-renc jemati kot soudeležbo. Hkrati je izrazila bojazen, da nazadnje ne bi bili ob pomoč, ostale pa bi jim le obveznosti od samoprispevkov. „Ne bi radi vedno ostali na repu med kraji, ki zaostajajo," je poudarila, nam pa sta skupaj z Milko povedali, kako delavni so ljudje iz njenih krajev. „Od Šentlovren-ca pa vse do Velikega Gabra je znano semensko področje. Ženske že rano odhajajo sleherni dan na trge v mesta z zavoji semen. Kmetijska zadruga je tod razvila pridelovanje semenskega krompirja," hvali svoje sovaščane Milka Kotar. Poglavitna ovira v razvoju te kra- Štipendiranje še ne odraža potreb po kadrih, saj prejema veliko premalo študentov tako imenovano kadrovsko štipendijo.* To velja zlasti za viiSe in "^isoke šole in delno tudi za srednje. Na vi^ih šolah prejema kadrovsko štipendijo enajst študentov, socialno 32; na visokih kadrovsko 31, socialno 67. Za ostale študente ni podatkov. Številke nas opozarjajo, aa zelo majhen del študentov usmerjajo, druge pa izpuščajo iz rok, čeprav že trenutne potrebe zahtevajo drugačno ravnanje. Niti načrti za razvoj v prihodnjih letih niso več skrivnost, torej bi si morali postopoma zagotoviti zasedbo strokovnih delovnih mest z načrtnim štipendiranjem. Za srednje šole so podatki bolj razveseljivi; kadrovd(o štipendijo prejema 95 dijakov, socialno 221, šola pa se jih 510. Se bolje je posrbljeno za izobraževanje v poklicnih šolah: tam je usmerjenih 381 učencev, ki prejemajo vajensko naslado. Socialno štipendijo dobiva 99 uč^ccv. Vseh skupaj se šola 473. . Občinska organizacija ZK opozarja delovne organizacije, naj čimprej Vežejo nase več študentov, tistih, ki 00 zdaj niso prejemali kadrovskih. Štipendij. Zaposleni naj bi razen tega prejeli načelo, da bodo izobraževali Več strokovnjakov, kot jih trenutno potrebujejo, in da bodo z večjimi «jpendijami usmerjali študente v ^klice, za katere sicer ni zanima-nja. Tudi dopolnilnemu strokov- nemu in družbenemu izobraževanju delavcev bodo v kolektivih morali posvečati več pozornosti. ZA ŠOLO SE MUDI V Leskovcu je letos predvidena gradnja prve faze nove šoje. Tega dela ni več mogoče odlagati na kasnejše obdobje. Stiska v stari šoli je zelo velika. Na vrsti je tudi gradnja delavnic in igrišča za Šolski center. Med letošnje investicije sodi še vzgojnovarstvena ustanova v Krškem ter nekaj manjših del, ki bodo omogočila postopen prehod na celodnevno šolanje. PET IZMEN NA MORJE Takoj po zaključku šolskega leta bodo odšli na letovanje otroci iz Krškega, Zdol in Dolenje vasi. Počit-^nice v Poreču bodo uživali od 26. junija do 10. julija. V drugi izmeni bodo letovali otroci iz obn\očja Senovega, Gorenjega Lcskovca in Koprivnice. V tretji, izmeni bodo ob morju šolarji iz Lcskovca, Velikega Podloga in Rake, v četrti otroci iz Brestanice in v peti otroci iz Kostanjevice in Podbočja. V vsaki izmeni bo letovalo namanj 80 otrok, ki so potrebni okrepitve in ki bodo lahko izkoristili priložnost za pouk plavanja. Okoliške šole nimajo bazenov, zato večina otrok ne obvlada te pre-potrebne veščine. jevne skupnosti je predvsem makadamska cesta. Francka Grošelj Mirenčani pripravljeni Mirenska krajevna skupnost slavi krajevni praznik v spomin na akcijo novomeške in mokronoške partizanske skupine, kije leta 1942 napadla fašistični vlak na Mirni. Ko smo se o tem pogovarjali z Ludvikom Golobom, članom družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in aktivistom mnogih organizacij z Mirne, je lahko povedal že mnogo podrobnosti, čeprav je bilo takrat do prireditve še daleč. „Ob tej priliki se bodo zbrali borci 3. bataljona vojske državne varnosti, ki, čeprav imajo domicil v občini, vedno prihajajo na Mirno, ker se je v njegovem sestavu borilo mnogo Mi-renčanov. Organizacije ZRVS se bodo pomerile v običajnili tekmovalnih disciplinah že 4. julija dopoldne. Glavna prireditev bo ob 15. uri Francka Krošelj (levo) in Milka Kotar (desno) sta sodelavki v računovodstvu trebanjske Kmetijske zadruge, po delu in obveznostih v gospodinjstvu sta delavni tudi v delegaciji KS. (Foto: 2eleznik) se z žalostjo spominja časov, ko j« bilo le govor, aa bi Kolinska gradik svojo tovarno v Sentlovrencu „Sedaj je na Mirni. Rekli so nam, di nimamo ustrezne ceste, niti železni ška postaja takrat še ni bila urejena Kar 200 ljudi si služi kruh slehem dan izven občine. Tudi naše edine podjetje. Mizarstvo Hrast, bi lahke še bolje napredovalo, če bi bik boljša cesta. Sedaj je v njem zaposle nih 19 delavcev. Letos bi vsekakoi radi začeli asfaltirati cesto od Mak Loke do meje z Velikim Gabrom Pri tem upravičeno računamo tud na družbeno podporo." A. ŽELEZNIl Iz kraja v kraj SAMO RACUN BO „V REDU' - Delavci trebanjskega komunalne ga podjetja so se prav slabo odrezal pri izdelavi ploščadi na mokrono škem gradu. Namesto tega, da b imel človek pri hoji po njej obču , tek, da hodi po ravnem, so naredil nekaj takega kot pri mokronoški ka nalizaciji. Voda namreč ostaja v lu žah, tako da bi ob dežju bilo naj bolje.nositi škornje. Ker pa je plošči predvklena za krst na kresno noč na ploščo ne bo smel nihče bre: Šcornjev, ker drugače ne bo ime kam dati praprotnega semena. Naj bolj resni larfarji že grozijo, da ko munalcem ne bodo priznali celotne ga računa! LUKOVK DOBI AVTO - Prosto voljno gasilsko društvo Lukovk bo ' nedeljo popoldne izročilo nameni nov gasilski kombi. Ob prizadev nosti gasilcev, razumevanju obča nov, bo tako število gasilskih avto mobilov v občini spet bogatejše Vnema društev je vredna pohvale. POČISTILI PAPIR - Ob zadnj akcfli Rdečega križa za zbiranje pa pirja v človekoljubne namene so si izkazali vsi večji kraji v trebanjsk občini. Avto v svoj kontejner ne b mogel spraviti več, kot so nanosi! pridni podmladkarji. Vsega staregj papirja seje nabralo za 6,5 tone. TREBANJSKE NOVIC DOLENJSKI LIST 15 Ura zamujena ne vrne se več štipendij* z zamudo, ie nič povišane, ker DO zanemarjajo izplačila Žalostno je, da bo morala zdaj.služba družbenega knjigovodstva nadzorovati delovne organizacije pri izpolnjevanju obveznosti do štipendijskega sklada, ker ponekod le preveč odlagajo plačilo teh stroškov. V brežiški občini so bile velike zamude. Nanje so opozorili študenti v odprtem pismu. To je pospešilo izplačilo in zdaj samo še štiri organizacije niso poravnale lanskih obveznosti. ' Samoupravni sporazum o štipendiranju je večina delovnih kolektivov podpisala do konca minulega leta, edino Kooperativa Garešnica — TOZD Kovinsia galanterija Bizelj-sko in Podjetje za popravljanje voz Dobova tega ^ nista napravila. Sporazum o štipendiranju je oblika, s katero zagotavljajo podpisniki možnosti za študij predvsem otrokom iz delavskih in kmečkih družin. Torej bi morali zaposleni bolj paziti na to, da ra delovne orpnizacije spoštujejo. Občinski sindi^lni svet poziva organe delavske kontrole,, naj posežejo vmes, saj »e tu predvsem za koristi delavcev. V družinah, kjer lahko šolajo otroke brez družbene Novo v Brežicah POVABILO NA Srečanje, v nedeljo, 29. junija, bo že navsezgodaj krenila na izlet na Polgovec pri Čakovcu kolona osebnih avtomobilov članov AMD Brežice. Ti se bodo najprej ustavili na Trakoščanu in se nato v Varaždinu mdružili hrvaškim izletnikom. AMD Čakovec prireja na Polgovcu srečanje sedmih društev, združeno s spretnostnim tekmovanjem, nastopom folklorne skupine in ribolovom v bližnjem jezeru. PROMET NA RESETU. Izvršni svet je na seji 24. junija razpravljal o razvoju prometa, prometne varnosti in vzgoje v cestnem prometu brežiške občine. Obravnaval je tudi izjemne lokacije ter poletno spremembo delovnega časa za upravne organe občinske skupščine. NAJCENEJE DO HISE. Komunalno opremljena zemljišča za gradnjo zasebnih hiš se hitro dražijo, zato se bo poslej marsikdo raje odločil za graditev vrstne ali atrijske hiše, ker so stroški za komunalno ojpremo v tako strnjenih naseljih manjši. breMie vesti Miha Haler, sekretar komiteja občinske konference ZK v Brežicah: „Zveza komuhistov odpira vrata mladim. Letos smo sprejeli vanjo 91 članov, od tega 49 v maju in juniju." koliko v srednje in poklicne sole? Medobčinski svet SZDL Posavje in medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije bosta jutri na skupni seji v Krškem pretresala vključevanje šolske mladine v srednje in poklicne šole v novem šolskem letu. Udeleženci bodo zvedeli za izid ankete o poklicnih željah učencev osmih razredov osnovne šole in podatke o štipendiranju v posavskih občinah. V brežiški občini se nabere za štipendije komaj 45 do 50 odst. potrebnih sredstev, več kot polovico se torej prelije iz solidarnostnih virov republike, vendar je pogoj zanje stoodstotna izpolnitev obveznosti doma. JOŽICA TEPPEV Stavbne parcele naprodaj v ponedeljek, 30. junija, bo na sedežu Stanovanjske^ in ko-munaln^a podjetja v Brežicah javni natečaj za oddajo 21 stavbnih parcel interesentom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v soseski Črne - kare stadion v Brežicah. Parcele so opremljene s cesto, kanalizacijo in vodovodom ter merijo od 526 do 1032 kvadratnih metrov. Po odločitvi sodišča znaša odškodnina za kvadratni meter zemljišča 28 din, za komunalno opremo pa 95 din od kvadratnega metra. V ceni za komunalno opremo niso všteti stroški za električno in telefonsko omrežje s prispevki, javna razsvetljava, asfaltiranje cestišč, priključki objektov na vodovod in kanalizacijo. Rok za začetek gradnje je leto dni, rok za dokončanje do tretje gradbene faze pa pet let po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, varščino 5000 din morajo interesenti predložiti s pismeno ponudbo do 8. ure zjutraj v ponedeljek, 30- junija. Javni'natečaj ybo isti dan ob 9. uri. ^ pišeCki praznik Prebivalci krajevne skupnosti v Pišecah bodo sedmega julija slavili svoj krajevni praznik. To je dan, ko se spominjajo uničenja okupatorjeve postojanke 1944. leta. Prvič so slaviU 7. julij 1956. leta, ko so odkrili spomenik padlim borcem. Le^^ tos urejajo spontinski prostor ob trgovini Slovina. Posivili bodo nov spomenik, za katerega bo krajevna skupnost prispevala 250 tisoč din. Jagode zorijo v dežju Za jagoda iz Krškega dovolj odjemalcev Muhasto vreme ne nagaja samo kmetom pri sušenju sena, ampak tudi pridelovalcem jagod. V nasadih Agrokombinata v Krškem obiralce jagod nekajkrat na dan preseneti dež. Prav zaradi tega sadežev ne utegnejo potrgati sproti. Za pomoč so se Xrške novice BOHOR VABI - Planinska koča na tej najvišji gori v krški občini, je ponovno odprta, saj je PD Bohor s Šenovega končno uspelo zanjo zagotoviti oskrbnika. Le-ta vsak dan, razen ob ponedeljkih, pripravlja tudi to^la jedila. V koči jo 40 do 50 le- TUDI KRCANI - Na zboru jugoslovanskih pionirjev, ki so ga minulo soboto v Ajdovščini posvetili 30-let-nici osvoboditve, je bilo tudi okoli 200 pionirjev iz krške občine. Poleg del^atov vseh pktnirskih odredov so bili tamkaj Se pevski zbor krške osnovne šole in harmonikarski glasbene šole, ki sta nastopila v kulturnem ]X'ogramu. ZNOVA USPEŠNO - Najbrž je vodstvo krike „Posebne šole storilo najbolj prav, ko je ob koncu pouka razstavilo ročna dela svojih učcncev v izložbi ene izmed trgovin na desnem savskem bregu. Le tako ^ lahko usMh njihovih prizadevanj spoznalo večje število občanov. Se MATURA — V krškem „Šolskem centru" je zaključilo pouk v štirih zadnjih oddelkih tehniške šole, dveh poklicne in enem delovod-ske okoli 160 maturantov. Na zaključnem izpitu jih bo le malo manj, saj ponavljavcev skorajda ni, manj& pa je tudi Jtevilo dijakov s popravnimi izpiti. DOBER ZAČETEK - Okoli tristo otrok in odraslih se je udeležilo kolesarske trim akcije, ki jo je organizirala TTKS. ftevladovali so osnovnošolci, razveseljivo pa je to, da je bilo na startu v Krškem oziroma Kostanjevici tudi precej kolesarskih družin. Obrnili na šolsko mladino ter na delovni kolektiv Laboda TOZD Libna Krško. Povsod so naleteli na razumevanje in dober odziv, za kar se jim vodstvo posestva Stara vas lepo zahvaljuje. Na posestvu gojijo jagode tretje leto. Z njimi imajo zasajenih šest hektarov-površin. Vo-. dja posestva Ivan Ko^ole je povedal, da pridelajo povprečno po vagon jagod na hektar. S prodajo nimajo težav, ker pošiljajo na trg kvalitetne sadeže, .pakirane v ličnih belih košaricah. Prelaganje ni potrebno in kupec dobi jagode naravnost iz rok obiralca. Največ jih prodajo v Zagreb, Ljubljano in Kranj. Obiralcem plačajo po 1,20 do 1,80 din od kilograma jagod. Prvo pbiranje gre hitreje od rok, ker je več pridelka, drugo pa nekoliko bolj počasi, zato je tudi plačilo razhčno. j TEPPEV GASILCI V PAST OSVOBODITVE Krška občinska gasilska zveza bo septembra proslavila 30-letnico osvoboditve in pripravila veliko slavje ter ob njem izdala posebno brošuro z opisom dejavnosti zveze in posameznih društev. To pa ni vse, kar načrtujejo v jubilejnem letu. Ta čas prizadevni prostovoljni gasilci gradijo kar štiri domove oziroma orodji-šča; na Velikem , Gori, v Drno-vem in Smednik »cg tega bodo za boljšo opren Ijenost kr^ega in senovsicega centra kupili dve novi vozili, več skrbijo za svoje pionirske desetine, žene-gasilkc pa se bodo ob koncu meseca udeležile zleta v Ormožu. Gasilska društva imajo ta čas kar dobro opremo in tudi zadovoljivo usposobljerf strokovni kader, vendar bi za posodobitev te dejavnosti potrebovali še marsikaj. Financiranje jc ostalo žal nespremenjeno in so že tradicionalne ,,ga-silske veselice" še vedno eden izmed pomembnih virov denarne „s;imo-pomoči". Ustanovitev samoupravne požarnovarnostne, službe je zato resnično nujna. DA BO KOSTANJEVICA ŠE LEPŠA! ,,Dolenjske Benetke" slove že" dalj časa kot edini pravi turistični kraj v krški občini, vendar pa jim manjka še precej stvari, da bi lahko ta sloves tudi bolje „vnovčile". Mestni videz se je v zadnjih letih, po ureditvi kanalizacije in asfaltiranju ulic, močno polepšal, sedaj pa obetajo še večjo skrb zanj. Na zadnji seji so namreč člani domačega turističnega društva sklenili, da se prvič vključno v tekmovanje za najlepši turistični kraj, ki ga že nekaj let prireja republiška turi-stičn zveza. Končno ocenjevanje /ključujs. tudi urejenost kraja, zato bodo v kratkem razpisali še lokalno tekmovanje, v katerem naj bi meščani in okoličani poskrbeli za lepšo ureditev okolice svojih hiš, pa tudi za lepši videz samih poslopq. Turistično društvo pa si bo prizadevalo doseči stalno negovanje parka pred .,,Domom kulture", za katerega naj bi skrbel krški Agro-kombiriat, hkrati pa bo v svoje roke vzelo ureditev zelenice ob lesenem kipu, tik ob vhodu v mesto. Da prizadevno delo občanov ne bi ostalo brez priznanj, bo turistično društvo ocenilo urejene domove in njihovo okolico in najlepšim podelilo tri denarne nagrade in več pisanih priznanj. Ž. S. Marija Kuhar, gostilničarka s Šutne: „Zelo smo veseli asfalta in ni nam denarja in dela, ki smo ga prispevali zanj. Do Pod-bočja je zdaj tako blizu. Pa vendarle bi radi dočakali še to, da bi tod mimo vozil avtobus in da. bi imeli naši hribovci boljše zveze. Tudi znani foto— in kinoamater Franc Pavkovič je minuli teden daroval kri, tokrat že ose^v sliki na mizi). Med tridnevno akcijo v Krmelju in Sevnici je darovalo kri 668 občanov, doslej. Kot kaže naša slika, so krvodajalci ves čas celo v vrsti čakali na odvzem. (Foto: ŽelezniK; Šentjanž premore ljudi za tov^ Srednjeročni načrt KS predvideva akcije^vredne, 18 milijonov kar občani lahko sami zberejo le 1,75 milijona - Kako napredova^^ z 20 zaposlenimi, TOZD kmetijskega ^K 12. Devet gosiH)dmjstev ^ elektrike. Najbolj ®^jirens»J posodobljanje lini, za kar plačujejo spevek. . Osnutek srednjeročnega programa krajevne skupnosti Šentjanž obsega zajetno mapo beseda, zbirne številke pa še drugo. Najvažnejše za novo uvelja>ijanje ustavne vloge načrtovanja je, da so že v nastajanje osnutlu pritegnili tudi občane. Osnutek so namreč sprejeli na zboru občanov 1. junija, pred tem pa se je zvrstilo mnogo sestankov delegatov in organizacij v tej krajevni skupnostif Sentjanžanom ni vseeno, kakšna bo usoda njihove krajevne skupnosti. Čeprav je v vrsti krajev dosti novega, je posebno Šentjanž bil v svojem zenitu že pred koncem 18. stoletM, ko je premogel pomemben rudnik cinobarita in topilnico cinka. Pri tem je imelo kruh 200 delavcev. Tu ima izvor kasnejša revolucionar^ nost, ki je tod sprožila pušjce proti ODBOR JE ZASPAL V nekaterih krajih naše republike se je zelo razvilo vzajemno kmečko zavarovanje živine. Sevniška veterinarska postaja je to pred časom predlagala tudi kmetom na območju krajevne skupnosti Studenec in Primož. Vprašanje'je bilo na dnevnem redu že pred leti na zboru občanov na Studencu kot tudi na predvolilnem zboru članov sveta ^ooperantov. okupatorjem že 1941. Ljudje so mnogo pretrpeli v izseljenstvu (meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo!). Starostni sestav prebivalstva pa je tak: od 20 do 25 let starih so našteh 192 ljudi, do 50 let pa kar 472. Zaslužek izven območja krajevne skupnosti si moni iskati 239 delavcev, od katerih jih ima kruh na območju sevniške občine 171, 99 pa se jih mora voziti dolge ure drugam. Na to so naravnane tudi avtobusne zveze s svetom; v Ljubljano po 2-krat na dan, v Zasavje 3-krat, v Sevnico šele zadnje čase 3-krat na dan, seveda le ob delavnikih! Za zaposlovanje bistvena ugotovitev je, da imajo med občani krajevne skup-'nosti še dosti takih, ki se doslej niso mogli 7-apo.sliti -predvsem zato, ker se ne morejo podati na oddaljene vožnje za kruhom v druge kraje,.za-to bi bil obrat doma toliko nujnejši. Največja „delovna organizacija" po številu zaposlenih je osnovna sola Sevniiki ^ NI VSE USCA -sta se sestala Klub pnj^fe ve koče in -i; ga društva Lisca zaiadio^^ ^ re Konfekcije Lisce . „g najJ TOZD Tončkov doin. j ^ kometno j,olj veda za zafcito cirn nega videza . -gj prot'. ^ površin na gori m torej^Jj vsekom ter sonio^/ ploščadim. Na jj Stavniki Lisce P^ ^oIjujcjo^T mis: planinci.jim | nato igrišče m ^ J ko, da bo čim manj iz ........ Pri mokronoški kresni noči sodeluje staro in mlado, seveda tudi takrat, ko & Na sliki: učenci mokronoške osnovne šole pod vodstvom prof. Videčnika pn J (Foto: Železnik) „ v* i|i Vojska vsa v rožah 12 kraJ„ Enota poročnika Svorcana za zgled v KS rt " komu* naredili iz ni bilo- • ■ * „Krug" enote poročnika Svorcana je ta čas ves v cvetju: 4>arve vrtnic se prelivajo iz ene v drugo, vsepovsod negovane livade, skratka pravo nasprotie tistega, kar si ponavadi predstavljamo, da je okrog in pod petami vojaških škornjev. Svojih sposobnosti vojaki v Mokronogu ne zastirajo za vhodnimi vrati in stražo. Kadar se le da. če ie zanimanje tudi na „civilni strani so vedno pripravljeni postoriti to in ono tudi zunaj ograje. Ko smo si pred pričetkom mokronoške kresne noči ogledali priprave, tajnik sveta krajevne skupnosti prof. Vilko Vi-dečnik in vodja delepicije mokronoške KS Jože Jerič nu*d zaslužnimi za priprave nista po/uihila onicniti vojakov poročnika Svorcana. ki delajo ■/ ramo ob rami z domačini Mirkom lirovatom in Polonco Pavsi-čevo. Videčnik in Jerič sta hvalila vojake, kako spretno so sukali kose. ko so nokosili vso okolico jiradu Poročnik Mihajlo Svorcan je družno s prcilseiinikon) KS lonetoni Ko-ščakom vešče zidal stopnice. Vojaki pa predvsem vzbujajo pozornost z lepoto urejenosti okolice svojih naprav in objektov. Kako je s. tem, najbolje povedo besede prof. Videčnika, ko jc prvič prestopil prag enote: „Takoj vas moram predlagati svetu KS za najlepše urejeno okolico!" Poročnik Svorcan je bil ob našem obisku redkobeseden. „Kaj bi vam rekel? " je skušal odvrniti našo pozornost. „Zapišite tisto, kar bodo o nas povedali IJi^dje!" Kot je pri delavnih ljudeh ze navada, se je razgovori! ob vprašanjih posameznih akcij. Ob tem je bil kritičen do mo; kronoške mladine, ki ne izkoristi vseh prednosti. ,,Glejte, ureditev gradu bi jih bilo trelxi skoraj z lučjo iskali. VojaRi imajo radi aktivnost: športna tekmovanja, kulturna srečanja. ples. Zato se vključujemo v sleherno pobudo kraja, 'pa naj bo to pustni karneval ali sedaj kresna noč." Vojaki iz te enote seved;i niso /grešili svoje prve obveznosti: med merjenji bojne pripravljenosti in ilrugih strokovnih vrlin dosegajo na območju armijske oblasti najboljšu mesta! Al I Ri l) Z! I I ZNIK v$2S0%i. So Tfi koli vcćlVoljoS>e> /F ker Zadnja ^osto^'vanj^1 i udi PrJnic, kj%rn- —"TvJ ^"wr nova« vtl 18 DOLENJSKI LIST pomoči, ne občutijo posledic, če delovne organizacije zanemarjajo izplačilo štipendijskih stroškov. Toda tu ne gre za velike zneske, če pa je delovna organizacija v težavah, lahko napravi vlogo na skupno komisijo podpisnic, da ji odloži izplačevanje sprejetih obveznosti. Do tega' je upravičena samo v primeru, ko ji blokirajo račun. lepem viem^n ^'!!j JS3S2«KS^ enu po^ed na Kržičev hrib, kakršnega si zaželi marsikatero oko. (Foto: Železnik) j^Pjjčje tepe pridnega nanr!?ava m°kronoškega gradu v toku ^->^ir,ne9a kmetijstva - Iz roda v rod na Pristavi ,0v nad Hra noskih gro- tk te"00- je tv° Antn vzemlje- Po- l?0&ie to ^iča,ka,e" ? kupf ,l8,ofovsk°po->» l^rat, ko se je k, hck>^ ?Cri ^ J Je po mJ .enem kosu, °koCw^JU "katerih .Anton^OVldealno. nČtno trd^T SeVeda uPra-nii 2a nič nV6 domačije SfSi'sjSSt 14 Va mirnn piJavice-m^°Cc 7° čreda 4Un- črediSe3 ^ raz' iti [več efektri ~Ve ar v že J Se ral ne naPe- Pqa nove i 1 ni dobiti-fe st0* "" Torlf 8osPodaria roka ki ie ksf*®®1 si" iilJ, ', Pravi Pravijo 0*,leWev"?z zemlA. ""•c k«el n ^anjka! ki soj °,lj 'ezi tneftiL v Rlavn kmete »»jbjSitu. 2e™ vse po 1,1 jj 'Sci ^5? J« mleko sfcludiT.-naibibi- «i>'>," Lm°Je. čeprav PrttM ?'■ &ovek Sbe!lri lile v!!'- '■akaJ ob I % Pros,0t Je dozidal f CCo-v nj'a Pravcato IJ V£, mlek0JI"! k0t J ceni P° ceveh jf VanJo fe^uNDekof an>eri]?J VZorce v 1 s° nama 3,8; zanimivo je, da je mlekarna v istem mleku namerila 3,2, plačali pa so tretje: 3,4! Vidite to človeka moti, ker se ne dela pošteno; Če že popravijo ceno, te udarijo pri tolšči, pa si spet pri starem!" se iezi Kržič. Oče in sin: enaka volja in prizadevnost. Na sliki v mlekarni, ki je lahko vz^ed maisikateremu kmetu, če ne tudi kar mlekarni sami. Kržičeva mlekarna, hladilnik, molzni stroj in seveda tudi vsa skrb niso zastonj, na kraju pa v glavnem ni razlike med njim ali manj vestnim prinašalcem mleka v zbiralnici. „Biti pa bi moralo ravno obratno. Ljudje bi morali videti spodbudo, da bi bolje delali." Tone ni dlakocepec ali skopuh. Sedanja sestava cene je še kako odvisna od tolšče. Tu se vidi, kdo je pravi gospodar, kdo živini poklada slamo ali pravo krmo! , Pri Kržičevih za nič ne bi opustili paše na prostem. „Krave so navajene. P9 dveh urah so tako site, da se po paši v počiščenem hlevu takoj uležejo. To prednost takoj vidimo ob slabem vremenu, ko krave ostanejo v hlevu: krmiš in krmiš, kot bi metal v jamo brez dna!" Tako se prepletajo izkušnje in znanje. A. ŽELEZNIK brigade nared Mladinske delovne brigade v trebanjski občini želijo pomagati tudi krajem v svoji občirii. V tednu okrog dneva borca so brigadirji iz tć občine, ki se udeležujejo, republiških akcij v Suhi Krajini, Halozali in. Kozjanskem, pripravljeni poprijeti za delo. Mladi želijo pomagati pri gradnji dobrniškega vodvoda, v Sentrupertu in tudi drugje. Razen Sentruperčanov, ki znajo brigadirjem najti delo, tega ne bi mogli trditi za dobrniški del Suhe krajine. Da je tako, niso krivi vaščani, temveč grosupeljsko podjetje, ki je izvajalec gradnje! zanimanje za letovanje Do minulega tedna se je občinskemu sindikalnemu svetu prijavilo 158 delavcev in njihovih svojcev, ki želijo letovati v Tašaleri pri Puli. Svoje člane je prijavilo 12 osnovnih sindikalnih organizacij. Razveseljivo je, da bo oddih preživelo na moiju 71 članov sindikata, 50 njihovih svojcev in 37 otrok. Gre za tabor, kjer so sedaj že učenci 4. razredov osnovnih šol v občini. Cena letovanja na dan je le 50 dinarjev. V (ricviru prireditev ,4)nevi kulture in umetnosti v Trebnjem" se je v prosvetnem domu v nastopu „Pojemo, igramo in plešemo za vas" uspešno predstavil tudi trio Kovač iz Velikega Gabra. (Foto: Borštnar) u v stiski le pomagali? v V°nO ---' * ^ dela S^02® seminarje in tečaje trebanjske delavske univer-- Huda prostorska stiska jo ugonablja |yNr ^PSiina u^- iSl '?^1111'r/.'ne skupnosti obravnavala težave valnih obl^ ^ dvoje nasprotujočih si skrajno-m skrajno neurejene orostorske ^e^ino arhiva ima administratorka spravljenega v baraki skupaj s kurilnim oiiem! Predavalnice v isti baraki so take, da morajo slušatelji pozimi •meti na sebi plašče, čeprav gorijo ves čas z vso močjo oline peči. Vodja delavske univerze Štefan Kamin, ravnatelj trebanjske osnovne šole, jc '-aradi preobremenitve že tp pomlad "opisal ostavko, vendar še vedno zoira predavatelje in vse drugo, ker Preprosto ni drugega človeka . .. izobraževalni uspehi so vseeno • esPorni. Delovodsko šolo jc končajo 17 slušateljev, eden ima še popravni izpit., Tretji letnik ekonom-k , ^!"ednje šole bo opravilo 14 slu-n )lc' dru8' letnik 20, prvega pa s : °snovno šolo je končalo (7. in ■ razred) 18 slušateljev. Vmes je še za organizacijo dela, tečaji tujih p- j0V' tehniška srednja šola . . . redavatelje iščejo med učitelji, strq)covnjaki iz delovnih organizacij," pri novomeškem Zavodu za produktivnost dela ali v Ljubljani. V prihodnjem šolskem letu (vpis je v teku) bodo na željo zaposlenih odprli oddelek dopisne administrativne šole in dopisne srednje tehniške šole za strojno stroko. Da bi strnili predavateljske vrste, predlaga delavska univerza pripojitev občinske knjižnice, iz česar naj bi se oblikoval občinski center za izobraževanje in kulturo. S polnim delovnim časom bi morali zaposliti direktorja in oi^niza-torja izobraževalnih oblik. Žal, neurejeno financiranje terja, da bi morali najverjetneje iskati koga, ki bi to delo opravljal z nepolnim delovnim časom. Motnjo v delu predstavlja tudi dejstvo, da delovne organizacije še vedno nimajo izdelanih izobraževalnih pro^amov za ^voje kadre. Za to marsikje nimajo niti .primerno oblikovanih služb. < A. ZFXLZNIK Ob razstavi ,4^acionakia poraba električne energije v gospodinjstvu" od 18. do 25. junija v Domu JLA, kjer so bili razstavljeni domala vsi gospodinjski porabniki toka, so prireditelji pripravili tudi več seminaijev za predmetne učitelje gospodinjstva in prodajalce ter potrošnike gospodinjskih električnih aparatov. (Foto: D. Rustja) Suhokrajinski drobiž AKTIV ZVEZE KOMUNISTOV pri krajevni skupnosti Žužemberk je minuli petek obravnaval politično -oceno delovanja in gospodarjenja v sami krajevni skupnosti s posebnim poudarkom na samoupravnih odnosih v sami KS ter v povezavi z delovnimi organizacijami in drugimi dejavniki. Aktiv ZK se je dotaknil tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. ŽUŽEMBERŠKI MOST BO DOBIL asfaltno obleko. Dela bodo opravili še pred krajevnim praznikom. Izvajalec bo podjetje Slovenija ceste. AKTIVI ZSMS v žužemberški krajevni skupnosti se bodo organizirali v osnovno organizacijo ZSMS Žužemberk. Sedež organizacije bo v Žužemberku. Ustanovna konferenca bo v kratkem. M. S. Velik ugled Rdečega križa V novomeški občini združuje ta humanitarna ustanova že več kot 10.000 ljudi - Posebno priznanje krvodajalcem in civilni zaščiti * 21. junija je bila v sindikalnem domu v Novem mestu skupščina občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto; skupščine so se kot gostje udeležili tudi Janez Ogorevc, podpredsednik republiškega odbora RK, predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Be-rič in drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po otvoritvi, izvolitvi delovnega predsedstva in organov skupščine je predsednik izvršnega odbora Boris Šavnik prebral poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju, iz katerega je razvidno, da je RK dosegel pomembne rezultate v svoji humanitarni dejavnosti in si pridobil velik družbeni ugled. ,,Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, obenem pa nas obvezujejo za nadaljnje delo," je dejal Boris Savnik. Članstvo se je v tem času skoraj podvojilo in tako je danes v RK na ČETRTINA VOZNIKOV V AMD NOVO MESTO? Do konca maja se jc v Avto-moto društvo Novo mesto vpisalo 1.879 članov, ki so organizirani v osmih sekcijah.,Razdelitev dela po sekcijah j« že lani pokazala kakovostne sadove, največ zanimanja je bilo za predavanja o novostih prometne zakonodaje. Avto-moto društvo Novo mesto se bo letos še posebej trudilo, da bi vključili v društvo najmanj 25 odstotkov vseh voznikov osebnih avtomobilov. Ta organizacija naj bi ob koncu leta štela okoli 2.000 čla- našem področju že nad 10.000 Iju-di. Jakob Berič je v svojem govoru dejal, da je novomeška organizacija RK med najbolj delavnimi v naši republiki; posebno priznanje je dal krvodajalcem in opozoril na poseben pomen civilne zaščite v splošnem ljudskem odporu. Inž. Ivo Zobec je dejal, da jc RK tudi vzgojna organizacija. „Imamo dolžnost do sebe, bližnjega in do celotne skupnosti." Za novo predsednico 15-članske-ga izvršnega odbora je bila soglasno NAJVEČ MOŽNOSTI ZA v EiOLNIŠNICO PO 13. URI Po statistiki se je na območju Postaje milice Novo mesto lani največ prometiuh nesreč zgodilo med 13. m 14. uro (81 nesreč v enem letu) po številu nesreč pa temu obdobju sledi popoldanski čas od 14. do 17. ure (53 nesreč v enem letu). Najmanj prometnih nesreč se je lani zgodilo med eno in drugo po polnoči - vsega skupaj samo ena. EETRmOV INTERVJU Kovačnica obrambe Izreden uspeh republiškega tekmovanja rezervnih častnikov v Dolenjskih Toplicah Ni naključje, da je tokratni četrtkov sogovornik ravno Ivan Slapnik, predsednik Zveze rezervnih vojaških starešin novomeške občine in član predsedstva republiškima odbora ZRVS. V Dolenjskih Toplicah se je namreč v soboto končalo repub-liško orientacijsko-taktično tekmovanje rezervnih stareširi. Enotna ocena jc, da je z organi- Ivan Slapnik: „Večina odlična ali pravdobra." zacijske kot tudi z uspešnostne plati odlično uspelo. „Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati," pravi Ivan Slapnik, „orientacijsko-taktična tekmovanja so sestavni del sistema izobraževanja osnovnih, občinskih in republiške organizacije ZRVS. Republiško tekmovanje je le krona prizadevanj in uspehov. Za ponazoritev služi podatek, da sc je krajevnih in občinskih tekmovanj, ki so bila pred republiškim prvenstvom, udeležilo 30.000 rezervnih starešin, tekmovanja v slovenskih okvirih pa 54 tričlanskih ekip. Skratka: množičnost in kakovost od najnižje do najvišje tekmovalne ravni." Republiško tekmovanje je bilo sinhronizacija znanja vseh vidikov obrambnih priprav Zveze rezervnih vojaških starešin. Letos so se udeleženci posebno izkazali v taktiki, streljanju, spoštovanja vredna pa je bila tudi njihova psihofizična pripravljenost. Da so na republiški ravni res lahko tekmovali samo najboljši, pove tudi podatek, da se tekmovanj na ravni osnovnih ali občinskih organizacij ZRVS na tak ali drugačen način udeležujejo vsi rezervni častniki do 55. leta starosti in vsi nižji rezervni častniki do 50. leta. Republiška preskušnja je imela tudi nekatere posebnosti, del pohoda je tekel ponoči, kar je dalo tekmovalnim ekipam dodatno prestižno spodbudo, strogim sodnikom pa zadovoljstvo, da so lahko ob koncu izjaviir, kako je zahtevno taktično nalogo z oceno odlično ali prav dobro opravilo kar 42 ekip od 54 ekip. „Bilo bi vredno razmisliti, koncept naših obrambnih priprav se nenehno razvija in dopolnjuje," je povedal Ivan Slapnik, „kako bi se v prihodnje republi-^ega tekmovanja ZRVS udeleževale tudi mladinske ekipe. Doslej so se namreč udeleževale le tekmovanj osnovnih ali občinskih organizacij ZRVS." Predlog, o katerem razpravljajo tudi v republiki, je vreden razmisleka, vključuje se v koncepcijo naših obrambnih priprav, Tci določajo ustrezno mesto od pionirja do očanca, hkrati pa bi bila udeležba mladincev na tekmovanjih rezervnih vojaških starešin dobra predpriprava za izbiro v iSole rezervnih oTicirjćv. M. BAUER izvoljena Milica Šali, izvolili so tudi nov 3-članski nadzorni odbor in delegacijo za skupščino RKS. Skupščina je tudi sprejela predlog 4-letnega okvirnega delovnega programa. Na koncu je 16 krvodajalcem, ki so že več kot 25-krat darovali svojo kri, predsednik občinske skupščine Berič izročil priznanja in odličja. A. B. komunisti bodo ocenili družbenopolitične razmere v petek bo seja 0^>činske konference ZK Novo mesto, na kateri bodo ocenili družbenopolitične razmere v občini, podali poročilo revizijske komisije o administrativnem in finančnem poslovanju OK ZKS za minulo leto, sprejeli finančni načrt za letos in potrdili zaključni račun za lani ter izvolili delegate za občinsko konferenco SZDL Nnvn Novome^ kronilca TAKO REŽEJO KRUH - Domala v vseh pekarijah na Slovenskem režejo štriice kruha počez, le v edini novomeški nekolikanj drugače. Kil-sko štruco na pol še prerežejo čez, če pa želi obČan imeti četrtin-ko, mu polovico štruce prerežejo po dolgem. Ker se iz tako odrezane četrtinke ne dajo narezati večji kosi kruha, marsikdo prodajalko prosi, naj mu tudi četrtinko odreže počez. Tedaj pa je joj! Ne samo ena, vse prodajalke se spravijo nadenj, češ da je to brezobzirnost in da Novome-ščani jedo take kose kruha, kot jim jih odrežejo one. Lepa prijaznost, ali TRŽNICA - Ko da bi se „zgoraj" zmenili, že nekaj tednov ob ponedeljkih in petkih, to je ob tržnih dnevih, v Novem mestu dežuje. Tako je bilo tudi zadnji petek, zato je bil obisk nekoliko shbši. Tudi cene živil se niso bistveno spremenile; kilogram krompirja je stal 9 do 10 din, solate 8 din, paradižnika 20 din, jajca pa so bila po 1,50 din. Tudi sadje se ni pocenilo. Za liter gozdnih jagod je bilo treba odšteti 20 din, za vrtne jagode 16 do 18 din, liter borovnic pa je stal 15 do 16 din. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Zadnji teden je prišlo darovat kri samo 35 občanov, med niimi po 8 delavcev iz Novolesa in Krke, 6 iz Novoteksa in 3 iz IMV. ROJSTVA - Rodile so: Dragica Kraševec iz ulice Na lazu 13 — dečka, Smilja Relič iz Jerebove 16 -deklico, Vida Žnidar z Novega trga - Roka, Amalua Reba z Ragovske 9 - Natalijo in Zdenka Deželan iz Lo-betove 11 - Zenti. SMRTI - Prejšnjji teden je umrl Ivan Može, delavec iz Breške vasi 2, v 45. letu starosti. Ena gospa je rekla, da se ne bi posebno čudila, če bi novomeški urbanistični načrt po nekaterih čudnih dogodkih poslali tovarni , Sladkogorska" in ga spremenili v papir znamke ..Paloma". DOLENJSKI LIST 19 Drobne iz Kočevja Trijt poslovali Z izgubo NAKAZOVANJE DENARJA Služba družbenega knjigovodstva je izdala nove obrazce za nakazovanje denarja iz tekočih računov. Nilger pa ni mjasnil za njihovo izpolnjevanje. Besedilo in razpored rubrik na novih položnicah je precej drugačen kot na dosedanjih, kar nakazo-valce denarja precej moti. OTROa DOBIČEK, STARI IZGUBO - Otroci pridno zbirajo za Rdeči križ star papir, krpe, perilo, obleke in obutev. Tako smo brali v časopisu. To je pohvalno delo. Žal pa v istem časopisu bereš, kako so morali dva vagona čokolade, več vagonov koruze in drugega blaga zaradi okvare uničiti, ker tega na carini ni nihče prevzel. Carinsko skladišče je že nabito polno, da morajo nekatero robo voziti iz Ljubljane v Hamburg v skladišča. Kaj je vzrok? Sv. Birokracij, neustrezni predpisi, razne spletke ljudi, ki so strokovnjaki v iskanju lukenj v naših predpisih? Kdo bo kupoval to robo, obremenjeno z ležaiino za skladi^enje, ceno prometnega pinkponka iz Ljubljane v Hambure ter obratno? Najbrž potrošniki. Kje so tukaj organi, ki bi pošteno poprijeli in tudi take trgovske in gospodarske strokovnjake seznanili z objekti, v katerih že sedijo ljudje, ki imajo na vesti precej manjše prekrške. KONEC POUKA - Vrvež mladine po mestu kaže, da se izteka šolsko leto. Mature so se že pričele. Osmi razred osnovne šole je najprej dobil spričevala, ostali razredi pa so končali pouk včeraj. Zadnje dni so šole izkoristile za izlete po Sloveniji. V Kočevje pa so prihajali šolarji iz raznih kr^ev; ogledali so si Kočevje in Bazo 20 v Rogu. Kljub težavam gospodarstvo ugodno zaključilo lansko poslovno lato - Kako do leta 1980 — Zakaj so prekinili delo v IT AS in Tekstilani? — Zato, ker imajo v svojih panogah nadpovprečne osebne dohol^e, pa kaže, da bi radi manj zaslužili. To jim bo tudi uspelo, če bodo tako prakso nadaljevali. Lani so kočevske (T)OZD v primeijavi z letom prej ustvarile za 43,6 odstotka večji celotni dohodek, za 35,1 odstotka večji družbeni proizvod (dohodek in amortizacija), za 34,5 odstotka večji dohodek in za 45,1 odstotka večji ostanek dohodka pri za 5,7 odstotica več zaposlenih. Čistih osebnih dohodkov je bilo skupno izplačanih za 31,6 odstotka več, povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 2.655 din in je bil za 24,5 od-stodca večji. Družbeni proizvod je nadpovprečno porastel v nadbeništvu, in sicer za 79,1 odstotka, v gozdantVu za 67,8 odstotka in obrti za 45 odstotka; podpovprečno pa v prometu (33,8 odstotka), trgovini in gostinstvu (27 odstotkov), industriji (24,5 kdaj spominska plosca? Borci in drugi prebivalci Pred^a-da in okolice se že mnogo let prizadevajo, da bi postavili spominsko ploščo oziroma obeležje padlim borcem. Za pomoč sd zaprosili tudi občinsko skupščino. Vendar je občinski proračun vedno v težavah, še posebno pa se mu obetajo letos, zato ne bo mogel zagotoviti za spominsko ploščo zaprošenih 10.000 din. popraviti vodovod Vodovod v Mozlju v kočevski občini je že star in izrabljen. Krajevna skupnost se prizadeva za njegovo obnovo in je pred kratkim vprašala občinsko skupščino, kje bi lahko dobili denar za popravilo starega vodovodnega zbiralnika. Odgovor je bil, naj krajevna skupnost Mozelj izdela predračun stroškov in navede, koliko bo prispevala krajevna skupnost, koliko vaščani in kolikšno družbeno pomoč pričakujejo. KNJIGE NA VPOGLED Davčna uprava občine vabi obrtnike, naj prinesejo k odmernemu referentu p)oslovne knjige z vso dokumentacijo dohodkov in izdatkov za lani. odstotka), stanovanjsko-komunal-nem področju (24,4 odstotka) in kmetijstvu (16,7 odstotka). Doseženi rezultati niso zadovoljivi, predvsem ne v industriji, ki ustvarja skoraj polovico vsega d^žbenega proizvoda. Izmed industrijskih gospodarskih organizacij sta dosegli nadpovprečen porast družbenega proizvoda le Tiskarna Kočevski tisk in Elektro. Lani so izkazale izgubo naslednje gospodarske organizacije: kmetijsko go^odarstvo ZKGP 4,390.000 din, Trikon 345.000 din in IDEK 21.000 din. Medsebojna zadolženost še narašča. Tako so terjatve do kupcev porastle za 44,2 odstotka, obveznosti do dobaviteljev pa celo za 129,4 odstotka. Narašča tudi nelikvidnost. Večajo se zaloge. Tako so se zaloge končnih proizvodov povečale kar za 127,2 odstotka, vse zaloge pa za 61,7 odstotka. Tako zaloge vežejo obratna sredstva, to pa zmanjšuje likvidnost (plačilno zmožnost). Kljub takim slabostim so uspehi gospodarstva razmeroma dobri. Za-' radi tega je tudi predviden naslednji porast glavnih gospodarskih kazalcev za letos (oziroma do leta 1980), izračunanih po stvarni vrednosti iz leta 1974: celotni dohodek za 31 odstotkov (77 odstotkov), dohodek^ za 29 odstotkov (83 odst.) in zaposlenost za 7 odstotkov (17 odst.); od tega industrija celotni dohodek 51 odstotkov (103 odst.), dohodek 42 odstotkov (111 odst.) in zaposlenost 8 odstotkov (19 odst.). . J. P. slavje šoferjev Združenje šoferjev in avtomehani-kov Kočevje se pripravlja na veliko slavje, ki bo 12. in 13. julija v počastitev 20-letnice obstoja te organizacije v Kočevju. V program prireditev so med drugim vključili tudi pionirsko kolesarsko tekmovanje, ki ga bodo organizirali s pomočjo učiteljev tehnične vzgoje na osnovni šoli Kočevje. Tekmovanje bo -12. julija ob 9. uri pri domu telesne kulture in bo obsegalo testiranje in spretnost no vožnjo s pony kolesi. Najboljši tekmovalci bodo prejeli priznanje in praktične nagrade. Vsem udeležencem tekmovanja pa bodo p>odelili značke ZŠAM Kočevje. V. 1. 16. junija so učenci nižje ^asbene šole iz Črnomlja v dvorani Prosvetnega doma priredili samostojen koncert. Na prireditvi so sodelovali tudi učenci glasbenih šol iz Brežic, Krškega in Novega mesta. Mlade umetnike je poslušalo veliko občanov. (Foto: Švirt) Mladi glasbeniki presenetili Glasbena šola Črnomelj praznuje deseto obletnico delovanja. V počastitev tega pomembnega jubileja so njeni učenci prejšnji ponedeljek priredili koncert, na katerem so domačinom pokazali, kaj vse so se že naučili. Na koncertu so poleg domačih ^asbenikov so- Sepave kadrovske slu2be Vse temeljne organizacije združenja dela bodo morale v prihodnje boljše organizirati svoje kadrovske službe. Te bodo morale uspešno reševati vrsto nalog, ki jim jih narekuje družbeni dogovor o kadrovski politiki. V črnomaljski občini ugotavljajo, da kadrovske službe po večini še vedno niso organizirarie v skladu z vsemi predpisi in zahtevami. Dejavnost kadrovslah služb je potrebno razširiti tudi z raziskovalno dejavnostjo, s planiranjem in usmerjanjem kadrov. Kadrovske službe bodo med ostalim skrbele tudi za pravočasno informiranost delavcev, ukvarjale pa se bodo tudi z usmerjanjem delavčevega prostega časa. »Dolenjski list« v vsako družino delovali učenci ^asbenih šol iz Brežic, Krškega in Novega mesta. V desetih letih se ie na nižji glasbeni ' šoli v Črnomlju šolalo 347 učencev. Največ učencev se uči igranja harmonike, klavirja in kitare, manj pa je zanimanja za pihalne instrumente. Da bi zmanjšali osip učencev, so na šoli uvedli malo ^s-beno šolo. Namen te šole, ki jo obiskujejo vsi. učenci, je v tem, da glasbeni strokovnjaki ugotovijo, kateri učenci imajo sposobnosti za obiskovanje šole, in da jim svetujejo instrument, ki na i se ga učijo. V času, ko učenci obiskujejo malo glasbeno šolo, spoznajo osnove glasbene teorije, poslušajo plošče in sodelujejo v pevskem zboru. Svoje* glasbeno znanje učenci vsako leto javno pokažejo na številnih prireditvah in koncertih. Učenci so do sedaj priredili že skoraj 300 nastopov. Sodelovali so tudi na revijah glasbenih šol v republiškem merilu. Zanimanje za glasbo je veliko, saj se iz leta v leto v šolo vpisuje več učencev. Velike zasluge pri popularizaciji šole pa ima prav gotovo njen ravnatelj Silvester Mihelčič, ki si nenehno prizadeva, da bi glasbo približal mlademu človeku. Glasbena šola se aktivno vključuje v okolje in izpolnjuje svoje kultur^ no poslanstvo. Delovanje glasbene šole v občini je še toliko bolj pomembno ob dejstvu, da nobena osnovna šola v Beli krajini niina glasbenega strokovnjaka. Delavske kontrola ni zaživela Ponekod dlje od ur tanovitve sploh niso prišli?! Delovanje samoupravne delav* ske kontrole v občini še ni zaživelo. Povsod so sicer izvolili , ne, ki predsta^jajo organ za if vajanje delavske kontrole, dlje pa skoraj nikjer niso prišli. Claffl so po večini neaktivni in se j* sestajajo. Sprejeli so pravilnike za delovanje delavske kontrole« jM-edsedniki delavske kontrole » obiskovali posebne seminarja .f* katerih so se lahko seznai^ ' svojim delom. Pa vendar so re^i ke take organizacije, v laterih so izdelali plan dela delavske koo* trole. Delovanje delavske konti^' je bilo omejeno le na nekat^, manj pomembna vprašanja-^' ko so člani delavske kontroj*. preverjali izplačevanje dneVBj; in nadur ter kilometrine, le ko pa so razpravljali o ^ membnejših zadevah, kot so novanjska politika, zaključni čun, poslovanje v družbeni hrani in realizaciji sklepov dela skega sveta. Za tako neaktivi^^ članov delavske kontrole je no krivo tudi slabo kadrov^ ob volitvah, zato bodo delo^ in druge organizacije v obci® morale v prihodnje posvetiti vf čjo skrb ibidrovanju. Ne sine s® več zgoditi, da bi potekel ^ dat delavski kontroli, katere ni niso obravnavali ^ugega konstituiranje tega samoup*®^ . nega organa delavcev. črnomaljski drobi SLABA CESTA: Od Crnonj proti Dobličam je cesta izredno* ba. Ob njej so nametani kupi grafl* za, vendar ^ nihče ne nasuje na® sto. Voznild motornih vozil se zaradi slabo vzdrževane'ceste- Sp šujejo pa se tudi, zakaj je taista na kočevski strani tako doP vzdrževana. Ribniiki zobotrebci ZAKLJUČNI NASTOP - Nižja ^sbena šola Ribnica je organizirala 20. junija zaključni javni nastop svojih učencev. V programu so sodelovali učenci vseh instrumentalnih oddelkov, in to s solističnimi in skupinskimi točkami. Tako je uspešno 2aključeno še eno šolsko leto te šole, prizadevni učni kader pa je že pripravil razpored sprejemnih izpitov za nove kandidate, ki je obešen na oglasni deski glasbene šole. USTANOVITEV GOBARSKE DRUŽINE — „V okolici Ribnice rate veliko vrst gob. Če jih želimo poznati, potem sodelujmo pri osno-inju gobarske družine." Tako se je asilo vabilo ljubiteljem rob na '.stanovni občni zbor gobarske dru-'.ine, ki je bil 15. junija v prostorih ^zdarskega doma. Na njem so se pogovorili o delu družine, spoznavanju gob in vsem zanimivem, kar je v zvezi z gobami. TESTIRANJE AVTOMOBILOV - Avto-moto društvo Ribnica je v sodelovanju z AMZ Slovenije organiziralo v dneh od 24. do 27. junija testiranje avtomobilov za člane AMZ. Bik) je v garaži za Cenetovo gostilno. POKAU V GOSTILNI - Inlesovi rokometaši so dosegli letos največji uspeh, ne le svoj, ampak tudi v obči- Za delo je potrebno znanje Kljub napredku šolstvo, še ni usklajeno z novimi zahtevami Na območju Sušja je bil pevski zbor že pred prvo svetovno vojno. Danes ima „Štiftar" 14 pevcev, med njimi je več mladih z dobrimi glasovi. (Foto; J. Prime) »Štiftar« je star zbor Moški pevski zbor „Stiftar" deluje na obmo^u gasilskega društva Su-šje, Vinice-Žapotok in Jurjevica ter Rud dr. Ivan Prijatelj Sušje. Vodi ga Ivan Košir. Zbor ima svoje korenine daleč nazaj v obdobju pred prvo svetovno vojno, obstajal je med vojnama in vse do danes. Starejši pevci tega zbora so peli že po prvi. svetovni vojni. Nastopali so na raznih prireditvah v svojem domačem kraju ik okolici. Po zadnji vojni so se zboru priključili še mlajši pevci z dobrimi glasovi. Danes šteje pevski zbor „Stiftar" 14 članov. V sedanjem sestavu je zbor nastopil na svečanosti ob otvoritvi gasilskega doma Vinice-Zapotok, ob koncu aprila na pevsko-modnl reviji v Dolenji vasi, nazadnje pa ha proslavi ob 30-letnici osvoboditve v Ribnici. V metliški občini so v zadnjih letih vidno izboljšali osnovno šolstvo. Uspehi na tem področju so opazni zlasti v zmanjšanem osipu na osnovnih šolah in v večjem številu otrok, ki po osnovnem šolanju nadaljuje izobraževanje. Kljub uspehom v zadnjih letih pa osnovno šolstvo v občini še vedno ni usklajeno z novimi zahtevami. Temu pa botrujeta predvsem prostorska stiska in pomanjkanje kadrov. V priiiodnicm obdobju bodo šole v občini razširili in jih dopolnili s telovadnicami, igrišči in šolskimi kuhinjami. V šole bodo uvajali sodob- Za brezhibne izdelke Komunisti v Beti so vse bolj aktivni čimveč učencev. Z vsemi izboljf® ■ mi in z ustrezno kadrovsko , bodo tudi v metliški občini poma prehajali na celodnevno sO nje. . M Pomanjkanje kadrov v obcimr narekuje tudi organizirano vanje delavcev ob delu. V občini^ majo ustreznega zavoda, ki bi sl^. za tovrstno izobraževanje občai^J zato so do sedaj sodelovali z iz sosednjih občin. Zavod za ževanje odraslih pa je potreben^ j •v metliški občini, saj bi si tako lažje pridobili ali izpopo™ izobrazbo- - ..t/ ^ L. 10^1 ni in cek> na Dolenjskem. Doslej ie ta ekipa sodelovala na mnoeih tekmovanjih doma in v tujini. Na njih Preprečiti prelivanje TOZD, ki imajo sedež OZD v drugih občinah, naj zahtevajo točne obračune svojega dela ^ osvojila več pokalov in priznanj. i^] so jih razstavili v gostilni „Pri Pildarju'. DOM JLA RASTE — Gradnja doma J LA v Ribnici, kjer bodo tudi prostori za kulturno razvedrilo in rekreacijo, poteka po načrtu. Če bo šlo še naprej tako, bo otvoritev 22. decembra. M. G.' Poročali smo že, kako so lani gospodarile ribniške (T)OZD, zdaj pa poglejmo še, kako so v primerjavi z letom prej gospodarile TOZD, ki so vključene v OZD v drugih občinah. Te TOZD so Donit Sodražica, Sukno Jurjevica, ZKGP-Gozdarstvo, gozdna kooperacija in ZKGP-GG Jelenov žleb. Lani so ustvarile za 95,4 odstotka večji celotni dohodek in za 63,1 odstotka večji dohodek, kar Eomeni, da je ekonomičnost slabši ot v ostalih (T)OZP. Družbenega proizvoda so us* • za 56,6 odstotka več, za i . dohodke so izplačale za 48, odstotku več, za sklade za 137,6 odstotka več, pogodbenih obveznosti so vplačale za 139,6 odstotka več, zakonskih »obveznosti pa celo za 170,1 odstotka več. Če bi primerjali uspehe teh TOZD z uspehi ostalih (T)OZD, ki imajo sedež v občini, bi ugotovili, da so njihovi gospodarski uspehi slabši. Osebni dohodki pa so v teh TOZD naraščali nekoliko hitreje (48,7 odstotka: 38,1 odstotka), vendar je treba pri tem upoštevati, da je bilo to povečanje (po zatrjevanju delegatov teh TOZD) upravičeno, ker so zaposlili več novih delavcev — Odobravaš, da so pokali Inlesovih rokometašev razstavljeni v gostilni? — Seveda, saj jih tako vidi največ Ribničanov in tudi mladine! in ker so bili pri njih osebni dohodki prej tako nizki, da so delavci bežali v druge TOZD (na primer iz Donita v ITPP), kjer so bili večji povprečni osebni dohodki. Nekateri izražajo sum, da so TOZD, ki imajo sedež OZD izven občine, namenoma prikazale slabše uspehe, predvsem sklade, da bi plačale manjše obveznosti, ki se plačujejo na osnovi tega, predvsem skladov. Tako izogibanje plačevanju obveznosti pa jc treba preprečiti, saj zaradi tega zaposleni v TOZD v ribniški občini delajo oziroma plačujejo prispevke v korist drugih občin in občanov. Prejšnji teden so imeli sestanek komunisti delovne organizacije Beti skupaj s predstavniki občinskega komiteja ZK, občinskega sindikalnega sveta in izvršnega sveta občinske skupščine. Iz poročil sekretarjev osnovnih organizacij ZK v temeljnih organizacijah združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb in iz živahne razprave, ki se je razvila na sestanku, je razvidno, da so komunisti dovolj aktivni pri razvijanju samoupravnih odnosov, kakor tudi pri spremljanju reiultatov poslovanja in gospodarjenja. V Beti so posvetili komunisti v zadnjih treh mesecih veliko pozornost predvsem izvajanju programa varčevanja, reorganizaciji mladinske organizacije, izboljšanju informiranja delavcev, se zavzemali za delovno in tehnološko disciplino, poostrili odgovornost na vseh delovnih mestih, se z vso resnostjo lotili izdelave samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavcev v združenem delu, samoupravnega sporazuma o odnosih med TOZD in DSSS in tako dalje. Komunisti v Beti se zavedajo, da bodo le z resnim in nepretrganim delom ter s prizadevnostjo vseh članov kolektiva dosegli zastavljeni si cilj, in ta je: brezhibna kvaliteta pro-izivodov, nezamujanje dobavnih rokov ter vzpostavitev takšnih samoupravnih odnosov, ki bodo slehernemu zaposlenemu v kolektivu jamčili socialno varnost, napredovanje, uveljavljanje naprednih, konstruktivnih idej in ne nazadnje: dobro počutje v tem tisočpetstočlanskem podjetju. J. P. manj nesreč liini so v ribniški občini zabeležili 96 prometnih nesreč ali 5 manj f-ot leto prej. Pri tel. nesrečah so bili 4 mrtvi in 35 hudo poškodovanih. Materialna škoda je ziušala 567.400 din. Čeprav je bilo nesreč lani manj, pa ti podatki povedo, cb ceste niso Drinierne za tolikšen nromet. na morjei Skupnost otroškega varstva in Zdravstvena skupnost N4etlika bosta tudi letos poskrbeli /.a organi/irano letovanje socialno in zdravstveno ogro/enih otrok. Prvi otroci so se /. letovanja /c vrnili, približno 60 šolarjev pa bo v julij^i letovalo v l a-zanu pri Portorožu in na Debelem rtiču. Del sredstev za počitek otrok bodo prispevali starši sami. Metliški igralci namiznega tenisa so v letošnji sezoni dobro zaigrali šele po ligaških tekmah ko so v pokalnih tekmah izgubili šele v četrtem kolu. Na sliki: stojijo Uhl, D. Pezelj, M. Kova-ćič, Stipanič (od leve proti desni); čepi vodja in trener metliške Beti HaUDtman. Sprehod po Metlik' VEC SAMOINIOATIVNOS'^ Velikokrat je slišati pripombe, športno udejstvovanje ni na razpj? ^ go i^išč. Z malo dobre volje mladi lahkD sami uredili igri^^-j) rokomet, odbojko, tenis, a stezo, kot so to napravili mlatu r drugih krajih Slovenije. Iz sameg*^! dikovanja ne bo nič! NOVOSTI V GOSTINSTVU: so velike spremembe, toda je premaknilo. Ob nedeljah, n® mer, je odprta restavracija na pred hotelom pa so sej>oiavili okusni pbstični stoli. Ce bi ^ nih večerih pripravili kaj zaniH'^ ga, bi ob koncu leta zaključni f«'' j spravil zaposlene v dobro voljo •' SOLE JE KONEC: OsnovnošoJJ in dijaki poklicne šole so pouk. MLinj prizadevni med letom bodo preživeli del počitnJC ij knjigi, vaški otroci l)odo star&m pri kmečkih opravilih,/® p na pa se jih bo namakala v toph ^ pi. OBNOVLJENA ZK1»0: Delo Zj'J ze kulturno-prosvetrtih organiza'^'''|^ v zadnjem času povsem 7MinT\o-^ vršni odbor temeljne kulturne jj nosti je na zadnjem sestanku .v« teden predlagal nov sestav ZKK). Morda bodo novoimeno člani prekinili mrtvilo. metliški tednf* DOLENJSKI LIST ne delovne metode, to pa bo zahtevalo; tudi nove učne pripomočke. Na šolah bodo izpopolnili dopolnilni pouk, v katerega bodo vključili Odloča nij tisti, kdor plite Hišni svet Kidričeve 1 in 3 v Kočevju se že tretje leto bori, da oi stanovalci (sami ali preko svo-Jih organov) odločali o porabi denarja, ki ga plačujejo v obliki stanarin. To pravico jim je o^ekala stara Stanovanjska ^Kupnost (SS) in tudi nova Sa-•noupravna stanovanjska skup-''Ost (SSS), če5 da je povsem po Predpisih, da stanovalci denar wcujejo, o njegovi porabi pa odloča (razen o tekočem vzdrže-neki organ pri SS oziroma v katerem so v glavnem Pre^tavniki gospodarstva. Zadeva se je še'zaostrila pred mesecema, ko so stano-*aki zvedeli, naj bi po predlogu ^K^a odloka poslej odločali le * o 5 odstotkih sredstev, ki jih plačujejo v obliki stanarin (med-ko so doslej o 20 odstot-1^). ker bi se sredstva za tekoče vzdrževanje za toliko zmanjSala hižm, z utemeljitvijo, da ^ stanovalci novih hiš dolžni so-jjdarno prispevati za popravila starih. Smejem tak^ odloka bi po-™enil, da bi So nad polovico sta-(53 odstotkov), ki jih pla-stanovalci v do 10 let sta-tužbenih stanovanjih, za pojavilo starih hiš, medtem ko bi en) hiSnim svetom ostalo le 5 d^otkov denarja, kar bi zadobio na primer, da bi v petih enkrat prebelUi skupne prodore bloka, če se cene beljenja ® Di zvi&ie. (Ostali del stanari-e se deli še tako: 32 odstotkov , amortizacijo in 10 odstotkov ^^oške SSS.) Take trditve SSS, mepim, niso ^*ične tudi zato, ker bi tisti ^novalci, ki nimajo takšnih do-odkov, da bi si gradili lastne hi-^ plačevali solidarno za popra-uo starih hiš, lastniki zasebnih " pa ne. To solidarnost je goto-° freba reševati drugače. Ven-^ bodo hišni sveti tudi v bodovi ~ čeprav bodo odločali o denarju - gotovo samo-rP^vno združevali del sredstev, ne bodo nekaj let po-e^vali, in jih posojali tistim, iim • potrebujejo. (Doslej pa j™ je bil ves denar, razen za te-im f ^^ževanje, vzet, ne da bi ti» .^^ni sveti pravico zahteva- *^enar nazaj.) -! ^^danji način gospodarje-je slab zato, ker spodbuja ueP^ofcjo denarja pri tistih do Vi ^ nimajo (Češ: „Sai bo-nn ^P°Pravilo naše hiše soudar- sa denar tisti HS, ki ^ ^ ^ bili H . bomo sami pora-denarja, nam ga bodo vze- Glavna slabost dosedanje^ si-®nia pa je gotovo ta, da em starine plačujejo, drugi pa odlo-1^J°' kako bo ta denar porab-A n. To ni v skladu z ustavo, saj ni sveti oziroma stanovalci ni-izvolili delegatov, ki bodo na novi njihovih sklepov gospoda-stph^ ^^nioupravno) združenimi (in ne vzetimi kot do-'•ej) vseh HS. ^aže, da se novo vodstvo SSS Vedno bolj zaveda teh in še 8ih pomanjkljivosti in da jih ® odpravljati. SSS v Ko-stv''" Začenja živeti. Vod-0 % je v primerjavi s staro SS Precej izmenjalo. ____JOŽE PRIMC Še vedno krivična merila V Kočevju zahtevalo, da naj merila o proračunski porabi v 8RS spremenijo o družbenopolitičnih razmerah v občini ter o gospodaijenju lani in v prvem trimesečju letos so razpravljali na seji občinske konference ZK Kočevje 19. junija. V oceni uresničevanja ustave so ugotovili, da so še možnosti za ustanovitev TOZD v ITAS, Trikonu, Zidarju in Avtu, vendar so predvsem v ITAS in Trikonu premalo naredili, daH)! TOZD tudi ustanovili. V delegatskem sistemu na področju TOZD, SIS in krajevnih skupnosti je treba doseči, da bodo do skupščin prihajali resnični interesi delovnih ljudi in občanov. Tudi izvajanje stabilizacijskih nalog ni zadovoljivo, saj so le redke delovne organizacije sprejele stabilizacijske programe. Za trdnejše cene, za stabilizacijo pa se je treba boriti na vseh ravneh, tudi v SIS, krajevnih skupnostih in drugod, ne le v TOZD. Posebno je bilo poudarjeno, da sedanja merila o proračunski porabi v republiki niso pravična. V kočevski občini je znašala lani ta poraba 695 din na prebivalca, kar je bilo 77 odstotkov republiškega povprečja; letos pa naj bi znašala po veljavnih merilih 734 dih ali 73 odstotkov republiškega povprečja. Taka merila so seveda krivična, ZK pa jih mora obsoditi in doseči, da bodo čimprej spr^eta pravičneje. Učijo se kuhati Kulianje za učence os-mili razredov v osnovni šoU Kočevje so letos organizirali gospodinjsko-kuharski krožek za učenke in učence osmih razredov. Vodi ga kuharica šolske kuhinje Anica Jerebič. Sestajajo se v stavbi stare osnovne šole vsak teden po dve uri, in to po skupinah. Krož-karje je zaradi laSega dela razdelila v pet dcupin po 12 učencev. Tako pnde po ena skupina na vrsto vsak dan, razen sobote in nede^e. Vseh krožki^ev je 60. ^ Učgo se praktične priprave jedi, kuhanja, peke peciva, pravilnega serviranja jedil, pripravljanja jedilnikov, nameščanja miz, jedilnega pribora in prtov, lotevajo pa se tudi še zahtevnejših del: pripravljanje tort in dru-gera. Učenci so navdušeni za delo v krožku. Predvsem dekleta ga zelo rade obiskujejo. Tako vsaj delno nadomestijo pouk rednih učnih ur iz gospodinjstva, ki ga šola ne more organizirati, ker nima strokovne učiteljice za gospodinjstvo. VILKO ILC Živahna je bila razprava tudi o gospodarjenju, vendar bodo o njem v teh dneh razpravljali še drugi organi, tudi vsi zbori občinske skupščine in osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah. O njihovih skupnih ugotovitvah bomo poročali kasneje. J. PRIMC Mladinski aktiv osnovne šole Kočevje je sklenil, da osmi razredi podele sedmošolcem ob zaključku šolskega leta nek simbol, podobno kot predajajo sre^ješcdci ključ. Odločili so se, da bo to „cvek", ki ga je iz^lal upokojenec Andrej Pir-nat. Predaja „čveka" je potekala ob branju „ndcajmetr^e kronike" in pre^dovanju daril, s katerimi so sedmošolci odkupili „cvek". (Foto: France Brus) danes prva seja Danes bo prva seja nove konference krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto, ki šteje 60 delegatov. Za predsednila konference k bil na zadnji seji starega sveta kS predlagan Alojz Hočevar, za m^ov^a namestnika pa Peter Sobar mlajši. Na seji lx> podal poročilo o dosedanjem delu KS predsednik sveta KS Stane Oto-ničar. Med drugim bodo izvolili tudi člane poravnalnega sveta. pojasnilo Predsednik občinskega, sodišča Kočevje Julij Plut nas je telefonično obvestU, ruj popravimo sporočilo „Lažna prijava tatvine", objavljeno v 25. številki našega lista na zadnji strani, tako, da bo razvidno, da v tem primeru ni šlo za sodno izselitev. Vse to je sicer iz besedila sestavka tudi razvidno; do napake pa je prišlo le zato, ker smo samo v oklepaju okušali besedo „deložacijp" po; sloveniti in smo jo obrazložili tako,' kot piše v Vrbinčevem Slovarju tujk ^risuna, sodna izselitev). Torej je Šlo v opisanem primeru za prisilno, ne pa sodno izsefitev. 'ustrelili raketo 7. c razreda osnovne šole so 19. junija priredili zani-hiiodpJP^^anje oziroma izstrelitev v raket, ki so jih sami izdelali So noft-Načrte za modele ParU ^ in drugod. V P'ed novo šolo se je zbralo o^eJ,."Vencev in otrok, ki so si liti v^' Skušali so izstre-' "sP^'a pa je le ena iz- V. I. ZKPO Kočevje je 13. junija organizirala v Šeškovem domu v Kočevju prvi samostojni koncert moškega pevskega zbora in vokalne skupine DOREMl pod vodstvom Iveta Staniča. Poslušalci so popolnoma napolnili dvorano in izvajalce nagradili z burnim aplavzom. (Foto: F. Brus) 2a slabo delo niliče kriv? ^ ^ Kidričevi ulici v Kočevju je ^ po dvanajstih letih odpadla ^olacija s cevi, ki vodijo do po-^nieznih stolpnic. Vzrok je slab ^aterul in neustrezno delo. Ker niso bile zaščitene proti rji, ^ z^avele. Izolacijski material j|| bil primeren in zaščitni sloj ni prav narejen. Napak je bilo še Očitno jih je zakrit nekdo j i^rigi od načrtovalcev do izvajalcev del, nadzornih organov ali Prevzemnikov. Seveda bi bilo pravično, da bi j^^i« ki je nesolidno delal, trpel ^sledice, oziroma plačal škodo, ral pa se je pri nas uveljavila sla-®a praksa, da vse to plačajo stanovalci blokov iz dela stanarine, J^nienjenega vzdrževanju blo- Stanovanjska skupnost, ki bi JJ'O'ala biti opora stanovalcem ®2iroma hišnim svetom pri uve- '^CEUSKE NOUICE Ijavljanju i\jihovih pravic nasproti izvajalcem nesohdno opravljenih del, je nemočna. Zaradi slabo opravljenih del pa phhaja že v novih stanovanjskih stavbah do napak, ki zahtevajo velika popravila in stroške. Zaradi vsega tega se zastavlja tudi vprašanje: zakaj pri gradnjah „rediti" še toliko nadzornikov in prevzemnih organov, ko pa na koncu mor^o vse napake plačati stanovalci? ! Vendar bi stanovalci le morali dobiti nekje pravno zaščito. Potrebujejo tak o^n. Vprašanje pa je, kdo naj bi to bil: občinske inšpekcijske službe, občinske pravne službe ali bi morala to biti strokovno okrepljena služba pri samoupravni stanovanjski skupnosti ali kakšna druga? Stanovalci in hišni sveti vedno bolj ugotavljajo, da'te službe zanje ni nikicr, čeprav je bolj potrebna kot marsikatera druga, ki ne opravlja odgovorno svojega dela. J02E PRIMC' Takole je že po dvanajstih letih razpadla izolacija na ceveh toplovoda do kočevskih stolpnic, razen tega pa so ne-izoUrane cevi tudQ zaijavele. Ob razstavi „Racionabia poraba električne energije v gospodinjstvu" od 18. do 25. junija v Domu JLA, kjer so bili razstavljeni domala vsi gospodinjski porabniki toka, so prireditelji pripravili tudi več seminaijev za predmetne učitelje gospodinjstva in prodajalce ter potrošnike gospodinjskih električ^ aparatov. (FotQ; D. Rustja) Suilokrajinski drobii AKTIV ZVEZE KOMUNISTOV pri krajevni skupnosti Žužemberk je minuli petek obravnaval politično oceno delovanja in gospodarjenja v sami krajevni skupnosti s posebnim poudarkom na samoupravnih odnosih v sami KS ter v povezavi z delovnimi organizacijami in drugimi dejavniki. Aktiv ZK se je dotaknil tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. ŽUŽEMBERŠKI MOST BO DOBIL asfaltno obleko. Dela bodo opravili še pred krajevnim praznikom. Izvajalec bo podjetje Slovenija ceste. AKTIVI ZSMS v žužemberški krajevni skupnosti se bodo organizirali v osnovno organizacijo ZSMS Žužemberk. Sedež organizacije bo v Žužemberku. Ustanovna konferenca bo v kratkem. M. S. Velik ugled Rdečega križa V novomeški občini združuje ta humanitarna ustanova že več kot 10.000 ljudi - Posebno priznanje krvodajalcem in civilni zaščiti 21. junija je bila v sindikahiem domu v Novem mestu skupščina občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto; skupščine so se kot gostje udeležili tudi Janez Ogorevc^ podpredsednik republi^ega odbora RK, predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Be-rič in drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po otvoritvi, izvolitvi delovnega predsedstva in organov skupščine je predsednik izvršnega odbora Boris Savnik prebral poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju, iz katerega je razvidno, da je RK dosegel pomembne rezultate v svoji huir.—itarni dejavnosti in si pridobil velik oružbeni ugled. „Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, obenem pa nas obvezujejo za nadaljnje delo," je dejal Boris Savnik. Članstvo se ie v tem času skoraj podvojilo in tako jc danes v RK na ČETRTINA VOZNIKOV V AMD NOVO MESTO? Do konca maja se je v Avto-moto društvo Novo mesto vpisalo' 1.879 članov, ki so organizirani v osmih sekciji. Razdelitev dela po sekcijah je že lani pokazala kakovostne sadove, največ zanimanja je bilo za predavanja o novostih prometne zakonodaje. Avto-moto društvo Novo mesto se bo letos še posebej trudilo, da bi vključili v društvo najmanj 25 odstotkov vseh voznikov osebnih avtomobilov. Ta organizacija naj bi ob koncu leta štela okoli 2.000 čla- našem področju že nad 10.000 ljudi. Jakob Berič je v svojem govoru ddal, da je novomeška organizacija RK med najbolj delavnimi v naši republiki; posebno priznanje je dal krvodajalcem in opozoril na poseben pomen civUne zaščite v splošnem ljudskem odporu. Inž. Ivo Zobec je dejal, da je RK tudi vzgojna organizacija. „Imamo dolžnost do sebe, bližnjega in do celotne skupnosti." Za novo predsednico 15-č lanskega izvršnega odbora je bila soglasno NAJVEČ MOŽNOSTI ZA V BOLNIŠNICO PO 13. URI Po statistiki se je na območju Postaje milice Novo mesto lani največ prometnih nesreč zgodilo med 13. in 14. uro (81 nesreč v enem letu) po številu nesreč pa temu obdobju sledi popoldanski čas od 14. do 17. ure (53 nesreč v enem letu). Najmanj prometnih nesreč se je lani zgodilo med eno in drugo po polnoči - vsega skupaj samo ena. GETRTKOV INTERVJU Kovačnlca obrambe Izreden uspeh republiškega tekmovanja rezervnih častnikov v Dolenjskih Toplicah Ni naključje, da jc tokratni četrtkov sogovornik ravno Ivan Slapnik, predsednik Zveze rezervnih vojaških starešin novomeške občine, in član predsedstva republiškega odbora ZRVS. V Dolenjskih Toplicah se ie namreč v soboto končalo republiško orientacijsko-taktično tekmovanje rezervnih starešin. Enotna ocena je, da je z organt- Ivan Slapnik; „Večina odlična ali prav dobra." zacijske kot tudi z uspešnostne plati odlično uspelo^ ,,Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati," pravi Ivan Slapnik, „orientacijsko-taktična tekmovanja so sestavni del sistema izobraževanja osnovnih, občinskih in republiške organizacije ZRVS. Republiško tekmovanje je le krona prizadevanj in uspehov. Za ponazoritev služi podatek, da seje krajevnih in občinskih tekmovanj, ki so bila pred republiškim' prvenstvom, udeležilo 30.000 rezervnih starešin, tekmovanja v slovenskih okvirih pa 54 tričlanskih ekip. Skratka: množičnost in kakovost od najnižje do najvišje tekmovalne ravni." Republiško tekmovanje je bilo sinhronizacija znanja vseh vidikov obrambnih priprav Zveze rezervnih vojaških starešin. Letos so se udeleženci posebno izkazali v taktiki, streljanju, spo; ' štovanja vredna pa jc bila tudi njihova psihofizična pripravljenost. Da so na republiški ravni res lahko tekmovali samo najboljši, • pove tudi podatek, da se tekmovanj na ravni osnovnih ali občinskih organizacij ZRVS na tak ali drugačen način udeležujejo vsi rezervni častniki do 55. leta starosti in vsi nižji rezervni častniki do 50. leta. Republiška preskušnja jc imela tudi nekatere posebnosti, del pohpda jc tekel ponoči, kar je dalo tekmovalnim ekipam dodatno prestižno spodbudo, strogim sodnikom pa zadovoljstvo, da so lahko ob koncu izjavili, kako je zahtevno taktično nalogo z oceno odlično ali prav dobro opravilo kar 42 ekip od 54 ekip. „Bilo bi vredno razmisliti, koncept naših obrambnih pri- . prav se nenehno razvija in dopolnjuje," jc povedal Ivan Slapnik, „kako bi se v prihodnje republiškega tekmovanja ZRVS udele-^ ževale tudi mladinske ekipe. " Doslej so se namreč udeleževale le tekmovanj osnovnih ali občinskih organizacij ZRVS." Predlog, o katerem razpravljajo tudi v republiki, je vreden razmisleka. vključuje se v koncepcijo naših obrambnih priprav, ki določajo ustrezno mesto od pionirja do očanca, hkrati pa bi bila udeležba mladincev na tekmovanjih rezervnih vojaških starešin dobra predpriprava za izbiro v šole rezervnih oficirjev. M.BAUER izvoljena Milica Sali, izvolili so tudi nov 3-članski nadzorni odbor in delegacijo za skupščino RKS. Skupščina je tudi sprejela predlog 4-letnega okvirn^a delovnega programa. Na koncu je 16 krvodajalcem, ki so že več kot 25-krat darovali svojo kri, predsednik občinske skupščine Berič izročil priznanja in odličja. A. B. komunisti bodo ocenili družbenopolitične razmere v petek bo seja Občinske konference ZK Novo mesto, na kateri bodo ocenili družbenopolitične razmere v občini, podali poročilo revizgske komisije o administrativnem in finančnem poslovanju OK ZKS za minulo leto, sprejeli finančni načrt za letos in potrdili zaključni račun za lani ter izvolili delate za občinsko konferenco SZDL Novn TTl<»Qtn- NbvomeSl^ kronika TAKO REŽEJO KRUH - Domala v vseh pekarijah na Slovenskem režejo štruce kruha počez, le v edini novomeški nekolikanj drugače. Kil-sko štruco na pol še prerežejo počez, če pa želi občan imeti četrtin-ko, mu polovico štruce prerežejo po dolgem. Ker se iz tako odrezane četrtinke ne dajo narezati večji kosi kruha, marsikdo prodajalko prosi, naj mu tudi četrtinko odreže počez. Tedaj pa je joj! Ne samo ena, vse prodajalke se spravijo nadenj, češ da je to brezobzirnost in da Novome-ščani jedo take kose kruha, kot jim jih odrežejo one. Lepa prijaznost, ali ne? ! TRŽNICA - Ko da bi se „zgoraj" zmenili, že nekaj tednov ob ponedeljkih in petkih, to je ob tržnih dnevih, v Novem mestu dežuje. Tako je bilo tudi zadnji petek, zato je bil obisk nekoliko slabši. Tudi cene živil se niso bistveno spremenile; kilogram krompirja je stal 9 do 10 din, solate 8 din, paradižnika 20 din, jajca pa so bila po 1,50 din. Tudi sadje se ni pocenilo. Za liter gozdnih jagod je bilo treba odšteti 20 din, za vrtne jagode 16 do 18 din, liter borovnic pa je stal 15 do 16 , din. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Zadnji teden je prišlo darovat kri samo 35 občanov, med mimi po 8 delavcev iz Novolesa in bke, 6 iz Novoteksa in 3 iz IMV. ROJSTVA - Rodile so: Dragica Kraševec iz ulice Na lazu 13 - dečka, Smilja Relič iz Jerebove 16 — deklico. Vida Žnidar z Novega trga - Roka, Amalija Reba z Ragovske 9 - Natalijo in Ždenka Deželan iz Lo-betove 11 - Zenet. SMRTI - Prejšnji teden je umrl Ivan Može, delavec iz Breške vasi 2, v 45. letu starosti. Ena gospa je rekla, da se ne bi posebno čudila, če bi novomeški urbanistični načrt po nekaterih čudnih dogodkih poslali tovarni , Sladkogorska" in ga spremenili v papir znamke „Paloma". (1353) - 26. junija 1975 DOLENJSKI LIST 19 S Četrtek, 26. junija - Hema Petek. 27. junija - D. samoupravljanj Sobota, 28. junija - Leon Nedelja, 29. junija - Peter Ponedeljek, 30. junija - Emilijana Torek, 1. julija - Julija Sreda, 2. julija — Oton Četrtek, 5. julija - Tomaž LUNINE MENE 1. julija ob 17.37 uri - zadnji krajec BRESTANICA: 28. in 29. 6. ameriški barvni film Poslednja dolina. BREŽICE: 27. in 28. 6. angleški barvni film Slop. velika bitka. 29. in 30. 6. ameriški barvni film Bitka za Okinavo. ČRNOMELJ: 27. 6. nemški barvni film Po sledeh izginule žene. 29^ SLUŽBO DOBI SPREJMEM v uk več vajencev za soboslikarsko-pleskarsko stroko. Ivan Bobič, I^rjana Kozine 51, Novo mesto, tel. 21-115. BRIVSKO-FRIZERSKI salon Jože Novak iz Ljubljanske ceste obveščam cenjene stranke, da bo lokal zaradi dopusta zaprt^od 1. julija do 10. julija 1975. Cenjene stranke prosim za razumevanje in se priporočam. VAJENCE za elektrotehnično stroko sprejmemo v uk. Stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Elelđro Milan Štefanič, Ljubljana, Jana Husa 53, telefon 44-584. STANOVANJA ODDAMO enosobno stanovanje s Rosebnim vhodom in sanitarijami, 'aslov v upravi lista (1613/75). ODDAMO opremljeno sobo samskim moškim. Naslov v upravi lista (1614/75). ODDAM opremljeno sobo mlademu dekletu. Naslov v upravi lista (1616/75). ODDAM enosobno stanovanje za-'konskemu paru. Naslov v upravi , lista (1617/75). KUPIM ALI ZAMENJAM trisobno stanovanje v Ljubljani za hišo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1631/75). ODDAM SOBO za dve dekleti. Cankarjeva 17, Novo mesto. ISCEM SOBO in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam lahko tudi za eno do dve leti vnaprej. Jože Bečirevič, Vel. Orehek 22, Stopiče. MATI Z DVELETNIM otrokom išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu—Marija Kolovrat, Školska 6, 61307 Prezid, Gorski Kotar. ZAKONSKI PAR brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (15W/75). - SAMSKEMU FANTU oddam sobo. Nastov v upravi lista (1606/75). PRODAM PRODAM novo diatonično harmoniko HEA. Slak, Pod Trško goro 51-Mačkove«, Novo mesto. PRODAM motor za Opel Rekord 1700. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, telefon 21-148. PRODAM vitrino, dva fotelja, mizo, dva kavča in štedilnik na olje-Nuša Kobler, Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM hidrofor-trofazni 300 litrov, motorno žago, elektromotor - trifazni. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1630/75). PRODAM ozvočenje „HOHNER" 80 W, 8 vhodov, še garancija. Springer, Karlovška 17, Novo mesto. UGODNO PRODAM malo rabljen traktorski plug. Franc Pucelj, Dol. Kot 11, Dvor. PRODAM KOSILNICO Alpino. Alojz Dragan, Roje 4, Trebclno. PRODAM otroŠci š^rtni voziček. Vrhovčeva 2. Ogled vsak dan od 15. ure daye. UGODNO PRODAM hladilnik GORENJE 135 1, malo rabljen, zaradi nakupa večjega. Vprašajte po telefonu 22-172. PRODAM nov, nerabljen 50-litrski bojler (še pod garancijo) za polo- 6. ameriški barvni film Divji človek. KOSTANJEVICA: 28. 6. ameriški barvni film Detektiv Klut. 29. 6. ameriški barvni film Sinovi puščave (Stan in Olio). KRŠKO: 28. in 29. 6. jugoslovan-sko-nemški film Zaklad v srebrnem jezeru. 2. 7. ameriški film Bliskovit upor. METLIKA: Od 26. do 29. 6. francoski barvni film Doktor v rdečem plašču. 27., 28. in 29. 6. ameriški barvni film Dama in diamanti. MIRNA: 28. in 29. 6. film Kaliber 9. NOVO MESTO, KINO JNA: Od 26. do 29. 6. ameriški film Škorpion. 3. 7. jugoslovanski film C!ena mcstii ' NOVO MESTO, KINO KRKA; Od 27. do 29. 6. ameriški barvni film Oeopatra Jones. 30. 6. gostovanje MG Ljubljansko. RIBNICA: 28. in 29. 6. italijanski barvni film Noč nasilja. SEMiC: 29. 6. ameriški barvni film Siciljanski klan. SEVNICA: 28. in 29. 6. ameriški film Boter. TREBNJE: 28. in 29. 6. italijanski barvni kavbojski film Sartana in dolarji. I vično ceno. Jože Nose, Dol. Sušice 2, Dol. Toplice. PRODAM volčjake, stare 11 tednov. Kastelic, Šentjošt 19, Stopiče. Motorna vozila PRODAM OSEBNI avto R 4, letnik 1967, generalno popravljen. Jože; Luzar, Kristanova 34, Novo mesto. PRODAM avto OPEL REKORD, letnik 1965. Naslov.v upravi lista (1588/75). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1965, registrirano do 1976. Anton Penca, gostilna Klavž, Kostanjevica ob Krki. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled možen vsak dan popoldne. . Đuro Jovandič, Nad mlini 3, Novo mesto, telefon 22-168. PRODAM karamboliran avto ZASTAVO 750. Cena 5.000,00 din. Franc Bohte, Šentrupert 59. PRODAM karambolirano ŠKODO, letnik 1970. Drmaž, Dol. Prekop;i 9, Kostanjevica na Krki. PRODAM NSU 1000 v voznem stanju. Rauh, Ragovska 8, Novo mesto. ZASTAVO 101, 8 mesecev staro. 11.000 km. menjam za ZASTA-. Vp 750 z doplačilom. Naslov v upravi lista (1621 /75). PRODAM RENAULT-10 major, letnik 1966. tehnični pregled do 1. septembra 1975. registriran do februarja 1976. Ivan Žunič, Črnomelj, Nova Loka 49. telefon od 6. do 14. ure 76-065. PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1972. Marija Urbančič, Vol. Cirnik 12, Šentjanž. KUPIM KUPIM enosobno stanovanje. Gotovina. Naslov v upravi lista. (1599/75). POSEST PRODAM renovirano hišo z nekaj zemlje ali brez nje pri Dobrniču. Elektrika, lasten vodovod, dostop možen z vsakim prevoznim sredstvom. PONUDBE POD „GOTOVINA". PRODAM 12 let star vinograd, negovan, 400 trt-ccpljenk v kraju Vrhe blizu Mokronoga. Dostop z vsakim avtomobilom. Primerno tudi za zidavo vikenda. Lojze Glušič, Puščava 23, Mokronog. PRODAM mŠO z vrtom v bližini Suhorja, primerno za upokojence. Vseljiva takoj. Ogled vsako nedeljo popoldne. Cena po dogovoru:. Bušinja vas 33, Suhor. PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem (10 ha) v bližini Gadove peči pri Brežicah. Naslov v upravi lista (1596/75). PRODAM nedograjeno hišo zgrajeno do II. faze v Trebnjem. Zglasi-te se Dol. Toplice 66. RAZNO UPOKOJENEC z vojno pokojnino, s svojo hišo in zemljo išče žensko od 55 do 60 let. Lahko je vdova. Po smrti dobi mojo pokojnino. Franc Cerne, Žamarija 13, Kosta-njevac-Žumberak. POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite lO^odst. popusta! VALILNICA na Senovem prodaja vsak dan rjave kokoši nesnice po ugodni ceni. Ves junij bomo prodajali tudi enodnevne piščance. Se priporoča Mijo Gunjilac, 68281 Senovo telefon 75-375. ^Seeiife MARIJA GRILC, GRM 11, TREBNJE, prepovedujem košnjo trave po moji meji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. PODPISANA ANCKA PETJE iz Trstenika 15 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla o Mariji Podlogar iz Trstenika 15 in se ji zahvaljujemo, da je odstopila od tožbe. PODPISANA JOŽE FUGINA IN PETER KAPŠ, oba iz vasi Laze pri Starem trgu ob Kolpi, pozivava Emo Gorjup, kmetovalko iz Laz, Stari trg ob Kolpi, da javno prekliče lažnive in žaljive besede, ki jih je izrekla o nama pri Katarini Kapš dne 3. junija 1975 ob 8. uri zjutraj. Besede so neresnične in tako razširja v naši vasi med sosedi razdor -in sovraštvo. Ce svojih besed ne prekliče, jo bova sodno preganjala. PODPISANI IVAN LOVRIN iz Petrove vasi 13 pri Črnomlju prepovedujem vožnjo čez mojo njivo „Na lapah" ob asfaltni cesti v Mi-helji vasi. Prepovedujem tudi pašo in voži^o po ostalih mojih parcelah v Mihelji in Petrovi vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ✓ Ob prerani in boleči izgubi na.šcga dragega moža, očela, sina in brata TONETA GORIŠKA iz Šentjerneja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, znancem in prijateljem. ki so nam v težkiii trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli so-žalje. ter za pocLirjeno cvetje,in vence. Posebna zahvala /dravniškenui in strežnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, prav tako zdravjii-kom in strežnemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in nego ter tolažbo v hudih bolečinali. Najlepš;i hvala (ia-silskemu društvu Šentjernej, župniku za opravljeni obred ter članom TOZI) ISKRA Šentjernej, župniku z;i opravljeni obred ter članom TOZD ISKRA Šentjernej.^ Žalujoči: žena Tončka, sinček Jani, mania, brat, sestre in drugo sorodstvo. Ob smrti naše drage mame. tašče, sestre . ALOJZIJE PAPEŽ, roj. Sitar iz Spod. Vodal 31 se iskreno zahvaljuj^-mo zdravniku dr. Ix?"opo!du Levstiku za požrtvo-' valno pomoč ob njenih zadnjih urah na domu, sosedom Ivici Janežič. Pepei in Verici Knez, družini Ržen iz Malkovca ter družini Ignaca Sitarja iz Vodal, ki >o posvetili naši dragi mami vso skrb v njenih zadnjih urah. Hvala občini La3co za podarjeni venec in izraženo sožalje. prav tako vsem, ki so pokojnico poznali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala župniku iz Krži-šča za poslovilne besede in opravljeni obred. Vscn> še enkrat iskrena hvala. ' Žalujoči: hči Ju.stina z možem Rudolfom, sin Alojz z družino in sestra Rezka ter brat Lojze, Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in deda JANEZA.JERMANA Gor. Stara vas 6 pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, podjetju Elektro TOZD Novo mesto in hotelu Sloav Ljubljani za podarjeno cvetje in vence, vsem, ki so nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in dragega očeta spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala vaščanorn, posebno Hočevar-jevi, in kaplanu iz Šentjerneja 'za opravljeni obred. Žalujoči: sin, hčerke z družinami, sestra in drugo sorodstvo. Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETAŠKRBCA \ -z Rateža 26 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi 7.adnji poti. Posebna zjihvala kolektivu Novograd, Industriji obutve in Cestnemu podjetju i^ Novega mesta za podarjene vence in patru Petru Vrtačiču za opravljeni obred. Žalujoči: žena Rezka, sinova Stanko in France ter hčerka Tončka z družinami in drugo sorodstvo._ Ob smrti našega dragega očeta FRANCA FINKA iz Uršnih sel 38 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga posremili na poslednji poti in so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vencev, sindikatu tovarne Iskra 'TOZD Ela Novo mesto, krajevni org. ZB Uršna sela in delavcem TOZD Ela. Lepa hvala za vso pomoč sosedom Crni-čcvim, Tomislavu Joviću, Plutovim, Bojančcvim in l'inkovim ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči; hčerke Marija, Pep-ca in Darinka z družinami. Uršna sela, Sela pri Dol. Toplicah, Meniška vas___ Ob boleči izgubi našt^a moža, očeta, brata in starega ata -> JANEZA GRABNARJA z Malega Kala 6 pri Minii peči se najlepše zaiivaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za nese^ bično pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih, ter vsem. ki so dragega |X)kojnika spremili na zjdnji poti. llvala vsem darovalcem cvetja in vencev, podružnici Dela. Novo mesto in župniku /;x opravljeni obred. Iskrena hvala vsem. ki so nam izrekli sožaija. Žalujoči: žena Jožefa, sin Jože z družuio, hčerki Marija in Ida z družinama, sestre in drugo sorodstvo. Vsem. ki ste ilarovali vence in se udeležili pogrebnega sprevoda naše drage mame MARIJE OMERZEL iz Pečic se iskreno zahvaljujemo. Družina Omerzel. V SPOMIN * <. 22. junija je minilo tri leta. odkar je ugasnilo mlado življenje in nehalo biti drago srce JANEZA KOBETA s Pristave 7 Ne bomo Te pozabili. Ohranili le bomo v trajnem spominu. Neutolažljiva mamica, bratje in vsi, ki so te imeli radi. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta ANTONA DEBEVC iz Gabeniika pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, vsem, ki so g-a spremili na /.adnji poti, mu ikirovali v«nce in cvetje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala duhovščini iz Škocj;ina zj opravljeni obred in poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Lojze z družino, Janez, Ludvik, hčerka Anica z družino in brat Janez ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta in starega očeta JOŽETA PERKA z Drenovca 9 pri Vinici se najtopleje zahvaljujemo družbeno-p skupsčini občine Črnomelj, garniziji političnim organizacijam KS Vinica, ! 5-političnim organizacijam in JLA Črnomelj, družbenopolitičnim organizacijam Kb Vinica, kolektivoma TGP in KZ iz Metlike, osnovni šoli Vinica in vsem znancem in prijateljem, ki so fa spremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje in cvetje, 'osebno se zahvaljujemo predstavnikom vaščanov in KS za tople poslovilne besede ter organizacijo pogreba. Žalujoči: sinova Jure in .Jože z družinama, hčerki Anica in Barica z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, svakinje in tete TEREZIJE ŠUKLJE iz Grabrovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob smrti naše drage mame izrekli sožalje, darovali vence' in cvetje, nam kakorkoli pomagali in v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Najlepša hvala kolektivom KOMET, KZ Metliki, Mercatorju, TGP, godbi iz Metlike, enako hvala župniku za opravljeni obred. Najlepša hvala tudi postaji LM Metlika 7.a pozornost in izkazano čast-Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: mož Tone, sinova Tine in Tone z družino, hčerke Tinca, Micka, Zinka in Lojzka z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je 12. junija v 64. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJE SINTIČ iz Vel. Mraševega iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Albini in Lojzetu Žibert, ki sta nam prihitela na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala tudi zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, kolektivu SA Krško ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsein, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Johan, hčerki Nada in Marija z družino, sinova Johan in.Gustel z družinama. Vel. Mraševo, Pirošica, Maas Mechelen, Belgija V SPOMIN 30. junija bo minilo leto dni neiznier-le žalosti, kije tragično preminul in naS '41 vedno zapustil naš ljubljeni brat FRANCE JERMAN Spomin, na njega nam bo ostal vedno živ in praznina v naših srcih bo večna. Zahvaljujemo sc vsem, ki se ga spominjate in mu priži' gate svečke. Žalujoči: brat Stanko, sestre Katka, Tončka in Fran-čiščka. Črnomelj, Ločka cesta DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, No^ mesto USI ANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Br® žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnici' Sevnica in Trebnje. j, UREDNIŠKI ODBOR; Maijan Legan (glavni in odgovorni nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, J® Prime, Jože Spliclial (iirednik priloge P), Jožica Tcppey, Ivan Zor in Alfred Zeleznik. Oblikovalce priloge Peter Simič. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ'upravljanja. PredscO" nik: 1'ranc Bukovinsky. IZHAJA vsak četrtek - Po.samezna številka 3 din - Letna na ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnap^®' Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriškili dolarjev oz. 45 DM (o^; ustrezna druga .valuta v tej vrednosti) Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9 j OtILASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 tin na določe"! strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. mali oglas do 10 beseu 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. • druge oglase In oglase v barvi velja dp preklica cenik št. 7 od 3. • 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/^ od 28. 3. 1974) se za Dok'njski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov. rF.KOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem ni»^ 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 N' mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21-22'^ Nen;iročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stave ' lilrni in prelom: C"l.V Dolenjski list, Novo mesto Barvni tisk; Ljudska pravica Ljubljana. 20 DOLENJSKI LIST Št. 26 (1353) - 26. junijg RADIO LJUBLJANA DAN: Poročila ob 5.00, Si 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, "00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, k> 19.00 in ob 22.00. Pisan glas- /spPored od 4.30 do 8.00. rSTRTEK' 26. JUNIJA: 8.10 Dn ena matineja. 9.05 Počitniško 9 7f\ ,0vanje od strani do strani. ' lz glasbenih šol. 9.50 Pesmice mJ? Pu- 10.15 Uganite, pa vam TuHc^°.P° želji. 11.00 Poročila -tuiin , 1 "apotki za naše goste iz in! vi *. *^0 Kmetijski nasveti -tgj' "arija Orešnik: Sodobni načini M -j.InUzic'rai0- 23.05 Literarni *»ZUv.15 PalC,a p0pevk in bfi!,ETEKl 27• JUNIJA: 8.10 Glasba matineja. 9.05 Počitniško ^potovanje od strani do strani -IIP3" j^arinc: Zavozlana zadeva oh*. ' Jugoslovanska narodna llnn o Talijinih poteh, za n.?or°čila - Turistični napotki tj "ase goste iz tujine. 12.30 Kme-Ptpcd- nasv.et' — ing. Tone Vidrih: novolteVa"je kr.mne8a ohrovta, 13 -5 n * strniščnem programu. Nafi71'Poročajo vam... 14.30 liain u,'0' čestitajo in pozdrav-Vek L15:45.^--Vrtiljak". 16 50 Gloga časaZtVH- i8 0.5 °gledal° naSe~ Minnt ^-15 Zvočni signali. 19.40 19 sn6 t ansamblom Borisa Franka. StorL.UhA° noč> otroci! 20.00 ju m s 21.15 Oddaja o mor-Dobn?0morlčakih- 23.05 Literarni n°- 23.15 Jazz pred pol- SOBOTA, 28. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Naš Resni orkester ima besedo. 10.15 Sedem dni na radiu. ILOO Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franc Habe: Pomen mleziva za odrejo pujskov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S ?esmijo in besedo po Jugoslaviji. 5.45 „Vrtiljak". 16.45 S knjižnega tr^. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDEUA, 29. JUNIJA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši... H.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Radijska igra - Henryk Bardijewski: Grimm 62. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. TOREK, 1. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško- popotovanje od strani do strani -Marjan Marine: Zavozlana zadeva -IV. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v juliju. 13.30 Wporočajo vam ... 14.40 Minute z 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Naš pbdli-stek - Iz spominov in pisem D. Kle-menčič: Izgubljeni zapiski. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Humor v partizanih. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Naši umetniki muzicirajo - flavtistka Irena Grafenauer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 'O; PONEDELJEK, 30. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9-05 Pisan svet pravljic in zgodb.- 9.20 Glasbena pravljica. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansamblske in solistične glasbe. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. J. Pretnar: Kakovost vin letnika 1974 podrav-skega vinorodnega rajona. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslusalcev. 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 19.50 Lahko noč, otroci! 20 00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke jugoslovanskih narodov 23.15 Za ljubitelje jazza. "%'' ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Saša Vuga: Bernar dek. 21.43 Zvočne kasfede. 22.20 Nočne pesmi. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 2. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Marjan Kotar: Izbira drevesnih vrst pri pomlajevanju gozda. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak". 17.30 Trideset let uredništva za simfonično glasbo. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ob 20-letnici Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 2j.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 3. JUUJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -V. 9.20 Iz glasbenih šol. 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Miljeva Kač: Nove sorte hmelja OCTOŽa nevarna bolezen venenja verticiTij. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Naj narodi pojo. RADIO BREŽICE ČETRTEK — 26. junij: 16.00 — 16.15 - Napoved programa. Poročila, Za vas smo si ogledali, Nove plošče RTB - 16.15 - 16.30 - AKTUALNOST TEDNA - 16.30 - 17.00 - Obvestila in reklame - 17-00 -18.00 - Gbsbena oddaja IZBRALI STE SAMI OSMRTNICA Daleč od Novega mesta, ki ga je tako ljubil, je umrl v Oevelan-du v 82- letu starosti naš dragi brat in stric FRANK KGNDRIČ lastnik restavracije Ivanhove • Njegova srčna dobrota in vehka ljubezen do svoje rodne grude bo ostala v naših srcih. Novomeški zvonovi pa mu pošiljajo zadnji pozdrav. Žalujoči: sestra Mici Durini s sinovi ter drugi nečaki, jiečakinje z družinami, drugo sorodstvo in prijatelji novo-meščani. SOBOTA - 28. 16.00 - 16.13 - MALO ZA ^A^'- NEKAJ ZA VSE 16.15 - 16.40 - Jogo-ton vam predstavlja - 16.40 -17.00 - Radijska univerza - 17.00 - 17.30 - KRONIKA - Obvestila in reklame - Pravljica za naše najmlajše - Iz naše glasbene šole -17.30 - 18.00 — Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 29. junij: 10.30 -12.00 — Napoved programa -Uvodnik - Štipendiranje v občini Brežice - DOMAČE ZANllVllVO-STI -- Za naše kmetovalce - Magnetofonski zapis: Cicibani v plavalni šoli - Obvestila in reklame - Spored naših kinematografov - 12.00 -15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVUAJO TOREK - 1. julij: 16.00 - 16.15 -Napoved programa. Srečanje s pri-Ijubljenjmi pevci r- 16.15 - 16.30 -POROČILA, Novo v knjižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - 16.30 - 17.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED - Obvestila in reklame - Spored brežiškega kinematografa - 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADI- Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! ZAHVALA Ob tragični nesreči naš<^a nepozabnega, ljubega sina in bratca TONIJA VESELIČA iz Podzemlja št. 16 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam prihiteli na pomoč, darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Gre-goričevim, osnovni šoli Podzemelj, metUški godbi in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: ate Anton, mama Mimica, sestra Silvica, stara mama, tete, strici in drugo sorodstvo. iPodzemelj, 10. junija 1975 ZAHVALA Ob bo'leči smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in svakinje ' NEŽE BAČNIK roj. Vidmar iz Semiča 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjene vence in cvetje, za vso pomoč v najbolj bolečih trenutkih, kakor tudi za množično spremstvo do groba. Še posebej se zahvaljujemo za ljubečo skrb in nego dr. Katici Kvasičevi, za izkazano pozornost krajevni organizaciji Zveze borcev in upokojencem iz Semiča, tov. Nedi Lahovič za govor ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Ohranite našo mamo v lepem spominu! Žalujoči: hčerka Nežka Bezek z možem Lojzom, vnukinja Miijana Bukovec z možem Tonijem in malim Urošem, brata Jože z družino in Franc, sestra Neža ter drugo sorodstvo. Semič, Sela, Kašča, Podreber, Krupa, Čudno selo, Slivice, Otočec, Birčna vas, Nova vas, 16. junija 1975. inousTRijRmoTORnm VOZIL novo (TIESTO mOUSTRURmOTORniH VOZIL novoniESTO mousTRijRnioTDRnm VOZIL novo (hesto miMliiiMj-. osvoiodni republiki pod gorjanci m njenem kirovsi(efnjuoai(ii Piparju iiakšetu .Tod; priliai- ® i® tu nova truma, ki s puškami v rokah „Beiog H- strani, z Grobišč proti hiši. ^Pria t beži!" je zaklicala partizanu in mu !^®Volve K ° strani hiše. Za njim je vrgla tej. f^ah K skokom skozi okno odle- Partivo ^ j® prestavila v vežo in ga pokrila s ^ovo odejo. brali re^ obkoljena. Pod oknom so po- Hahrbtn^K in vdrli v vežo. Kričali so, čigav je Bežečega partizana niso videli. je žensk^ ^ civilu, ki je prišepal k hiši," Hahrbt K pripovedovati. „Rekel je, da bo je pj pustil tu, ker ga ne more nositi, pozne-Nisn^ •• ^ Gorjance." li- Partizan se gotovo skriva na zi- streho' koncih vtaknili v slamnato stre^g ®8enj. Po lestvi se ni nihče upal na pod- je vsa obupana na kolenih prosila, vinske shrambe in letine. je (jjj I kaj je ženska kriva; kako naj ve, kdo žal ^ je omehčal vodja krdela in uka- 89^660 slamo iz strehe populijo in pogase, ^^nii morala gospodinja na zidanico in z ^lo mrvo. Legisti so od daleč in iz kdjj in lestve z naperjenimi puškami prežah, So tgK,? partizan zastokal. Ko se ni nič zgodilo, i^aprej. Za njimi so prihajale nove trume, se je vrnil partizan in videč, da so mu Bil oro^e odnesli, zopet zginil. D popoldne, ko je začelo v Mihovem obed ^^rtizani so pustili kotle, ki so jih bili za Vor^ P^j^urili pri Bratkovičevih, po domače Ja-^^P^d ji'i' j® presenetil in zmedel. Pa nitro znašli in napadalce odbili. 49 Prav tisti trenutek se je od Prežeka prek Kasta-lovca pod Mihovim vračala močna partizanska patrulja, oborožena s puškomitraljezom. Komandir Tone Hudoklin—Borut je silovito napadel. Sovražnikovo levo krilo, ki se je trudilo, da bi vas obkolilo od juga in zahoda, je razbil in vrgel nazaj proti Kobilam. Italijansko legistični načrt je iz-podletel. Legisti so bili v veliki premoči. Cankarjevci so se umikali iz vasi. Pod varstvom strojniškega ognja in ostrostrelcev so odhajali po globoko za-sekanem kolovozu na Cerov log. Za njimi je skozi Mikčev sadovnjak jurišal beli komandir Jemej Rajer z Vrha pri Šentjerneju. Sledil mu je Anton Gorišek, zloglasni ubijalec jetnikov s Št. Jošta, Gracaijevega turna in Brezovice. Nenadoma je Rajer obstal, se ritenski opote-kel in mrtev zgrudil. Iz čela mu je lil curek krvi. Takoj je smrtno zadet padel tudi Gorišek. Za njim ni bilo nikogar več. Iz trave na vrtu seje dvignil partizan, si obrisal potno čelo in s strojnico zginil v jarku kolovoza. Malo poprej, ko sta bila legista še živa, je beli mitraljezec postavil svoje orožje na Barovo dvorišče. Zagledal je Rajerja in Goriška, prav ko sta se pognala v napad. „Tistale dva pa moram pospraviti!" je vzkliknil in streljal. Poleg njega je stal enajstletni domači sin Franc, bister fant, ki se še danes spominja dogodka. Belogardisti so že dolgo iskali priložnosti, da bi se iznebili zagretega nacista Rajerja in okrutnega Goriška, ki sta hodila kakor dva generala in s prezirom zrla na prostake. Sedaj so se javno hvalili, da so ju sami ubili. Poveljstvo je osupljive govorice v zadregi preslišalo in molčalo. Gotovo pa je, da Rajeija z Barovega dvorišča ne bi mogla pogoditi krogla v čelo, ampak samo od strani, medtem ko za Goriška ni mogoče ničesar reči. Mrtvega komandirja Rajerja je nekdo za pete vlekel za vogal Mikčeve hiše. Godrnjal je, kaj mu je bilo tega treba. Skozi okno je gledala stara Mikčeva tašča. Razjarjeni legisti so neprijetno pričo boja napadli. Vsule so se krogle; skozi okno so letele Dombe in razdejale bivališče. Starka se je komaj še rešila v zidani podpeček, mlada gospodinja pa se je zatekla v varno kamro. Mož Žan Mikec je bil v gozdovih. Partizani niso imeli niti padlih niti ranjenih, pogrešali pa so štiri borce, dva, ki se nista vrnila iz patrulje v Vrhpolju, in dva, ujeta v Mihovem. (Pisanje katoliškega „Slovenca" od 20. decembra o sedemnajstih ubitili in več težko ranjenih „komunistih" je izmišljeno.) V Bratkovičevi, po domače Prahovi hiši, ki so ji tisti dan pokopali staro mater, so legisti našli polno klet aomačinov, predvsem žensk in otrok, ki so se skrivali pred kroglami. Kapetan Milan Kranjc je zgrabil mladega Franca Marca in Nika Bratkoviča - Žnedarja, ki sta zvečer nameravala oditi s partizani. Marca je legist zbil na tla in kričal, kje skrivajo puško vaške zaščite. Odpeljali so ju k vaški kapelici, kjer so stražili oba partizana, ujeta v Vrhpolju. Tisti trenutek je po vasi še pokalo. Pri Prahovih so se gostili pogrebci. Dvorišče je pometala ženska, ki je legistom rekla, da je domača. Toda beli ovaduh Janez Jenič-Miklavžev z Nove gore jo je izdal. Bila je preoblečena partizanka, intendant tretjega Cankarjevega bataljona Mara Mariničeva iz Bele krajine. Znašla seje med ujetniki. H kapelici so pripeljali končno še šestega jetnika majhne postave, ki so ga našli skritega v nlevu mihovškega kulaka Udovča. Partizan je bil nekoč legist, ki so ga partizani ujeli v bitki na Suhorju in se jim je prostovoljno pridružil. Znanci iz legije so se sedaj z^nj zavzeli in ga rešili smrti. Jetnike so zvezali in pretepli. Najhujši so bili četni komandir poročnik Anton Perko z Ježice pri Ljubljani, podnarednik Franc Guštin z Mokrega polja in podčastnik Balant z italijansko bradico, zaslužen belogardist, ki ga je okupator nagradil za vneto pobijanje rojakov. Pred umikom iz Mihovega so beli zažgali Javor-čanovo hišo in kozolec, ker so partizani pri njih kuhali. Nič niso pomagale prošnje domačih, da imajo dva sinova pri belih in da so se partizani inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomesTO prav zato nastanili pri njih, da ne bi spravljali v težave partizanskih hiš. Vso pot na povratku skozi Gorenje in Dolenje Vrhpolje in od tam čez Blagovko na Pleterje, so jetnike zasramovali in tepli. Morali so nositi ranjence, med katerimi sta bila bivši graničar narednik Peter Kosanović z Janje gore pri Nišu in njegov namestnik, desetar Stanislav Babič, ki je ob preseljevanju Posavja prejšnjo jesen ušel Nemcem iz Velike vasi pri Krškem in se rešil v Šmarje pri Šentjerneju. Pred samostanskimi vrati so že v mraku zadnjič navalili na zvezane jetnike z, vsem, kar je kdo premogel, tudi s podavljenimi kurami in puškami. Nekdo je s koko^o m^nil, da ji je odtrgal glavo, drug s kopitom puške zadel Mariničevo po glavi, da ji je brizgnila kri iz rane. Najhujši so bili zopet oficirji Perko, Balant in Guštin, kot je povedal partizanski kapetan Franc Marc, ki je bil takrat med zvezanimi jetniki. Nato so v zboru poslušali legista, ki je zaneseno govoril o zmagj. Jetnike so v samostanu zaprli v temno luknjo pod nekimi stopnicami. Oskrunitev samostana belih menihov Pred polnočjo so iz zapora poklicali partizanko Maro. V majhni sobici prvega nadstropja, obrnjeni proti Gorjancem, sojo obstopili belogar-distični voditelji, poročnik Perko, podnarednik Guštin, bivši orožnik Martin Zorko, imenovan Kišk z Mokrega polja, kurat pleterske posadke Franc Kupljenik iz Orehovice in bataljonski kurat z Brezovice Tonček Šinkar v črni četniški uniformi z grozljivo mrtvaško glavo na kučmi. ,,Sleci se, da bomo videli, ali si partizan ali partizanka!" je začel kurat Kupljenik polnočno „zasliševanje". Kar se je godilo potem, ne bi bilo mogoče objaviti v najbolj nesramnem pouličnem tisku. Najhujša sta bila oba kurata, je pozneje izpovedal kapetan Franc Marc iz Mihovega, ki je bil zaprt z Mariničevo. Dvainštiridesetletna partizanka Mara Mariniče-/a je bila rojena v Nevv Yorku in ameriška državljanka. Dolga leta je služila za kuharico pri trgovcu Šterku na Vinici. Ob ustanovitvi Belokranjskega odreda spomladi je vstopila v njegov prvi bataljon, za sinom, edrnim bitjem, za katerega je živela, da bi mu bila- v vseh težavah in nevarnostih osvobodilne vstaje blizu. Spočetka je bila kuharica, pozneje pa je postala bataljonski intendan* in zelo vestno opravljala svoje naloge. j 1353) - 26. junija 1975 DOLENJSKI LIST 23 Fant je sam naredil Pravzaprav so pokvarjeni prvomajski prazniki „krivi", da je Novomeščan Adi Bevc, vodja oddelka za razvoj stilnega pohištva v straškem Novolesu, dobil na Petem salonu pohištva v Ljubljani za zamisel otroškega pohištva „Rokec" najvišje prizm-nje jugoslovanske komisije, njegovo podjetje pa kipec „Ljubljanski zmaj". Tako se je prvič v zgodovini Ljubljanskega salona pohištva zgodilo, da prve nagrade ni dobil eden od številnih slovenskih arhitektov ali oblikovalcev, ugledna komisija jo je prisodila Adiju Bevcu, ki se je v očetovi delavnici najprej izučil za mizarja, se nato šolal za delovodjo in potem končal še tehnično srednjo šolo lesne smeri. Ce se zdaj povrnemo k pokvarjenim prvomajskim praznikom, ki stoje na začetku našega pisanja, moramo povedati, da je Adi tiste dni, ko ni vedel kaj početi, prebral natečaj Lesnine za otroško pohištvo, sedel za mizo in narisal prvi osnutek pohištva, ki si je kasneje priborilo Ljubljanskega zmaja. Pravzaprav izraz „kaj početi" ni primeren. Adi Bevc se namreč tako rekoč že od otroških let ukvarja z oblikovanjem lesa, ki ga irr^enu-jemo pohištvo. „Ko sem se lotil risanja," pripoveduje Adi, sem mislil na družine z otroki-šolarji, ki prebivajo v sodobnih, majhnih stanovanjih. Pohištvo „Rokec" - imenoval sem ga po prijateljevem sinu -lahko postavite v sobo, veli- ko trikrat dva metra. In vse je v njej: pisalna miza, stol, polica za knjige, garderobna omara in ležišče. Z dodatnimi elementi se da pohištvo prilagoditi tudi dijaku ali študentu." Ko so Adijev osnutek „Rokca" videli odgovorni v Novolesu, so mu rekli, naj kar pozabi na Lesninin razpis, pohištvo da bodo izdelovali kar v Straži. Razstavni primerek je dobil najvišjo nagrado, za Adijem se je uvrstil celo sloveči oblikovalec prof. Niko Kralj. Za „Rokca" so takoj „zgrabili" tudi trije slovenski izvozniki, kar je za Novo-les pomembno priznanje, Adiju pa poleg diplome -„Ljubljanskega zmaja" dobi namreč proizvajalec - največ pomeni vprašanje, ki mu ga je na sejmu zastavil starejši možak, kasneje je zvedel, da je bil univerzitetni profesor: ,J^ant ste to res sami naredili? Če je tako, se morate takoj vpisati na višjo šolo za oblikovanje, ki se bo začela jeseni v Ljubljani!" Profesorjevo vprašanje, ki je bilo hkrati pritrdilen odgovor, daje slutiti, da bo nekdanji mizar Adi Bevc, ki se je zaljubil v lepo oblikovane kose lesa, nekoč le dosegel uresničitev želje, ki si jo je zastavil, ko je še kratko-hlačen brodil po žaganju očetove delavnice. Postal bo poklicni oblikovalec pohištva. Za marsikoga je to že dandanes. MARJAJS! BAUER Srnjak s tremi rogo' Nenavadna trofeja v Lavričevi zbirki posebne^ Kljub slabemu vremenu se je otvoritve doma pri Gospodični udeležilo veliko ljubiteljev Gorjancev. Srnjaka z izrazito nenormalno obliko razvoja jc uplenil 9. junija v Grdem lazu v revirju lovske družine Loški potok član te družine Stane Lavrič iz Kočevja. Lovec Stane Lavrič, ki je direktor Usluge Rudnik, je povedal: „To je nepravilen osmerak z močno izmaličenim desnim steblom roga. Uvrstil ga bom v svojo zbirko rogovij. Zbiram naimeč posebneže in ta trofeja bo ena izmed najbolj nenavadnih med njimi. Uplenil sem ga na zalazu tik pred mrakom. Imel sem malo časa za opazovanje, ker je hitro odskočil, vendar spet ne tako hitro, da ne bi Dom pri Gospodični spet vabi Dom Vinka Paderšiča prenovljen in odprt Ljubitelji naših Goijancev, čistega zraka in sončnih košenic spet lahko obiščejo dom Vinka Paderšiča pri Gospodični. V soboto, 20. junija, je predsednik Planinskega društva Novo mesto France Moretti iz rok Novoteksovega predstavnika Danila Kovačiča prejel ključe prenovljenega doma in tako simbolično odprl vrata te planinske postojanke. Stari dom Vinka Paderšiča že dolgo ni ustrezal svojemu namenu. Planinsko društvo je s sredstvi iz sklada za pospeševanje turizma in ob izdat- ni pomoči novomeške tovarne No-voteks, ki ima dom tudi v najemu, v treh letih dom povsem prenovilo. Novi dom ima več ležišč kot stari. Med raketami tehnično Zveza orgamzacn za kulturo Slovenije, Zavod za šolstvo SRS, Brodarska zveza Slovenije in Zveza prijateljev mladine Ljubljana so 15. junija organizirali v Ljubljani prvo r^ubliško srečanje mladih tehnikov Slovenije. Pokrovitelj srečanja jc bil predsednik mestne konference SZDL Ljubljana Jože Smole- Srečanja se jc udeležila tudi desetčlanska skupina mladih tehnikov iz Kočevja pod vodstvom učiteljev tehnične vzgoje- Najprej so sodelovali v sprevodu na Titovi cesti, nato pa so si ogledali nastop uniformiranih mladink in godbe na pihala iz Logatca ter prikaz vožnje z radijsko vodenimi modeli avtomobilov. Videli so še spuščanje modelov raket in polete z radijsko vodenimi letalskimi modeli, republiško prvenstvo ladijskih modelov razreda MC in prikaz vožnje z radijsko vodenimi modeli in maketami v liazenu. Za za- MOKRONOG: KRESOVALCI Na-tretji kresni noči sc je v soboto zabavalo 1.500 krc-sovalcev. Kijavclj navzočih ni pozabil posvariti, da morajo tisti, ki so imeli v mislih kresničke, misliti tudi na pleničke . . . Dobrega razpoloženja, k čemur je letos pomagalo tudi lepo vreme, ni manjkalo. Dan po prireditvi so 'neznanci odnesli iz Mokronoga precej zastav z boso nogo. „CANADA DRY" TUDI V NOVEM MESTU Novomeške pokuševalce (dcgusta-torje) bo v petek, 27. junija, obiskala „Canada dry" posadka iz Ajdovščine (I ructal-Alko). V petek od 10. ure dalje se bodo lahko novomeški ljubitelji pijač prepričali, če je nova pijača res tako dobra, kot jo hvali proizvajalec na svojih reklamnih letakih. Pokušnjc bodo v Kandl-ji, v restavraciji pri Vodnjaku in v Kavarni na (Ilavnem trgu. ključek so si ogledali tehnično razstavo v Mladinskem tehničnerh cen-tru- VILKOILC V Ljubljani je bilo 15. junija prvo republiško srečanje mladih tehnikov. Najmlajše so navdušili predvsem radijsko vodeni motorni letalski modeli, rakete in motorni čolni. (Foto: France Brus) moderno urejeno kuhinjo, centralno ogrevanje, kar bo omogočilo, da bo odprt tudi čez zimo, ter moderne gostinske prostore, l/redili so tudi sedišča na prostem za^M obiskovalcev. Na proslavi ob otvoritvi doma ie l"'rance Moretti poudaril pomen, ki ga ima novo odprti dom za nadaljnje razvijanje planinstva in turizma na Dolenjskem ter tako nudi delovnemu človeku več možnosti za aktivni počitek. Posebej seje zahvalil delovnim ljudem tovarne Novoteks za razumevanje in pomoč, brez katere bi te priljubljene izletniške točke še dolgo ne mogli urediti. Na proslavi sta nastopila pevski zbor „Dušan Jereb" in harmonikar-ski ansambel novomeške glasbene šole pod vodstvom Zdravka Hribarja. Z LOVSKIM N02EM GA JE 21. junija zvečer so v semi-škem hotelu Smuk popivali delavci z gradbišča Iskre v Semiču. Ljubo Simanić in Rahman Džo-gić sta se prepirala že v hotelu, ko pa so se okrog polnoči vračali v barako ob Pionirjevem gradbišču, so se stepli. Ljubo Simanić je med pretepom potegnil iz žepa lovski nož in Džogiča dvakrat zabodel: prvikrat ga je zadel v prsni koš, z drugim zamahom pa mu je prereza! kite na desni roki. Pri pretepu je bil poškodovan tudi Simanić, zato so oba odpeljali v novomeško bolnišnico. Hudo poškodovanega Džogiča so takoj operirali in je že zunaj življenjske nevarnosti, Simaniću pa so nudili le prvo pomoč in ga pustili domov. S tem pa nočne dogodivščine še ni konec: za pretpp in po.škodbo bo treba dajati odgovor. Je kriv bik? Krava v Brusnicah povrgla iznakaženega telička - Živinozdravnik: »Ne bo živelo.« Otelitcv krave jc dogodek, ki se ga v vsaki kmečki družini zelo veselijo. Otroci imajo veselje s teličkom, starejšim pa nova glava v iilevu veliko pomeni, saj predstavlja gotov denar. Pri Volčjakovih v Brusnicah so hkrati pričakovali kar dva telička, vendar se jim je 14. junija veselje skalilo. Medtem ko je ena krava povrgla zdravega telička, je drugi prišel na svet iznakažen: gobček ima zelo deformiran, znotraj ima še en smrček, manjka mu cel levi dol zgornje ustnice, na hrbtu pa nui raste dolg cof. Tele je kar naprej pod kra- IMM«^ SAMOPRISPEVEK PO REPISKO Repičeva draga je bila zaostala in veliko Iju^ v njej je jecljalo, ker so jih že od rojstva pretresali po luknjičavih cestah. Nemalo otrok je imelo ploščate glave, čemur se ni čuditi, če vemo, da so bila šolska poslopja tako izmučena, da je s stropov telebal omet. Nemalokrat komu od šolarjev na betico. Tudi z lepimi kulturnimi domovi ali telovadnicami se Repičani niso prsili, ker niti enega niti drugega niso imeli. Poleg teh nadlog jih je pestila Še slaba elekti^a, kot kakao umazana pitna voda, razpadajoči domovi gasilcev pa še to in ono. Da bi se rešili navedenih nevšečnosti, so se občinski možje skupaj z izvoljenimi delegati odločili, da razpišejo referendum za samoprispevek, kajti dobro so se zavedali, da ne bo nihče prišel v Repičevo drago, z vrečo, v kateri bi bili dinarčki.'Niti načrtno niti slučajno ne. Kmalu so viseli po Repičevi dragi plakati, ki so vabili vaščane, naj v nedeljo na referendumu obkrožijo besedico ZA, če hočejo kraju in sebi zagotoviti napredek v prihajajočih petih letih. Večina Repičanov je predlog občinskih mož in delegatov glasno odobravala, Jožič pa je, ko je prebral modro- zeleni plakat, pljunil in siknil; ,JMaj se gredo solit, oderuhi!" Nato je zavil v gostilno Pri treh kegljih, si naročil brizga-nec in vaščanom, ki so prišli od maše, govoril: „Samoprispevek, da. Jih gleda! Mislijo, da pobiram denar po cesti! Ne dam niti ficka! Še zase nimam dovolj, pa bom dajal za ceste,' za elektrike! Pa še za kaj, a? Otroci pa že zdaj skoraj bosi hodijo v šolo. Bosi in goli, otroci moji. Nič ne bo z njihovim; ZA." In je govoril Jožič in vaščani so ga nezaupljivo gledali. „Še zase nimam!" je zaključil. V nedeljo je večina vašča-nov obkrožila ZA. Številka pred Jožičevim imenom pa je ostala nedolžna kot devica. Pri dopoldanski maši je imel pridigo mlad kaplan. Svojo zadnjo pridigo, kajti poslavljal se je od svojih vernih ovac, ker je odhajal na novo službeno mesto> Dolga pridiga je bila to: o dobroti in nepokvaijenosti Rv pičanov, o deviškosti Repičank in o radodamosti nekaterih posameznikov, ki so mu prinesli v slovo prave dragocenosti. Ni se zahvaljeval vsem dariteljem, je pa posebno glasno omenil Jožiča. TONI GAŠPERIČ vo jn s smrčkom rine v vime, vendar ne more sesati. Zaradi napake tudi diha težko. „Ces;i takega ne pomniva ne jaz ne moja mama," je dejala Marija Volčjaić. ..ludi živinozdravnik, ki smo ga takoj poklicali, je rekel, da česa podobnega v svoji dolgoletni praksi še ni videl. Krava je bila umetno osemenjena. Čeprav je živinozdravnik rekel, da je krava zdrava, tele pa ne bo živelo, se Marija trudi in lačnega telička pita po steklenici. „V službi sem vzela dopust, da sem lahko pri njem. Težko je, mučim se. Ko bi ga vsaj pet tednov obdržala, da bi ga lahko prodali za zakol. Tako bi dobili vsaj nekaj. Živinozdravnik je sicer rekel, da ne bo nič z njim, ampak jaz ga ne morem pustiti, da bi od lakote poginilo. Vsem nam je zelo hudo, še posebej trem otrokom . .." A. B. .A. 1 1 ff l^arija Volčjak poskuša vse, da bi teliček dočakal vsaj pet tednov in bi ga lahko prodali me-saijem. (Folo: M. Markelj) ugotovil nepravilnega rogovja in ? tudi položil na dlako. ^ Naša lovska družina ima v te» lovskem letu v načrtu odstreliti^ srnjakov. Prav zdaj, pred odstreljujemo slabše oziroma mM razvite primerke, medtean ko mo dobre za razplod." i Lovec Stane Lavrič z nena* no srnjakovo trofejo. Levo ste^ lo roga je normalno, medte', ko je desno močno popa^ saj je srnjaku zrastel naj]^ običajen rog, nato pa še en manjši, spačen, imel srnjak kar tri rogove. Tudi več lovcev je potrdilo,^ tako popačeno rogovje res ^ zato ga kot zanimivost nhia^i«"? ofp Prvak Luciani) iz]ava za DolenjsI'' ^ list Rim, 5. septembra 1974 poldne: evropsko prvenstvo atletki. Na vrsti jc finalni tek n? 800 metrov. Na startu soj.lta jan Fiasconaro (evropski in sV tovni rekorder z 1:43,7), Sto«? Fromm, Kaskinen, Wulb# Ovett, Ponomarev in Sušanj.10 tem teku velja za enega od fav ritov. „Bo Luciano presenetil I fl premagljivega Italijana, bo pf1."^ ril zlato medaljo? •" se sprasujej pred televizijskimi sprejemni številni Jugoslovani. Start f uspel. Reški atlet se drži svoj taktike: jc bolj v ozadju in s sw jimjahkim tekom zasleduje tekmece. Tek jc vse hitrejši, " . kateri smo za Luciana že I skrbeh, toda Sušanj sc je l enkrat izkazal: nekaj sto me'r • pred ciljem je z neverjetnim >' šem brez težav pretekel vse3' te in prepričljivo zmagal- Nj«#^ čas 1:44,1 pomeni nov dršiy^ rekord, rekord evropskih stev in tretji najboljši rezU' vseh časov. Evropski prvak v teku 800 m Luciano Sušanj ^1 pozdravnim govorom v N®] vem mestu. Novo mesto, 1975: slavnog otvoritev športnih igrišč, jih /gradili zase delavci 5 ■ Pionir. Med gosti jc tudi k l ano, ki je v pogovoru za D°' T ski list povedal: „Za nekaj dobrih novoWtS atletov sem slišal, sedaj pa znam nobenega, ki bi bil v «r nem vrhu. Sploh jc jugoslo • ska atletika slaba. Zato, nas kraljico športov zanefl^ r mo. Mladi se zanjo ne za ni'J .(C in tako ni množičnosti. košarko! Na asfaltnih vrvi od jutra do mraka-kratkohlačnik jc v tej igri zc P vi mojster." ,j?" „Koliko časa boste še tcK t, „Star sem 26 let, sem vent višje gradbene šole, me vojaška suknja- PrcPLgjjj sem, da bom treniral do ^ treala, do olimpijskih igcf-tem pa . . ." „Kako trenirate? " o0d „Vadim dvakrat na trenerjevim nadzorstvom- k'ggO oba zavedava, da je tek na jjSCr m vedno bolj šprinterska ' plina nekoč so jo imeli ce jjjf dolgoprogaško so trcnin^;7eU' naporni. Toda časa, ki 8? ts|cih biiji v telovadnici, na atie stezah po vsem svetu in n1j|co'' ningih v gozdu, mi ne bo -ji, v žal, že zaradi medalj ne, po imenu naše države osvaja Evropi in drugod. av7Č^ j