Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Leto III. Štev. 10. Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni} w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono} posamne številke po 20 h. T večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. maja 1902. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Živinoreja. Določevanje žive teže goveje živine po prof. dr. Frolnveinu. Že več let so v rabi razni načini za merjenje govedine z namenom, na ta način določiti njeno živo težo. Navadna mestna tehtnica tudi ne pove tako natančno prave teže živinske, da razlika od dne do dne zamore znašati po poskusih do celih 5'6 °/o. Ker pa so razlike v živi teži, dobljeni s tehtnico in z merilom le neznatne, zato pač zasluži merilo naj večjo pozornost. Da bi primerjal razne načine, je napravil vodja Tille na Hol-štajnskem vrsto poskusov in je dobil tele rezultate v hj: Merjenje po načinu «t. e> 'v $ 5 X 221-5 1 A 2 En £ .a 1 1. 220 225 224 2. 242 240 239 241 3. 335 290 314 314 4. 33V5 298 315 330 5. 241 235 240 240 6. 279 249 271 271 7. 248 248 250 251 8. 267 252 260 260 9. 242 225 224 225 2417 2257 2338 2356 Taka števila je torej dobil Tille, ko je meril 9 kosov živine na 4 razne načine. Konečne svotne številke nam kažejo, da je dr. Froh-veinov način še najbližji živinski tehtnici, kajti v 4 slučajih kaže isto težo, kakor mestna vaga in v 3 slučajih je razlika samo 1 kg, v enem slučaju 2 kg in v enem 15 kg, Vsled tega merjenje živine sploh, osobito pa po Frohweinovem načinu lahko z mirno vestjo priporočamo. Živinski kupec, mesar in mnog gospodar pride res po vedni vaji dolgih let do neke precej gotove sodbe toliko ima kaka žival žive in kGi.ito klavne teže; toda najboljšega cenilca zmoti lahko. Tega se dotičniki vsekako zavedajo, seveda tega ne priznavajo radi. Zato moramo kmetovalci določevanje žive živinske teže brez tehtnice z dovoljno natančnostjo le z veseljem pozdraviti. Prednost merjenja pred tehtanjem je vže to, da se pri merjenji živina prav nič ne vznemirja, čemur se da pri tehtnici komaj izogniti. Zato je mera tudi tam kaj zelo na mestu, kjer imajo vže tehtnico, kjer pa take ni, tam je merilo dobro došlo nadomestilo in to tembolj, ker so 1.) morebitne razlike nasproti tehtnici zelo majhne in v obče ne prestopajo pogrešne meje tehtnice t. j 1 do 5'6 odstotkov in 2.) se razlike pri večjem šte- vilu živine še bolj izravnajo; tako je našel n. pr. dr. Frohwein pri 21 kosih goveje živine najrazličnejših pasem, ki so tehtale od 444—682 kg skupno le 5 kg več z merilom kot s tehtnico. Načinov za merjenje živine je sicer več, toda sleherni ima svoje hibe. Ne bomo rekli, da je dr. Froh-weinova mera absolutno popolna — kaj pa imamo na svetu tako popolnega, da bi se ne dalo izboljšati? — vendar pa je mej doslej znanimi merami ena najpripro-stejših, najlažje umljivih mer, ki še da jako priročno rabiti in s katero določimo živo težo govedine vsake starosti in vsake pasmine z zadostno natančnostjo v 2 minutah. Dr. Frohweinova mera je razdeljena s črnimi črtami centimet-rovimi, mej katerimi se nahajajo rdeče številke, ki kažejo živo težo živali v kilogramih. Ker se pa nižavske pasmine od gorskih po telesnem ustroju znatno razločujejo, zato je za vsako glavno skupino prirejena posebna mera in sicer ena za nižavsko živino (holandsko, holštajnsko, šort-hornsko), druga pa za planinsko ali hribovsko govedo (švicarsko, pinegavsko, beljansko, simodolsko, muricodolsko, marijinodolsko itd.). Ta mera ima torej na sebi t e-meljna števila, t j. preje orne- njeno živo težo v kg za živali enake dolžine in enakega prsnega obsega in — dolžinski činitelj ali faktor, kojega je treba z razliko (diferenco) mej dolžino in obsegom pomnožiti ter temeljnemu številu prišteti ali odšteti od njega, ako je dolžina večja oziroma manjša od obsega. Veliko je posebno vredno tehtanje teže pri teletih, ker je s tem dana gospodarju prilika, da z lahka pravilno tehta teličke, s Čimur ima v slučaju prodaje ali kupa na roki lahko sredstvo, da določi njihovo vrednost. Le pomislimo, kako nerodno je, kadar prodamo tele iz hleva na vago: treba je leteti še le po decimalno tehtnico na posodo, potem po zaboj v drvarnico, treba z velikim trudom spraviti živalico v zaboj, dočim z merilom lahko v par trenutkih določiš njegovo težo brez druge pomoči, k večjemu če ti hlapec pomaga, da tele ravno stoji, prihraniš si časa in dela, ako ti je kaj na tem. meljna števila) za teleta, mlado živino, starejše krave in bike. Temeljna števila so od 184 cm naprej za vse živali enaka; dolžinski činitelji pa so različni: oni, ki stoje nad temeljnimi števili veljajo za krave, činitelj pod temeljnimi števili so za junce. Na drugi strani so temeljne številke in dolžinski činitelji za vole. Kako se torej meri in kako bere živa teža goveda? Govedo (glej sliko) se meri vselej na levi strani živali. Dolžina se dobi v centimetrih (cm) na ta način, da se trak pritisne na občutljivo špico na gorenjem koncu nadlehtnice, na zgibovo špico (A) in meri njeno razdaljo od občutljive špice sedničine grbine (S); obseg prsnega koša se meri majhno za komom tudi v cm. Palec desne roke naj ostane vselej pri centimetrov! črti dobljenega prsnega obsega. Zdaj določimo razliko mej dolžino in obsegom prsij v cm, n. pr. ISflom. Merjenje je silno priprosto: Da določimo živo težo, vzamemo samo 2 meri na 2 natančno določenih mestih. Čitanje žive teže je še pri-prostejše, ker je živa teža za živali enake teže in obsega mej centi-metrovimi črtami merila (7 rodečimi številkami) v kg vtisnjena. Patentovana živinska tehtnica je torej navaden merilni trak, ki ima mej črnimi cm-črtami živo težo živali v kg rdeče vtisnjeno. Na eni strani so utežna števila (te- 190 cm dolžine — 210 cm prsnega obsega = — 20 cm (dolžina je tu za 20 cm manjša od prsnega obsega). Na to čitam dolžinski činitelj, ki se nahaja najbližje dobljenega prsnega obsega, v našem slučaju P5 kg in ga pomnožim z — 20 (razliko mej dolžino in prsnim obsegom), tako dobim: 15 X — 20 = — 30 kg. Slednjič čitam temeljno število, ki se nahaja najbližje prsnega obsega v kg (o našem zgledu 725 kg) in ravno dobljeni znesek zraven prištejemo (ozir. odštejemo). 725 kg + (— 30 kg) = 725 kg — 30 kg = 695 kg torej določimo živo težo dotičnega goveda v našem slučaju na 695 kg. Pri mladih živalih sta dolžina in prsni obseg največkrat enaka, ali se le za par cm ločita. Pri odraslih živalih je dolžina po navadi manjša, le redkokedaj večja od obsega. Ako zaznamujemo s črko Ž..............živo težo, T .... temeljno število, D .... dolžino, P..............prsni obseg in č..............dolžinski činitelj, potem lahko vselej dobimo živo težo po formuli: I. Ž = T + (D—P) X č ali T — (P—D) X č kakor je dolžina večja (v I.) ali manjša (v II.) nego obseg. V gorenjem slučaju je: Ž = 725 kg + (190—210) X 1*5 kg = 725 kg — 20 X 1*5 kg = 725 kg — 30 kg = 695 kg. Se par drugih zgledov: II. Ž Žival ima Razlika mej dolžino in obsegom v cm znaša Živa teža živali znaša dolžine cm prsnega obsega cm temeljno število + — dolžinski činitelj X cm — razlika mej dolž. in obsg. = kg 1. 77 77 0 40 kg 40 2. 115 120 — 5 155 —0-5 X 5 = 152-5 3. 136 134 + 2 224 + 1X2 = 226 4. 150 147 + 3 292 + 1X3 = 295 5. 210 210 0 808 kg 808 6. 220 210 + 10 808 + 5X10 = 858 7. 190 210 —20 808 —5X20 = 708 Vse merjenje ena sama oseba prav lahko izpelje. Glavni pogoj za pravilen rezultat in uspeh je pa, da žival pravilno stoji; stati mora po konci, čisto naravno ; pred vsem naj tvori celo telo z glavo vred ravno črto; ako se mnogokrat dobi napačne zneske, izvira to po največ od nepravilne dolžnikove mere. Žival naj stoji Čisto v miru in ne sme se meriti ne pri krivem hrbtu, ne ako ima trup po strani ukrivljen. Pri teletih priporočamo dolžninsko mero na obeh straneh večkrat ponavljati, kajti živali ki so s prva precej vznemirjene, se mej tem pomire, da jih lahko natančno zmerimo. Glava mora stati tudi v naravni višini, ker pri navzdol obrnjeni glavi dobimo preveliko, pri visoko dvignjeni glavi premajhno dolžino. Ravno to velja o nogah, tudi njihovo stališče mora biti naravno. Pri merjenji prsnega obsega se običajno napake ne dogajajo, paziti moramo le na to, da ne vzamemo mere morda ravno v hipu, ko je žival vsled krepkega vdiha močno razširila prsa. Vedno pa je bolje, da radi gotovosti vzamemo mero raje večkrat. Ta patentovana goveja tehtnica v žepu stane okoli 7 kron v nik-Ijasti škatljici; če bi bila komu predraga, pa si lahko omisli cenejši Frohweinov merilni trak za 1"30 K, zraven pa mora dobiti tabelo za hribovsko živino, ki stane tudi 1-20 K. Ako bi si jih kaj več naročilo to mero, posreduje najlažje „Gospodarska Zveza“, mi pa bi v eni prihodnjih številk Pojasnili rabo dotičnih tabel. —o— Živinorejec — računar ali zgled, kako se preračuna potrebna množina krme za živino. Vže opetovano se je zgodilo, (hi je prišel marsikak gospodar spomladi v zadrego zavoljo krme, če tudi morda košnje v pretečenem letu niso bile izmej najslabših. Vzrok je bil največkrat gospodar sam ali mnogokrat tudi njegovi posli, ki so ravnali s krmo tako potratno jeseni in celo zimo, kakor da bi nikoli ne mogla zmanjkati. Zato si gospodar veliko prihrani in s tem veliko pridobi, ako ga tudi pri krnitvi živine ne vodi sama gola stara navada, ampak ako tudi tukaj poleg dobre skušnje vpraša za svet pametno znanost. Ako nam je pri določevanju živinske krme vže ob navadnih letinah svinčnik neobhodno potreben, koliko bolj pa še takrat, kadar nas Bog obišče s sušo in drugimi ujimami. Zato hočem na tem mestu podati izgled, na kaj se je ozirati pri izbiri krme za našo živino. Take krmilne tabele so med kmetovalci drugih držav, posebno na Švicarskem dobro znane, v slovenskem časopisji pa je še nisem dobil pred oči. Žal, da moram umevati tudi, kaj je temu vzrok, največ namreč neizobrazba naših kmetovalcev v kmetijskih rečeh. Zato vže naprej vem, da tega spisa mnogi niti brali ne bodo, drugi pa ne umevali. Vendar pa me na drugi strani tolaži upanje, da se križem naše domovine nahaja še marsikaka brihtna glava, ki bo te vrstice ne samo umevala, si jih tudi obrnila v korist. Pa ne slepo, kakor so pisane! Noben spis, najmanj temu podobne vrste, namreč ne more biti pisan tako obširno, da bi se mogel ozirati na vse posameznosti kraja, ljudij, gospodarskih -razmer itd. Zato naj bo ta spis samo nekak kažipot na stezi do umnega krmljenja. Potov do tega cilja je veliko; po katerem jo useka, ali po veliki, ali po občinski cesti ali po poljskih in gozdnih bližnjicah, to je stvar vsakega posameznega gospodarja, ki mora dobro prevdariti svoje razmere in še le potem vzeti krmilno tabelo kot merilo, da spozna, v ko- liko se vjema njegovo dosedanje krmljenje z načeli umne živinoreje. Pred no preidem k prvotni nalogi, moram spregovoriti čisto nekaj splošnih besedij o krmi sploh. Vsakdo ve, da obstoji vsaka krma iz vode in suhe snovi. Suho snov imenujemo one trdne dele v krmi, ki nasitijo v nasprotji z vsemi drugimi vodenimi deli, ki jih lahko izženemo iz krme z veliko gorkoto. Preiskujoč natančneje suho snov v krmi, so našli kmetijski učenjaki, da obstoji le-ta iz 1. ) beljakovin, ki jim pravijo tudi proteini, to je prva, najimenitnejša snov; beljakovina je glavni del jajčnega beljaka; 2. ) obstoji krma iz tolšče, to je onega obstojnega dela, ki daje naši živini debele lege masti; 3. ) so ogljikovi vodani, ki se zato tako imenujejo, ker obstoje iz ogljika in vodnih elementov ali prvin, namreč vodika in kisika. Taki vodani so n. pr. škrob ali šterka v krompirju, žitu, sočivju, dalje sladkor v pesi, sadju, stanična snov v slami itd. Ti ogljikovi vodani, kakor tudi tolšča nimajo v sebi prvine, ki ji pravimo dušik. Pod št. 1. imenovane beljakovine pa, ki prav za prav v največji meri predelavajo krmo v meso in kri in mleko in moč, te beljakovine imajo v sebi dušik in zato jim pravimo dušičnate snovi v nasprotji z brezdušičnatimi pod št. 2. in 3. Ogljikovi vodani so med obstojnimi deli krme nekaki kuharji ali če hočete kuharice, ki prekuhavajo in predelavajo beljakovine. Kjer je teh vodauov preveč ali kjer jih je premalo, povsodi se zapravlja. Ako hočete, da govorim v primeri, lahko rečem: Ako hočem skuhati jajce, mi ni'potreba za to sežnja drv, in če hočem speči gos, je eno poleno premalo in ga posmodim zastonj. Da se bomo imeli v poznejšem razgovoru kam nasloniti, podajam v sledečem potrebne tabele, ki nam Krmilo ima Vode Suhih snovij Beljakovih Tolšče Ogljikovin vodanov I. Zelena krma: 1. Trava pred cvetjem 75 23 2 0-4 13 2. Trava na paši 80 18 2-5 0-4 10 3. Domača detelja pred cvetjem . . 83 15-5 2"3 0-5 74 4. , »v cvetji .... 80-4 18-3 1-7 0-4 8'7 5. Mlada bela deteljica 80-5 17'5 2'2 0-5 79 6. Nemška detelja cvetoča .... 74 24 3'2 0-3 91 7. Esparzeta v cvetji 81-4 17-4 3 05 7-9 8. Pokošena rž 76 22-4 1-9 0'4 11 9. Grašiča z ovsem 84 14-6 1-4 0-2 6-9 10. Zelena turšica 82'9 15-3 0-7 0-3 8-4 11. Krmska grašica 82 16-2 2-5 0 3 6-7 12. Pesino perje 90-5 7-7 V2 0-2 4 13. Zeljno in kolerabno perje . . . 88'4 93 1-5 0-3 51 II. Seno: 1. Mrva s travnika, prav dobra . . 15 78 7-4 1-3 4V7 2. „ „ srednja .... 14 3 79-5 5-4 1 41 3. a „ mlada .... 14-3 80-7 34 0-5 349 4. Rdeča detelja, srednja .... 16 78-8 7 1-2 38-1 5. Bela detelja, srednja 16'5 77'5 8-1 2 359 6. Lucerna, srednja 16 77-8 9-4 1 28-3 7. Esparzeta 16-7 77-1 7-6 1-4 35'8 8. Suha grašica 16'7 75 94 1-5 32-5 III. Slama: 1. Pšenična ozimna 14'3 8V1 0-8 0-4 356 2. Ržena ozimna 14-3 8V6 0-8 0-4 36-5 3. Ječmenova 14-3 80-2 0-8 0-4 31-4 4. Ovsena 14-3 81-7 V4 0-7 40-1 5. Slama jarih žit 14-3 8V6 1-4 0-6 40-4 6. Ajdova 104 84-6 2 0-7 37-7 7. Grahova 16 795 2-9 0-5 334 8. Slama grašice 16 79-5 3-4 0-5 31'9 IV. Korenjstvo: 1. Krompir 75 241 21 02 2V8 2. Pesa 88 11*2 H 01 10 3. Kolerabe 87 12 1-3 01 10-6 4. Repa 9V5 7'8 0-9 01 6-8 V. Zrnje: 1. Pšenica 14-4 83-9 1V7 1-2 643 2. Rž 14'3 83'9 99 1-6 654 3. Ječmen 14-3 835 8 1-7 58-9 4. Oves 14-3 83 9 47 433 5. Koruza 14-4 84-1 8'4 4-8 60 6 6. Ajda 14 84-2 6-8 1-2 47 7. Grašica 143 83 24-8 25 48-2 8. Zdrob grašice in ječmena . . . 17-4 79 16-4 1-8 49-7 9. Grah 14'3 84-3 20-2 V7 54-4 VI. Obrtni odpadki: 1. Pšenični otrobi 131 8V5 1V8 3 444 2. Rženi otrobi 12-5 82-3 12-2 3"6 462 3. Koruzni otrobi 11-8 84-8 7-9 3'4 55'6 4. Sladne kali 101 82-7 19-4 V7 45 5. Pivne drože 76-6 22'2 39 0-8 10-8 VII. Razne pogače: 1. Zemeljskega oreha 106 83-8 40 6 24-5 2. Palmovih jedrc 10-5 85-3 16-1 95 55-4 3. Sezamove 111 79 311 10-7 22 4. Bombažnega semena 1V2 81-2 31 123 13-3 5. Kokosovega oreh' 94 35-4 18-2 11-2 474 6. Ogrščine tropine 1V3 8V6 25-3 7-7 23-8 7. Lanene tropine 12-2 79 24.8 8-9 24-8 povedo, koliko ima kako krmilo v sebi poprečno vode, suhe snovi, beljakovin, tolšče in ogljikovih vo-danov. Pristaviti pa moram, da so to le poprečne številke, ki se močno menjavajo in da je ravno za to vrednost takih krmilnih tabel le dvomljive vrednosti, v rokah neveščega gospodarja pa naravnost to, kar vžigalica v roci otroka; vrednost imajo le za tistega gospodarja, ki zna dobro ločiti pleve od zrnja. (Da)je prih.) Mlekarstvo in sirarstvo. Laktoskop, najboljša priprava za preskušavanje mleka. Vsakdo ve, kako različne dobrote je mleko, ki se prinaša v mlekarne, celo tega ne smemo zamolčati, da je vže nekaj mlekarn propalo ravno zato, ker so bile mej udi tudi nepoštene in brezvestne duše, ki so prinašale vodo in posneto mleko za popolnoma sveže. Vsled tega je vže v mnogih mlekarnah (pri nas še zelo redko) uvedeno plačevanje mleka po tolšči in nikdo ne utaji, da je ta način plačevanja edino pravičen in pravilen. Priznati pa moram tudi, da dosedaj pogrešamo prav za prav praktičnega orodja, s kojim bi mogli mleka od večjega števila do-davateljev urno in dovolj natančno preizkusiti. Edini hitro in natančno delujoči aparat, ki ustreza vsem našim zahtevam, je novi na Danskem iznajdeni „laktoskop11, ki je v kratkem času našel pot v več nego 800 danskih mlekarn in ki si je brzo osvojil tla tudi na Nemškem, Holandskem in Angleškem. Prednosti te priprave pa so sledeče : 1. Pove nam °/o tolšče brez pridevka kake kisline s samim učinkom sredobežne sile, s katero pri posnemalnih strojih ločujemo smetano od mleka. 2. Določuje samo ono množino tolšče, katero moremo s pomočjo posnemalnika v resnici dobiti iz mleka. 3. Določevanje je tako pri-priprosto, kot si je le mogoče misliti, tako za mlekarja, kakor tudi za dodavatelja in izključuje vse mogoče zmote, ki se nam lahko pripete pri pipetovanji mleka, kisline, alkohola, poleg tega dela pa se natančneje in zanesliveje od vseh drugih metod. 4. Poskusnje z laktoskopom si pripravimo lahko mej tem, ko se mleko sprejema. Po končanem posnemanji mleka se natakne aparat na centrifugo in vse skušnje se napravijo zelo hitro, vse na enkrat. 5. Ker se mleko vseh doda-vateljcv preskusa oh enem, zato se preskuša vse pri enakih okoliščinah, zato je določevanje tolšče v enem in drugem mleku absolutno pravilno in nobena stranka ne more najmenj ugovarjati, da se je njeno mleko preskušalo ob drugačnih razmerah nego kako drugo. 6. Skušnjo napravim lahko in hitro, vsled tega se lahko večkrat na teden, ozir. tudi vsaki dan prepričam o kakovosti mleka. 7. Čim večkrat se mleko preskuša, toliko ostrejša je kontrola in toliko gotoveje najdemo nedostatke in goljufije pri mleku. S kemijsko - mehanično preizkušnjo, *n. pr. po načinu dr. Ger-berja, določimo vso tolščo, ki se nahaja v dotičnem mleku; s čisto mehanijsko poskušnjo t. j. z laktoskopom določimo samo ono množino tolšče, katero s posnemanjem v resnici dobimo in predelamo in prav je, da se tudi samo ta množina plača. Vrhu tega zahteva kemijsko-mehanična poskušnja veliko pozornosti in natančnosti in le majhna napaka, narejena pri taki poskuš-nji, nam da vže zelo različen ko-nečni rezultat. Tudi so te dosedanje naše po-skušnje z laktoskopom priproste, hitre, se dado lahko izvesti, ne stanejo nič, ne potrebujejo nobene posebne vaje in skrbnosti in ker so vse poskušnje pod vplivom ene in iste sredobežne sile, zato so vse skušnje natančno omejene v razmerju z dobroto mleka in nobena hiba delavca ne more vplivati na različno odstotno množino tolšče. Skušnja z laktoskopom se napravi tako-le : Preskusne steklenke se napolnijo z mlekom in postavijo v stojalo. Kositerna posoda se napolni z vodo do 1ja višine, segreje na 65° C, stojalo s steklenicami se vloži v to vodo in pusti v nji nekaj minut. Na to se vlože steklenice po navodu v aparat in pokrov se navije. Valj nataknem sedaj na posnemalni stroj in vrtim centrifugo 20 do 30 minut, kakor pri posnemanji. Na to vzamemo steklenice iz aparata in zmerimo odstotno množino tolšče z nalašč za to prirejenim mikrometrom in na ta način dosežemo matematično natančnost do najmanjšega odstotnega ulomka. Izključno prodajo tega aparata ima češka tvrdka J. Nermut’ v Chrudimu. Vinogradništvo in vinarstvo Kako ravnati s trtami, katere so poškodovali mraz, burja in toča. Letošnja pomlad je taka, da si slabše pač misliti ne moremo, kajti že dosedaj so mrazovi in druge uime občutno škodo prouzročile in če se pomisli, da smo šele v začetku vegetacije, ni čuda, če kmet obupava in da srpo gleda v bodočnost, kajti predno pride čas, da spravi svoj pridelek pod streho, bo moral še marsikatero bridko pretrpeti. Škodo, katero so pomladanski mrazovi in druge uime prouzročile, čutijo posebno vinogradarji in sadjarji. Sedaj se ta škoda še ne da prav natančno določiti, a pozneje, ko nastopi gorkeje vreme, ko prične vse bolj poganjati, se bode šele opazilo, da je mraz v nekaterih krajih mnogo več škodil nego se je mislilo, drugje pa zopet nasprotno. Po Notranjskem, Primorskem, in po Istri ni bilo take ozebe, kakor po Dolenjskem, Stajarskem in drugih severnih nevetrovnih krajih; pač pa je pihala ali prav za prav divjala močna mrzla burja, ki je mnogo lepih poganjkov odlomila, ter se listje posmodila tako, da so ponekod vsi poganjki kot po zimi goli. Take nepričakovane udarce je težko preboleti osobito ker je trtje in sadno drevje izvanredno lepo kazalo, tako da bi bila letošnja vinska trgatev lansko za mnogo prekosila. Sadnemu drevju pa mraz ni tako škodil kot trti. Upajmo, da bodo prihodnji meseci milejši, da se sedaj pokvarjeno vsaj nekoliko popravi. Zato pa hočemo tu navesti, kako je ravnati s trtami, katere sta pokvarila mraz odnosno burja in toča. Zmrznjeni poganjki se stisnejo in počrne, istotako je z očesci. Ako se to pri poganjkih opazi, je znamenje, da so res zmrznili in za njih ni več sredstva, kakor jih odstraniti, kajti dotični deli ne poženo več ; drugače pa je z nerazvitimi očesci. Pri teh navadno pomrznejo le zgornja peresca, spodnja ali notranji del ostane zdrav in začne potem lepo odganjati. Zato pa se mora nekaj časa potem celo trto kar na miru pustiti, da se vidi kakšna prememba se izvrši. Ako bi navidezno tudi vsi poganjki pomrznili, naj se trta nikakor takoj ne obreže, marveč naj se tudi v tem slučaju par tednov počaka, kajti mogoče, da poženo speča očesa ali pa da se pokažejo novi poganjki na eno-ali dvoletnem lesu, katere se mora potem za prihodnje leto primerno vzgojiti; zmrznjeni deli pa naj se potem kar odstranijo. Ako so pozebli le vršički, potem naj se obrežejo t. j. okrajšajo do zdravega, ne pozeblega, člena; iz tega očesa nastane močen poganjek, ki d& vsaj za prihodnje leto rodoviten in zdrav les. Ako so pa poganjki vsled burje poškodovani t. j. da je listje osmojeno in odtrgano, dočim je ostalo grozdje nepokvarjeno, potem je najbolje kar pustiti, naj samo ob sebi ozeleni kar more sploh ozeleneti. V tem slučaju se bodo prav močno razvili stranski izrastki. Pri pravilnem mandanju, kakor smo v zadnji številki opisali, se morajo ti stranski izrastki odstranjevati, da ne jemljejo hrane drugim važnejšim poganjkom ter očesom, ki so namenjeni za rodni les v prihodnjem letu. V tem slučaju pa, ko pravega listja primanjkuje, se mora nekaj teh stranskih izrastkov pustiti, da pretvarjajo hrano za grozdje, drugače bi grozdje ne moglo pravilno dozoreti ter bi ostalo majhno, trdo in kislo. Teh izrastkov pa se ne sme pustiti kar prosto rasti, marveč se jih skrajšuje na 1—2 člena, kajti glavno je, da je le okolu grozdja nekaj listov. V krajih, koder so proti pomladanskim mrazovom pravilno in vztrajno kadili, po načinu, kakor smo v zadnji številki opisali, so vse vinograde popolnoma zdrave ohranili. Zato bi bilo želeti, da se vinogradniki tudi pri nas z večjim zanimanjem tega koristnega sredstva lotijo. S po toči poškodovanimi poganjki je ravnati na enak način kakor spo-mrznjenimi poganjki. Poškodovane trte se ne obrežejo takoj po toči, marveč še-le čez nekaj dni ali čez en teden. Ako so posamezni poganjki prav glokoko poškodovani, potem jih je skrajšati do zdravega lesa, če tudi ostane le eno oko ali le en člen na njem. Iz tega očesa nastane kmalu lepa mladika, ki prihodnje leto dobro obrodi. Ako je pa poganjek le tu pa tam malo vdarjen, ter lepo z grozdjem obložen, se ne odreže, če ni na palcu, ker majhne rane se same ob sebi zacelijo. Ako se po toči poškodovane trte prav nič ne obrežejo, hirajo celo leto, poženejo mnogo stranskih šibkih izrastkov, ki ne dajo za prihodnje leto nikakega zdravega in krepkega rodnega lesa. Da se mora poškodovanim trtam istotako streči (škropiti, žveplati, gnojiti it.) kot zdravim, se samo ob sebi umeje. X. Splošno. Darki in carina. (Konec.) Užitnina v zaprtih mestih se proračunava na 6,356.000, razni drugi dohodki na 1,777.100 kron. Vsi užitninski davki torej znesejo za tekoče leto 318,732.100, upravni stroški pa in odškodnine 55,541.150, torej bi znašal čisti dohodek 263,190.950 kron. Sol. Dohodki od soli se preračunavajo na 45,912.000, troški na 9,689.000 kron. Tobak. L. 1900 je država prodala raznega tobaka za 209,826.200 kron; za tekoče leto se dohodki od tobaka preračunavajo na 220,101.200 kron. Stroški se za tekoče leto preračunavajo na 87,893.000. čistega dohodka od tobaka ima država 132,208.200 kron, torej skoraj trikrat več, nego od zemljišč. Raznih smodk je država n. pr. 1. 1900 prodala 956,060.000. Na glavo prebivalstva sc je razdelilo 50 smodk, 114 cigaret, 965 gramov tobaka za pipe in 50 gramov tobaka za nosove. Kolki. Finančna uprava proračunava za letos za 44,590.000 kron kolekov, takse na 5,300.000 in razne pristojbine na 96,555.000 kron. Vsi dohodki te skupine bi torej znašali 146,445.000, stroški 3,323.333 kron. Loterija. Za tekoče leto se dohodki proračunavajona 30,535.000, stroški na 18,534.840 kron. Mitnice donašajo državi malo čez 2 milijona kron: za tekoče leto se dohodki preračunavajo na 2,071.900, stroški na 38.500 K. Konečno ima država okoli 2,220.000 kron od prodaje žganih pijač na drobno. Pametna uredba pri vojakih. Zapovedništvo 53. polka, kakor javljajo hrvaški listi, je odredilo, da se vojaki v prostem času vadijo v gospodarstvu. Zapovedništvo prireja gosposarske tečaje za vojake. To leto se bodo vojaki 53. polka bavili s čebelarstvom in vinogradništvom. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega izkaza deželne vlade v Sarajevu deželna vlada na podstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 15. aprila 1902, št. 15.270, dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje: 1. zaradi svinjske kuge uvažati na Kranjsko prašiče iz okrajev Gradačac, Ključ, Prijedor in Prnjavor, 2. zaradi kužnih ovčjih koza uvažati ovce iz okraja Savski most. Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju iz ozemlja, zaprtega zaradi kuge, in o uvažanju prašičev pod normalno težo iz kuge prostih ozemelj tudi nadalje ostanejo v veljavnosti. Te nove odredbe stopijo v veljavnost dne 20. aprila 1902 in se namesto onih z dne 7. marca 1.1., št. 5104, ki se s tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da se bodo prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882, št. 51, in da se bodo transporti, med katerimi bi se na- bla tudi »amo ena z zgoraj navedeno boleznijo okužena živina, zavrnili na oddajno postajo. Razglas. Kraljeva hrvaška dež. vlada v Zagrebu je z razglasom z dne 10. aprila 1902., št.26.634, zaradi obstoječe svinjske kuge prepovedala na Hrvaško in Slavonsko uvažati prašiče iz občin Velike Peče in Polica političnega okraja Litija in iz mejnih okrajev Kočevje, Krško, Rudolfovo in Črnomelj. To se daje na javno znanje. Vozni red drž. železnice posebno za odpravo živine Nočna doba od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj označena je z podčrtanimi številkami (600—559). Vlalt štev. Postaje Vlak štev. Postaje 2171 2157 1777 1785t 2172 2156 1784+ 1798 Trbiž Odhod Lesce-Bled . Kranj „ Skofjaloka , Ljubljana drž. k. . . Kamnik Prihod 650 9U 650 807 346 922 1113 1230 163 912 129 329 433 543 Kamnik Odhod Ljubljana dri. k. . . . ™od Škofjaloka „ Kranj Lesce-Bled , Trbiž Prihod 516 649 455 610 734 944 10*9 1*5 6*6 144 'BOO 354 540 1018 f Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se so-vožnje ob ponedeljkih in petkih. t Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se so-vožnje ob nedeljah in sredah. Postaje Vlak. štev. Postaje Vlak štev. 2275t 2271|2371t 22761 2372+|2272 Ljubljana j. k. ... Odhod n Prihod Gnsvplie Odhod Rudolfovo Prihod Kočevje „ 500 612 632 1109 535 703 747 1139 Kočevje Odhod Rudolfovo , r, .. Prihod GrosuP'Je Odhod Ljubljana j. k. ... Prihod 123 540 614 748 1251 4*2 503 630 f Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se so-vožnjc ob torkih in sobotah. j- Spremljevalcem živine ni dovo eno vdeležiti se so-vožnje ob torkih in sobotah. Postaje Vlak štev. Vlak štev. 985j- 991 977 P O S t O. J © 966 986+ 964 947a Be,iak drž-k odhod rrb,ž Odhod Pontabel Prihod 331 331 eiE 645 827 923 955 1150 712 823 1058 Pontabel Odhod SS 11 Odhod 742 941 946 639 85* 936 1153 12T3 1229 1*1 1*2 1059 100 f Spremljeralccm črvine ni dovoljeno vdeležiti se so-vožnje ob ponedeljkih in petkih. t Spremljevalcem živine ni dovpljeno vdeležiti se so-vožnje ob nedeljah in sredah. Odpravljati žive živali z osebnimi vlaki možno je dovoliti le proti plačilu brzovoznih pristojbin. — Odpravljati svinje z osebnimi vlaki ni dopuščeno. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 33: G. B. v T. Napolnil sem več sto steklenic starega vina in ga mislim postaviti v klet, ki pa ni pravilno urejena, tako, da se poletu precej segreje. Vino, katerega sem napolnil, še ni popolnoma dozorelo, to je, ni bilo še popolnoma sposobno za polnjenje steklenic. Bojim se torej, da se mi bode po letu pokvarilo oziroma da bode napravilo mnogo gošče. Je moj sum opravičen in kako naj postavim steklenice — leže ali stoje? Odgovor 33: Napačno ste ravnali, če ste napolnili steklenice z nedozorelim vinom, kajti tako vino napravi mnogo gošče v steklenici in neprijeten utis na gosta. Vino, ki se ima napolniti v steklenice, mora biti popolnoma čisto; to smo v našem listu že večkrat v daljših člankih povdarjali. Držite se torej tega načela! Ako ste biV primorani spraviti vino pred časom v steklenice, potem morate ravnati s tem isto tako, kakor če bi bilo za steklenice popolnoma dozorelo. Postaviti jih morate leže in ne stoje v klet ter jih z dobrim zamaškom zamašiti. Tako spravljeno vino se Vam gotovo ne bo pokvarilo, pač pa bode napravilo precej gošče, ako še ni popolnoma dozorelo. Pripomniti moramo, da se steklenice nikoli ne smejo po konci postavljati, kajti, če ne pride zamašek s tekočino v dotiko, se isti posuši, skozi nastale luknjice dohaja zrak nasičen z raznimi škodljivci in v kratkem je vse površje v steklenici prevlečeno s kanom in drugimi škodljivci; če pa steklenice ležijo, se to nikoli ne dogaja. Vprašanje 34.: S. Š. v Kr. Spomladanski mraz je pri nas mnogo škode provzročil. Kako nam je sedaj s pokvarjenimi trtami ravnati ? Prosim natančnega tozadevnega odgovora. Odgovor 34.: Natančni odgovor dobite v tej številki pod naslovom „Kako ravnati s trtami, katere so poškodovali mraz, burja in toča. Vprašanje 35.: K. S. v P. na Pr. Listje mojih breskev se je pričelo močno krtavičiti, bledi in odpada. Kako naj temu odpomorem ? Odgovor 35.: Proti temu pomaga edino škropljenje z modro galico in žveplanje z žveplom enako kakor proti peronospori in grozdni plesnobi pri trtah. Vprašanje 36.: C. Ž. v T. Gor. Imam mnogo divjih rož, katere bi rad precepil. Kako naj jih z najboljšim vspehom pocepim? Odgovor 36.: Vrtnice se navadno cepijo po zimi in spomladi v suho, namreč z angleško kopulacijo ali pa v korenino, ter avgusta v speče oko. Odkar se je pa pričelo cepiti trte v zeleno, se je poskušalo cepiti istotako tudi vrtnice. Vspeh je bil povsem po-voljen. Kdor ima lepe divjake divjih rož (rosa canina) naj jih počepi sedaj na isti način kakor trte. Vprašanje 37.: R. Š. v R. Svoj vinograd sem dobro okopal že meseca marca in sedaj mi je dež vso zemljo močno zateptal. Ali moram okopavanje obnoviti ? Odgovor 37.: To je pač Vaša stvar, če to delo obnovite ali ne. Vsekakor pa postopate popolnoma pravilno, če tako zateptano zemljo vsaj nekoliko zrahljate, kar bode vegetacijo znatno pospešilo in sledeči nalivi ne bodo tako škodovali. Vprašanje 38.: J. Skr. v Pod-cerkvi. Kje bi kupil semena smreke in mecesna in po kakšni ceni se jih dobi? Odgovor 38.: Obrnite se na tvrdko Jul. Steiner, Wiener-Neustadt in stane 1 kg smrekovega semena 3 K 60 h, 1 kg mecesnovega pa 6 K 30 h. Ako pa vzamete več ko 10 kg (seveda ene vrste) pa dobite nekaj ceneje. Prinnrn/ia en • Vzajemna zararoral-rnpuruud. bU. nica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljaua, Med jatova hiša. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Hefoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Tko Žel! sv°ju obiteli oskrbi pravim n oni, neka se obrati na podpisanog Jnraj Uamnlin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. FiŽnl .Maulhnerjev brezperesni* izborno rl4UI dobra vrsta nizkega fižola, koja se pri meni že več let izvrstno obnaša in čudovito dobro rodi, razpošiljam v zavitkih po 5 kilogr. za 3 krone 80 vin. poštnine prosto. Katarina Ziherl, Št. Jurij pri Kranju. Veleposestvo gS£ nosti posestnika proda za 80 000 kron. Pogoji ugodni. Dopise sprejema uredništvo tega lista. 147 6—5 Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. V Buzetski občini v Istri jedoše 18.000 htl. črnega in 28.000 htl. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drugi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za ,štednju i zajmove", katero posreduje prodajo neposredno od producenta. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in nmetna gnojila. 2. ) o) Razprodaja zajamčeno pristno vino, napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rudeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižej ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev. 3. ) Prodaja iz svoje trtnice na Portalis in Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad. 4. ) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni „tropinovec", vzorec in cene na zahtevanje. Oglas iz Istre! kupovanju vina. Opozorujejo se na te trgovci z vinom Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča. Več tisoč sadnih divjakov 2—41etne in nekaj slo komadov hrastovih sadik kupi kmetij, podružnica na Rakeku.. Kmet. društvo v Vipavi ^ ohranjen stroj za cepiti trte po znižani ceni. Ročnih žvepljalnikov Kn-lTL nekaj v zalogi izumitelj Jos. Hudaklin Št. Jernej. Dolenjsko. Komad 4 krone 50 vin. Colnma ogrske V70 gld., domače iz OaldlllD sunJtna V20 gld. domače 1 gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Roll-schinke) 90 kr. in 1T0 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago Janko Ev. Širc v Kranju. (150) 12—-2 50.000 kron znaša glavni dobitek srečk gledaliških igralcev. Opozarjamo naše častite bravce posebno na to, da bode srečkanje nepreklicano dne 19. junija 1902 in da vse dobitke prodajalci po lO°/o odbitku v gotovem denarju izplačajo. Trgovina in obrt. Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o posti. (Zapisal Abc.) (Nadaljevanje.) Brzojav. Ako naslovnik dostavljene brzojavke ne razume, ali če oddaja-lec brzojavke misli, da brzojavka ni dovolj umljiva, sme v teku 72 ur zahtevati uradnega pojasnila. Ta uradna pojasnila imajo konvencijo-nelno znamenje (ST) avis de servis taxč, (Berichtigungs - Tele-gramme). Pristojbine so: 1. Pristojbina za brzojavko, s katero izrazimo svojo zahtevo, in 2. Pristojbina za odgovor, ako tudi odgovor zahtevamo. Omenjene pristojbine se računajo kakor pri navadnih brzojavkah sploh, katere pristojbine se pa vrnejo, ako so bile poprave vsled brzojavnih napak potrebne. Kedaj sme oddajalec brzojavke zahtevati, da se mu pristojbine vrnejo? Pravilno plača vse pristojbine za brzojavke oddajalec sam, kedaj plača naslovnik sam, sem že opisal. Ker so torej pristojbine že naprej plačane, je oddajalec brzojavke opravičen vprašati, ako ima on do pristojbin še kake pravice in v koliko. Pristojbine se namreč oddajalcu brzojavke vrnejo, ako on to sam zahteva, v naslednih slučajih: 1. Vse brzojavne pristojbine, ako ni brzojavka, vsled krivde pri brzojavnem uradu, dospela na naslovni kraj. 2. Vse pristojbine vsake brzojavke, ako se ni mogla radi slabih prog odbrzojaviti in oddajalec sam zahteva, da se brzojavka anulira. 3. Vse pristojbine vsake brzojavke, katera vsled krivde brzojavnega urada toliko zamudi, da bi s pošto prej na naslovni kraj dospela. Ali ako dospe po preteku 24 ur v evropskem prometu v prometu iz Evrope po šestih dneh. 4. Vse pristojbine kolacijoni-rane brzojavke, katera ni mogla vsled brzojavnih napak, izpolniti svojega smotra. 5. Postranske pristojbine za posebne naloge, kakor za pota (XPP) ako te naloge odpadejo. 6. Celi znesek plačanega odgovora, ako naslovnik ne uporabi uradne za odgovor namenje tiskovine, in to tiskovino (rudečkasto) v teku treh mesecev brzojevni upravi vrne. 7. Pristojbine za brzojavke, katere se niso mogle vsled pretrganih žic odbrzojaviti in so se s pošto odposlale. Od teh pristojbin se poštne pristojbine odtržejo. 8. V prometu iz Evrope, pristojbine za vsako posamezno besedo, katera se je pomotoma izpustila. 9. Pristojbine za (ST) plačana uradna pojasnila, ako so bila po- jasnila vsled krivde brzojavnega urada potrebna. 10. Pristojbine za plačana uradna pojasnila (ST) in za even-tuelni plačani odgovor uradnih pojasnil, ako se pojasnila drugače glase, kakor dospela brzojavka, vrnejo se le pristojbine za neenake besede. To je za besede, katere so se prvotno slabo odbrzojavile. 11. Pri plačanih odgovorih v prometu iz Evrope pristojbine za one besede, kolikor se jih je manj odgovorilo, kakor jih je bilo plačanih. 12. Slednjič deloma pristojbine za inhibirane brzojavke. Inhibirane brzojavke so one, pri katerih oddajalec zahteva, da se dalje ne odbrzojavijo. Na primer: Oddajalec se hitro po oddaji brzojavke vrne in prosi, da se mu brzojavka vrne. Brzojavka sama se mu sicer ne vrne, pač se pa na njegovo željo ne odbrzojavi, ako ni prepozno. V tem slučaji se mu pristojbine vrnejo odštevši 50 vinarjev za inhibiranje. Se je brzojavka že odbrzojavila, tedaj lahko inhibiranje brzojavno zahteva. Seveda mora za novo brzojavko plačati. Od pristojbin prvotne brzojavke se zopet odšteje 50 vin. in pristojbine za pot do kamor se je brzojavka oddala. Ostale pristojbine dobi oddajalec nazaj. V avstroogrskem prometu ne ostane nič, ker je vseedno, kako daleč se brzojavi, pač pa v prometu v tuje države, ako še ni brzojavka dospela na naslovni kraj. Brzojavke proste pristojbin: Praviloma morajo se za vsako brzojavko pristojbine plačati, le uradne in nekatere državne brzojavke so pristojbin proste. Vendar smejo se izjemoma tudi privatne brzojavke brezplačno sprejeti, in sicer omenim tukaj le onih, katere lahko vsakdo brezplačno odda. 1. Ako nam vsled javnih nemirov preti nevarnost za življenje ali imetje. Kakor pri uporih (revolucijah) nevarnih štrajkih itd. 2. Pri velikih povodnih, požarih, železniških nesrečah itd. V obeh slučajih smemo oddati brezplačno brzojavko, ako se nanaša samo na navedene odnošaje in prosimo pomoči, kakor na politične oblasti, žendarmerijo, požarne brambe itd. 3. Brzojavke na politične oblasti, s katerimi uradi, županstva, zdravniki, žendarmerija, ali drugi javni organi naznanjajo, da se je kje kolera ali kuga pojavila, ali da je kdo umrl sumljiv teh bolez-nij. Brzojavke se dostavljajo naslovniku samemu, ako njega ni doma, smejo prevzeti brzojavko tudi njegovi domači. Brzojavke na osebe, katere so v sodnijski preiskavi, sprejme sodnija. Ako je naslovnik v konkurzu, se brzojavke, če sodnija zahteva, dostavijo oskrbniku mase. Trgovske novice. Bankovce po 50 kron pričela bode izdajati avstro-ogerska banka z dnem 26. majnika, in sicer jih bodejo izdajale poleg obeh glavnih zavodov tudi vse bančine podružnice. Trust parobrodnih družb. Največje transatlantiške paro-brodne družbe sklenile so zvezo. Sad te zveze pokazal se bode v prevoznih cenah, osobito, ker imajo združene družbe tudi večino severno-ameriških železnic v rokah. Obrt Obrtne novico. Shod avstriskih strojar-j e v vršil se je letos marca meseca. Obravnaval je vprašanja zadevajoča organizacijo, upliv carinske zveze z Ogersko na pro-speh strojarske obrti, ter zakon o nedopustni konkurenci. O uporabi špirita v tehnične svrhe, osobito kot kurivo za motorje posvetujejo se v trgovinskem ministerstvu. Ugoden uspeh teh posvetovanj uplival bi tudi na uporabo motorjev v obrti, osobito v krajih, kjer nimajo električne moči ali pa kjer je ta predraga. E n k e t a o č r evljarski obrti, katera se je vršila v trgovinskem ministerstvu, podala je dokaj materijala, kajti zaslišanih je bilo 123 izvedencev iz najraz- nejših črevljarskih strok. Zaslišanje trajalo je tri mesece, ter se je končalo 22. aprila. Da bi pač rodila enketa dober sad za črev-Ijarsko obrt. ZADRUGA Stanovske kmetijske zadruge. „Wiener Zeitung“ od 11. maja priobčuje od cesarja potrjeno postavo od 27. aprila t. 1. glede ustanovitve kmetijskih stanovskih zadrug. Postava se glasi: Okoliš stanovske zadruge. § 1. Po tej postavi in po deželnih zakonih, ki se izdajo na nje podlagi, se ustanovi v obče v vsakem sodnijskem okraju kmetijska stanovska zadruga za ta okraj in v vsakej deželi podobna za obseg dežele. Te zadruge se nazivajo okrajne in deželne kmetijske zadruge. Deželno zakono-dajstvo pa more učiniti, da se mora ustanovitev zadrug izvršiti izjemoma le v posameznih delih dežele in le za te, in poleg tega določiti, po katerih določbah se ustanove v dotični deželi ali v posameznih delih dežele a) tudi občinske kmetijske zadruge za obseg ene ali več občin (fara); b) za en sodni okraj več kakor ena kmetijska stanovska zadruga; c) za dva ali več sodnih okrajev samo ena kmetijska stanovska zadruga; d) več kmetijskih stanovskih zadrug ali e) kmetijske stanovske zadruge za posamezne skupine kmetovalcev (§ 3 alinea 4). Deželnemu zakonodajstvu je tudi pridržano, da ustanovi določbe glede ločitve ali združenja okolišev že ustanovljenih stanovskih zadrug. Namen. § 2. Namen teh kmetijskih stanovskih zadrug je zboljšanje nravnih in gmotnih odnošajev kmetovalcev z gojo duha edinstva, z mejsebojnim poučevanjem in podporo, vzdrževanjem in povzdigom stanovske zavednosti, z zastopanjem stanovskih interesov zadružnikov kakor tudi s pospeševanjem njihovih gospodarskih interesov. Člani. § 3. Člani kmetijskih stanovskih zadrug so praviloma vsi lastniki, užitni lastniki in uživalci kmetijskih in gospodarskih onih posestev, ki niso niti izključno samo za ugodnosti niti se nahajajo v železnični knjigi. Vsak lastnik, užitni lastnik in uživalec pripada onej kmetijski stanovski (okrajni, občinski) zadrugi kot član, v katere okolišu se nahajajo v njegovi lastnini, užitni lastnini in užitka-rini ležeča kmetijska ali gozdarska posestva. Lastniki, užitni lastniki in uživalci posestev, ki se nahajajo v več zadružnih okrajih, so člane vsake za dotični okoliš ustanovljene kmetijske stanovske (okrajne, občinske) zadruge. Natančneje določbe, katera zemljišča naj se v smislu zakona smatrajo kot kmetijska ali gozdarska posestva, in ako mora eno posestvo, da utemelji za lastnika, užitnega lastnika ali uživalca članstvo pri stanovski zadrugi dosegati gotovo najmanjšo izmero površine ali prinosa, je pridržano deželnemu zakonodajstvu. Deželno zakonodajstvo more določiti, da tvorijo lastniki, užitni lastniki in uživalci zemljiških kompleksov, ki presegajo gotovo največjo izmero površin ali prinosa, posebne kmetijske stanovske zadruge (§ 1, alinea 2, lit. e). § 4. Ako se dvomi glede članstva, katero pristoja lastniku, užitnemu lastniku ali uživalcu v smislu § 3., odloči politično okrajno in v zadnji inštanci politično deželno oblastvo. Deželno zakonodajstvo more tudi določevati o tem, se li morajo o teh razsodbah zaslišati tudi avtonomna oblastva. § 5. Člani kmetijske deželne zadruge so vsi člani v deželi obstoječih okrajnih (občinskih) zadrug, nadalje vsi člani vsekakor po deželnem zakonu v smislu § 1, alinea 2, lit. e ustanovljenih posebnih stanovskih zadrug. Ako se ustanovi v deželi več deželnih zadrug, tedaj mora deželno zakonodajstvo določiti, kateri deželni zadrugi pripadajo posamezna okrajna glavarstva in vsekakor ustanovljene posebne stanovske zadruge. § 6. Člani kmetijskih stanovskih zadrug imajo pravico prenesti svoje zadružne pravice in dolžnosti, izvzemši lastniku vedno pripadajoče obveznosti do plačevanj, ki se opravljajo zadrugi po tej postavi, najemnikom ali v smislu § 1103 o. d. z. užitnim vpravi-čencem. Deželno zakonodajstvo more določevati, kako se vrši pravdoma ta prehod zadružnih pravic in dolžnostij na v alinei 1 zaznamovane osebe. Deželno zakonodajstvo more tudi določiti, da se smatrajo kot člani zadruge tudi osebe, ki stoje v kontadinskem ali kolonskem razmerju. § 7. Zadružne pravice in dolžnosti se izvršujejo za oskrbovance lastnike, užitne lastnike in uživalce po postavnem zastopniku, za juridične osebe po pooblaščencu, ki se v to postavi, za več solastnikov, užitnih lastnikov in užival- — 155 - cev po zastopniku, ki se voli iz njih srede. § 8. Namesto vanje, ki se vrši v smislu §§ 6. in 7., kakor tudi o vsaka prememba tega razmerja se mora naznaniti zadrugi. Zadružni organi. § 9. Opravila kmetijskih stanovskih zadrug se izvršujejo po zadružnih organih. Natančneje določbe o sestavi, volitvi in funkcijah zadružnih organov, dalje o aktivni in pasivni volilni pravici zadružnikov in njih glasovalni pravici v zadružnih zborih se pridržujejo deželnemu zakonodajstvu. Deželno zakonodajstvo more ukazati a) da se postavijo v posameznih občinah (farah) dežele, v kolikor tam ustanovitev občinskih zadrug (§ 1, ali-nea 2, lit. a) ni določena, zaupni možje kot krajevni organi okrajnih zadrug; b) da se dovoli v deželi obstoječim kmetijskim zvezam ali društvom, in potem takim korporacijam, ki se pečajo s pospeševanjem kmetijskih ali gozdarskih industrij, pravico zastopstva v zadrugah oziroma njih odborih; c) da se prizna posestnikom izven občinske zveze stoječih graščinskih ozemelj volilna pravica za odbore občinskih zadrug; d) da se more privzeti kot člane odborov zadrug tudi osebe, ki so si pridobile kot kmetijski uradniki ali oskrbniki graščin, kot člani načelstva ali uradniki kmetijskih ali gozdarskih društev, zadrug in podobnih korporacij, kot ravnatelji, učitelji itd. kmetijskih in gozdarskih učnih zavodov, kot živinozdravniki ali na drug način posebne zasluge za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva. Vendar morajo najmanj tri četrtine članov odbora zadrug, kakor tudi načelnik in njegov namestnik biti člani zadruge z volilno pravico. Cesarska in občinska oblastva okoliša zadruge, vse kmetijske zadruge, hranilnice in posojilnice, prometna podjetja, zavarovalnice kakor tudi posamezni kmetovalci okoliša imajo dolžnost, podati deželni zadrugi na njeno zahtevo pojasnila, ki so potrebna v izvrševanju njenih dolžnostij, predložiti potrebovane izkaze in sploh podpirati deželno zadrugo v njenem delovanju. (Dalje pride.) O kmetijskih konsumnih društvih na Ogerskcm. Ta članek je vsebina govora, ki ga je imel grof Mailath na zvezinem shodu ogrskih konsumnih društev lansko leto. Prikrojen je sicer za ogerske razmere, vendar bo pa zanimal tudi slovenskega čitatelja. Razvoju konsumnih društev sta na potu dve veliki zapreki. Prvi je nesrečno, nepodučeno ljudstvo samo, ki ostaja in nastopa proti svoji prelastni koristi, drugi kamen spodtike so pa oni, ki se vsled konsumnih društev čutijo prizadeti v svoji najobčutnejši žilici, v sebičnosti. Kramarji, mali trgovci in oštirji zastopajo v vsaki občini precejšnje število in kar je večje zlo, imajo običajno velik vpliv. Ta vrsta životinj je najbolj zagrizena proti konsumnim društvom in se ne straši prav nobenega sredstva, da bi prišla le zadrugi do živega. Pri tem jim nekateri umazani listi prav krepko pomagajo in ne zamude nobene prilike, če morejo konsumom kako gorko pripeljati, o tem, kar imajo konsumi dobrega na sebi, melče kot grob. Tudi ogerska davčna postava ni naklonjena konsumnim društvom. Toda vse te prikazni, ki slednjič zadružnega gibanja le ne uduše, so v najrez-kejšera nasprotji z blagrom cele človeške družbe. Vsi ugovori, ki se dado z nekako dozdevno upravičnostjo postaviti nasproti razvoju zadružne misli, bi se dali izraziti in povzeti v enem samem vprašanju: Kaj naj se zgodi z mnogimi kramarji, agenti, gostilničarji, ki bi utegnili pri močnem razvoju konsumnih društev priti ob svoj kruh? Na to vprašanje je le en odgovor : Ali so mar ljudje vsled železnic in vsled izrabljanja električne moči prišli ob svoj kruh? Že v interesu onih stanov, ki pridejo tukaj v poštev, je močno želeti, da se spravijo posamezni poklici v nekako ravnotežje. Ali mar moremo iz narodno gospodarskega stališča imenovati zdravo, ako živi po občinah, ki štejejo komaj par sto duš, kar štiri do pet gostilničarjev in morda ravno toliko štacunarjev ? In to je po gorenjem Ogerskem vseobčna prikazen. Že opetovano sem izrazil svoje trdno prepričanje, da je, ako hočemo človeško družbo ohraniti zdravo, krepek in zdrav srednji stan, ki ni znotraj nagnit, neobhodno potreben. Ako se zadružništvo razširi, potem bo našla velika množina bitij, ki živijo danes morda sijajno, pa zelo dvomljivo gospodarsko življenje, veliko njih, pravim, bo našlo sicer skromnejšega, toda veliko bolj gotovega kruha dovolj. Pridobiti ustvarjajočemu delu v najširših krogih veljavo in čast, ki mu gre, to bodi glavna zasluga, pa tudi glavmvspeh konsumnih društev. Dvojno prepričanje mora pred vsem priti do veljave: 1. da delo ni nikdar sramotno, da človeka nasprotno vedno po-žlahtnuje, naj se že trudi za se, za svojo družino ali pa za druge. Nikdar torej ni sramota imeti opraviti s konsumnimi društvi, biti takorekoč kramar, 2. da je vsak človek, bogat kakor reven, dolžan po svoji sposobnosti sodelovati pri onem velikem delu, ki se opravlja v prid splošne blaginje. Ogrska bi bila v narodno gospodarskem oziru že lep košček pota lahko naprej, ako bi bili vsi veliki posestniki, posebno oni, ki so daleč od mest, napravili za svoje posle in delavce konsumna društva. Kolik blagoslov, da tako društvo pomenja za ljudstvo, o tem se lahko vsakdo prepriča, ako se le potrudi, tako napravo malo natančneje ogledati in preštudirati. Nasprotstvu proti konsumnim društvom bomo le tedaj kos, ako se nam pesreči sovražnike te naprave prepričati, da mi nočemo uničiti malih trgovcev, ampak da se hočemo samo poslužiti svoje popolne pravice. Postava dovoljuje zadruge, nobenemu ne moremo prepovedovati, da bi ne smel pospeševati svojega blagostanja v zvezi z drugimi, seveda le, ako pri tem ne krši pravic kake tretje osebe. Nasprotnike naših naprav moramo toraj prepričati, da mi želimo samo zdrave konkurence in da se hočemo na celi črti in vedno držati v mejah dostojnosti, mnogo bolj od njih samih. Ako pri tem slučajno stopimo preobčutno na kako kurje očesce osebnostij, ki so doslej kolikor mogoče dobič-karile in ribarile po kalni vodi, kaj moremo za to, spolnili smo samo svojo dolžnost. Toda nikakor se ne varajmo, nikakor ne sanjarimo! Lepa beseda lepo mesto najde, so rekli naši stari. Toda ta pregovor ne velja vselej, pri naših nasprotnikih že ne. Nasprotnike konsumnih društev bomo prepričali in z zadrugami bomo dosegli kaj vspeha le tedaj, kadar bomo močni. Zato moramo na vso moč pov-darjati, da naj se konsumna društva ustanavljajo samo tam, kjer imajo ljudje za to smisel in veselje, kjer so tla zadostno pripravljena, kjer bi bilo društvo le zadoščenje vseobčne potrebe in kjer je zadostno upanje, da se stvar, če tudi polagoma, vendar le gotovo posreči. Kajti nobena stvar zadružni misli in dobri stvari bolj ne škoduje nego ponesrečen tvor. Propala zadruga napolni omahujoče, zajčje duše s še večjo žabjo strahopezljivostjo, iz zakotja pazeči vragovi pa se še bolj škode-željno posmehujejo. Zato povdar-jam brez konca in kraja: ne ve- liko, ampak mnogo dobrih zadrug, to je glavna stvar. Tega smotra pa ne dosežemo, ako ustanavljamo zadruge tje v en dan brez načrta. Kdor zadruge ustanavlja kar tje v en dan, bi ga lahko primerjali z onimi stariši, ki dajo mnogim otrokom življenje, potem se pa zanje ne brigajo dosti, tako da se reveži spridijo in pogubijo. Ker sem imel opraviti ne samo z ustanavljanjem, ampak tudi z nadzorstvom konsumnih društev, zato Vam moram navesti nekaj praktičnih navodil in podatkov iz srede življenja in mislim, da s tem koristim onim, ki naj bodo s tem obvarovani, da jim ne bode treba lastnih izkušenj drago plačevati. Pri ustanavljanji konsumnih društev je treba paziti na te-le okolščine: 1. Ustanavljamo taka društva samo tam, kjer je vsaj ena razumna oseba, ki se za stvar zanima in je pripravljena iti za njo v ogenj in jo pospeševati z dušo in telesom, ako pa take osebe ni, potem ne ustanavljaj konsumnega društva — ne bo šlo. 2. Ustanovimo konsumno društvo še le tedaj, ko je že zadostno število opravilnih deležev, podpisanih in tudi v resnici vplačanih, da moremo ž njimi pokriti stroške prve naprave in prvega blaga. Ker se kupčija precej spočetka ne razvije, kar je čisto naravno in ker je tudi ljudstvo ne-zaupno, primerja sem in tje in poskusi preje v petih druzih prodajalnah, predno se odloči za konsumno društvo, zato je treba precej glavnice imeti pri rokah. Brez potrebnega kapitala je pa životarjenje konsumnega društva tako, da se Bogu usmili. 3. Društva se morajo na vsak način pridružiti kaki zvezi, kajti eno društvo samo zase in naj bi bilo še tako dobro urejeno, bo le težko kljubovalo vsem zaprekam, nasprotstvom in neprili-kam, ki mu grenijo posebno roj- stvo, pa tudi poznejše življenje. Zveza ne bo dajala samo blaga, ampak priskočila na pomoč z moralno podporo, jmsebno v ozir nadzorovanja. Cim natančnejše nadzorstvo, čim strožja je kontrola, toliko bolje je za društvo, pri mlačni kontroli hiti društvo v brzem teku v naročje svoji smrti. Zhto moram vsakemu samostojnemu konsumnemu društvu nujno svetovati, da se pridruži zvezi, kajti tam imajo sposobne moči, katerih na deželi ni najti. 4. Da more k društvu pristopati tudi ubožnejše ljudstvo, zato je odločno svetovati, da naj deleži ne bodo veliki. Jaz nisem istega mnenja z onimi, ki so za velike deleže, saj kdor hoče za društvo vplačati večji znesek to lahko stori, naj pa podpiše toliko več deležev. Ako so deleži veliki, je manjšim posestnikom in kočarjem pristop k društvu skoro nemogoč. Vsaj je vendar vse eno, ali podpišem en delež, po 40 kron ali pa štiri deleže po 10 kron. Kdor torej želi vplačati en večji delež, ta naj vplača več manjših. 5. Treba je skrbeti za dober, ne predrag prostor za prodajalno in za vestnega, vnetega, točnega poslovodja, ki mora, če treba vložiti tudi dovoljno kavcijo. Skušnja uči, da postane lahko iz sicer ne izučenega, pa vestnega in vnetega človeka veliko boljši zadružni poslovodja, ko se je enkrat privadil svojemu poslu, nego iz takoimenovanega trgovca. Ta trgovec bo kot strokovnjak hotel vse bolje vedeti nego kak član nadzorstva, ki je pričel ravno nadzorovat in bo pod plaščem svojega strokovnjaštva lahko vodil za nos celi svet. Danes, ko so zadruge na Ogerskem še v povojih, se vsiljuje mnogo sumljivih oseb društvom; toliko bolj moramo ceniti onega, ki se pokaže kot dobrega zadru garja; to nas pa še ne odreši dolžnosti, da postopamo z največjo previdnostjo pri izvolitvi takega moža. (Dalje prih) Denarni promet hranilnic in posojilnic. Hranilnica in posojilnica v Kamnjah sta mesec marc in april: Prejemki 3100 K 50 h, izdatki 1782 K 44 h, denarni promet *882 K 94 h, prejete hranilne vloge 1833 K 51 h, izplačane hranilne vloge 633 K 85 h, dana posojila 444 K, vrnena posojila 900 K - h. V mesecu marcu: Hranilnica in posojilnica v Šmarjl pri IJnbljani: Prejemki 6191 K 16 h, izdatki 3058 K 99 h, denarni promet 9250 K 15 h, prejete hranilne vloge 2320 K — h, izplačane hranilne vloge 3053 K — h, dana posojila — K, vrnena posojila 805 K — h. Hranilnica in posojilnica v Horjula: Prejemki 5304 K 37 h, izdatki 5209 K 27 h, denarni promet 10513 K 64 h, prejete hranilne vloge 3697 K 84 h, izplačane hranilne vloge 3685 K 07 h, dana posojila 1510 K, vrnena posojila 1320 K. Hranilnica iu posojilnica r Borovnici: Prejemki 7749 K 77 h, izdatki 6263 K 31 h, denarni promet 14013 K 08 h, prejete hranilne vloge 6722 K 43 h, izplačane hranilne vloge 930 K — h, dana posojila 5095 K, vrnena posojila — K. Hranilnica in posojil, v Senožečah: Prejemki 1217 K 64 h, izdatki 510 K 95 h, denarni promet 1728 K 59 h, prejete hranilne vloge — K — h, izplačane hranilne vloge — K — h, dana posojila 460 K •- h, vrnena posojila 780 K — h. V mesecu aprilu: Hranilnica In pos. v Šmarji pri Ljubljani: Prejemki 3872 K 90 h, izdatki 3287 K 70 h, denarni promet 7160 K 60 h, prejete hranilne vloge 680 K — h, izplačane hranilne vloge 1351 K 06 h, dana posojila 500 K, vrnena posojila 135 K — h. Hranilnica in posojilnica v Horjulu: Prejemki 49089 K 69 h, izdatki 48865 K 02 h, denarni promet 97954 K 71 h, prejete hranilne vloge 27345 K — h, izplačane hranilne vloge 3134 K 72 h, dana posojila 5007 K — h, vrnena posojila 1383 K 13 h. Hranilnica iu posojil, v Št. Jurji pri Kranju: Prejemki 8364 K 68 h, izdatki 4507 K 81 h, denarni promet 12872 K 49 h, prejete hranilne vloge 5827 K 60 h, izplačane hranilne vloge 2491 K 59 h, dana posojila 1980 K, vrnena posojila 310 K — h. Hranilnica in posojilnica v Borovnici: Prejemki 15362 K 35 h, izdatki 10479 K 71 ti, denarni promet 25842 K 06 h, prejete hranilne vloge 13399 K — h, izplačane hranilne vloge 400 K — h, dana posojila 10040 K, vrnena posojila — K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 2879 K 46 h, izdatki 1621 K 73 h, denarni promet 4501 K 19 h, prejete hranilne vloge 1930 K — h, izplačane hranilne vloge 1583 K 18 h, dana posojila — K, vrnena posojila 832 K — h. Hranilnica In posojilnica v Srednji vasi: Prejemki 23562 K 28 h, izdatki 21178 K 78 h, denarni promet 44741 K 06 h, prejete hranilne vloge 11469 K — h, izplačane hranilne vloge 4825 K 40 h, dana posojila 7900 K, vrnena posojila 1270 K — h. Hranilnica in posojil, v Frankolovem: Prejemki 7098 K 66 h, izdatki 6718 K 23 h, denarni promet 13816 K 89 h, prejete hranilne vloge 4134 K — h, izplačane hranilne vloge 850 K — h, dana posojila 880 K — h, vrnena posojila 1390 K — h. Hranilnica In posojilnica v Škocijanu pri Dobravi: Prejemki 6392 K 61 h, izdatki 5858 K 23 h. denarni promet 12250 K 84 h, prejete hranilne vloge 4048 K — h, izplačane hranilne vloge 1742 K 71 h, dana posojila 4080 K — h, vrnena posojila 250 K. Hranilnica in posojil, v Žužemberku: Prejemki 11562 K 19 h, izdatki 11028 K 17 h, denarni promet 22590 K 36 h, prejete hranilne vloge 7141 K — h, izplačane hranilne vloge 400 K — h, dana posojila 5100 K, vrnena posojila 700 K — h. Hranilnica In posojilnica v Gorjah: Prejemki 12689 K 89 h, izdatki 9898 K — h, denarni promet 22587 K 89 h, prejete hranilne vloge 8180 K — h, izplačane hranilne vloge 6170 K 52 h, dana posojila 3672 K 88 h, vrnena posojila 230 K 04 h. Hranilnica in posojilnica v Robu: Prejemki 7913 K 60 h, izdatki 6620 K 61 h, denarni promet 1*534 K 21 h, prejete hranilne vloge 4964 K — h, izplačane hranilne vloge 1861 K 55 h, dana posojila 200 K, vrnena posojila 1200 K — h. Hranilnica in posojilnica v Dobrepoljah: Prejemki 33822 K 70 h, izdatki 26818 K 03 h, denarni promet 60640 K 73 h, prejete hranilne vloge 11842 K — h, izplač. hran. vloge 5405 K 46 h, dana posojila 16462 K 33 h, vrnena posojila 5516 K — h. Hranilnica in posojil, v Naklem pri Kranju: Prejemki 3241 K 14 h, izdatki 2200 K — h, denarni promet 5441 K 14 h, prejete hranilne vloge 1641 K — h, izplačane hranilne .vloge 400 K — h, dana posojila 400 K, vrnena posojila —■ K. Hranilnica in posojilnica v Šturiji: Prejemki 7073 K 40 h, izdatki 5627 K, 94 h, denarni promet 12998 K 31 h, prejete hranilne vloge 3587 K, 77 h, izplačane hranilne vloge 1321 K 22 h, dana posojila 2600 K, vrnena posojila 446 K. Hranilnica in posojilnica v Stariloki: Prejemki 16903 K 36 h, izdatki 13097 K 08 h, denarni promet 30000 K 94 h, prejete hranilne vloge 7677 K 69 h, izplačane hranilne vloge 11285 K 31 h, dana posojila 1700 K, vrnena posojila 37275 K — h. Hranilnica in posojilnica na Vrhniki: Prejemki 18833 K 25 h, izdatki 16151 K 58 h, denarni promet 34984 K 83 h, prejete hranilne vloge 10650 K 90 h, izplačane hranilne vloge 4883 K 59 h, dana posojila 3650 K, vrnena posojila 3800 K. Hranilnica in posojil, v Trebelnem: Prejemki 5638 K 30 h, izdatki 2483 K 86 h, denarni promet 8122 K 16 h, prejete hranilne vloge 4791 K — h, izplačane hranilne vloge 26 K — h, dana posojila 450 K — h, vrnena posojila 590 K. Hranilnica in posojilnica v Tržiču: Prejemki 6200 K 12 h, izdatki 4303 K 87 h denarni promet 10503 K 99 h, prejete hranilne vloge 2164 K — h, izplačane hranilno vloge 546 K 86 h, dana posojila 3650 K, vrnena posojila 960 K — h. Hranilnica In posojilnica v Metliki: Prejemki 27518 K 08 h, izdatki 24668 K 65 h, denarni promet 52186 K 73 h, prejete hranilne vloge 15219 K 29 h, izplačane hranilne vloge 9227 K 86 h, dana posojila 14240 K — h, vrnena posojila 3635 K 68 h. Hranil, in posojil, v Polhoremgradcu : Prejemki 8617 K 88 h, izdatki 8218 K 72 h, denarni promet 16836 K 60 h, prejete hranilne vloge 1206 K — h, izplačane hranilne vloge 3488 K 36 ti, dana posojila 2600 K, vrnena posojila 386 K. Hranilnica in pos. na Igu pri Ljubljani : Prejemki 6476 K 21 h, izdatki 3952 K 51 h, denarni promet 10428 K 72 h, prejete hranilne vloge 2564 K — h, izplačane hranilne vloge 3229 K 70 h, dana posojila 720 K, vrnena posojila 200 K — h. Hranilnica In posojilnica v Semiču: Prejemki 9972 K 66 h, izdatki 10767 K 28 h, denarni promet 20746 K 94 h prejete hranilne vloge 7682 K 22 h, izplačane hranilne vloge 5386 K 78 h, dana posojila 3000 K, vrnena posojila 2118 K 12 h. Hranilnica in posojilnica t Črničah: Prejemki 3414 K 59 h, izdatki 3322 K 76 h, denarni promet 6737 K 35 h, prejete hranilne vloge 2542 K — h, izplačane hranilne vloge 595 K 75 h, dana posoj. 496 K — h, vrnena posojila — K. Hranilnica in posojilnica v Planini: Prejemki 10830 K 65 h, izdatki 10825 K 50 h, denarni promet 21656 K 15 h, prejete hranilne vloge 6975 K — h, izplačane hranilne vloge 200 K — h, dana posojila 4260 K — h, vrnena posojila 65 K — n. Hranilnica In posojilnica y Rovih: Prejemki 4058 K 66 h, izdatki 2648 K 09 h, de- narni promet 6706 K 75 h, prejete hranilne vloge 1036 K — h, izplačane hranilne vloge 1323 K 21 h. dana posojila 1320 K, vrnena posojila 660 K — h. Hranilnica in posojilnica v Mengša: Prejemki 13113 K 62 h, izdatki 12387 K 77 h, denarni promet 25501 K 39 h, prejete hranilne vloge 5847 K — h, izplačane hranilne vloge 7192 K 58 h, dana posojila 1990 K — h, vrnena posojila 1980 K. Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 2100 K 39 h, izdatki 1572 K 56 h, denarni promet 3672 K 95 h, prejete hranilne vloge 250 K — h, izplačane hranilne vloge 204 K 49 h, dana posojila 680 K, vrnena posojila 960 K. Hranilnica in posojilnica v Marezigah: Prejemki 2391 K 06 h, izdatki 1936 K 41 h, denarni promet 4327 K 48 h, prejete hranilne vloge 1006 K — h, izplačane jhranilne vloge 406 K — h, dana posojila 1450 K — ti, vrnena posojila 263 K — h. Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 1709 K 57 h, izdatki 1580 K 64 h, denarni promet 2990 K 21 h, prejete hranilne vloge 1160 K — h, izplačane hranilne vloge 733 K 10 h, dana posojila 406 K — h, vrnena posojila 400 K — h. Zvezina naznanila. P. T. člani in naročniki, kateri članarine ozir. naročnine za leto 1902. še niso poravnali se opozarjajo, da ako tega nemudoma ne store se bodo iz zadružnega imenika črtali. VABILO na V. redili občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 8. junija 1902. 1. ob 3. uri popoludne po službi božji v lastni hiši v Horjulu hiš. štev. 94. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o društvenem poslovanju. 2. Predložitev in potrjenje računa za 1. 1901. 3. Volitev načelstva 5 izžrebanih članov. 4. Volitev nadzorstva 5 članov. 5. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. V Horjulu 20. maja 1902. Razpis. „Gospodarska Zveza“ išče za dve novoustanovljeni mlekarni dva dobro izvežbana mlekarja ozir. sirarja z mesečno plačo od 50 do 80 kron. Zahteva se izurjenost osobito v izdelovanju surovega masla, kakor tudi sira. Prosilci vpošljejo naj svoje prošnje na „Gospodarsko Zvezo11 v Ljubljani. Razglas. Mlekarska zadruga v Radečah, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, daje s tem na znanje, daje pri rednem občnem zboru dne 9. pr. m. sklenila razdružbo zadruge in se vsled tega opozarjajo ozir. poživljajo upniki, da se pri podpisani zadrugi pravočasno zglasijo. Mlekarska zadruga v Radečah pri Zidanem Mostu, reg. zadruga z omej. poroštvom. A. Zamrl 1. r., J. Ravnikar 1. r., načelnik. KKKKrCfcCK* »cd .cs c® 'Cd »cd /Cd »rt »cd *cd »cd *cd >00oDo9°0-0 , o o ,o O o o O o o o?o° fS S°o°°0o°&o°°*o°0 Ž&vši > rovov/v o u u ć o '-vo n o o-o O OfP O o O OO °_0 Zp~o°0 n p O 0 0°nC o o O O O O o 00 -Pr,0 rP Q° O Ci n"o° < P A0'r?n0000n° °n ° o o o 0oo°00c D°o%Wo o O O oogo°c , D o oooo^r š:S-ŠŠo°°2s po OO o, o0opYod OoOpoo| '-p00§ M i')1 $8Š§§<^ ( . OOoo v Ok O No°' 00° O O l\00° ° J/Ofn0 0Cz?O mpo°00 LvlPnO OO O i\0 o o KO >. v Or-O n 9 o°o oQ O ° h o o o vAooo ^^o°Qo llP^So O O ° ‘\0Sx0 °0 ? \o o o O O 0-9 o o0 j 0 0nO0O ,j°o°ooO VoP. 9oo 9 o o ip^0o-o- BiiRo o^poo \° o o o °o0o0 ,OOqO c ^o?o°o &°o“o°0 ssggo OO >°r /Oq „Star so najboljši na svetu. Zahtevajte novi glavni katalog od «D tovarne ~ za stroje Dunaj XX, Dresdnerstrasse 42—46. !!Jtajbolji vozovi za gnojnico!! iz jekleno pločevine dvojno počinjene v obsegu od 4—25 hi. Nedosegljive verižne sesalke. Patentovane briz-galnice z medenim škornjem. 141 12-4 Najbolj priznana strgala za krompir in repo. Izdeluje špecijelno JOS. KLEMENT, tovarna za sesaljke in gospodarske stroje. Hrotice-Roudnice, Češko, Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. Ing. Math. Quinz, Dunaj III/2 Obere Weissgarberstr. 14. » Patent «Lanz»>ov Posnemalnik za mleko na roko in močno silo garanto-vano najboljše posnemanje. 140 12—8 Zaloga vseh poljedelskih strojev stroji za košnjo po amerikan-skem sistemu Jones Podkev za goveje parklje patent Zehetbauer-jev. Neobhodno potrebno za kmetovalce, oskrbnike, pivovarne, žgalnice itd. Poljedelska razstava v Rled-u 1901 najvišje odlikovanje s zlato svetinjo. Glavna prodajalca EGHINGER & FERNAU, Dunaj XY, Mbaugiirtel 7 in 9. Razglede na zahtevanje. (125) 10—10 Do 1 kilo surovega masla dobimo od krave na teden več, ako rabimo posnemalnik (najboljši na svetu) © T3. fe © s. i S." II Ceni* : 500 300 200 130 100 75 50litrovn»uro 775 460 350 275 240 210 150 kron ocarinjen z Dunaja ali pa od avntrijake meje. Posnemalniko ,,Teutonia“ se dobiva naravnost iz tovarne ali pa iz skladišča na Dunaju. Zastopništva na gotov račun ali pa proti proviziji ustanavljajo se do 1. aprila t. 1. po posebno prikladnih izvanrednih pogojih. Vsa vprašanja treba je poslati na (146) x-5 »Markische Maschinenbau-Anstalt »Teutonia« G. m. b. H. Frankfurt a. Oder. „Triumph III" je na Avstrijskem najboljši stroj za sejati. Posebna tovarna 3<$$ip p*i«dlaend«r I145 15-5 Dunaj, XX., Dresdnerstr. 42. Bratje Slovani! Kose, srpe, brusne kamne „Carbo-rundum“, vitelje, vsakovrstne oprave za poljedelstvo In podrobnosti za dom ni treba pri naših nasprotnikih kupovati. Vse to ima naprodaj najboljše kako vesti in po nizkih cenah iz kmetovalcev sestojema češka in krščanska tvrdka: (U9) 4-2 Družstvo „Hospodar" zasylatelsky zdvod v Hustopečich u Hranio (Mahren). Zahtevajte obširne cenike, katere vsakomur brezplačno in poštnine prosto dopošljemo. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne aw blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dmiaj, L, Franz Joseptis-Quai $t. 13. (134)24—10 35833233333555^ Jajca sa valjenje 148 6—4 od plemenitih kur, kakor: Plymuth Roks......................eno po Hudan velike z čopom....................... Dorking srebrnovratne................... , , bele ................................... Leghorn bele............................ „ Paduvanke bele............................... Taljane progaste........................ » Vyandot zlatoprogaste................... . Lak srebrni........................ . » . Hamburški zlatoprizni domači fazan „ , belgijske velike kunce prodaja 40 40 40 50 50 50 50 50 60 60 vin. Ivan Kranjc v Št. liju. p. Velenje, Štajarslco. Manj ko xo jajc sc ne odpošlje. IfSHT*' Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. VI ©•©•#•©•©•© Kdor rabi za spomlad / „*CT . — ^ t -*r~r. p'—* " _ _______ en dober plng, naj sl ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji In tr-pežneji kakor navadni plngi. Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne, če mn ne ugaja. Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito z kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi. parno blago prue vrste. Traverze, železniške Sine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in drobno In zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. (135) —10________________ © * ® * @ * ® * © se lahko prepriča, da je najboljše sredstvo Ivo 11 j o, Ivnavo, teleta, vole, ovoe, pr-ašiče i. t. d. zdrave, inoone, hlastežne in debele ohraniti (U4) st_5 živinski prašek iz lekarne Piccoli „pri angelju“ v Ljubljani, J>unajsLa oesta. Zavitek 1ji kile velja 50 vinarjev; 10 zavitkov 4 krone. Pošiljatvena naročila proti povzetju. Centrala za nakup in prodajo! ■m—1 Sospodarska Sveža posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. 99" Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. "90 Posredovalnica za Zvezine trgovce! Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni ■ rednik dtj Viljem bchweltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljobljanl. — Usek Zadružne tiskarne v Ijnkljanl.