Poštnina nli?ana v ponedeljek: 15. sw®|© i®33 MARIBORSKI Stev. 110 Leto Vil. (XIV.) Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In upreval Maribor, Oosposka ul. It / Telefon uredništva 3440, uprave 24S5 Izhaja rasen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja meaefino prejeman v upravi aS po poStl 10 Din« dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra1* v Ljubljani t Pottal čekovni račun SL 11.400 »JUTRA* Beseda našemu židovstvu! OB PREGANJANJU ŽIDOVSKE RASE v NEMČIJI. Prav ta trenotek je tak poziv radi posebnih dogodkov, ki so se pravkar od-Jgraij v največji državi srednje Evrope, 'pedno pomemben, kajti.ti dogodki 110-sl-'° v sebi trajne, neizprosne, neusmilje-n® Posledice za pripadnike rase, ki se 5?0re ponašati s šesttisočletuo kulturo. dogodki so obenem zahvala za vse ogromne usluge, ki so jih pripadniki te rase štorih kulturi največje srednjeevropske države. Čisto upravičeno pravi ui5 a/ 6 r ^r e s s e<< v eu' zadnjih številk, da^so kulture ostalih evropskih narodov že same po sebi tako sočne in za^druge narode že po svoji obče človeških elementih tako dostopne, da jim za njihovo razširitev ni potreba posrečiva cev. Nasprotno pa je kultura naroda J, bP,revi za druge narode sama po 01 tako težko prebavljiva, da ji je za Popularizacijo bilo nujno potrebno po-»redovalstva. Prav pripadniki židovske rase so bili aki posredovalci, in sicer radi posebnih »ševnih komponent, ki so se ujemale z usevnostjo nosilcev te težko dojemlji-e kulture menda radi skupnega smisla •Ped obema rasama za neumorno sistematično delo, pri čemer sta se obe plemeni vendarle bistveno ločili po tem, da 1® bila prvemu taka robotsko-mehanična lstematičnost cilj (saj prav v neumorni Č. vnosti, kakor jo sami imenujejo, vi-,J0 Sv°je človečansko poslanstvo), dru-plemenu pa je ta sistematičnost -a le sredstvo za uveljavljenje njenega ^Iransko intuitivnega genija, faradi take duševne sorodnosti obeh pS le razumljivo, zakaj se je večina po vro-pi raztresenega židovstva oprijela ipmv nemške kulture in je nemštvu onla neprecenljive usluge ter ga tako Szsirila tudi izven nemških meja. Za to slugo pa ie bilo židovstvo pravkar po-P aca 11 o na način, ki je vznevoljil vesoljni , • Ker so Arijci končno doumeli, ka- n?k-"'e tref>a’ in Pa ker živimo v dobi teh-ko ie človeka-Žida zamenjal Tudo 1,1* velia pri n)ib izrek: *Der J«*> kann“^Jc'l“'digkel,'. K,an: nevreden kult, Ta nač,n pa Je bl! *? w vtee iz zavisti in , človeške pra Stva, stališče, k je2hif mensk?f TT iemu pred 500 lej? bll° razt™W™ kveč- Vse do danes je židovstvo med , V/.trajalo pri svoji tradicionalni nemški kulturni opredelitvi dir,a; drobtine, ki padajo s pre-, ‘ožene mize kapitalistov, delavstvu pa . *di v teh državah ne more pomagati !n Jaz celo smelo trdim, da tega niti hočejo! Mariborske marksiste pa moramo posedati Še z druge strani. Oklepajo se ljudi. ki so znani v Mariboru kot zagrizeni Jamški nacionalci in te ljudi branijo. Ka-or hitro se oglasimo iz naših vrst, da je treba nemške šoviniste naučiti spoštovanja do države in našega naroda, takoj zacvili »Volksstimme« ob sekundira-nju »Delavske Politike«, da smo bitler-jevci. Gospodje marksisti, logike vam manjka! Ne izvijajte in povejte odkrito, da ste v Mariboru samo za to, da obdržite starejše rojene Slovence, ki so zaradi dolgoletnega narodnega suženjstva v rajnki Avstriji zašli med nemške nacionalne vrste pod pritiskom tedanjega režima in jih še krepite v njihovem mnenju, da je slovenski jezik nepotreben v Mariboru in da tu nima nikdo nič iskati. kdor noče trobiti v nemški šovinistični rog. Tem nezavednim ljudem pomagate vzgajati v svojih društvih njihovo slovensko deco v nemškonacionalnem duhu in jih v svojem demagoštvu zapeljujete na pot, ki jim bo škodovala in ki vam bo prav iz te strani prinesla prekletstvo! Zapomnite si, gospodje marksisti, da so časi, ko je bil Slovenec v Mariboru pes in slabši ko suženj, minili, in sicer za vselej! Vedite, da delavec, kateremu ste vzeli narodno zavest, ne bo nikdar polnovreden član človeške družbe, kajti renegata sovraži ves s vet! Vi poudarjate vedno svoja kulturna društva in za javnost poudarjate, da se v teh društvih prebuja narodna misel. Na papirju res talko izgleda. Toda povejte rajše, kako je potem mogoče, da iz vrst vaše mase prihajajo največji izbruhi sovraštva proti vsemu, kar čuti in misli jugoslovansko? Gospodje voditelji mariborskih marksistov, vedite, da ta masa, na katero kažete, ni vaša, temveč je nemškonacionalna in zagrizena v svojem sovraštvu do jugoslovanske države. To pokaže pri vsaki najmanjši priliki! Vi očitate v svojih listih nacionalistu, da je govoril z Nemcem nemško! Da je to podlost, morate priznati. Nikdar ni nacionalist proti nemškemu jeziku kot takemu sovražen, je pa nasprotnik vseh onih, ki so Slovenci in se sramujejo svojega lastnega jezika. Nacionalist brani svoj narod proti Nemcu v nemškem jeziku zato, da ga razume, marksisti pa udrihajo po jugoslovanski državi v nemškem jeziku zato, da Nemcu pokažejo, da so tudi oni nemškonacionalni in da jim je marksizem potreben samo zato, da se za tem plaščem internacionale skrivajo. Nacionalist spoštuje vsak narod, zahteva pa tudi, da je njegov narod spoštovan! Vi marksisti ščitite vsakega nemškega šovinista, ki napada jugoslovanstvo, mi nacionalisti pa ščitimo le onega Nemca’, o katerem vemo, da slo- venskega jezikai ne zna in da ni renegat, ki pa je lojalen. In ker je teh malo, zato imamo mi med Nemci malo prijateljev, vi pa vse! Pri vsaki priliki se drznete povpraševati nacionaliste, kje so bili med vojno! Jaz pa vami povem, da je bil ves kader brezkompromisnih nacionalistov v proti-nemškem taboru že pred vojno in tako med vojno. Vaša masa iz Maribora pa je stala v nam nasprotnem nemškošovini-stičnem taboru. Danes se skrivate za hrbet srbskega častnika dr. Topaloviča, leta 1914. pa je vaša masai pljuvala na vse, kar je bilo slovanskega in prav posebno na srbski narod. Vi v svojem časopisu povzdigujete Srba dr. Topaloviča:, vaša masa pa ob pogledu na našo armado, če koraka po cesti, psuje več ali manj javno z »opankarji« in »Čuši«. Gospodje marksisti, ne kažite Srbu dr. To- paloviču Potemkinovih vasi, ampak pustite ga prihodnjič v naš krog, da mu bomo mi pokazali, kakšna je vaša masa takrat, kadar misli, da je med nemškimi šovinisti, in uverjeni bodite, da vam bo Topalovič, če je zaveden Srb, obrnil hrbet. Nacionalisti vam povemo to-le: Vi vzgajate maso v prvi vrsti v protina-rodnem duhu in zato vas bo zadelo prekletstvo naroda! Marksisti! Naš čas prihaja in znašli se bomo tam, kjer vi naj-preje omagate, to je v brezobzirnem boju! Vi za državo in narodi razen nekaj častnih posameznikov, niste ničesar storili, niste prelili niti kaplje krvi, ampak ste jo opljuvali in zasramovali, kadar in kjerkoli ste mogli in zato boste tudi želi kar ste sejali! Vojska, Ptuj Ustanovni občni zbor Ptujskega šport, nega kluba Drava. V nedeljo 14. t. m. je bil v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju ob številni udeležbi vseh slojev ptujskega meščanstva ustanovni občni zbor novega športnega kluba. Zbor je vodil znani narodnjak, ptujski odvetnik g. dr. Šalamun, ki je uvodoma zbrane prisrčno pozdravil in z zadoščenjem ugotovil velik odmev, ki ga je odzval poziv ustanoviti v Ptuju nov športni klub. Nato je spregovoril nekaj besed o pomenu športa v splošnem, posebej pa za našo Jugoslavijo. Takoj za tem se je že izvršil vpis članov. Seveda lahko vsak, kdor še ni vstopil, to stori naknadno. Nato se je prešlo k določevanju članarine. Sprejet je bil končno predlog, da plačajo podporni člani 24 Din članarine na leto, izvršujoči člani pa 12 Din. Vpisnina se je določila za prve 10 Din, za druge 5 Din. Ustanovnina za ustanovne člane znaša najmanje 500 Din. Živahna debata se je razvila, ko je bilo treba novi klub krstiti. Končno je bil sprejet predlog, da nosi novi klub ime: Ptujski športni klub »Drava« (PSK Drava). Ob splošnem odobravanju je nato g. dr. Šalamun zbranim sporočil, da je ptujski kolesarski klub »Zvonček« sklenil korporativno vstopiti v novi klub in bo torej tvoril že trden temelj kolesarske sekcije novega kluba. Nato se je prešlo k volitvi odbora. Zai predsednika je bil izvoljen soglasno ptujski mestni veterinar g. Aleš Lešnik. Njegova znana ambicioznost nam je porok, da bo delo novega kluba rodilo zaželjene sadove. Ostali odbor se je konstituiral tnko-le: podpredsednika sta ing. Hladnik in sodnik dr. Muhič. Tajnik je poročnik Berginc, blagajnik mestni urad- nik Rožmarin, upravnik podnarednik Živ-kovič; ostali odborniki so: zdravnik dr. Mrgole, posojilniški uradnik dr. Zupančič, krojaški mojster Kristanič in mehanika Podbreznik in Vuga. V častno razsodišče so bili izvoljeni: odvetnik dr. Matej Senčar, župan Jerše, sodnik Štefan-cioza, orožniški major Cvetkovič in sodni praktikant dr. Brumen. V nadzorni odbor so bili izvoljeni mestni poveljnik podpolkovnik Šairac, sodni svetnik dr. Rožnik in odvetnik dr. Franjo Šalamun. Novemu klubu želimo, da eminentno važno nalogo, ki si jo je nadel, vrši čim uspešneje v korist in napredek naše domovine. Naplavljeno truplo. V bližini Zlatoličja je Drava na desnem bregu naplavila truplo neznane utopljenke, ki je ležalo že delj časa v vodi. Nesrečnica je stara okrog 25 let, srednje postave, rjavih in kratko postriženih las. Na truplu niso opazili nobenega znaka nasilja in se ne ve, ali je dekle sama skočila v vodo, ah pa je bila žrtev nesreče. Truplo so pokopali na šentjaraškem pokopališču. NI GA V NAŠEM MESTU ČLOVEKA, ki ne bi imel doma tega ali onega, česar ne rabi. Kaj naj stori s tem? Zavreči ali podariti je v sedanjih težkih časih škoda*! Edino pametno je zato, da javi to v naših »VEČERNIKOVIH« MALIH OGLASIH. Za nekaj dinarjev bo dobil kupcev kolikor bo hotel! Zadnjič se je na en sam naš mali oglas javilo pri lastniku 36 INTERESENTOV in lastnik je za predmet, ki je mislil, da je vreden !e 200, dobil 500 Din. ZASLUŽIL JE TOREJ S PAR DINARJI CELE TRI STOTAKE! Ne pozabite, da je »VECERNIK« edini slovenski dnevnik slovenskega Maribora! fr Collinson Owen: Mikrob *?? Poskusite,« ie povzel učenjak ob- črn« J T’ ki iih faoste začutili. Pri- . . a s ’ ro- Najprej bi dobili strašanski napad...« »Ah, ne, hvala... ^ Sp0Znanjce! Teh Podobic rm ne boste razkladali. To me kar mrazi.« Dolgo je strmel profesorju v oči ter Povesil svoje orožje. »Nič ne de, vi se Pae ne bojite!« je naposled izustil, ne brez občudovanja. »Vi pa, vi nimate kuge... pa mogoče - Pride,« se je naglo odrezal profesor. ‘Ako dovolite, si vzamem smotko na le-v'- Kadar sem dobro delal, me kajenje Jhalce poživi... Ne pozabite, da imam ubo §e vedno v roki.« Ko si je na komeni izbral in si prižgal c'žairo, je pomolil škatlo osuplemu možu. ‘Nate, vzemite si eno. Kaj čakate?« Venomer nezaupnejsi si je vlomilec Zcl smotko in jo zažgal ob tlinki, kate-r° Mu je ponudil profesor. . ‘Saj res, niti predstavili se še niste,« »R. ^Pregovoril profesor, ko je sedel. m vam Je 'me’* . ‘Mar me imate za tako prismojenega, ^m bom povedal?« Cj-j ' ne bojte se, da bi vas ovadil poli- J • Ne, vprašujem vas iz gole radoved- drugega nič. Jaz se imenujem Wghart.« Rokovnjač je še zmerom sumljivo bol- a* v učenjaka skozi dim svoje zavitke, jaz pa se pišem za Scroggita,« je MeUniič izjavil. »Hm! Sam ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da je to ime, ki se čisto poda vlo-mitelju. In pa... glejte, ni mi neznano. Dozdeva se mi, da sem ga zadnje čase nekje videl.« »To ime ni kdo ve kaj razširjeno,« je pojasnil vlomilec. »Moj stari oče, ki ie bil dvajset let načelnik med snažilci kanalov, je vedno tako pravil, da sta samo dve družini Scroggit v grofovini Midd-lesex.« »Scroggit! Scroggit!« je ponavljal pri sebi profesor, iščoč po svojem spominu. Zdajci pa se je sklonil in pobral z mize drobno stekleničko ter premotril napis na prilepki. »Scroggit!... Pa ne da bi imeli vi koga iz svoje družine v bolnišnici?« Vlomilec je zatrepetal. »Res je, gospod... moja ženska je tam.« »Eliza Scroggit?... V bolnišnici Whi-techapel?« »Da, Eliza ji je ime... in pa v whl techapelski bolnišnici leži.« »Šmentana reč... imenitno naključje!« je kliknil profesor z nasmeškom in ogledoval steklenko. »Kaj hočete reči? Kaj je?« Vlomilčev glas je vidoma postal še bolj hrapav in renčav. »Stvar je taka, vrli moj: še preden mi je bila čast, dobiti vaš poset, sem bil že v stiku z vašo družino, kakor zdaj vidim.« »Kako to? Govorite jasneje!« je sopel rokovnjač, ki se ga je polaščalo silovito razburjenje. »Z besedo na dan, hudika, l besedo na dan!« »Spominjate se mikroba, o katerem sem vam pravkar govoril? ... Vidite, ko sem vam napovedal svoje odkritje, gotovo nisem mogel naleteti na boljšega, kei navsezadnje vas se najhuje tiče. Veste li, čigav je ta mikrob?... na kom je bil pobran? ... na vaši ženi, prijatelj, na gospe Elizi Scroggitovi!« « Uzmovič je Izpustil svojo smotko in se zgrudil na stolico, ki je stala za njim. »Da ste mili bob!« je zajecljal ves prepadel in si brisal z rokavom znoj, ki mu je v kapljicah pokrival čelo. »No vas je presunilo, ubožec,« je poprijel profesor besedo. »Gotovo ni prijetno, če nam kdo kaj takega pove. Potrpite, nekaj vam dam, da si opomore-te.« Sel je po buteljko whiskyja v stensko omairo in nalil polno čašo vlomilcu, ki jo je na dušek izpil. »Za Boga milega,« je nato črhnil in nepremično buljil v stekleničico, ki jo je držal učenjak. »In vprav k vam sem moral zašajitati!... No, ta je pa lepa!... Uboga ženska! Izgubljena je... težko, da bi se zdaj izlizala...« »Kako pa je zbolela?« je pozvedel profesor. »Pripovedujte mi, kaj se je zgodilo.« »Kaj se je zgodilo? ... I, takole je prišlo: kar na* lepem jo je prijelo neki večer, med tem ko je dojila najmanjšega. Spočetka je občutila, bi dejal, nekake težave, potlej pa je ležala dva dni, nekaj časa je spala, drugače pa je vekala in tulila., kakor da ji gre ob pamet. Dohtar ni nič razumel. Potlej so jo odpeljali v bolnišnico, sosedje pa so mi naprtili vse štiri otročaje. Tri tedne je tega, v teni ča- su sem šel trikrat tja, pa noben pot me niso pustili do Lize. Kadar sem jih iz-praševl, kaj ji je, mi ni vedeta živia duša odgovoriti... Rekli so mi, da jo je strašno videti, kako trpi.-. No, vidite... Odkar je legla, nisem nič več delal... Ko sem nocoj prišel semkaj, sem prvič poskusil srvojo srečo.« »To je resnica,« je pritrdil profesor, »neznansko je trpela. To je zelo zanimiv primer in mnogo se o njem razpravlja v znanstvenih krogih. Največje medicinske glave so jo prišle gledait. V resnioi je presenetljivo, gospod Scroggit, da ste vdrli k meni prav v trenotiku, ko sem stvar odkril. Ta steklenička mi je bila poslana pred desetimi dnevi in poslej sem ves čas neprestano delal ob njej. Da niste ostali na miru, ko sem vas prosil za to, bi bil bržkone ves moj trni zaman.« »Bože mili!« je vzdihnil Scroggit »Sedaj pa mi povejte: kakšne navade je imela gospa Scroggit? V katerih krogih je živela? Ali je delala?« »Je. Hodila je na dnino. In potem je neki možakar odprl trgovino Mizu nas, da bi prodajal banane, in zadnji mesec je bila pri njem v službi.« »Banane!... To pa je zanimivo, gospod Scroggit! To je od sile važno. To sijajno potrjuje teorijo, ki sem si jo zamislil. Tovor zelenih banan! Dete! Soj sem si pač mislil, da nam ta nova bolezen prihaja iz vročih krajev!... Ah, kako sem zadovoljen, da ste me nocoj obiskali, gospod Scroggit, v resnici jako zadovoljen. Veste, kakšna misel me obdaja?« * (Konec prih;) Mariborski »VE ČER NIK« Jutra V M a r ! b o r «, dne 15. V. 1933, Šport Mariborski športniki sc uveljavljajo ISSK VterthorrCakovečki SK 4:2 (4:4). Prvak LNP ISlSK Maribor je včeraj gostoval v Čakovcu ter odigral proti tamkajšnjemu Cakovečkemu SK prijateljsko tekmo. Mariborčani, ki so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, so izbojevali lepo zmago v razmerju 4:2, SK Rapid: Wolfsb«r®er SK 16:1 (7:0). SK Rapid je imel včeraj v gosteh avstrijsko moštvo, in sicer Wolfsberger SK, s katerim je dopoldne odigral prijai-teljsko tekmo. Gosti so bili v vsakem oziru inferiorni nasprotnik, tako, da so domačini zabili gole po mili volji. Sodil je g. Nemec. SK Železničar v Zagrebu. V tekmovanju za pokal prometnega ministra sta se včeraj srečala v Zagrebu mariborski in zagrebški SK Železničar. Tekma je končala v regularnem času 2:2, s podajški pa 3:3. Ker se je mora! na vsaik način dognati nasprotnik za konično tekmovanje, se je žrebalo in je dobil žreb mariborski SK Železničar. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: BSK:Primorje 5:1 (3:1). Zagreb: GradjanskLConcordia 1:0 (1:0) Beograd: Bask:Hašk 2:2 (1:0). Osijek: Slavija (Ssirajevo) :Slaivija (Osijek) 4:0 (2:0). Gradec: WAC (Dunaj):GAK 4:1 (3:0); Sportklub:Kastner & Ohler 2:1: Wackev: Hakoah 3:0; Donawitz:Sudbahn 1:1. Amsterdam: Nemčija:Holamdska 4:4. TENIS. Dve zmagi ISSK Maribora nad Smučarskim klubom Celje. Včeraj se je odigralo prvo kolo za državno prvenstvo moštev, in sicer sta se srečala v Celju ISSK Maribor in Smučarski klub Celje, v Ljubljani pa SK Rapid in SK'Ilirija. ISSK Maribor je v Celju nastopil v oslabljeni postavi, kljub temu pa je iz-vojeval lepo zmago. Tekmovanje je bilo ločeno za gospode in dame. Gospa Zora Ravnikova in gdč. Breda Hribarjeva sta tudi topot uspešno zastopali barve ISSK Maribora. Zlasti ga. Ravnikova je v obeh igrah posamezno dokazala, da je nedvomno ena' najboljših naših igralk. Gospodična Hribarjeva je šele v drugi igri pokazala svoje znane vrline. Gospodje so žal nastopili brez nekaterih dobrih igralcev, kljub temu pa so nadvladovali Celjane. V igri posameznikov sta pokazala najboljšo igro Gasparin in Voglar, dočim sta v igri v dvoje izvojevala lepo zmago Babič in Mastek. SIRITE „VECERNIK! ■ k Gospodje so zmagali 4:3, dame 3:2. Posamezni rezultati so bili naslednji: Gospodje posamezno: Gasparin (M) .-Skoberne (C) 10:8, 6tl; Voglar (M):imž. Ra-kusch (C) 6:2, 6:2; Maistek (M):dr. Lich-tenegger (C) 0:6, 7:5, 6:3; Steinibflck (C): Babič (M) 6:1, 7:5; Woschnagg (C):inž. Černigoj (M) 6:3, 6:2. Gospodje v dvoje: Skobe rne-Sleinbock: Gasparin-Voglar 2:6, 6:2, 6:1; Babič-Mastek :dr. Lichten-egger-Woscihnia®g 6:2, 3:6, 6:3. Dame posamezno: Ravnik:Skoberne 6:4, 6:1; Hribar :Westen 1:6, 5:7; Ravnik :Westen 8:6, 4:6, 6:0; Hribar:Skoberne 4:6, 6:0, 6:1. Dame v dvoje: Skoberne-Westen: Ravnik-Hriihar 6:4, 6:2. S to zmago se je ISSK Maribor plasiral za drugo kolo, kjer se bo srečal z mariborskim SK Železničarjem. Ker je ISSK Maribor tudi v tem srečanju visok favorit, bo njegov prihodnji nasprotnik zagrebški Halšk. SK IUrija:SK Rapid 4:3. SK Rapid je v Ljubljani proti SK Iliriji doživel fatalni poraz in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Tekmovali so samo gospodje in so bili podrobni rezultati naslednji: Dacar (I):dir. Blanke (R) 3:6, 6:2, 6:2; Banko (I):Holzinger (R) 6:1, 7:5; Hitel (RLŠivic (I) 8:6, 7:5; Truden (I):Leyrer (R) 6:2, 6:1; Holzin-ger-Halbarth (R) :Ba!nko-Dacar (I) 6:4, 6:0; Truden-Šivic:Leyrer-Hitzl 8:6, 8:6; Hribarth (R):Truden (I) 6:1, 6:2. Sokolstvo Javna telovadba Sokola Maribor I. V nedeljo, dne 21. maja priredi Sokol I. svoj letošnji javni nastop na letnem telovadišču. Nastopijo vsi društveni oddelki s kompletnimi ljubljanskimi zletni-mi prostimi vajami. Namesto običajnih iger dece bo tekmovala v zanimivih panogah. Vršila se bo tudi štafeta za kip, ki so ga lansko leto priborili tekači zagrebške župe. V zvezi s Sokolom nastopi tudi vojaštvo v večji meri ko doslej. Svoje vaje bo pokazala: inž. podčastniška šola, pehota, in kar bo najbolj zanimivo, tudi konjenica topničarjev, ki je včlanjena v Sokolu I. Pred nastopom bo sprevod po Magdaleni z vojaško godbo, po nastopu pa velika veselica na letnem telovadišču. Prepozno. A.: Veš, dragi prijatelj, v začetku zakona sem svojo ženo tako ljubil, da bi jo bil skoraj pojedel od miline. B.: No, in zdaj? A.: Zdaj se kesam, da tega nisem storil. Ekshumacifa po 100 letih Prav pred 100 leti sredi maja leta 1833. je prišel nek mladi češki goslač v, Budimpešto, kjer je nameraval prirediti koncert. Mladi virtuoz se je imenoval Josip Slavik in je bil kljub temu, da je izpolnil komaj 20. leto svojega življenja, slaven že po vsej Evropi. Bil je dober prijatelj skladatelja Haydna, ki ga je protežiral, nekaj časa pa tudi poučeval. V Budimpešti je bilo že vse pripravljeno za koncert, ko je mlademu virtuozu nenadoma postalo slabo in je moral biti 'koncert odpovedan. Nekaj dni pozneje je Slavik umrl v bolnišnici. Pokopan je bil na nekem pokopališču, ki je sedaj že več desetletij opuščeno. Pred dnevi pa je bila nepričakovano odrejena ekshu-mucija trupla, ki bo prepeljano v Prago. Pokazalo se je, da je pokojnikova glava Iše popolnoma ohranjena. Ekshumacija je bila izvršena v navzočnosti članov češkoslovaškega poslaništva v Budimpešti in češkoslovaškega virtuoza Františka Praškega. Novi češkoslovaški poslanik na Madžarskem Kobr je najprej spregovoril v češkem, nato pa v madžarskem jeziku, in je v svojem govoru omenil, da je tudi Madžarska dala svetu mnogo velikih umetnikov in zna zato dostojno ceniti tudi tuje umetnike. INDIJSKI UPORNIKI OSTANEJO V JEČI. Iz Simile poročajo, da je indijska vlada odklonila Gandhijevo zahtevo po izpustitvi vseh političnih jetnikov in po ukinitvi izjemnih odredb. Vlada ne namerava razpravljati z vseindijskim kongresom glede ustavitve ukrepov proti državljanski nepokorščini. Življenje za tri mačke. Francoski listi poročajo o tragični smrti neke starke, ki je dala svoje življenje, hoteč rešiti svoje tri ljubljene mačke. V svoji kuhinji je pripravljala kosilo 73!et-na Ana Ratouilova, poleg nje pa so se igrale njene tri zveste tovarišice — miačke. Naenkrat je zajel plamen z ognjišča kup suhega dračja, ki se je sušilo na robu ognjišča. Starka je odhitela na dvorišče k vodnjaku po vodo, da bi pogasila ogenj, ki pa je med tem že objel vso leseno kuhinjo. Z vodo vračajočo se starko je srečala neka njena soseda, ki ji je odsvetovala, naj se ne podaja več v gorečo bajto. Starka pa se je tedaj spomnila svojih mačk in kakor brez pameti planila v ogenj in dim, iz katerega so jo izvlekli pozneje gasilci strašno opečeno z njenimi tremi ljubljenkami vi naročju. Starka je kmalu nato podlegla smrtnim opeklinam. Z ukradenim avtomobilom ukraden pokal. Te dni je ukradla petčlanska družba neznanih zlikovcev sredi belega dne znanemu angleškemu avtomobilistu Blacku Dunfeeju v Londonu njegov dirkalni avtomobil in se z vso brzino odpeljala pred veliko avtomobilsko trgovino v Picoadillyju, v kateri izložbi je bil razstavljen krasen zlat pokal »International Trophy«, namenjen zmagovalcu na mednarodnih avtomobilskih dirkah v Brouck-landu. Neznanci so razbili izložbeno o-kno, vzeli omenjeni pokal in še neko drugo dragoceno darilo ter nato brez sledu pobegnili. Policija jih doslej še ni mogla izslediti. ^Poletni vozni red V ponedeljek 15. maja opolnoči stopi v veljavo na železnici nov vozni red. Prihod vlakov v Maribor Odhod vlakov iz Maribora Cas Vrsta T • Cas Vrsta \ T prih. vlaka lz smeri odh. vlaka V smer 2.35 brzi D 187 Berlin, Dunaj 2.56 brzi 501 Ljubljana, Trst 3.20 502 Zagreb, Ljubljana 3.50 D 188 Dunaj, Berlin. 6.44 potniški 512 Ljubljana 5.24 potniški 515 Ljubljana, Zagreb 7.37 9011 Prevalje 5.35 H 9012 Prevalje, Celovec 7.40 meš. ' 1 Št. lij 5.39 1111 Mur. Sob., Kotoriba 8.22 potniški 615 Dunaj 6.55 614 Št. Ilj. Dunaj . 8.58 M 1124 Kotoriba, Mur. Sob. 9.38 »t 519 Zagreb, Ljubljana 9.15 v* 516 Ljubljana, Zagreb 9.55 «♦ 612 Št. Ilj, Dunaj 11.13 M 518 Postojna, Zagreb 11.55 »» 1113 Mur. Sob., Kotoriba 12.20 »» 1213 Gradec, Št. lij 13.05 622 Št. Ilj, Dunaj 12.31 9013 Celovec, Prevalje 13.18 „ 9014 Prevalje. Celovec 13.45 brzi D 181 Praga, Dunaj 14.10 brzi 505 Ljubi jana.T rst,Beograd 15.40 506 Ljubljana, Trst 14.18 potniški 523 Ljubljana, Trst 17.52 potniški 524 Ljubljana, Zagreb 14.40 9022 Brezno-Ribnica*) 18.12 «• 611 Dunaj. Št. Ilj 16.00 brzi D 182 Dunaj. Praga 18.13 *♦ 1126 Kotoriba, Mur. Sob. 17.08 potniški 1115 Mur. Sob., Kotoriba 19.59 9023 Brezno-Ribnica*) 17.47 „ 525 Ljubljana, Zagreb 20.57 V* 9015 Celovec, Prevalje 18.20 meš. 9612 Št. Ilj 21.36 tl 1128 Kotoriba, Mur. Sob. 18.31 potniški 9016 Prevalje, Celovec 21.48 t* 613 Dunaj, Št. Ilj 20.15 „ 616 Št. Ilj. Dunaj • 23,10 M 526 Zagreb, Ljubljana 22.05 „ 527 Ljubljana *) Vozi samo pb nedeljah in praznikih. Je Izletniški vlak, pri katerem je dovoljen Srt% popust na vozne cene. Mali o Rasno MARTIN 5AFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul, 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 DNEVNO SVEŽI JOOHURT na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard, Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta 10. 1668 NOGOMETNE ŽOGE in zračnice v vseh velikostin nudi Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13. 1526 STF.NICOL uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc. 1403 OBLEKE. ČEVLJE. če tud! potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše 'Grajska starinarna. Trg svobode. 1662 BRITVE. ŠKARJE. ITD. brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot. NVildenrcinerjeva ulica 6, za sodnijo. 1678 SPALNE in jedilne sobe. šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane. ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa prepleskane po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Aleksandrova 48. 1642 PROČ S KRIZO! Pralne in kopalne banje od Din 25.— naprej. Sodarstvo Sulcer, Vojašniška ul. 7. 1709 VINO, prvovrstno, od 10 litrov naprej po Din 4 dobite v Dravski ulici 15, pri Arbeitcrju. 1741 Prodam MOTORNO KOLO skoraj novo, tudi za prikolico. zelo poceni na prodaj, eventualno proti vložni knjižici, Wildenrainer.ieva ulica 8, vrata 2. 1580 ENODRUŽINSKA VILA s 4 sobami, verando, vse podkleteno, veliki vrt s sadnim drevjem, ceneno na prodai. Naslov v upravi lista. 1702 NA PRODAJ NOVO ZIDANA HIŠA. vodovod, elektrika, dvorišče, vrt, 480 kv. metrov, Beograd. Tetovska ulica 38. Lep zračni kraj, brez dolga. Cena 70.000 Din. Naslov v upravi Večer-nika. 1692 NOV ŠIVALNI STROJ za pogrezniti ceneno na prodaj. Kotlar Marko Cutič. Slovenska ulica 18. 1707 RADIOAPARAT. 3 cevni na baterije in zvočnik, skoraj nov. poceni na prodaj. Vprašati Jelačičeva 9. 1713 Službo dobi TRGOVSKI SLUGA se sprejme. Z. Anderle. Maribor. Gosposka ul. 20. 1780 DOBRE POTNIKE išče novo vpeljano podjetje proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe pod značko »Varčen« na upravo »Vččemika«. 1776 Sobo odda ODDAM SOBICO s prostim vhodom. Tržaška ce sta 2(1. I., vrata 4. 1779 OPREMLJENO SOBO, lepo, solnčno, separirano, clek trična luč, takoj oddam. Stritarjeva 5, I. nadstr. 1726 Službo iiie SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom. oddam. Vrbanova ulica 28. pritličje desno. 1750 STAREJŠA VDOVA, poštena in zanesljiva, išče službe gospodinje ali k otrokom. Naslov v upravi. 1745 ŠIVILJE ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA. z znanjem slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in slovenske stenografije išče nameščenja. Ponudbe na upravo l.sta pod »skromna«. 7000 PERFEKTNA KUHARICA išče službo za takoj. Naslov v upravi »Večeriiika«. 1729 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 1616 Kupujte svoje potrebščine pri nailh inserentlh I NE POZABITE. DA IMA KNJ!GARna TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU NA ALEKSANDROVI C. i3 NAJLEPŠE MOBNE LIST Izdaja konzorcn »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ RFflAR v Mariboru. l'iska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru