Poštnina plačana v gotovini. Slo/emki ... _, Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: hmeljar Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon st. 1% Leto IX. Celje, 10. junija 1938 Štev. 12 | Hmeljarji pozor! Močno zaostal je letos hmelj v razvoju. Vse preveč hladno spomladansko vreme ga je zadrževalo v rasti in hiteti mora sedaj, da nadomesti zamujeno. Zapoznela in ne dovolj krepka rastlina pa je seveda še manj odporna proti raznim boleznim in škodljivcem ter jim še laže podleže. Zato pa moramo storiti nujno vse potrebno, da jo zaščitimo in ji končno omogočimo nemoten in uspešen razvoj. Predvsem je treba opozoriti na nevarnost pe-ronospore. Mnogi razočarani nad potekom lanske sezone letos lahkomiselno trde, da ne bodo toliko škropili. Lahkomiselno, pravimo, ker bodo s tem škodovali v prvi vrsti sebi samemu. V Vojvodini so to lani poskusili, prodajati potem še polovico ceneje kakor pri nas in še niso mogli prodati, pa se zato letos pripravljajo na škropljenje v polnem obsegu. Pri nas pa naj pustimo, da se razpase peronospora in nam uniči pridelek? Tako nespametni menda vendar ne bomo. Škropiti je treba, če preti nevarnost bolezni, neglede na gibanje cen in sezone. Saj smo vendar izkušeni hmeljarji, ne pa lahkomiselni začetniki! In kako je letos s peronosporo? Za prvo škropljenje proti peronospori je zadnji čas! Mnogi zapozneli poganjki so kuštrovci, ki jih je treba zbrati in sežgati. Na spodnjih listih napeljanih poganjkov pa se pojavljajo znane lise, nesporni dokaz, da je bolezen že tu in se polagoma širi. Na to, da se bo pri toplem in suhem vremenu zasušila, se ne smemo zanašati, ker že močna nočna rosa nudi peronospori za silo potrebno vlago. Poškropimo takoj vse nasade z bakreno-apneno brozgo ali raztopino bakrenega apna! Vsakemu škropivu pa primešajmo na vsak način na 100 1 še 1U 1 Galertola, da se bo škropivo bolje prijelo, bo bolje učinkovalo in si bomo tako nekaj poznejših škropljenje prihranili. Sedaj je čas, hme- ljarji, da zatremo bolezen v kali in se nam jo pozneje ne bo treba toliko otepati. Zato pa škropimo proti peronospori takoj brez odlašanja in vsi brez izjeme! Marsikje se opaža letos tudi silen nalet hmeljskih uši. Vse polno malih mušic je na hmelju — to so krilate uši, ki bodo sicer 'kmalu izginile, toda pustile obilno in nevarno zalego. Kakor iz-gleda, se obeta ušivo leto in kaj to pomeni, se starejši hmeljarji še dobro spominjajo. O razvoju in nevarnosti uši na hmelju smo že toliko pisali, da menda ne bo treba vsega zopet ponavljati. Sicer je res razvoj uši še odvisen od vremena in Vsak kmetovalec in zlasti tudi hmeljar mora vedeti, da je najcenejše tisto gnojilo, ki donaša največ koristi, a to je čilski soliter najboljše dušičnato gnojilo za vse kulturne rastline in prav posebno tudi za hmelj, ki je zaostal v rasti in se more prav hitro popraviti, če se takoj sedaj posipa okoli vsake korenike 1 žlico čilskega solitra in pozneje po potrebi ponovno. Čilski soliter se dobi po ugodnih cenah pri Kmetijski družbi v Celju in Mariboru, v trgovini J, Krašovic in I. Vizovišek v Žalcu ter M. Krašovic v Braslovčah. Škropilnice, najboljše Holderjeve, elektromotorje, koncentrirano bakreno apno „Ob 21“, za boljšo lepljivost Galertol, razna umetna gnojila in zlasti KAS, tudi razna sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd. dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu. njenih pr,¡rodnih neprijateljev. Ko so namreč pred nekaj leh pretile uši, se je pojavilo toliko božjih volekov in njih ličink, malih močeradkov, da so jih nekateri že kar smatrali za neko vrsto novih škodljivcev. Toda samo na te se ne moremo zanašati, temveč nevarno zalego takoj zatreti, da se ne razmnoži in povzroči na itak zaostali rastlini občutnejše škode. Dokler traja nalet krilatih uši, zatiranje ne izda dosti, ker priletijo vedno nove. Toda naleta bo skoro konec in potem je treba nad nje brez oklevanja. Najenostavnejše in menda tudi najcenejše sredstvo iproti ušem je tobačni izvleček, ki ga zamešamo 1—2 1 na 100 1 vode in pridamo še 2 kg mazovega mila. Še bolje pa je namesto mažo v ega mita pridati 1U do 1/21 Galertola, ki učinkuje bolje in pride tudi ceneje. Zelo uspešno sredstvo proti ušem je tudi Aphidon v 1/2% raztopini C1/2 1 Aphidona dobro zamešati s 1/2 1 vode in nato vse skupaj priliti in zamešati v 100 1 vode); vsekakor pa je tudi tu treba pridati na 100 1 škropiva vedno vsaj 1/4 1 Galertola. Enkratno škropljenje pa seveda uši še ne uniči popolnoma, zlasti dokler še do-lelavajo nove, in tudi pozneje ne, ker ostane še vedno nekaj zalege. Z dvakratnim ati trikratnim škropljenjem pa uši navadno popolnoma uničimo. Hm oljska uš je nevaren škodljivec, ki tudi cele nasade hmelja v kratkem času popolnoma uniči. Proti peronospori in ušem ie torej nujno potrebno škropili! Razumljivo -je, da hmeljar razmišlja, kako bi to škropljenje poenostavil, škropil proti peronospori in ušem naenkrat. Žal pa mešanje različnih sredstev ni vedno priporočljivo. Sicer lahko bakreno-apneni brozgi ali raztopini bakrenega apna primešamo tik pred škropljenjem še 1 1 tobačnega izvlečka ter V41 Galertola in škropimo naenkrat proti peronospori in ušem, vendar če to ni neobhodino potrebno, škropimo raje z vsakim posebej. Za kombinirano škropljenje proti peronospori in ušem se že 'bolje priporoča primešati bakreno-apneni brozgi alii raztopini bakrenega apna še ’/2 I Aphidona [dobro zamešanega prej v 1/2 1 vode) in 1/i do 1I2 1 Galertola. Seveda pa nikdar in nikoli ter z nobenim škropivom ne škropimo ob najbolj vročih opoldanskih urah, ko najhuje pripeka sonce, da ne osmodimo rastline. Na delo torej, hmeljarji! Ne dajmo, da nam peronospora uniči in skvari pridelek, ne prepustimo pa tudi naših hmeljišč ušem! Enega kakor drugega škodljivca že v kali zatrimo, ker je to še najlaže, najceneje in bo predvsem le nam v korist. Zavedati pa se moramo, da je za temeljno škropljenje proti peronospori in prvo proti ušem že skrajni čas. Pivo in vitamini Važni so vitamini. To so snovi, ki so za človeško telo zelo velike važnosti. Delujejo že, če se nahajajo v telesu v še tako majhni količini. Če jih primanjkuje ali jih sploh ni v človeškem telesu, se pojavi ta ali ona bolezen. Dolgo časa niso vedeli, kaj prav za prav povzroča gotove bolezni, n. pr. rahitis, skorbut, beri-beri, razna živčna obolenja itd. Danes vemo, da so vse te bolezni le posledica avitaminoze — pomanjkanja vitaminov. — Znanost o vitaminih je še čisto nova in se je komaj začela, zato ne mine leto, da ne bi zopet in zopet odkrili kak nov vitamin. Do sedaj poznamo pet skupin vitaminov. Zaznamujemo jih s črkami A, B, C, D, G. Vsaka skupina ima potem še več posameznih vitaminov. Posebno močna je skupina B. Pomanjkanja vitamina »A« povzroča obolenje oči in dihal, pomanjkanje »B« bolezen beri-beri, vnetje živcev (prizadet je posebno spodnji del života in roke), otrple mišice, koža postane hrapava in nastopi splošno neugodje. Če ni »C« vitamina, se pojavi skorbut (izpadanje zob, krvavitev dlesni, tvori), nenormalna sestava krvi, podkožne krvavitve. »D« avitaminoza ima za posledico rahitis (mehke kosti in nepravilno zraščene, skrivljeni in upognjeni udi); če pa ni dovolj »G« vitamina, pa nastopi pelagra (živčna bolezen, razširjena predvsem med Kitajci in Japonci, ker jedo veliko oluščenega riža). Vse vitamine sprejme telo s hrano vred. V hrani, posebno surovi, se vitamini nahajajo. Največ jih je v jetrih in ekstraktih jeter, ribjem olju, paradižnikih, zelenjavi, žitu itd. Nekateri se topijo v vodi, med njimi skupina »B«. Drugi se ne topijo in so občutljivi za vročino. Pivo vsebuje vitamine, ki so raztopni v vodi, in sicer predvsem skupino »B«. Torej tudi brez teh tako važnih snovi ni pivo. Dobi jih iz klijočih delov ječmena. Največ vsebuje »B« vitamina; torej največjo in najvažnejšo skupino. Tako vidimo, da ima pivo tudi od vitaminov gotov delež, zaradi česar stoji glede važnosti za človeško telo v isti vrsti z drugimi živili. Razno Konsum piva v Angliji je bil v letošnjem marcu za 6% večji kakor v lanskem. V Maroku se je zaradi splošnega izboljšanja gospodarskega položaja tudi konsum ipiva precej dvignil. V Turčijo je uvoz hmelja in pivovarskega ječmena carine prost, kakor je to sklenil ministrski svet na prošnjo pivovarne Orman Ciftlig v Ankari. Vprašanja in odgovori J. O. v V.: Hmelj mi je zelo slab, menda zato, ker ga nisem prav nič pognojil. Ali je še čas, da ga gnojim in s čim? Odgovor: Sicer je res že pozno, pa bo še šlo. Dajte mu KAS 8 : 4 : 8, na 1000 rastlin vsaj 150 kg, ker KAS učinkuje naglo in trajno ter nudi vse potrebno. A. P. v R.: Kje dobim koncentrirano bakreno apno »Ob 21« in kje »Galertol«? Odgovor: »Ob 21« in »Galertol« dobite najugodneje v skladišču Hmeljarske zadruge v 2alcu. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Pri toplem vremenu zadnjih dni si je rastlina končno opomogla in sedaj dobro napreduje v razvoju, vendar je stanje nasadov zelo neenakomerno ter je le v najboljših dospel hmelj že čez polovico opor. Rastlina je v splošnem krepka in bujna, bolhači jo nadlegujejo Je sem ter tja, pač pa se v nekaterih hmeljiščih, zlasti v bolj zavetnih legah, opaža močan nalet krilatih uši; proti peronospori je prvo zaščitno škropljenje v teku. Vojvodina: Vegetacija v hmeljiščih je slej ko prej zelo zapoznela in rastlina še vedno slabotna, tembolj, ker jo precej nadlegujejo uši in se pojavljajo tudi že znaki peronospore. — V kupčiji zaenkrat ni pravega zanimanja. češkoslovaška: Po izdatnem deževju rastlina dobro napreduje, četudi zelo neenakomerno ter je sem ter tja dosegla že blizu polovice opor, drugod pa se šele pričela ovijati; bolhači še vedno povzročajo precej škode, pa tudi uši se pojavljajo v vedno večjem obsegu. — Na tržišču je precej mirno, prometa bolj malo, cene pa so ostale nominalno nespremenjene. Nemčija: Stanje nasadov je izrednb neenakomerno, kakor že davno ne; v nekaterih se rastlina še Termometri za sušilnice, očala za škropljenje hmelja, Irt in sadja, ki so zelo priporočljiva, bambusove palice v vseh dolžinah in debelinah za škropljenje. KRAMAR & MISLBJ CEAJK ••••• Hranilnica Dravske banovine Celie ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor Pupilarno uaren zauoö. Obrestouanje najugodnejše. L Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. j niti ni pričela ovijati, pa tudi v najboljših je močno zaostala. Mnogo škode povzročajo bolhači, nalet uši je vedno silnejši in tudi peronospora se že pojavlja. — Na tržišču je mirno, prometa bolj malo, cene sicer nespremenjene, vendar deloma le bolj nominalne. Francija: Stanje nasadov je zaenkrat zadovoljivo. Rastlina se razvija normalno, bolhačev je malo, uši se pojavljajo le v manjšem obsegu in tudi peronospora zaenkrat še ne povzroča preglavice. — V kupčiji je nadalje precej povpraševanja za lanski pridelek po nespremenjenih čvrstih cenah. Za letošnji pridelek se v predprodaji plačuje za alzaški do 16 din za kg. Belgija: Stanje nasadov se je dobro popravilo in rastlina le malo zaostaja v razvoju, vendar pa se že pojavlja peronospora in sem ter tja je tudi nalet uši vedno močnejši. — Na tržišču je tendenca čvrsta in cene nespremenjene. Poljska: Pri toplejšem vremenu si je rastlina precej opomogla, vendar je slej ko prej zelo zaostala, tembolj, ker zlasti bolhači povzročajo mnogo škode. — V kupčiji je mirno in cene le nominalne. Anglija: Stanje nasadov je še precej zadovoljivo, četudi je rastlina nekoliko zaostala, ker je še vedno premalo vlage. HMB je za letos določila kvoto na 232.000 Cwt, dočim je znašala lani le 222.500. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa. Amerika: Zaradi hladnega vremena je rastlina ponekod precej zaostala v razvoju, pa tudi peronospora se že pojavlja sem ter tja v vedno večji meri. — Tržišče je mirno in izkazuje le malo prometa. Cene pa se drže, četudi so deloma le bolj nominalne. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so bile naslednje: letos lani Nemčija (Hallertau), za doma 49 50 din (Hallertau), za izvoz 12 21 din Anglija (Golding) 47 55 din Češkoslovaška (Zateč) 27 25 din ,. (Uštek) 18 18 din Jugoslavija (savinjski) 17 20 din (vojvodinski) 5 11 din Francija (alzaški) 16 23 din Poljska (wolinjski) 13 19 din Belgija (Poperinghe) 13 17 din Amerika domači (Oregon 12 42 din že zacar., inoz. 50 68 din Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost spomladanskega Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFAT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 90% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju Sneg in pozeba sta v aprilu po vsej Srednji Evropi uničila večino letošnjega sadnega pridelka. Sadje bo letos zato drago in se bo lahko prodalo. // Kdor hoče pridelati jabolka in drugo sadje, naj torej ne opusti škropljenja z zanesljivimi sredstvi Nosprasit II Aresin // Sotbar (tudi proti rdečemu pajku na hmelju) Cene so nizke, uporaba enostavna, uspeh zanesljiv. Naročite jih torej takoj, da jih pravočasno imate Obširna navodila daje: »JU GE F A« u.a. Ta in vsa druga sredstva dobavlja svojim članom , . , , IT ,. , . , Oddelek za zaščito rastlin najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu Zagreb, Preradovičeva 16 GNOJENJA! Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je pri n je j naložen popolnoma varno. Za hranilne vlogfe jamči poleg rezerv in liiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim pr e m oženjem Ljudska posojilnica v Celju registrovana. zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice