JUTRA' Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št Horthyjev jubilej DESET LET UPRAVITELJ MADŽARSKE. — VELIKE SVEČANOSTI. — AMNESTIJSKI ZAKON. — NAJVIŠJE ITALIJANSKO ODLIKOVANJE. BUDIMPEŠTA, 1. marca. Povodom lOletnega jubileja državnega upravitelja, admirala Horthyja so se pričele včeraj velike oficijelne svečanosti. V zvezi s tem je sprejel regent poklonit-veno deputacijo zveze katoliške mladine ter je imel pri tej priliki govor, v katerem je opisal politični razvoj Madžarske v zadnjih desetih letih. Državni upravitelj je naglašal, da doseženi uspehi nikakor niso zadovoljivi za madžarski narod- Vendar pa narod ne sme izgubiti nade, ker je zgodovina že ponovno dokazala, da je treba često zelo dolgo čakati, predno dobi narod primerno zadoščenje. Uradni list objavlja danes v zvezi z regentovim jubilejom pomilostitveni zakon. Vse kazni za delikte razžaljenja državnega upravitelja so odpuščene, ako so bili delikti izvršeni pred tremi ali štirimi leti. Kazni do enega meseca so odpuščene brezpogojno, do 6 mesecev pogojno, zaporne kazni do enega leta pa na polovico. Na politične delikte se amnestija ne nanaša. Državni upravitelj je imenoval hon-vedskega ministra Julija Gombosa, ki je bil med vojno stotnik generalnega štaba, za polkovnika. BUDIMPEŠTA, 1. marca. Povodom desetletnega jubileja je podelil italijanski kralj madžarskemu državnemu upravitelju, admiralu Horthyju, veliki križec reda Annunziate, ki je določen samo za vladarje in sta ga dosedaj izjemoma prejela tudi Mussolini in bivši papežev državni tajnik, kardinal Gasparri. Včeraj so se pričele v Budimpešti prve svečanosti za proslavo Horthyjevega desetletnega jubileja. Danes bo sprejel državni upravitelj zastopnike diplomatskega zbora. Banska konferenca zaključena BEOGRAD, 1. marca. Danes je bila konferenca zaključena. Bani so dobili od vlade nalog, da skličejo meseca marca konference gospodarskih krogov in pri-lagode njihove želje in zahteve banskim proračunom. Banski proračuni morajo biti dogotovljeni do konca marca. Uinarski kongres u Beogradu se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca, ob 10. uri v veliki univerzitetni dvorani. Kdor se ne želi v Beogradu dalje muditi in se hoče udeležiti le kongresa, je dovolj, če odpotuje v soboto ob 21.06 z PU5THI TOREK 4. III. HRRODHI DOfD SOKOLSKA MAŠKERADA 2 60DBI BRR ««* PROBRRfn Leto IV. (XI.), štev. 50 Maribor, sobota 1. marca 1930 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejenan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubl|anl, Prešernova ulica št. 4 Vprašanje banovinskih proračunov je bilo na konferenci banov z ministrom financ, ki se je vršila te dni, in v posebnih sejah* ministrskega sveta v glavnem razčiščeno- Potrebno je bilo to predvsem radi tega, ker je že izdelan novi državni proračun za 1- 1930/31 in je bilo treba ta proračun spraviti v sklad z banovinskimi proračuni, zlasti, v kolikor se tiče dohodkov na eni strani države, na drugi banovin. Potrebno je bilo to tudi radi tega, ker se je morala Preprečiti preobremenitev prebivalstva z davščinami. Končno je bilo treba v Principu in tudi konkretno urediti vprašanje finansiranja banovin po enotnih načelih in z enakih vidikov . V kolikor so o zadevnih beograjskih konferencah do včeraj prispela poročila, je finančni minister ob otvoritvi konference takoj naglasil, da je treba sistem štednje uveljaviti tako v državnem kakor tudi v banovinskih proračunih. V tej smeri so tudi bili obravnavani proračuni posameznih banovin. Ugotovilo se je, da naj obstojajo banovinski dohodki iz najrazličnejših banovinskih taks (na varijeteje, zabave, glasbene produkcije, na kino-vstopnic, lovske karte, lovsko zakupnino, športne prireditve, živinske potne liste, motorna vozila itd.). V drugi vrsti pridejo v poštev trošarine, v tretji dotacije države, v četrti doklade na neposredne davke, in v peti dohodki iz lastnih podjetij, fondov, zgradb, ustanov itd. Na tej podlagi se je vodila in vršila cela konferenca. Važno je bilo zlasti vprašanje trošarine, ki bi jih pole" državne uvedle banovinske uprave- Kakor znano, so nekatere oblastne samouprave — tako tudi obe slovenski — uvedbe svoje oblastne trošarine. Po ukinitvi oblasti je država pobirala tudi te trošarine naprej In so se tudi oUastne trošarine morale oddajati Drž. hipotekami banki v Beogradu in finančni minister jih je potem razdeljeval med banovine po številu Prebivalstva. Na konferenci se je to vPrašanje rešilo tako, da se dozdajna hlastna kot banovinska trošarina poviša za 100%, ln da jo bodo pobirale banovinske uprave same In uporabile v celoti za svoje potrebe. Vsled tega te trošarine v državnem proračunu sploh ne bodo prišle v poštev. Kakor Čujemo. bo imela dravska banovina iz banovln-trošarine krog 20 milijonov Din dohodkov. dotacije od države bodo pobirale banovine za kritie stroškov, ki jih bodo Imele pri Izvrševanju poslov, prenesenih nanjo od države, in bodo znašale toliko, kolikor bodo znašali ti krediti v državnem proračunu. V vseh banovinskih proračunih moraio pri vsaki posamezni vrsti izdatkov biti posebej izkazani izdatki za posle prenešenega delokroga. med dohodki pa na drugi strani v istem iznosu dotacije države. Te dotacije bodo v državnem proračunu Iznesene za vsako banovino posebej. Doklade na neposredne davke bodo smele banovine nalagati same, ako Iz ostalih dohodkov ne bi mogle kriti svo- PoStnina plačan« v gotovini Mariborski brzovlakom iz Zidanega mosta, v nedeljo se pa že lahko ob 18-50 ali 23.10 vrne. Kdor želi, da se mu stanovanje Doskrbi, se naj obrne na Vinarsko društvo Maribor, Gregorčičeva 6 in naj pristavi, s katerim vlakom pride v Beograd. Situacija vinogradnikov postaja z vsakim dnevom slabša. Udeležite se torej kongresa vsi, katerim je količkaj mogoče, tudi naše dobro utemeljene in obrazložene prošnje se bodo uslišale. Ne zahtevajte, da se le nekaj ljudi trudi, drugi pa s tem, da ignorirajo svoje organizacije in ostajajo vedno doma, otežkočajo ali onemogočajo uspeh. Prometno ministrstvo je dovolilo 50% popust na vseh železnicah. Potrebne legitimacije stanejo 5 Din in se naroče no nakaznici pri g. Lovru Petovarju, Ivanjkovci. Vinarsko društvo- Takrat u starih časih . . . Gostovanje Marice Lubejeve. Stolzovo opereto >Lang, lang 1st’s her...« je uprizorilo v Mariboru že prejšnje nemško gledališče, pa tudi že naše, zato zares ne vem, zakaj jo jc bilo treba sprejeti še v letošnji razpored. Če se je pa to že zgodilo, potem bi morala biti letošnja vprizoritev boljša od prejšnjih, pa je pri premieri v nedeljo doživela tak neuspeh, kakor ne zlepa katera druga. Tega se je menda vodstvo zavedalo, zato je bila repriza z Marico Lubejevo v četrtek zvečer vsaj za 50, če ne za 100 odstotkov boljša, tako v režijskem kakor tudi v igralskem in pevskem oziru. Z gdč- Lubejevo je naša opereta zopet zaživela, saj je v vlogi Angele Skrčkove odlično pokazala, da ni samo ostala ona šarmantna subre-ta izza mariborskih časov, ampak da je v Zagrebu še napredovala. Ta napredek se je pokazal posebno v večji umerjenosti in zaokroženosti njene igre ter v, skrbnejši izkultiviranosti glasu. Želeli bi, da bi jo imeli še večkrat priliko' slišati na našem odru. Prav tako odlična je bila, in to obakrat, gdč. Pavla Udoviče-va kot lahkoživka Hortenzija. Njej ob strani se je pevsko precej dobro uveljavil g. Ivelja v vlogi Ivana Praviča, omeniti pa je treba poleg teh še: g. Skrbinška (Cviliča); go Zakrajškovo, ki je polnokrvno podala Korditlo Podkoritniko-vo, čeprav ni pevka; g. Tovornika, ki je bil po zunanji tipiki dober dvorni svetnik. Čeprav je po krivdi režiserja tu in tam preveč pretiraval; g- Pavla Koviča kot hlapca Mihaela itd. G. Harasto-vič (Kopriva) je zopet pretiraval, kar je za njegovo igro zelo škoda, kajti tudi opereta mora imeti svoje dopustne meje. V njej se dvorni svetnik lahko karikira, ne sme se pa iz njega napraviti klovna, ki se lahko brca. jaha itd. S takimi neokusnostmi, pa čeprav dosežejo na galeriji smeh. bo treba enkrat za vselej nehati in bomo v bodoče, če se bodo ponavljale, pripisali krivdo upravi. Gdč. Savinova je okreten »Ušivček«; ca Gorlnškova jc kot vicomte de Gar-dinolles v dobri formi; g. Gorinšek, kaže v vlogi agenta Rosenbauma talent za komiko. čeprav še nima prave uglajenosti in oderske sigurnosti. Tako so v celoti še vedno ostale neusdajenostl, čo~ čim so nekateri detajli dobri, celo ze o dobri, posebno v nastopu Sester!ih sester v prvem in drugem deiamu. bilKa sta .še vedno predltrra in 3- “ k ester ie pod vodstvom g. Herzoga na umetniško enotni liniji. r- iih potreb- Dopolnilni davek pa ne more biti podlaga za odmerjanje banovinskih doklad. Doklade smejo znesti samo do 10% državnih neposrednih davkov. Kakor poročajo iz Beograda, se je konferenca bavila tudi s proračuni posameznih banovin in je bil v četrtek na vrsti proračun dravske banovine. Banovina bo obdržala vse dohodke obeh bivših oblasti. Tudi bo smela nalagati doklade na državne davke, vendar pa nobenih novih doklad, ki bi bile za narod novo breme. Trošarine se bodo — kakor že omenjeno — lahko povišale za 100%. Redni proračun dravske banovine znaša krog 150 milijonov, izredni krog 50 milijonov Din. Dasi je na vseh straneh bilo upoštevano načelo štednje. so vendar tudi upoštevani v proračunu vsi potrebni krediti za razna nujna dela. Banovina bo za gradnjo novih in za izboljšanje nekaterih dozdajnih ccst najela posojilo v večjem iznosu. S posebnim pravilnikom se bodo šc določili posebni dohodki- O računovodstvu in financah banovin se bo izdelal tudi noseben pravilnik, ki ga sestavlja komisija strokovnjakov. V komisiji je tudi podban dravske banovine dr. Pirkmajer. Tako Je vprašanje banovinskih proračunov torej končno prišlo preko mrtve točke in upamo, da bodo banovinske uprave na po'1,'>,ri svojih prvih proračunov mogle pričeti s svoiirn rednim in — nadejamo se — plodonosnim delom. Sporočam žalostno vest, da je naša ljuba, skrbna mati, oabica, sestra in tašča, gospa ZOFIJA PIRC LEKARNARJ1VA vdova danes ob 12. url po kratkem, udano prenašanem trpljenju v 66. letu svoje starosti mirno umrla. Pogieb se vrši v pondeljek, dne 3. marca ob 16. uri iz pobrežke mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju, kjer položimo nleno izmučeno telo k večnemu počitku. Sv. maša za njeno dušo bo darovana v torek, dne 4. marca ob 'A9. uri v baziliki Marijinega Oznanjenja. V MARIBORU, dne 1- marca 1930. Krista, Toni, Erna, Danilo In Branko, otroci in ostali sorodniki. Posebnih obvestil ne razpošljemo. MUMmKBSMIMMSMBgmKmBBBK& '1^ PBHPB >w.gnggr Narodni problem s drus@ strani KAKO JE PREORUENTACIJA MOGOČA? _ KULTURNI IN SOCIALNI MO MENT. Spoštovani g. urednik! V zadnjem času ste priobčili nekaj prav umestnih člankov o neprestanem nemškutarenju v našem mestu in v okolici, o narodno nezavedni mladini, o narodno mlačnih trgovcih in obrtnikih itd. Smatram^ borbo proti vsem tem razmeram v 12. letu naše svobode za potrebno, zdi se mi pa, da se je ta ali oni avtor problema dotaknil le površno, ne da bi pogledal rakrano globlje. Kje so pravi vzroki, da vse dosedanje akcije ostajajo »brez vidnega učinka«, kakor ugotavlja to sobotni g- člankar? Gre predvsem za »raznarodovanje« dece! Res je čudno, da mladina, ki je že v poprevratni dobi posečala slovenske šole, neprestano nemškutari. Saj še tudi danes opažamo pri naših mestnih in okoliških šolah, da se učenci po pouku na cesti po krepkem »zdravo« zberejo v skupine, kjer po svoji stari navadi tolčejo mariborsko nemško spakedran-ščino. Tujec, ki to opazuje, dobi resnično lahko čuden pojem o našem narodnostnem položaju. Sicer se razmere vsled mnogih priselitev zboljšujejo, nemškutarenje pa še kljub raznim iz-boljševalnim poizkusom ne preneha. Ali so tega morda krivi učitelji naših šol? Nikakor! Lanara desetletnica slovenske šole v Mariboru je to dokazala in tozadevna brošura nas^poarobno se znanja z ogromnim delom, ki ga je izvršilo slovensko učiteljstvo v prvih desetih letih z vnemo in požrtvovalnostjo, Da narodnostni uspehi pri mladini, ki je že posečala poprevratne šele, niso zadovoljivi, so krivi samo — izvenšolski vplivi. Zavedati se moramo, da pripadajo V* vsega mestnega in % okoliškega prebi-• valstva delavskim plastem! Večina teh je bila že pred vojno tu; zato nam ie jasno, da so to največ ljudi, ki so doživljali deset, dvajset ali še več let pan-germanski pritisk, kateremu so se večinoma tudi udali. Ali je prcorijentacija teh plasti sploh mogoča? Ako upoštevamo, da so to danes večinoma slabo plačani delavci, ki žive v bedi in pomanjkanju, nam bo marsikaj razumljivo! Otroki so drobni in šibki, v mnogih slučajih se starši niti ne morejo dovolj brigati zanje; prepu-, ščeni so drugi — tudi neniškutarski — pocestni družbi..- Starši doma govorijo po stari navadi nemško, čeprav so pristni Slovcnci s Pohorja, Slov. goric ali pa iz celjske okolice. Intuitivno ima nemščina že od nekdaj pri njih večjo veljavo. Povojna leta pa so prinesla toliko gmotnih, morda tudi stanovanjski!i grenkob in razočaranj, da na -spreobrnjenje« mnogi že vsled tega ne mislijo. Večini je pa stara navada postala že — železna srajca. Žal so sc v povojnih letih polastile delavstva politične stranke, ki narodnostnih momentov niso upoštevale. Morda ic krivda tudi na strani tistih narodnjakov, ki se jim je »zdelo za malo«, da bi se takoj v začetku poprevrat-nega političnega življenja stavili delavstvu na razpolago. Iskali so ga še le takrat, ko so jih prehiteli, žq drugi-.. Morda bi bile razmere danes ugodnejše, — morda... Toda: z rekriininacijami problema ne bomo rešili! Ako premotrimo zadevo s psihološke strani, ne smemo računati, da se duševnost in z njo narodna zavest teli plasti spremeni s protesti ali drugimi ukrepi. Slavljenec bodočih dni, T. G. Masaryk pravi nekje o narodu sledeče: *Kakor hoče biti posameznik sam svoj gospod, tako tudi narod. Podlaga pa mora biti narodna zavest. Pa ne stopite s teni pi e tl človeka, ki niu otroci duševno in telesno hirajo v nezadostnem stanovanju! Razsvetlite najprej glave in ogrejte »rca vseh ljudi, da bodo zatrli ljubezen do samega sebe in pomagali najbednej-šini. Ko ne bodo reveži več čutili bede, bodo poslali tudi oni narodni bojevniki! Brez zdrave in zadovoljne družine di zdravega, zadovoljnega naroda, brez naroda smo nihče in nič« nejšo metodo za narodnostno borbo, k more v današnji dobi uspevati le s pov darkom socialnega in kulturnega mo menta! Kdor zasleduje najnovejšo dobo :ia šega narodnega in državnega razvoja, vidi težnjo merodajnih činiteljev, da od pravijo one križe in težave, ki že leta in leta teže najširše narodne plasti Brezdvomno bo ljudstvo vsak mode čin, namenjen izboljšanju povojnih raz' mer, kvitiralo s hvaležnostjo v srcu. In takrat bodo uresničene naše želje: spre obrnili se bodo zadnji zakrknjenci in nemškutarstvo bo samoobsebi izginilo Tudi privatna inicijativa lahko mnogo stori v tej smeri. »Ljudska univerza« vpii va n. pr. na delavstvo v Studencih zelo blagodejno, prav tako delavske predsta ve v našem gledališču, knjižnice s svo bodno izbiro, delavski pevski zbori itc Tako delo posega s svojim vplivom globoko v široke plasti našega prebival stva. Kdor opazuje n. pr. današnje de lavstvo, vidi. da se napram našemu in teligentu čuti manjvredno. Ta čut manj' vrednosti silno vpliva na preorijentacijo v narodnostni smeri. Delavec se rac spominja preteklih »nemških časov«, ko sta z inženjerjem ali uradnikom sedela v gostilni skupaj pri isti mizi. Družila ju je — nemška govorica, v resnici pa je bila to dobro preračunana metoda nemške ekspanzivnosti... Obrtniki in trgovci — v kolikor niso Nemci po rodu — se izgovarjajo na govorico svojih odjemalcev, ki je v Ma^ riboru še v veliki meri nemška- Radi va' jencev se izgovarjajo obrtniki s tem, da starši sami žele, naj se deček nauči tu di nemščine. Te trditve so verjetne ozirom na prejšnja izvajanja- S tem pa ni rečeno, da bi starši namenoma odtu jevali svojo mladino lastnemu narodu Časi organiziranega profinarodnega Jela so minili. »Raznarodovanje« mladine ima svoje korenine v splošni psihozi in v obupnih razmerah mase. Izsledki raziskovanj v posameznih slučajih presene čajo! Edino v Masarykovih besedah in v vglabljanju v duševnost našega prebivalstva bodo narodnoobrambna društv in vsi narodno zavedni faktorji našli prava pota za zatiranje nemškutarstva. —n— mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 1. marca. Zaprto. Nedelja, 2. marca ob 15. uri »Grudica«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Kuponi. Dram ske cene> Pondeljek, 3. marca. Zaprto. Torek, 4. marca ob 17- uri »Semenj v Seviljn . Prireditev ženskega društva. Sreda, 5. marca. Zaprto. Četrtek, 6. marca ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Premijera- Proslava 25Ietnice gosp. Josipa Daneša. Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, 2. tm. ob 15. uri se ponovi Žolnir-jeva pravljična igra s petjem, plesom in godbo »Grudica«, ki je pri svojih dosedanjih vprizoritvah dcci izredno ugajala. Veljajo kuponi- — Zvečer ob 20. uri Doboviškova burka s petjem in godbo »Radikalna: kura« pri dramskih cenah. Veljajo kuponi. Pustni torek POmUDNU VESELICA ob BOIPORU. «89 Ta nauk slovanskega velikana korenini v njegovih bogatih izkustvih. Zatojskim posetnikom proslav: nam kaže iskreno iasuo >n najpriklad-1 prej rezervirajo vstopnice. »Naš gospod župnik« v inarib. gloda* lišču. Ena najbolj zabavnih a tudi satiričnih sodobnih francoskih veseloiger je »Naš gospod župnik«, ki ga zlasti v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu igrajo teden za tednom pred razprodanimi hišami. Mariborska premijera bo v četrtek, o. tm. kot proslava 25letnice našega priljubljenega komika g. Jos- Daneša. Ker se pričakuje zelo velik naval na blagajno, sc priporoča zlasti izvenmnribor- da si čim- Mariborski iti dnemi drobi% Popis živine in prevoznih sredstev. Vsi lastniki konj, mezgov, mul, oslov, kobil, žrebcev in vozov, avtomobilov, motornih koles in biciklov, se morajo najdalje do 15. marca javiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št- 11 med uradnimi urami, kjer se sestavlja komorski spisek kot predpriprava za popis živine in prevoznih sredstev, ki bo tekom prihodnjega meseca. Prijaviti se imajo lastniki, ki imajo zgoraj opisano živino in prevozna sredstva na teritoriju mestne občine mariborske. Kdor sc pozivu v določenem terminu ne bo odzval, bo po tozadevnih voj. predpisih najstrožje kaznovan. Jamboree-sestanek skavtov iz vsega sveta. V Ljudski univerzi bo dne 3. marca, ob 8. zvečer, predaval starešina skavtov v dravski banovim, Pavel Kunaver iz Ljubljane. Predavanje bo spremljalo 80 skioptičnih slik, ki bodo pričale dogodke na tem silnem zletu. Skavtizem je zavzel ves svet in ima danes 2,600.000 članov, podpirajo ga pa najkulturnejše države na svetu kot najplemenitejšo vzgojno organizacijo, ki daje svetu izvrstne ljudi in osrečuje mladino. Jam-boree, ki se je’ vršil lani v Arro\ve-parku poleg Liverpoola na Angleškem, je združil v svojem taboru 50.000 skavtov. Bili so tam zastopniki vseh narodov in nobena daljava jih ni zadržala. Celo iz Avstralije, Nove Zelandije in z otokov v Tihem oceanu so prišli- Čudoviti tabor v Arro\ve-parku je bil 14 dni kraj veselja in sreče- Niti najmanjši nered ni kalil teh srečnih dni in sklepala so se pomembna prijateljstva. Ljubezen do vseh narodov, mir na zemlji, to je eden prvih ciljev skavtizma in potom spoznavanja mladine med seboj ga je lahko doseči. Tabor so posetili veliki državniki, saj so prvi narodi naše zemlje poslali tja cvet svoje mladine. Angleški prestolonaslednik, ki je vnet skavt, je preživel v taboru tri dni pod šatorom. Sejem v Sevilli bo na pustni torek popoldne v gledališču ob zelo znižanih dramskih cenah. Palais de Dans, veliki pustni spored s Carlo Bohm-Vera Violeta-Rita Oswald-Lizi Harding-Ilse v Dyek-IIsi Stockmar. 676 Sše že »od&isaS5 de;eže za ochorsko vzoenjačo I Zopet utopljenec. Brodar Hrastnik v Zg. Dupleku je potegnil tc dni iz Drave truplo mladeniča, ki je imel na glavi in rokah udrtine. V utopljencu so spoznali kasneje 231etnega ranceta, sina Mihaela Sterna s Pobrežja, ki so ga pogrešali že od 11- januarja. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Mariji Brezji. Pokojnikov oče dvomi, da bi njegov sin izvršil samo mor. Maškerada l. S. S- K. Maribora (Union, sobota, dne 1. marca). Jazz, teater in bar, zvočni film, valčkov čar, radio in smuk, nogomet, fotograi-žaromet.... Vse sc vrti v koloples, .ic potres —. Maske vmes, a Pusti počez in od spodej, posredi ?am zlodej .... Poševno je vse, vijugasto vse, o kam lo gre, kam to gre? . . . V nebotičnike — iiop — in rresk že granata raket prifrči na planet: in žena na mescu: nov svet! Naenkrat en šunk in štrbunk: vse navzdol, vse navzdol... O kam to gre, kam to gre? Direkcijon — Bo tja prifrčal: »Vsak po svoje!« Union — karambol: skoz »Vrata Unionska zabit je: naš Golila kje in kedaj in kako je? V soboto v Uni-omi: tako je' Velika kavarna, senzacija I. marca. Modra reduta. nagradni ples z baloni, Carlo Bfihm in umetniški kvartet Wolfs!ialt. tl 75 IS© samiidite I samo d« a marca se radi pieseiitve prodajajo moške, ženske in otroike nogavice, usnjate ter trikot-rokavice, naramnice, reformtitače, kravate i. t. d. s 15% popustom pri Franc Podgoršek 634 Gosposka ul. 20 »Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo, dne 23. febr. v Garn-brinovi dvorani svoj II. letni občni zbor. Občni zbor je otvoril načelnik g. dr. Ivo Šorli, ter pozdravil vse navzoče člane, posebno pa še oblastnega zastopnika g. Saksido in nato podal besedo •posameznim poročevalcem dnevnega reda. Po poročilu društvenih funkcijo-narjev je štelo društvo z 31. decembrom 1929 v vseh oddelkih 12.204 člane. Po predloženi bilanci znašajo aktiva Din 471.S65.54, od tega je naloženih Din 341-319.54 v raznih denarnih zavodih in v vrednostnih papirjih. Rezervni fond znaša 467.465 Din. Skupni promet društva ie presegal 7 milijonov Din. Na podporah je društvo izplačalo v 212 smrtnih slučajih Din 710.450, ako prištejemo izplačane podpore prvega poslovnega leta po Din 221.357 jc društvo izplačalo tekom svojega dvoletnega obstoja Din 931.807. Odboru sc je dal enoglasno absolutorij- Kot posebna zahvala za vestno jn nesebično delovanje se mu izroči na predlog nadzornika g. Renteca častna diploma. 649 Ljudje, ki trpe na otežkočeni telebni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hcmoroidalnem zametku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se Jobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 Nova telefonska številka No. 2720, zobozdravnik, dr. Dernjač. 626 RAPID V HOILYWOODU pustni torek -1. marca v dvo-rauah Uniona FSS.MSKO MESTO V KARNEVALU Nočna groterka! Senzacije: Eterična glasba, iazz. Zvočni film. Bar Harry-ia Liedtke. Studio Charlie Chaplina. Pat in Patachon. Tom Mis. ŠOLSTEV „M1SS HOLLYWQOD‘> Predprodaja vstopnic: J. Hofer, Ulica !0. oktobra; J. Piricli, Aleksandrova 19. Maskiranje ni pogoj! (ari Wssy IV. zvezek »Križem po Jutroveni« — Med Jezidi — jc i/šcl. Stanc kot dosedanj po Din 1.5. - Vsi Štirje zveski Križem po ,1u-trovem* Ivoriin z.il.ij ■ ,ju<' :'Ni sni in so dobilo 'tildi v' '■ k:;n:i: yor;'-,!. : 1 iiji in i ; 'n I »in 70 , N :! l)4 K e zamudite ogledati si drugega prleškega gostuvaja, ki ga priredijo pobreški prleki z vsemi šegami in navadami v nedeljo 2. marca ob 4. v gostilni g. Rojka v prid pevskemu društvu »Zarja«. Tudi pristne prleške gibajnce bomo delili. 616 Maškerado priredi pevski odsek nižjih poš nih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru v nedeljo, dne 2. marca, ob 16- uti v gostilni -Mesto Ptuj« na Težim pri Mariboru. 3 nagrade za najlepše Umske. 610 Streljačka družina Hotinjavas priredi v nedeljo, dne 2. marca v prostorih gostilne Lobnik tik postaje Ore-Itovavas-Slivnica, družinsko maškerado. Začetek ob 2.'popoldne. Zveze z vlaki zelo ugodne. Strclci in lovci vljudno vabljeni! 611 \ V M a r ? t> o r ti, 'dne T. III. 193». S' ' STSBUBUt f*v r ^ t? T> M I V T»ovaški in na Dunaju ter v jeseni tega leta po Poljskem. Kot zaključek ljubljanskih ilirskih svečanosti pa je bila mišljena lanc’"i turneja po Franciji, ki je istotako, ' akor vse prejšnje, potekla uprav triumfalno. Koncerte ki jih prireia sedaj G. M. v ožji domovini, je šteti še v okvir proslave 120 letnice ustanovitve Ilirije. S tem jim pripade poseben pomen, kajti doba francoske vlade v Iliriji je važna za naš narodnostni preporod .kakor tudi za našo go spoda>- ‘ , in kulurno življenje. V zahvalo za to jc pones'a Gl- M. francoske mu narodu v dar našo narodno in limet no pecem. Pri tako velikem narodu, Kakor so Francozi, ki imajo i presojeva- Ne kvarite svojega perila ž t ■ ■ f Ate us f V/Fr**, ■ 'vr NEGO IZRECNO ZAHTEVAJTE ALBUS TEftPEHTlHOllO MILO Isnenadenl boste, kako je pranje x ALBUS TF.aPETIN MILOM prijetno malo mila porabite« pa dobit* bleiceie belo perilo in varujete perilo v najvišji meri samo tedaj ie uporabljate ALBUS TERPENTINOVO MILO nje tujih kulturnih dobrin druge vidike in druga merila, je zmagonosni uspeh še posebno pomenljiv. Pospeševale tukaj niso pot k srcu sorodnost jezika in krvi ter kulturni vezi, temveč edinole kvaliteta proizvajanja. Orala se je takorekoč edina in doseglo se je zanimanje za naše kulturno stremljenje in s tem tudi za našo ožjo in širjo domovino. Matičarji so priredili po Franciji 12 velikih koncertov ter so imeli še poleg tega v Parizu 5 drugih večjih nastopov. 3eli so tudi v radiu, v govorečem filmu, za plošče fonetičnega instituta, na soa-rejah i. dr. Uspeh se je stopnjeval od concerta do koncerta ter je izzvenel v zmagoslaven triumf, ki je nadkrilil vsako pričakovanje. Temeljita pevska šola Hubadove in temperamentno ter spretno umetniško vodstvo opernega ravnatelja P o 1 ič a, ki je sedaj matični zborovodja, vse to je prišlo do sijajne veljave- Sedaj koncertirajo Matičarji v naši anovini. Kjer so nastopili, jim je bil prisojen uprav kolosalen uspeh. Iz Hrastnika, preko Celja jih vodi pot k’ nam v Maribor in od tukaj v Ljutomer in v Ptuj. Zboru s tako častno tradicijo hite naproti tudi naši prisrčni izrazi priznanja in zahvale! Liftersria Josip Korbau: Mihčev Mihec. Mladinski pisatelj in gornjegrajski učitelj Josip Korban postaja v zadnjem času izredno plodovit. Sedaj je v Celju pri Goričarju in Leskovšku izdal zopet novo delo, mladinsko povest »Mihčev Mihec«, v kateri na živahen način pripoveduje zgodbo mladega dečka, ki se s svojo izredno močno voljo in vztrajnostjo bori z življenjem za boljše mesto na solncu. Delu se sicer pozna, da je bilo prenaglo napisano, očituje pa vendar vse vrline Korbanovega talenta. Naroča se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru. Žena in dan. Dne 15. t- m. je izšla druga številka te najnovejše slovenske, ženi namenjene mesečne revije, katero urejuje znani pisatelj dr. Ivan Lah. Poleg najrazličnejšega gradiva prinaša tudi krojno prilogo. Prihodnja, tretja številka, bo izšla krog 15. marca. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prule 11. Zimska številka zbornika »Odmevi«. Te dni je bila dotiskana druga, zimska ievilka prvega letnika literarnega zbornika »Odmevi«, ki ga izdaja pesnik Ra-divoj Peterlin-Petruška v Ljubljani. Naročniki prve številke bodo dobili drugo deloma po po?ti, deloma pa dostavljeno na dom- Nova številka je Še obsežnejša in še bolj pestra kakor je bila jesenska Dr. Vladimir Knaflič: Traktat o tisku, I. del. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšel prvi del te zanimive in temeljite razprave, ki obravnava zgodovino in primerjavo o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska, o vsebini in pomenu tiskovnega prava ter o tiskovni svobodi. Drugi del bo obravnaval naš tiskovni zakon z dodatki, tretji pa obrekovanje in žalitev (kleveto in uvredo). Prvi del stane 120 Din in se dobi tudi pri Tiskovni zadrugi v Mariboru. Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« _ opera- Skladatelj Matija Bravničar je skomponiral in upravi ljubljanskega gledališča izročil novo o-pero, ki je prirejena po Cankarjevi farsi »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Uprava je delo sprejela in bo uprizorjeno še letos. Divji mož. Koroška pravljica v petih dejanjih s petjem, plesom in godbo. Spisal Tone Gaspari. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 19.30. — Cena broširanemu izvodu 12 Din. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. — Znano je. da vlada še vedno precejšnje pomanjkanje na polju mladinske dramatike. Učiteljska tiskarna je zamašila že marsikatero vrzel na tem področju in bo tudi z Gasparijevo pravljico ugodila mnogim šolskim in tudi diletantskim odrom, ki hočejo prirediti res lepo in otrokom primerno igrico. Vsebina ji je posneta iz koroške pravljice o kraljični Rožiči, ki jo je ugrabil povodni mož in ki jo naposled rešijo pogumni pastirji, a Foltej njen pravi rešitelj po postane njen mož in dedič vsega kraljestva- Gasparijev slog, napeta vsebina in lepa scenerija, vse to bo knjigi najboljše priporočilo, da si bo priborila eno izmed prvih mest med mladinskimi dramatičnimi spisi. Knjige Mladinske Matice. Ob zaključku letošnjega šolskega leta bo izdala Mladinska Matica v Ljubljani zopet četvero knjig, in sicer zbornik »Kresnice« kakor vsako leto, izvirno mladinsko povest, ki kaže pomen naše grude in ljubezen do kmečkega doma, »Zgodovino naše vasi«, ki bo orisala preteklost našega kmečkega ljudstva od prve naselitve na današnjem slovenskem ozemlju do 1. 1848. in naposled bogato ilustrirane pravljice iz svetovnega slovstva, prikrojene za najmlajšo deco. članarina ostane ista kakor doslej, 10.50 Din za vse štiri knjige. 3 leta zapora za plagiJat. Njujorški književnik Robert Charter je bil nedavno obsojen na 3 leta zapora, ker je prepisal tujo novelo iti jo pio-dal nekemu listu za 140 dolarjev« Slrm t Tfortftfri&l VF CF R NTK >*tra nmr n iiipb—mem BM—agas^v^ ' . \r..$rzam f M a r ! n o r n, dne 7. m. 1930. Spori Duc tekmi 5PD maribor-Ruše na Pohorju Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredf ob zaključku letošnje sezone v nedeljo, dne 9. marca pri Mariborski koči 2 tekmi in sicer; T. Skupinski tek na 8 km. Vsaka skupina sestoji iz 3 smučarjev istega kluba. Tekmuje se v dveh kategorijah: j-.i-nioriev do 18 let in seniorjev preko 18 let. Pravico tekmovanja imajo vsi v JZSS verificirani člani. Tek se vrši od Ruške koče preko razglednega stolpa k Mariborski koči. Start ob 8. uri- Skupine startajo v razmahu 3 min. Prijave se sprejemajo pri g. Vetrihu v trgovini Stoječ v Jurčiče- vi ulici do 8. marca do 17. ure in zvečer na Mariborski oziroma Ruški koči. Prijavnina za obe kategoriji Din 5, za dijake Din 2. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini. Vodstvo tekme: predsednik: gospod dr. Bergoč: tehn- vodja: g. inž. Rungal-dier; starter pri Ruški koči: g. Majer; časomerilec pri Ruški koči: g. Rotter; časomerilca na cilju: gg. dr. Sekula in Gajšek; sodnik: g. Voglar; zapisnikar na cilju: gdč. Cingerli, zdravnik: g. dr. Sekula; nadzornik proge: inž- Rungaldier. Prva skupina v obeh kategorijah dobi po en umetniško izdelan pokal, ki postane last dotiČncga kluba. Člani zmagovalne skupine pa diplome. Darila so razstavljena v modni trgovini Babič v Gosposki ulici. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 14. uri pri Mariborski koči. 2. Šaljivo štafetno tekmo na 6 km s PRAVI : FRANCK: vedno odlKna kakovost! Industrija KARO čevljev MARIBOR Samo enkrat kupite naše izdelke Koroška c. 19 ostali bodete stalni odjemalec Mi „vozimo“ prav dobro s KARO-čevlji 5 predajami. Vsaka štafeta sestoji iz 5 članov, ki jih določi žreb. Pravico tekmovanja imajo vsi smučarji in smučarke vseh starosti. Prijavnina kakor pri prvi tekmi- Rok prijave pa do samega začetka tekme. Start jti cilj pri Mariborski koči. Start pol ure po končanem skupinskem teku. Prve tri štafete dobijo »praktična« darila. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 14. uri pri Mariborski koči. Ker sneg vidno jemlje slovo, je upati velike udeležbe. S ni u k! ISSK Maribor:SK Rapid- Jutri popoldne odigrata vodilna domača kluba prijateljsko tekmo na igrišču SK Železničarja v korist podsavezne blagajne. Čeprav bo ISSK Maribor nastopil z nekoliko rezerv, obeta tekma | prav interesanten potek. Tekma bo ob 15. uri in bo sodil gosp. dr. Planinšek. Sodniška sekcija, službeno. Tekmo Maribor :Rapid sodi gosp. dr. Planinšek, za stranska sodnika sta nominirana gosp- Bergant in Kosi. Načelnik. LEDENE GORE OGROŽAJO PLOV-BO NA MORJU. V raznih delih Atlantskega morja so se pojavile sedaj ogromne ledene gore, ki močno ogrožajo plovbo s parniki. Ameriška vlada je odposlala v ogroženo vodovje oklopnico »Tampo« z nalogom, da posamezne, na odprtem morju nahajajoče se ladje, takoj obvesti, naj bodo silno previdne in naj skrbno pazijo na potujoče ledene gore. V primeri s prejšnjimi leti so se ledene gore pričele pojavljati letos zelo zgodaj. ČE SE PREPIRATA DVA . .. Na nekem turškem otoku v bližini Carigrada sta našla dva delavca pri delu na vrtu nekega starega grškega samostana tri velike lonce, polne zlatnikov iz dobe bizantinskega cesarstva. Ker pa sta se delavca radi razdelitve bogatega plena sprla, sta poklicala na pomoč policijo. Ta pa je kratkomalo zaplenila vse tri lonce in jih izročila muzeju. Zaklad je bil vreden več milijonov dinarjev. Michel Zčvaco £ukcedla Zgodovinski roman 37 »Da! Vi ste obsojeni na smrt... Vi niste umorili Francesca: jaz sem ga zaklal... Vse to je točno tako... Toda vi ste obsojeni na smrt... Umrli boste... Če pa hočete, vam že prihodnjo minuto odklenem ključavnice na sponah, in svobodni ste... Ali hočete?« »Ne razumem vasi..« »Torej, pojasniti vam hočem,« je povzel Cezar z zastajajočim glasom. »To je zaradi tistega dekleta... Beatrice... ali jo ljubite,« »Ljubim jo!...« Cezarjeva roka je krčevito zagrabila za bodalo; toda premagal se je. »Pa ona... odgovorite mil... Kaj pravi ona?« »Kaj hočete reči?« »Vedeti hočem ali vas ljubi... ali če vas je kdaj ljubila?« »Oho, Svetlost!« je kriknil Ragastens, ki se mu je uenadoma zasvetilo v očesu, »kaj pa vas to briga? ...« Cezar je stopil za korak naprej. Čutil je, kako se nabira v njem eden tistih napadov besnosti, ki so mu jemali vsakateri razum ter ga izpreminjali začasno v divjo zver, ki niti ni mogla premisliti svojega so vraštva. »Govori!« je zarenčal, pozabljaje vse diplomat- stvo, s katerim si je bil že naprej oborožil glavo. »Govori!... Vedeti hočem!« Ragastens je zbral vse svoje sile za kdovekakšen strašen napor. Že par hipov mu je nenadna misel razsvetljevala glavo z brezumno nado. »Svetlost,« je dejal mrzlo, »zmotili ste se... Ničesar ne boste izvedeli... Skrivnost svoje svetle in krasne resnice ponesem s seboj v jamo, kamor me boste dali pahniti!« »Prokleti!« je zarjul Cezar. »Vem, kaj hočeš reči! Ugani! sem... bila je tvoja!... Umri!...« V istem hipu je z bdalom v roki planil nad Ra-gastensa. Ragastens, ki je videl ta gib in ga je želel ter se ga nadejal, je videl namenjeni mu sunek. Z bliskovito kretnjo, silen kot je bil, se je vzravnal in popadel Cezarja za zapestje. Zdelo se je, kakor da mu verige, ki so zarožljale druga ob drugo, ne bi več težile rok. Cezar je srdito potegnil, hoteč se tešiti iz teh živih klešč. Toda Ragastensova druga roka mu je padla na vrat. Začutil je, kako sc mu železni prstjo polagoma zadirajo v grlo. »Držim te!« je dejal Ragastens z glasom hripavim od veselja. Sledila je pol minute dolga borba. Z eno roko je Ragastens zavijal Cezarjevo zapestje in mu mečkal kosti, a z drugo mu je gnetel vratne mišice, da so pokale pod pritiskom. Cezar je najprej izpustil bodalo; nato se je zgrudil na kolena! Strašni objem se je nadaljeval. Začelo se je hro- penje. Nato se je Cezar mahoma zvalil po tleh kakor mrtev. Ragastens ga je prebrskal z vročično naglico. »Ah,« je zamrmral, »če je lagal! Če ni imel ključa!« In znoj je oblival vitezovo čelo. Nenadoma pa je skočil pokoncu, ves nor od veselja; jedva se je premagal, da ni zavriskal: njegova roka je bila našla za Cezarjevim pasom majhen železen ključek. Vtaknil ga je v ključavnico, ki mu je oklepala levo zapestje. V par trenotkih je bilo vseh čvetero spon odklenjenih. Nato se je Ragastens sklonil čez Cezarja in mu položil roko na srce. »Zavest se mu bo vrnila,« je zamrmral... »Ako bi imel človek dušo Borgijca, bi se mu nudila krasna priložnost... Sam Bog ve, koliko dobroto bi storil človeštvu, če bi dovršil to, kar so pričeli moji prstje... Fej! To ni moja reč.« Tako govoreč sam s seboj je Ragastens odpasal Cezarjev pas in ga zategnil okrog lastnih ledij. Nato si je pokril glavo z njegovo čepico iz črnega baržuna, ki je bila običajno pokrivalo Cezarja Borgia. Naposled se je polastil še njegovega plašča ter si ga ogrnil. »Zdi se mi,« je dejal smejoč se, »da predstavljam Cezarja, ki mu ni česa reči.« Ozrl se je poslednjikrat na Cezarja, ki je ležal še vedtio v omedlevici, ter krenil proti vratom. Ko pa je imel prestopiti prag, se je udaril po čelu ter se bliskoma obrnil nazaj. (Nadaljevanje sledi) Iščemo naravni led za takojšnjo nabavo v vagonih. Pismene ponudbe poslati na upravo »Ve-eemika« pod »Naravni led«. 639 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v lepo, solnčno sobo v Maistrovi ulici, z vso oskrbo takoj ali s 15. marcem. Poizve sc v upravi. 673 Morate dobro zaslužiti z razpečavanjem cenenih, zdravilnih življenskih potrebščin. Zanesljive ženske in moške ponudnike sprejema: Glavno zastopstvo »Marstan«, Maribor, Koroška 10. 655 Delavca sprejmem na stanovanje. Koroška cesta 74- 645 Najstarejši zavod za črkoslikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190? Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Philipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Fureš. Gostilna »Mesto Trst« (nasproti bolnice) danes v soboto in jutri v nedeljo, domače pečene jeternc in krvave klobase. Pristna vina. Domač koncert-Priporoča se A. M. Beranič. 650 Gostilna Kos v Cvetlični ulici št. 11 priredi jutri, j v nedeljo, dne 2. marca domačo veselico in vabi staro in mlado na lušten 1 poskok. Z dobrim vinčkom, svežim pi- i vom in prigrizkom je preskrbljeno. | Za obilen obisk vabi Kos Ivan, gostil- ! ničar._________________________________ 577 Viničarja za Pekre z 4—5 delovnimi močm: sprejme veletrgovina Schmidt, Gos-pojna ul. 13. Mo Lepa solnčna soba, z 1. event. 2 posteljama, parter v Maistrovi ulici, blizu kolodvora, oddam takoj ali s 15. marcem. Poizve se v upravi lista. 674 Malo poses vo v bližini Maribora odam v najem. Na-slov v upravi lista. 647 Majhno sobo oddam gospodu. Sodna ulica 30/1. 644 mznmiLO! Podpisani Anton Požar, trgovec v Rušah, naznanja ceni- trgovcem in kavarnariein, da je prevzel PRAŽARNO KAVE »BRATA POŽAR-. Maribor. Tattenbachova ulica 14 v svoio last ter bo vodil isto ood imenom Anton Požar. Prevzame praženje tuje kave kakor tudi mlePe sladkor a in kave Priporoča svoio zalogo surove in pražene kave na debelo. ObPjbliam ceni. trgovcem solidno postrežbo in zmerne cene. S41 Novim in starim odjemalcem se priporoča p. p o z n r, e\.\kat\ska taassaMBtmosaeaKeasn Športna maSkerada S. S. K. MARIBOR ** «—• ,.VSAK PO SV03E“ se bo vršila na pustno soboto v UNIONU. Začetek ob 20. uri Vstopnina v predprodaji Din 201-Pri večerni blagajni Din 25'— Gcstiina v Mariboru na zelo prometnem mestu, nova, enonadstropna hiša, davka prosta, obstoječa iz treh gostilniških lokalov, vrta, moderne velike- dvorane za 500 oseb, štirisobnega stanovanja, kuhinje, kleti in gospodarskega poslopja, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na M- Zinauer, Maribor, Aleksandrova cesta 45/11. 629 Decimalna teh'ni.ca za 150 kš7 skoro nova, se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 627 Domače koline v soboto in nedeljo v restavraciji '■Narodni dom«. Da se naše izvrstne klo-\ base tudi primerno- zalijejo,. je preskrbljeno z izbornim bizeljčanom in kapelčanom. Ne zamudite te prilike. Za obilen obisk se priporoča svojim znancem ter ostalim prijateljem dobrih klobas Marija Drčar. 624 Praktikantinia, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in slov. stenografije, se išče za pisarno veletrgovine^ Lastnoročno pisane ponudbe v slovenščini in nemščini z sliko je vposlati na upravo lista pod »1. marec 1930«;_______________________621 Iščem mesto šiviljske pomočnice, vi lista. Naslov v upra-619 Pri birtaški ljubki Lojzki tam za vodo sc pečejo rogljiči, potice tine In gibance na prleško vso modo na tri načine pa vse so fine! Alojzija Šaiarič, 597 gostilničarka, Splavarska ul- IzVežbano prodajalko z dobrimi referencami z znanjem nemškega in slovenskega jezika, verzira-no v knjigovodstvu in strojepisju se sprejme v večjo trgovino. Obširne ponudbe na upravo Večertrika pod: »Zanesljiva«. 65 2 Poročne prstane v vseh fazonah kupite najceneje pri zlatarju A. Stumpf, Koroška cesta 8. Staro zlato in srebro se zamenja. 447 Središko čajno maslo, Imperial sir, vsa naročila za prihodnjo dobavo (sreda 5. marca) sprejema le glavno zastopstvo, »Marstan«, Maribor, Koroška 10 do pondeljka pop. Plača sc pri dobavi osebno izdelovalcu- 653 Iščem stanovanje dveh sob s pritiklinami v centruma mesta. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Dober plačnik«. 656 Kupim žensko kolo, preproge, otroške vozičke in razno pohištvo. M. Makor, Aleksandrova cesta’1, Studenci. 584 Vajenca sprejme elektrotehnično podjetje Ilič in Tihy, Slovenska ul. št. 16. Prednost imajo železničarski sinovi. 581 Iščem v najem malo posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravi lista.__________________451 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 V najem dam posestvo z gospodarskim poslopjem pri kopališču Slatina Radenci. Naslov v upravi lista.. 648 Sobo- in črkoslikanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Velika maškerada v soboto, nedeljo iti v torek- Vabljeni vsi prijatelji veselja. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, »Vetrinjski dvor«. 618 Sostanovalko gospodično sprejmem- Kopitarjeva ul. št. 14/1. 613 Kolesarji! Najboljše izvršuje popravila na kolesih in motorih mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba-chova ulica 14. Ker se popravila izvršujejo dobro in se za ista tudi či. so vsled tega tudi najcenejsa. V najem se odda s 1. aprilom stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi 361 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulira 15. 1548 Matrace, otomane, ■v tapetniške izdelke in popravila iz vasuje po najnižji ceni tapetnik l'erdr Kuhar, Gosposka ulica 4. 8 20% kronske bone kupimo! Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometa bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 307 Sobo fino opremljeno, tik glavnega kolodvora oddam. Aleksandrova 48- 670 Ž**ovino in drva se poceni proda in tudi dostavi na dom Elekrična žaga M. OBRAN! Tattenbachova ulica 63S Telefon 94 Otroški voziček prodam. Smetanova ulica 30/1, levo- 665 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 »Mariborski dvor«, Oset. Tscheligijevo svetlo in temno pivo. Pekrsko in ljutomersko vino, klobase, krapi. Klubove sobe za seje, prenočišča, garaže. »__________659 Prodajam postelje, vložke, omare, moške in ženske obleke, čevlje, otroško perilo, znamke itd. J. Pe-teln, starinarna, Maribor, Orožnova 1, poleg glavne pošte. _______________________660 kakor tudi poročne prstane, nudi najceneje Jakob Mulavec, kralja Petra trg 1 (pri drž. mostu), 530 Izborna domača hrana namesto ukinjene »Brezalkoholne restavracije« — na željo tudi dijetna in vegetarična kuhinja, Maribor, Koroška cesta 17 (Vhod tudi Vojašniški trg 5).,. Ugodno za abonente! 6>4 REKORD stroj za okroglo pletenje nogavic. Dobro ii-vežbana roka lahko izdela na dan 18 parov ženskih aii 30 parov moških nogavic. Stroj *e lahko pritrdi na vsako malo mizico in dela brez vsakega ropota. Ako kupec nima zadosti odjemalcev lahko stavi gotovo blago tvrdki „REKORD“ na razpolago 1« dobi takoj izplačano delo. Stroj sc lahko ogleda pii glavaem zastopnika za Slovenijo In istotam naroča. Poučevanje zastonj. M. ČEPELNIK, Fochova ulica 26* Delavska kolonija Maribor. Za odgovor pritožiti Din 2'— v znamkah. «33 NaJboBJSa dalmatinska vina kakor črno sladko vino, vedno 661 sveže morske ribe in pravo olivno olje dobite v Dalmatinski kleti Maribor, — Mesarska ulica 5 in Vojašniška ulica 4 Za obilen obisk se priporoča IVAN VIDMAR. Ali ste že culi najpopolneiši sprejem na najmodernejšem radio-aparatu. kateri igra vsaki dan v gostilni »Pri zelenem vencu« nad Magdalenskim parkom? 640 Gr Razglas. Pri podpisani občini je z dnem 15. marca 1930 zasesti mesto občinskega sluge, ki opravlja obenetn pesle nočnega, čuvaja. S to službo je združeno naturalno stanovanje, užitek 2 oralov zemlje in gospodarskega poslopja, pravica do službene obleke ter mesečna nagrada 150 Din. ŽUPANSTVO TRŽKE OBČINE Sv, Lenart v Slov. goricah. 671 Pozori Pozor! Radi velike zaloge vina se od 1. marca dalje vrši razprodaja več vrst pristnih ljutomerskih in ormoških vin (tudi lastnega pridelka). Toči se pristen cviček iz Gadove peči, kakor tudi Tscheligijevo Boek-pivo. Priporoča se VINSKI HRAM, Vetrinjska ulica 2. 617 Iščemo zanesljivo osebo, ki bi na lasten račun prevzela izdelavo in prodajo prvovrstne brezalkoholne piiače. Ponudbe pod: »Za 22422* na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. Zahvaliufemo se najtopleje za iskrene izraze sočutja in sožalja ob pretresljivi smrti našega preljubega sina in brata Dragotina Jordan vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno preč. duhovniku in usmiljenim sestram, g. ljubljencem pokojnega, ki so ga nosili k zemeljskem počitku, pevskemu društvu »Jadran« za ganljivo petje, finančni kontroli in nastavjjencem tvornice Doktor & drug za številno udeležbo, ter darovalcem krasnih venccv in cvetia neizmerna zahvak in Bog plačaj! .... , Tem potoni izkazana ljubezen pokojniku prehudo bol užaloščeni Maribor, dne J. marca 1930- družini Ivana Jordan. Velika moda le prispela za pomlad v veliki izbiri. — TWEED za plašče, kostume in obleke — Crepella v najmodernejših barvah, volneni georgetie, crepp mongol, svileni georgette, bemberg-svila, crepp de Chine i. t. d. — Velika izbira 625 moškega blaga za površnike in obleke Dolfak i Marini« manufakturna trgovina •• Maribor - Gosposka ulica 27 OTVORITVENO NAZNANILO! »ovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti 40 podružnico slaščičarne v hiši g. Vlahoviča Dolgoletna praksa in solidnost moje obrti je porok za prvovrstno blago in točno postrežbo. — Priporočam se cenjenemu občinstvu za naklonjenostnHBHB! EMAN ILICH, SIASCICAR Podpisani se zahvaljujem gospodu Francetu Škofu, železniškemu uradniku v Mariboru, da mi je odpustil morebitno razžalitev. 651 Ivan Veržun. Inventurna prodaja! MEINEII HEROLD Pri vsem zimskem blagu Specialno nizka cene no« ■avle. Tvornllka zaloga molkoga parila za vsa slaja. Oglejta sl Izlolba. Prepričajte za glada can. Semena JOIIP SEREC, MARIBOR Aleksandrova c. 23. «1 vsakovrstnih, kakor travno, detelino, pesno in vrtnarsko seme v naiboliSj kakovosti priporoča staroznana tvrdka M. Berdajs, Maribor ustanovljeno 1869 Ceniki na razoolaso! Gramofoni od Din 298’— dalje Mandoline . . 136— * Violine , , 95-— „ Gltare . „ 207— „ Trombe , „ 505*— , 3J61 Itetna harmonika . „ 85— , PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scharbaumova zgradba Golšo In slično bolezen odpravi brez joda, brez zdravila, trajno in hitro, sredstvo iznajdeno od osebe, ki se je te bolezni sama rešila. (Za obvestila priložiti Din 7.50 v znamkah.) K.JILEK. Šternberk, Moravska, Č.S.R. Zajamčen uspeh! Frankirati pisma z 3 Din. 551 Exportna hiša t,LUNA' Na pustno nedeljo in pustni torek bo v KO' stilni »BALKAN«, Linhartova ultca 13 Najcenefil nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otrofie nogavtee od Din 5*— naprej damske nogavice od Din 7*— naprej molke nogavice (sokni) od Din 6*— naprej vezenine od Din 1*— naprej »s« čipka od Din I*— naprej Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za vd*me in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlle za telovadbo, otroike čevlie in sandale. Nadalje nudim: kravate, samovezniee, avilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za Šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. domači ples vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenje Šeoula Tomšičev drev. 231 za vsakega nekaj krinke od Din 3 tarlatan 10 silk 20 sendl blago 20 srebrno blago 45 lamč 48 in originalne pustne okraske pri C. BUdefeldt Gosposka ulica Kupim dvodelno omaro za led, novo ali rabljeno. En prostor za točenje piva na ogljikovo kislino. Naslov v upravi lista. 6« TRGOVCI IN UVOZNIKU od 2. do 8. marca 1930. (Veliki tehnični in gradbeni sejem od 2.-12. marca, tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marca). Pričakuje Vai tu industrija in veletrgovinal — Približno 10.000 razstavljalcev iz 21 deželi Vsa podrobni navodila dobite pri LEIPZIGER MESSEAMT, LEIPZIG ali od častnega zastopstva dr. LEO SCHEICHENBAUER, kem. laboratorij MARIBOR, Trg Svobode, telefon 2103. Dnavno In tudi na pustno nadalje pradpoldna Preprodajalci popasti Pošilja se na vse strani! Ua ugodimo loljom naših canj. odjemalcev, Jih prosimo, ako Imajo večja naročila, ta, vsaj Pekarna Schmid, Maribor, Jurtltava ulica 6 Izdaja Konzorcij »Jutra# v Ljubljani: predstavnik izdajatelja le urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.