uh
wm

robeina Šentjur pri celi
Celje - skladišče D-Per
582/1989
III
imi m m im m m mn m in in i
1119900414,119
' i 111 mam mumm
llllllllllllllllllllllll
COBISS ©
Sgi
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
uj
IZ VSEBINE:
—	Vlak BIE 1989
—	Naš intervju
—	Javna tribuna v Slivnici
—	35 let Radia Šmarje
—	Priloga
FEBRUAR 1989
Še korak naprej
Če pogledamo v tisto kar nas vsakodnevno obdaja v naši družbenopolitični skupnosti, bi poprečni poznavalec razmer dejal, da se za ta družbeni trenutek ne dogaja prav nič takšnega, kar bi vplivalo na budnost in pozornost. Morda so zadnji dogodki okoli razpletanja demokratizacije, iskanja nove idejne vloge partije, ustavne spremembe, postaviti gospodarstvo na lastne noge in nenazadnje bližajoča bolj ljudska volilna opredeljevanja za učinkovitejše vodenje skupne domovine, za trenutek odtegnili našo pozornost.
Ob tem, ko se skoraj na vsakem koraku na različnih ravneh in vseh strukturnih sestavinah samoupravne socialistične domovine z različno vnemo iščejo poti za celovito prestrukturiranje, integriranje in kvalitetni preskok dela in življenja, bi lahko ugotovili, da v naši občini ta proces nima prave dinamike. Natančneje, ukvarjamo se s parcialnimi rešitvami, ki so k sreči zavite le v ozkih strokovnih, morda tudi delegatskih nivojih. Na tem mestu nimamo namena odkrivati posameznih pojavov, le opozoriti moramo kot občinsko glasilo, da je ta proces, če o njem sploh lahko govorimo, odločno prepočasen. Javnosti ni niti v obrisih znana vsebinska zasnova družbenih sprememb, ki naj krasijo tako imenovano najmanj razvito družbenopolitično skupnost.
Čas je, da povemo, kaj želimo spremeniti, kako bomo to storili, kaj pričakujemo od širše skupnosti in kako si bomo razdelili pristojnosti in odgovornosti. Največji korak pričakujemo prav v gospodarskih subjektih, ko je izzivov in pasti v novem zakonu o podjetjih na pretek. Koga in kako bomo v tej igri za obstoj in družbeni status manj ali bolj spodbujali? Ali pa se bomo začasno iz previdnosti zatekli v okvire formalnih pristojnosti? Prav tu se moramo sestati s polno mero pripravljenosti in posluha za koncipiranje odločne, jasne in od delovnih ljudi in občanov odobrene skupne akcije za nujen gospodarski in družbeni preustroj naše občine. Razlogov za takšno razmišljanje je več kot dovolj. V uredništvu smo mnenja, da je prišel čas za spodbuditev bolj razumnih dejanj. Ali se bomo spopadli z usodo razvojnega koraka, ali pa se bomo pogrezali na dno sociale in splošnega životarjenja. Prav slednjega si ne želimo in prepričani smo, da imamo v lastnih vrstah dovolj poguma in znanja, da stopimo v korak z nujnimi družbenimi spremembami. Potrebujemo več odločnosti in znanja, predvsem pa neposredne odgovornosti za družbena sredstva, ki so nam zaupana kot dobrim gospodarjem. Uredništvo se z vso odgovornostjo aktivno pridružuje takšnim spremembam. Le da bi do njih hitro prišli.
Uredništvo
Praznik KS Šentjur-center
Krajevna skupnost Šentjur-center praznuje 18. marca svoj krajevni praznik. To je dan, ko je pred 45 leti v gozdovih partizanske Resevne II. bataljon Kozjanskega odreda in politični aktiv za okraj Šentrupert-Šentjur bil ogorčene borbe z nemškim okupatorjem. Spominu vsem padlim, ki so dali svoja življenja za svobodo, se v krajevni skupnosti poklonimo s krajšo slovesnostjo.
Letos bo praznovanje organizirano v petek, 17. marca ob 18. uri v kulturnem domu v Šentjurju. Tako kot že nekaj let pripravljajo izvedbo učenci osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Krajevna skupnost bo ob tej priložnosti podelila priznanja KS ter bronaste znake OF.
Ob tem prazniku pa želimo, da se Šentjurčanom in okoličanom ponovno zbudi misel o tem, kaj smo sami postorili za to, da bi bila partizanska Resevna bolj dostopna, bolje urejena. Planinska organizacija, ki po svojih zmožnostih skrbi za planinsko postojansko, ne zmore hkrati obnoviti še ceste na Resevno. Tudi urejanje okolice spomenika, izdelano po načrtu, leži nekje v predalih. 2e nekaj let samo skomigamo z rameni, kot da nam je kaj malo mar za vse obljube, ki smo jih dali, češ da je Resevna in njena ureditev dolžnost nas vseh. Zato naj rajši ob tem, ko se bomo v teh dneh spominjali zgodovinskih trenutkov, že jutri v lastnem okolju, organizaciji, skup-
Št. 119
nosti vzpodbudimo sami sebe, da bi pomagali pri urejanju območja, ki je zaščiteno. Morda bo pomlad tudi v nas vzbudila vsaj kanček grenkega priokusa, da na vse to pozabljamo in da smo pozabili na to prijetno planinsko točko v neposredni bližini Šenjturja.
Vsi, ki bi planinskemu društvu želeli iskreno pomagati, lahko to storite tudi s finančno pomočjo.
D. Slakan
Volitve člana predsedstva SFRJ
Tokrat tudi neposredno odločanje
Januarja letos je začelo predsedstvo RK SZDL Slovenije postopek za kandidiranje in volitve člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Sedanjemu članu Stanetu Dolancu poteče mandat v maju, do takrat pa mora biti izveden kandidacijski postopek za imenovanje novega člana, ki bo istočasno prevzel tudi odgovorno funkcijo predsednika predsedstva SFRJ.
Do temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so bile do 20. februarja je bilo evidentiranih v Sloveniji kar 73 možnih kandidatov, med njimi pa jih je s kandidaturo soglašalo le 5, in sicer: Marko Bulc, diplomirani inženir kemije, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Janez Drnovšek, diplomirani ekonomist in doktor ekonomskih znanosti, ekonomist v Industriji gradbenega materiala Zagorje, Tomaž Kalin, diplomirani inženir tehnične fizike in doktor fizikalnih znanosti, direktor Instituta Jožef Stefan, Gojko Stanič, diplomirani pravnik in doktor politologije, redni profesor na Fakulteti za elektroniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Dušan Šinigoj, diplomirani ekonomist, predsednik IS Skupščine SR Slovenije.
O podpori posameznim kandidatom se bodo 23. februarja na občinski kandidacijski konferenci v okviru občine opredeljevali delegati iz krajevnih skupnosti in OZD ter drugi, na republiški kandidacijski konferenci pa bodo delegati iz vseh občin izglasovali kandidatno listo, o kateri bodo pozneje razpravljali še na seji zvezne konference SZDL Jugoslavije, kakor tudi o kandidatnih listah iz ostalih republik in avtonomnih pokrajin.
Novost tokratnega volilnega postopka bo v tem, da bo po drugi republiški kandidacijski konferenci, ki se bo morala opredeliti za kandidatno listo le dveh kandidatov, izvedeno v Sloveniji še splošno tajno glasovanje. Glasovanje naj bi bilo predvidoma ob koncu marca oziroma prve dni aprila, potekalo pa naj bi tako, kakor to določa zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, po splošnih načelih zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Doslej smo vsepovsod in vse glasneje zahtevali več demokracije in več možnosti neposrednega odločanja pri imenovanju najvišjih funkcionarjev. Tako lahko pričakujemo tudi večjo neposredno odgovornost izvoljenih za morebitno manj uspešno opravljanje zaupnih funkcij. In tako bi bilo tudi prav.
^ r f1 f
Od tu in tam
ŠENTJUR
V	četrtek, 9. februarja so se sestali sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki komisij občinske organizacije ZK Šentjur. Ob sodelovanju izvršnega sekretarja CK ZKS, Milana Bratca, so spregovorili o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji ter o političnem pluralizmu. Sekretar predsedstva OK ZKS Šentjur Miran Koren je navzoče seznanil z metodami in oblikami dela, s katerimi namerava vodstvo občinske organizacije ZKS spodbuditi aktivnost komunistov v šentjurski občini.
S 1. januarjem 1989 je bil za direktorja uprave za družbene prihodke občine Šentjur imenovan Janko Čakš, magister ekonomskih znanosti s področja bančništva.
S februarjem je prevzel dela in naloge sekretarja OK ZSMS Šentjur Darko Cerovski, ki je bil prej zaposlen v LI Bohor Šentjur. Prejšnji sekretar Janez Kukovič se je vrnil v EMO, od koder je pred ipetimi leti prišel na omenjeno funkcijo v občinski mladinski organizaciji.
V	osnovni šoli Franja Malgaja so za kulturni dan, 8. februar, pripravili številne zanimive razstave, tako likovniki, kot člani zgodovinsko-raziskovalnega in gospodinjskega krožka, razstava pa je bila tudi v šolski knjižnici.
Člani turističnega in zgodovinskega krožka so pripravili dve izredno zanimivi raziskovalni nalogi — POJDITE Z NAMI V ŠENTJUR ter PESMI SKLADATELJEV IPAVCEV
VABIJO V ŠENTJUR.
V	petek, 3. februarja je otrokom osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja predaval znani slovenski alpinist Jaka Čop. V Šentjur so ga povabili člani planinskega krožka.
V	petek, 10. februarja je bila v kulturnem domu Šentjur premiera parodije Vrnitev v paradiž, ki jo je uprizorila humoristična skupina Stres in vokalno instrumentalna skupina Stres. Avtorica besedila in režiserka je Marta Mastnak.
V	nedeljo, 5. marca ob 17. uri bo v kulturnem domu Šentjur veseloigra A. T. Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi gledališčnikov občine Žalec. Režija Iztok Valič, kot gost sodeluje Borut Alujevič, član SLG Celje.
PLANINA
Gasilci so na občnem zboru obravnavali menjavo črpalke na avtocisterni in pregledali delo v preteklem letu.
V	krajevni skupnosti se pripravljajo za traso za modernizacijo ceste Loke—Hruševje in za nadaljnjo izgradnjo mrliške vežice v Šentvidu, po VS pa obravnavajo predloge načrta za leto 1989 ter uresničitev lanskoletnega načrta.
DOBJE
Na občnem zboru gasilcev so predvsem obravnavali nadaljevanje izgradnje orodjarnice oziroma garaže ter poudarili financiranje SIS za požarno varnost.
DRAMLJE
Na občnem zboru gasilcev so razpravljali o gradnji večnamenskega doma. Hkrati so izvolili novega predsednika, Bogomirja Ulbinga.
V	krajevni skupnosti se ukvarjajo s pripravo dokumentacije za gradnjo večnamenskega doma, mrliške vežice in telefonskega omrežja.
Prizadevanja KO SZDL za obnovitev dela strelske družine niso uspela. Trenutno za strelstvo ni dovolj zanimanja, tako da so morali nekoč kar uspešno strelsko družino črtati iz registra društev.
LOKA
V	Loki ugotavljajo, da so letni načrt vzdrževanja in modernizacije cest v celoti izvršili, zahvaljujoč predvsem velikim prizadevanjem krajanov, njihovemu prostovoljnemu delu in denarnim prispevkom. Tako so dobili nova asfaltirana odseka cest Grmada—Virštanj in Hrastje—Ronca. Cestna skupnost pa je na račun pretirane obremenitve cest asfaltirala še 2 km ceste na Žamerk.
Konec januarja je bila v Loki zanimiva revija ansamblov. Krajani so bili navdušeni nad prireditvijo, zato naj bi ta revija prerastla v tradicionalno.
V	Loki si prizadevajo, da bi pridobili širši interes pri raziskavah Dobrinskih toplic, predvsem zaradi finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za globinska vrtanja. Tako naj bi prišli do še toplejše vode kot je na dosedanjem izviru in kjer so pridni krajani že zgradili zasilni plavalni bazen.
KALOBJE
Gasilci so na svojem občnem zboru opravili pregled dela v preteklem letu.
V	KS potekajo sestanki po VS za pripravo plana za leto 1989, v VS Kalobje pa aktivnosti za modernizacijo ceste Ka-lobje—Vinca.
Skupaj z odborom za postavitev televizijskega pretvornika za območje občine pripravljajo potrebno dokumentacijo.
Šentjurski portret
Ivana Podgajski
V luči kulturnega praznika, ki je za nami in kateremu v tem šetjurskem prostoru nismo namenili posebne pozornosti, smo se v uredništvu našega glasila odločili predstaviti človeka, ki mu ni vseeno za našo kulturo. Predstavljamo vam Ivano Podgajski iz Šentjurja.
Kdaj ste pričeli delovati na področju kulture?
»Najprej, če posežem malo v preteklost, ko sem učila še na Prevorju, sem začela razmišljati, kaj bi napisala. V Šentjur pa sem prišla v letu 1965 in na področju pisateljevanja nadaljevala z delom.«
Torej vaša ustvarjalnost sega kar precej časa nazaj?
»V Šentjurju sem učila igrati in tudi sama sem rada igrala. Učila me je tovarišica Stopin-škova. Na to me veže io lepi spomini. Za mano je preko 20 let dela na tem področju.«
Se morda spominjate kakšne posebne izbrane igre, ki vam je ostala pri srcu?
»Spominjam se igre z naslovom Deklica, ki je hodila po kruhu, tega je že 10 let nazaj. To je vzgojna igra z vzgojnim momentom. Seveda se spominjam tudi igralcev, ki so v tej lepi igri sodelovali.«
Kaj pa igre, ki jih pišete sami in vaše pesmi, nekatere med njimi so bile že objavljene?
»Z velikim veseljem režiram igre, ki jih napišem sama. Napisala sem jih šest. Seveda vse še niso bile uprizorjene. O sebi menim, da nisem pisateljica, ampak poskušam se s pisateljevanjem.«
Kdo vas navdušuje za to vašo ustvarjalnost?
»Na to delo so me spodbudili otroci. Te igre naj bi bile bolj razveseljive. Čutim, da je moto učitelja njegova ustvarjalnost, zagretost, volja.«
In kako je v Šentjurju s tem?
»V Šentjurju ni prave podpore in to človeka zaboli. Malo je tu
nerazumevanja, pa tudi nevoščljivosti. Človeka zmrazi, ko pomisli, kaj vse se dogaja. Tudi kulturniki v Šentjurju nimajo pravega interesa, da bi me pri moji ustvarjalnosti podprli.«
Kakor, da bi o teh problemih ne hotela razmišljati in rajši spet odkrito in prisrčno spregovori o svoji ustvarjalnosti in spet na moje vprašanje, če je ambiciozna, razmišlja takole:
»Mislim, da sem premalo ambiciozna, toda rada imam svoj mir. Ne želim lastne publicitete, želim pa, da se predstavijo moji otroci, ki jih imam neizmerno rada.«
In kdo vam sploh pomaga pri vaši predstavitvi, sceni?
»Pohvaliti moram tovariša Brodeja, ki mi vsakokrat pomaga. Veliko stvari moram pa postoriti sama.«
Kaj imate v načrtih za letos?
»V knjižnici v Šentjurju želim predstaviti 20 pesmi z naslovom Moja osebna poezija. V šoli načrtujem dve razredni proslavi. Proti koncu leta pa, če mi bo uspelo, želim pripraviti veseli večer.
Kakšen občutek vas obdaja ob kulturnem prazniku?
»Kultura tudi v širšem slovenskem prostoru škriplje. Ljudje se vse bolj zapirajo vase. Premalo se zavedamo tega, da je kultura potrebna kot hrana. To je hrana duha, ki je potrebna človeku kot hrana telesu.
Povejte nam še kaj o sebi!
»Izredno veliko berem. Rada imam romane, predvsem leposlovje. Izogibam se težkih stvari, kajti samo življenje je težko. Zelo rada pa imam humor, le-ta pa mora biti resničen.«
Kako bi v prihodnje vendarle spodbudili več interesa in zanimanja za to ustvarjalnost?
»Vem, da je v Šentjurju kar nekaj talentiranih igralcev, če bi se ustanovila kakšna skupina, bi bila pripravljena to delo prevzeti takoj.«
Človek kar ne more verjeti, da ob vseh stiskah, ki nas pestijo in spremljajo, še imamo človeka, ki mu je kulturna ustvarjalnost več kakor le samo služba v šoli ali pa kjerkoli.
Želeli bi, da bi v prihodnje predstavili še kakšnega kulturnega ustvarjalca, ki ima podobne misli.
Tovarišici Ivani Podgrajski se za njeno več kot dvajsetletno ustvarjalnost zahvaljujemo mi iz uredništva, z željo, da bi se je spomnil še kdo. Še veliko ustvarjalnih let, in hvala vam tovarišica Ivana.
Besedilo: Drago Slakan Slika: Franc Škoberne
Lep glasbeni nastop
Glasbena šola Skladateljev Ipavcev je 11. in 12. januarja priredila javni nastop gojencev oddelkov za klavir, harmoniko, godala, pihala, trobila in kitare. Prvi večer je bilo na sporedu 20 točk, ki so jih večinoma izvajali gojenci nižjih razredov,
drugi večer so nastopili učenci višjih razredov. Opaziti je bilo lepo število nadarjenih učencev — muzikov. Zanimivi so bili nastopi dueta trobent, tria kitar in izvedbe štiriročnih skladb za klavir.
Ernest Rečnik
Vlak BiE 1989
Bratske vezi. Kot jih med okupacijo ni moglo razdreti niti naj-okrutnejše nasilje, jih tudi se daj ne bodo mogli razdreti nikakršni nacionalistični poizkusi razdelitve naših narodov in narodnosti, noben napad na nezlomljivo moč naših ljudi. Preveč tragičnega smo doživeli v zadnji vojni, da bi lahko komurkoli dopustili igrati se z na j dragocenejšo dediščino, ki smo jo
vprašanje: vlak da ali ne. Nasprotno. Vlak, še posebno danes, v vse bolj razrahljanih mednacionalnih odnosih, pomeni neprecenljivo možnost ohranjanja in krepitve stikov in prijateljstva ne le med posameznimi slovenskimi in srbskimi družinami, pač pa tudi med obema narodoma. Organiziranje manifestacije Vlaka bratstva in enotnosti bo v današnjih razmerah morda
prevzeli in katero moramo ljubosumno čuvati: z bratstvom in enotnostjo...
(Franc Šetinc)
Začele so se priprave za letošnjo manifestacijo Vlaka bratstva in enotnosti. Tokrat bodo po štirih letih z njim spet potovali slovenski medvojni izgnanci in njihovi svojci.
Mnogi od njih so že z novoletnimi čestitkami dobili prijazna vabila svojih gostiteljev iz SR Srbije, drugi pa jih te dni še prejemajo. Gre za trajno obliko utrjevanja prijateljskih stikov, ki so nastali v težkih vojnih časih, pred skoraj 50 leti. Kljub nekaterim mednacionalnim napetostim znotraj Jugoslavije se v odboru za pripravo vlaka niti s srbske niti s slovenske strani ni nikoli postavljalo
zahtevalo nekoliko več truda kot v preteklosti, toda v SZDL se zavedamo, da se je za njegovo idejo in poslanstvo vredno potruditi.
Občinska konferenca SZDL bo do 31. marca 1989 zbrala vse prijave za potovanje z vlakom, ki bo krenil na pot 12. oktobra 1989 zvečer ter se iz Srbije vračal 15. oktobra popoldne. Po-dobro kot zadnja leta, bomo tudi letos pripravili razpis za pisanje spisov o Vlaku bratstva in enotnosti v naših osnovnih šolah, avtor najboljšega spisa pa bo za nagrado potoval z drugimi udeleženci vlaka oziroma z delegacijo naše občine na obisk v SR Srbijo, kjer bo gost svojega vrstnika v pobrateni Požegi.
Ž. F.
Usmeritve in cilji RK
Na volilni in programski skupščini občinske organizacije Rdečega križa Šentjur pri Celju so v svojem programu zapisali:
— da se bodo postopoma lotili prenove organizacije,
—- da bodo organizacijo RK v vseh okoljih in na vseh ravneh okrepili kadrovsko, materialno in vsebinsko,
■—• da bodo delo organizacije posodobili in ga dvignili na višjo raven.
Ocena, ki je bila 19. januarja letos sprejeta na skupni seji predsedstva občinske organizacije RK in vodstev krajevnih organizacij RK v Šentjurju, dokazuje, da kolektivno vodstvo, predsedstvo RK v občini in vodstva krajevnih organizacij RK po krajevnih skupnostih vedo kaj hočejo in da zastavljene cilje postopoma uresničujejo.
Vsi skupaj želijo ustvariti enotno, trdno in množično humanitarno organizacijo RK, ki bo v sebi združila vse ljudi dobre volje, vse poštene in po srcu dobre ljudi, ki bodo sposobni in pripravljeni na človekoljuben in prostovoljen način pomagati sočloveku v stiski in opravljati najbolj plemenita dejanja človeške družbe, ki so zapisana na visoko dvignjeni in plapolajoči zastavi svetovne in naše organizacije RK.
Organizacijo RK želijo približati človeku in z njim uresničevati svoje temeljno poslanstvo, ki ji v naši družbi gre in si na ta način utreti pot ter poiskati svoje mesto pod svobodnim soncem, ki slehernemu človeškemu bitju pripada.
Organizacija RK bo uresničevala svoje naloge na socialnem, vzgojno zdravstvenem, humanitarnem, solidarnostnem, ekološkem in drugih področjih z namenom, da bi ob tem krepili in poglabljali človekovo enakopravnost, duhovne, kulturne in materialne vrednote ter, da bi s temi dejavnostmi soustvarjala tudi primeren odnos do dela in narave, ki nas obdaja.
V okviru občinske organizacije RK bodo v prvih štirih mesecih tega leta kadrovsko in vsebinsko zastavili delo ustreznih komisij, preko računalnika bodo uredili enotno in posodobljeno kartoteko krvodajalcev, pričeli bodo prenavljati in urejati skladišča RK z oblačili in drugim materialom za pokrivanje trenutnih potreb občanov ter za izredne razmere, poskrbeli bodo za poenotenje seznamov socialno in zdravstveno ogroženih občanov in se dogovorili za tesnejše sodelovanje s centrom za socialno delo, patronažno službo in s komisijami za socialna vprašanja pri KS; usposabljali bodo enote prve medicinske pomoči RK v okviru civilne zaščite, učence osnovnih šol v prvi pomoči in organizirali tečaje prve medicinske pomoči za bodoče voznike motornih vozil; izvedli bodo akcijo higienizacije in varstva okolja pod geslom »zdravo in čisto okolje«. Spodbujali bodo delo krajevnih organizacij RK in po potrebi uresničevali tudi druge naloge.
Prav gotovo je vredno omeniti letošnje priprave in izvedbo letnih programskih sej krajevnih organizacij, ki bodo potekale februarja in marca. Na teh sejah bodo člani in aktivisti KO RK v občini pregledali svoje delo v preteklem enoletnem obdobju in si zastavili naloge za v prihodnje. V posameznih okoljih bodo v skladu s potrebami opravili tudi ustrezne kadrovske dopolnitve in tako obnovili delo svoje organizacije.
Da bi RK še bolj približali vsem ljudem, je bila s strani občinske organizacije RK sprejeta pobuda za ustanovitev samostojnih KO RK v ÌCS Šentjur-center, KS Šentjur-okolica in v KS Blagovna.
Gre torej za reorganizacijo dosedanje KO RK Šentjur, ki je pokrivala vse tri omenjene KS in zaradi svoje velikosti mnogokrat ni bila dovolj učinkovita.
Da bi nekoliko materialno okrepili delo posameznih KO RK in bi lahko te konkretneje pomagale ljudem, ki potrebujejo ustrezno družbeno pomoč, se je predsedstvo občinske organizacije RK odpovedalo članarini RK, ki jo poverjeniki RK poleg prostovoljnih prispevkov občanov pobirajo za pokrivanje lastnih potreb v posameznem kraju. S pobiranjem članarine RK, ki znaša za leto 1989 1.000 din, KO RK ne bodo obogatele. To je priložnost, da aktivisti RK pridejo med ljudi, da se z njimi pogovorijo o njihovih vsakodnevnih težavah, o poslanstvu in namenu organizacije, ki jo zastopajo, da zberejo pobude ljudi za boljše delo organizacije in pridobivajo člane RK oziroma somišljenike, ki bodo v praksi podpirali humanitarna načela človekoljubne organizacije RK. Občinska organizacija RK Šentjur pri Celju poziva k sodelovanju vse ljudi dobre volje, mlade in starejše, da k uresničevanju humanih ciljev organizacije RK prispevajo tudi oni svoj dragoceni čas, znanje in materialna sredstva.
Organizacijo RK želimo graditi na osnovi poštenosti, medsebojnega zaupanja in spoštovanja, da bo služila človeku, zato se vanjo vključite tudi vi.
Slavko Slejko
Žirija za podeljevanje priznanj OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri Občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja
RAZPIS
ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1989
Priznanje OF v občini Šentjur se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim in tozdom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih, samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur.
Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja, posebno pa še:
—	pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja,
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov, pri razvijanju delegatskega sistema razprav preko demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo nadaljnji razvoj temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predloge za priznanja dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti v občini, društva in družbene organizacije.
Predloge s točnimi podatki o predlaganem kandidatu in obrazložitvijo posredujte žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Šentjur najkasneje do 31. marca 1989.
Informacije dobite na OK SZDL Šentjur, telefon 741-286.
Naš intervju
Tovariš direktor, kaj pričakujete od zakona o podjetjih?
Z letom 1989 je bil sprejet zakon o podjetjih, ki v osnovi predvideva takšno samoupravno in delovno organiziranje združenega dela, ki naj bi v razmerah delovanja tržnih zakonitosti omogočilo učinkovito poslovanje in hitrejšo rast proizvodnje. Ker zakon zadeva samo tiste subjekte poslovanja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, je v osnutku zakona določeno, da se njegove določbe kolikor mogoče uporabljajo tudi za delovne organizacije na področju družbenih dejavnosti, dokler se vprašanje teh ne uredi s posebnim zakonom.
Od novega zakona si mnogo obetamo, temu primemo pa je tudi ugibanje delovnih ljudi o učinkih njegovega izvajanja.
Da bi vzpodbudili kroge najodgovornejših ljudi za razvoj našega gospodarstva v občini, je uredništvo postavilo naslednje vprašanje individualnim poslovodnim organom v naših delovnih organizacijah:
Kako vidite vašo delovno organizacijo ob uveljavljanju zakona o podjetjih?
V nadaljevanju vam posredujemo kratke odgovore:
Mirjan BEVC, v. d. direktorja DO ALPOS
»Zakon o podjetjih je zelo revolucionaren in pomeni veliko spodbudo za razmah podjetništva, ki naj bi bilo glavno gibalo izhoda iz krize.
V Alposu smo določene organizacijske spremembe v duhu novega zakona že napravili, saj želimo podjetje programsko tako organizirati, da bodo trije sicer enakovredni programi, program črne metalurgije in orodjarstva, program kovinskega p >-hištva in program trgovinske opreme, funkcionirali po podjet-
niškem principu s ciljem, da vsak zase ustvari čim večji dohodek in profit in s tem gradi sebi ustrezen status znotraj Al-posa.
Kvaliteta novega zakona je tudi v tem, da zelo malo konkretno opredeljuje in dopušča vsakemu podjetju oziroma organizaciji, da si odnose znotraj uredi sama z internimi akti.«
Ivan JAGER, direktor DO TOLO Šentjur
»Zakon o podjetjih smo že obravnavali na naših samoupravnih organih in zavzeli stališča do njegovega konkretnega izvajanja v naši DO.
V organiziranosti DO v bistvu ni nobenih sprememb. Gre zgolj za formalno prilagoditev novi zakonodaji v normativnem delu.
Zakon daje možnost angažiranja kapitala v organizacijah združenega dela, tako tujih kot ostalih soinvestitorjev. O tem razmišljamo in smo se že dogovarjali za angažiranje tujih partnerjev v sovlaganje tehnološke posodobitve naše proizvodnje.
Vendarle pa mislim, da je za izvajanje tega zakona treba v celi družbi rešiti konico vzporednih vprašanj, ki zadevajo uresničljivost zakona. Gre za celoten
ekonomski sistem v Jugoslaviji, od zagotovitve plačil, finančne discipline, do uresničitve razbremenitve gospodarstva itd. To je pa že drugo vprašanje in o tem bi se dalo govoriti v nedogled.«
Stanko LESNIKA, direktor Kmetijskega kombinata Šentjur:
»Brez predsodkov bomo ocenili pluse in minuse skupnega organiziranja kot firme. Pri tem
je pomemben ekonomski pristop. Prepričan sem, da bi se lahko organizirali kot podjetje. Znotraj podjetja bomo vodenje in upravljanje decentralizirali,
da bi dosegli motivacijo manjših organizacijskih enot. Začeli bomo takoj, vendar se ne mudi tako, da bi vseh stvari prej dobro ne premislili.«
Zvone LESKOVŠEK, direktor Tozda Elegant:
Pozdravljamo takšno usmeritev zakona, ki postavlja položaj gospodarstva na prvo mesto. Bo-
jim pa se, da bomo glede samoupravnega organiziranja podjetij zopet delali napake. Tako kot so se v preteklosti iz vsake »ute« organizirali tozdi, zdaj kampanjsko delamo v obratni smeri.
Glede položaja organizacije združenega dela v zvezi z zakonom o podjetjih pa je vsaka izjava še preuranjena.«
Branko GOREČAN, direktor DO TAJFUN Planina
»Zakon o podjetjih sam po sebi še ne prinaša sprememb. Uvajanje podjetniške miselnosti v konkretni praksi pomeni postopno spreminjanje sedanjega načina dela in razmišljanja. Gre lah-
ko tudi za drugačen pristop do same vsebine dela, kar pomeni, da bomo tudi v Tajfunu še naprej gradili na kakovostnih programih. organizaciji dela in kadrih. Praksa bo pokazala, koliko veljamo v podjetniških prijemih.«
Drago MACKOŠEK, predsednik KPO v KOP ŠENTJUR
»Menim, da je sprejetje zakona o podjetjih logična in dobro-
došla poteza države. Z njim lahko ustvarimo pogoje za resničen prehod na tržno ekonomijo.
Komunalno podjetje je v nekem smislu že organizirano skladno z novim zakonom, res
pa je, da si želimo, da bi prišlo na osnovi zakona o podjetjih do ustanovitve ustreznega podjetja tudi na področju stanovanjskega gospodarstva. S tem bi po mojem mnenju presegli tudi sedanjo neustrezno organiziranost, oziroma bi prišli do bolj jasnih računov v finančnih tokovih.«
Jože PLEMENITAŠ, direktor Tozda Prodaja Šentjur
»Usmeritve zakona o podjetjih priznavajo pogoje za urejanje zdrave gospodarske miselnosti. Bojim pa se, da spoznanje, da se moramo tako organizirati, da bomo ob čim manjših stroških dosegali maksimalne rezultate, ne bo tako hitro prodrlo v našo miselnost.
Za takšno usmeritev je potreben dolgotrajen proces, še posebej ob dejstvu, da je rok za uskladitev z novim zakonom postavljen za konec leta 1991.
Pri razmišljanju o možnostih organiziranja po novem zakonu pa moramo izhajati iz dejstev, da mora biti organizacija postavljena tako, da bo omogočila pri našem delu večjo učinkovitost, da bo zagotavljala možnost nadaljnjega razvoja, socialnega varstva že zaposlenih in odpiranje novih delovnih mest.
Nadaljevanje na 5. strani
Nadaljevanje s 4. strani
Pri tem mislim predvsem na zaposlovanje mladine. Na ta način bomo skupaj pripomogli k hitrejšemu razvoju naše DPS, da se z zadnjega mesta po razvitosti v SRS premaknemo vsaj za kakšno stopničko više.«
Boris KRIŽMANČIČ, direktor DOPS:
»Prav tako veliki napori, kot so bili potrebni za spremembo zakonodaje, bodo potrebni tudi za prilagajanje naše miselnosti in delovne prakse. V veliko večji meri bo lahko prišla do izra-
za podjetnost, inventivnost in delovna zavzetost posameznih podjetij ob hkratni večji odgovornosti za svoj gospodarski položaj.
V DOPS že nekaj časa vodimo aktivnosti za prestrukturiranje v smeri tržno usmerjenih programov, da ne bi bili odvisni zgolj od svobodne menjave dela. To pa pomeni, da bi ob uveljavljanju tržnih zakonitosti lahko bilo naše strokovno delo za interesne skupnosti še kakovostnejše, bolj racionalno in cenejše.«
Zavrnili ukrep
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Šentjur pri Celju je januarja na svoji zadnji seji med med drugim obravnavalo tudi upravičenost ukrepa za družbeno varstvo v EMO Tozd Kotli Šentjur. Pri tem so člani predsedstva tega organa po uvodni pojasnitvi sekretarja OO ZKS EMO Tozd Kotli Jožeta Žnidarja menili, da je mogoče tak ukrep sprejeti in podpreti le, če bo njegova utemeljitev tudi strokovno upravičena. Takšna načelna opredelitev je povsem razumljiva. Tudi izvršni svet skupščine občine Šentjur je januarja na eni svojih sej zavrnil pobudo celjske občinske skupščine za ukrep družbenega varstva v Tozdu Kotli Šentjur. Ta 260-član-ski kolektiv je zahteval argumente, ki bi opravičevali ukrep družbenega varstva.
Predsedstvo je ugotovilo, da so delavci tega tozda že dalj časa opozarjali na težke razmere v EMU in da torej ne sprejemajo ugotovitev oziroma stališč o motenju njihovih medsebojnih odnosov. Predsedstvo je tudi pustilo odprto možnost glede po-
Franc KRAMPL, direktor DO VIZ Šentjur
»Skladno z zakonom o podjetjih je svet DO VIZ že decembra lani sprejel smernice za reorganizacijo DO VIZ. Te temeljijo na veljavni zakonodaji s področja vzgoje in izobraževanja. Prednost predlagane reorganizacije je v racionalizaciji organizirano-
sti, saj v praksi že tako delujemo kot enovita delovna organizacija. Za področje organiziranosti družbenih dejavnosti pa pričakujemo še dodatne obrazložitve zakona o podjetjih, tako da bomo s spremembo organiziranosti pričeli usklajeno v vseh občinah celjske regije, ker smo tudi sedaj podobno organizirani.«
Rudi ŠTAMPE, EMO CELJE, Tozd Kotli Šentjur
»Zakon o podjetjih daje ogromne možnosti za organiziranje in razvoj delovnih organizacij. Pred tem pa je v okviru EMA treba najti skupni imenovalec za nadaljnjo organiziranost in status tozdov, kar pa ni samo stvar poslovodnih temveč tudi političnih struktur, tako v Celju kot v Šentjurju.«
bude delavcev tega tozda, ki so jo sprejeli na zboru že konec preteklega leta, da bi se tozd izločil iz EMA ter se organiziral v samostojno delovno organizacijo. Prav gotovo pa je za takšne odločitve in stališča potrebno predstaviti nekaj rezultatov tega tozda. Po izgubi v letu 1987 so v aprilu 1988 izdelali sanacijski program in pričeli uspešno gospodariti. To se je pokazalo že po prvem tromesečju, ko so izkazali 52 milijonov dinarjev ostanka dohodka, ob polletju 160 milijonov in ob tričetrtletju že 189 milijonov dinarjev ostanka dohodka.
Proizvodnja je tudi v zadnjem četrtletju naraščala, kako uspešno je bilo poslovanje v celotnem letu 1988 pa bo pokazal zaključni račun.
Na podlagi vseh argumentov, dokazov, pa bo tudi ocena šentjurskih komunistov pomembna za nadaljnje aktivnosti delavcev v EMO Tozd Kotli za oblikovanje prihodnje organiziranosti njihovega podjetja.
Drago Slakan
Javna Tribuna v
Ob koncu januarja je komisija za razvoj turistične dejavnosti pri krajevni skupnosti v Slivnici organizirala zanimivo javno tribuno z naslovom Turizem na Slivniškem jezeru.
Na razpravi, kjer so hoteli odločneje ugotavljati trenutne možnosti za pričetek organiziranega turizma ob jezeru in njegovi okolici, so pričakovali široko udeležbo povabljenih predstavnikov skupnosti, društev in organizacij, od katerih želijo v prihodnje konkretno pomoč pri svojih prizadevanjih. Vabilu so se poleg predstavnikov občine (predsednik komiteja za družbeno planiranje in razvoj ter vodja za urejanje naselij, predstavnik TKS in sekretar OK SZDL), odzvali še predstavnik ribiške družine Voglajna in Železarne Štore, predstavnik gostinske dejavnosti pri DO Merx in predstavnik Zdravilišča iz Rogaške Slatine.
Organizatorji so bili razočarani, ker se posveta ni udeležil predstavnik DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, ki naj bi na osnovi prejšnjih dogovorov predstavil tudi konkretnejše strokovne pristope k razvoju turistične dejavnosti ob Slivniškem jezeru in še posebej o formiranju in organiziranem delovanju Poslovne skupnosti za turizem.
Kljub temu sta ribiška družina Voglajna in krajevna skupnost Slivnica obljubili sodelovanje, prav tako pa so vso možno pomoč obljubili tudi vedno prizadevni člani turističnega društva. Ribiči, ki so že doslej tudi ob vsestranski podpori in razumevanju Železarne Štore največ prispevali k popularizaciji Slivniškega jezera, bodo tudi letos nadaljevali z urejanjem jezerske obale in okolice. V sodelovanju z Emono Globtourom se bodo lotili izletniškega turizma, tako da bodo na dan lahko sprejemali do 80 domačih in tujih turistov. Nudili jim bodo enodnevni turistični paket od prehrane do najrazličnejših oblik rekreacije na vodi in ob vodi.
Ribiči vztrajajo, da je mogoče zadovoljivo in popolno turistično oskrbo doseči le v okviru Poslovne skupnosti, kjer bi z delitvijo del in nalog znotraj nje
Slivnici
zagotavljali celovitejšo in boljšo turistično ponudbo tudi vse številnejšim in zahtevnejšim gostom. Krajevna skupnost in turistično društvo imata letos velike načrte, predvsem za ohranitev biološkega zdravja jezera in pritokov. S širšim sodelovanjem občanov želijo čim prej odpraviti razne vire onesnaževanja, v prvi vrsti 17 ugotovljenih iztokov gnojnice, ki najbolj ogrožajo »zdravje« jezerske vode.
Razmišljanja krajanov gredo še naprej. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi strokovnjake, predvsem mlajše. Pridobiti bodo skušali mladinsko organizacijo, ki naj bi se zavzela za mladinski raziskovalni tabor. Tako bi v svoj skrajni načrt laže vključili tudi šolske in razne raziskovalne institucije, da bi svoje teoretično znanje in ugotovitve preizkusili v praksi.
Zbor in razprava o turizmu na Slivniškem jezeru sta znova pokazala, da bo pot do turizma, kakršnega si želimo, takšnega, ki bi ljudem okrog jezera in širši okolici lahko hkrati dal kak dodaten dinar za lažji vsakdan, dolga in zahtevna. Poleg prizadevanj posameznikov v vodstvu KS in turističnega društva, da bi povečali zanimanje in pripravljenost krajanov za tvomejše sodelovanje na področju varovanja okolja in načrtovanega vključevanja posameznih domačij v kmečki turizem, bo treba vzpodbuditi tudi sosednje krajevne skupnosti iz šmarske občine. Pri vsem tem so pa najbolj nezadovoljni z dosedanjim prepočasnim udejanjenjem nič kolikokrat napisanih in obvezujočih razvojnih resolucij. Ali je v resnici treba vse breme oranja ledine, ki ji pravimo turizem, prepuščati entuziazmu peščice posameznikov? Zgolj naravne danosti ljudem ne dajejo kruha — če pa še tega ne izkoristimo, pomeni to za našo manj razvito družbenopolitično skupnost toliko večjo nevarnost. To so krajani Slivnice na tem zboru tudi glasno in odločno povedali.
O turizmu se v naši občini kar pogostoma govori tudi v raznih resolucijah. Le zakaj in za koga jih pišemo?
Ž. F.
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje
OBČANI!
OBIŠČITE NAŠO AGENCIJO V OROŽNOVI ULICI!
Agencija Šentjur v Orožnovi ulici posluje že več kot leto dni. Ker se naše stranke nikakor niso mogle odločiti za poslovanje v njej, smo zato, da bi bila tudi agencija primerno obiskana, prenesli celoten posel z žiro računi vred iz ekspoziture v agencijo. Ta enota opravlja obenem tudi vse druge dinarske posle. Od 23. januarja letos, ko smo tja prenesli žiro račune, posluje agencija od 8. do 13. ure. Tako imajo obrtniki v neposredni bližini Obrtnega združenja tudi svoje okence. Tja pa vabimo tudi vse občane, ki bi se želeli izogniti vrstam v ekspozituri in ki bi radi opravili kakršenkoli dinarski posel.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje Ekspozitura Šentjur
Občni zbor PD Slivnica
Na začetku februarja je imelo planinsko društvo Slivnica svoj prvi redni občni zbor.
Predsednik društva Vinko Tomše je poročal, da je društvo v prvem letu svojega obstoja kljub nekaterim težavam uspešno uresničilo lanskoletni program dela. Čeprav imajo le enega izprašanega planinskega vodnika, so lani organizirali kar 9 izletov. Razveseljivo je tudi, da je v društvo vključenih veliko število mladih.
Na občnem zboru so sprejeli letni delovni načrt, ki vsebuje
poleg običajnih dejavnosti planincev tudi večjo skrb za ohranjanje čistega okolja ter konkretne naloge v splošnih prizadevanjih Slivničanov za razvoj izletniškega turizma v tem delu naše občine.
Občnega zbora so se poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja kraja udeležili tudi predstavniki preostalih dveh planinskih društev v občini in znani slovenski planinski aktivist Jaka Čop z Jesenic.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
OBVESTILO o zaračunavanju zamudnih obresti
Obveščamo vas, da se bodo obresti v letu 1989 obračunavale na osnovi Odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Uradni list SRS, št. 40/87 in 13/88), ki določa, da se zamudne obresti za nepravočasno plačane davke in prispevke določijo v višini eskontne mere Narodne banke Jugoslavije, povečane za 50 odstotkov.
Za nepravočasno plačani prometni davek se obresti računajo po 32. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83 do 31/88 — prečiščeno besedilo), kjer je določeno, da se obresti od zneska prometnega davka, ki ni bil vplačan v roku, predpisanim z zakonom, plačujejo v višini eskontne mere, ki jo določi Narodna banka Jugoslavije, povečani za 40 odstotkov, vendar najnižji znesek obresti ne sme biti manjši od 1 promila dnevno za vsak dan zamude.
Pri izračunu zneska zamudnih obresti je treba upoštevati metodologijo obračunavanja revalorizacije depozitov in kreditov, obresti na depozite in kredite, eskont menic in zamudnih obresti (Uradni list SFRJ, št. 68/88), 12. točka navedene metodologije predpisuje uporabo mesečne stopnje zamudnih obresti oziroma konformne stopnje zamudnih obresti za ustrezno število dni. Mesečno eskontno mero Narodne banke Jugoslavije je treba plačevati za 50 odstotkov, tako izračunano mero zamudnih obresti pa s konformnim izračunom prilagoditi številom dni zamude.
To pomeni, da se bodo neplačane obresti po izračunu, ki bo narejen mesečno, po preteku vsakega meseca pripisale oziroma prištele dolgu in se bodo obresti za naslednji mesec obračunavale po konformni stopnji od nove glavnice (npr. če zavezanec dolguje znesek 1.000 din 15 dni v januarju še
1.	2. 1989, se bodo obresti 130 din prištele 1. 2. 1989 k znesku
1.000	din in se bodo za februar računale obresti od 1.130 din po stopnjah za februar za število dni, ko bo zavezanec dolžan v mesecu februarju ... itd.).
Predlagamo, da svoje obveznosti pravočasno poravnate in se s tem izognete plačevanju obresti.
DIREKTOR
UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE mag. Janko Čakš, dipl. oec.
Nova mrliška vežica
Na podlagi referendumskega programa 1986—1990, ki je bil izglasovan v krajevnih skupnostih Šentjur-center, okolica in Blagovna, je bila tudi postavka izgradnje nove mrliške vežice v Šentjurju. Vse tri KS so se preko gradbenega odbora januarja 1988 lotile izgradnje. Celotna investicija, hkrati z ureditvijo okolja in opreme, ki pa so jo investirali občani s prostovoljnimi prispevki, je znašala 172 milijonov dinarjev. Sedanja vrednost objekta znaša preko 600 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bil program zelo racionalno uresničen. Vežica služi svojemu namenu že od novembra 1988 in je po ugotovitvah neka-
terih strokovnjakov, pa tudi samih krajanov, zelo funkcionalna in arhitektonsko dopolnjuje to območje pokopališča. Ker smo od občanov uspeli pridobiti samo 60 odstotkov načrtovanih sredstev za opremo, je še v tem letu potrebno le-to dopolniti (ozvočenje in druge pomembnejše dopolnitve, kot sta soba za svojce ter avla — poslovilni prostor). Mnogi občani, ki bi še želeli nameniti sredstva za opremo vežice in same ureditve okolja, lahko to storijo na žiro račun:
Krajevna skupnost Šentjur — center 50770-645-60132 — za mrliško vežico Šentjur.
Odbor za izgradnjo
Osnutek plana za leto 1989
Na osnovi široke razprave in evidentiranih želja na zborih krajanov je komisija za plan pri KS Slivnica sestavila osnutek plana za leto 1989, ki ga je že dopolnil svet krajevne skupnosti, dopolnile pa so ga tudi družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.
Zaradi velikih želja in potreb je komisija sestavila A in B program. Prednost bo imel predvsem A program, katerega osnova je samoprispevek.
A—PROGRAM
1.	Dokončanje že pripravljene trase Javorje 300 m
2.	Dokončanje že pripravljene trase Voduce 250 m
3.	Modernizacija 500 m cest v VS Bukovje
4.	Modernizacija 300 m ceste Črni tumf—Gorica
5.	Modernizacija ulice Skočič 170 m—Gorica
6.	Modernizacija lokalne ceste Košak—Ozis v VS Javorje
7.	Dokončanje modernizacije lokalne ceste Stopa—Paridol
8.	Gramoziranje vaških cest
9.	Urejanje komunalnih zadev po VS
10.	Razširitve nekategoriziranih cest po vaških skupnostih
11.	Reševanje vodooskrbe v Gorici in ostalih VS
12.	Sofinanciranje pretvornika na Kalobju
13.	Začetek urejanja avtobusnega postajališča Gorica
14.	PTT razširitve
15.	Obnova gasilske opreme Gorica
16.	Obnova brvi pri Zupančič Gorica
B — PROGRAM
1.	Nadaljevanje izgradnje ceste Drobinsko—Javorje
2.	Razširitev ceste Cimerman—Cmok
3.	Obnova ceste šola—vrtec in parkirni prostor
4.	Modernizacija ceste Turno—Artnak 200 m
5.	Modernizacija ceste Turno—Debelec
6.	Nadaljevanje modernizacije ceste Tratna—Jezero
7.	Razširitev ceste Turno—Slivnica
8.	Modernizacija 200 m cest v VS Bukovje — nadaljevanje
9.	Ureditev cestne povezave Slivnica—Sele—Gajšek
10.	Ohranjanje kulturno zgodovinskih objektov v KS
11.	Urejanje plazov po vaških skupnostih
12.	Postavitev ograje na mostu Čret
13.	Nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave po VS
14.	Vzdrževanje objektov KS (vežica, kulturni dom)
15.	Delovanje društev in organizacij v krajevni skupnosti
16.	Delovanje delegatskega sistema v KS
17.	Ureditev peščene obale na jezeru in postavitev brunarice
18.	Dokončanje izgradnje igrišča in urejanje športnega centra
19.	Delovanje odborov, komisij in poravnalnega sveta
20.	Varovanje in čiščenje okolja (odvoz smeti itd.)
Socialna varnost borcev
Od 640 borcev s priznanim statusom iz NOB, jih 370, to je več kot polovica, prejema priznavalnine, ki jim nekako zagotavljajo socialno varnost. Te številke nam prikazujejo razmeroma nizek socialni položaj borcev v nerazviti občini. Višine priznavalnin se mesečno gibljejo od 190.500 do 365.830 dinarjev, odvisno od socialnega in zdravstvenega stanja upravičencev. Referentka za vprašanja borcev Anica Žaberl, ki svoje delo zelo požrtvovalno opravlja, je povedala, da zdravstveno najbolj ogroženi, predvsem nepokretni borci, prejemajo dodatek za tujo pomoč v mesečnem znesku 190.540 dinarjev. Najbolj kritične primere socialnih problemov re-
šuje občinska komisija za vprašanja borcev, tako da jim v obliki ozimnice in enkratnih pomoči pomaga vzdrževati vsaj poprečen standard.
Ker so nekdanji borci že krepko v letih, jih je mnogo potrebnih zdravljenja v zdraviliščih. Tako je bilo zdravljenja v minulem letu deležnih 56 borcev (od dveh do treh tednov). Komisija ugotavlja, da še ni rešeno vprašanje ukradenih otrok — sedanja zakonodaja jim zaenkrat še ni priznala nobenih ugodnosti, kljub temu, da so bili že kot otroci zdravstveno ogroženi, sedaj ko so starejši in potrebni pogostejše zdravstvene pomoči, pa jih tepe zdravstvena participacija.	Ernest Rečnik
35-letnica Radia
Novi UKV oddajnik
Pisali so leto 1953, ko se je prvič oglasil Radio Šmarje pri Jelšah. Bilo je to na praznični dan — 1. maja. Z negotovimi koraki in s puntarsko pesmijo je stopil na pot življenja.
Letos je šmarski radio praznoval že 35-letnico svojega delovanja in je tako naj starejši lokalni radio v Sloveniji. Ta jubilej je proslavil s pomembnim tehničnim dosežkom — novim UKV oddajnikom. Njegova moč je 500 vatov, stoji pa na Boču in tako omogoča slišnost programa daleč preko meja občin Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Šentjur pri Celju, ki so njegove soustanoviteljice. Zelo dobro ga slišijo tudi v občinah Slovenska Bistrica, Celje, pa vse do Maribora in še dlje. Naš glas seže celo do pobratene občine Čazma.
Pretežni del sredstev za nakup in montažo UKV oddajnika je bil zagotovljen v skupnem programu V. samoprispevka, del pa sta prispevali tudi konjiška in šentjurska občina. Celotna vrednost te investicije znaša 40 milijonov dinarjev.
Tako lahko sedaj naši poslušalci, njihovo število se je izredno povečalo in se še povečuje, na UKV frekvenci 93,7 megaher-za poslušajo naš program vsak dan od trinajstih do devetnajstih, ob nedeljah pa od osmih do dvajsetih. Programsko shemo za leto 1989 imamo zastavljeno tako, da ob ponedeljkih največ pozornosti namenjamo športu, ob torkih govorimo o
Iz dela občinske
Na seji občinske skupščine, ki bo med 20. in 25. februarjem 1989, bodo posamezni zbori obravnavali:
—	Osnutek izhodišč razvojne politike občine Šentjur pri Celju za leto 1989
—	Družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
—	Osnutek odloka o pripravi dopolnitev in sprememb dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju
—	Poročilo o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1988 z odlokom o zaključnem računu proračuna za leto 1988
O političnem plu
Politični pluralizem je dejstvo, pred njim si ne moremo in si tudi ne smemo zapirati oči so menili člani Predsedstva OK ZKS na svoji 28. seji. O političem pluralizmu se moramo odkrito pogovarjati tudi znotraj ZK. O vprašanju ali strankarski ali nestrankarski sistem, ter katerega podpreti in se za njega zavzemati, v občini Šentjur še ni stekla prava razprava. Komunisti ne potrebujemo pomoči od drugod, kjer so se nekatere pobude in predlogi iz različnih vzrokov že razvili. V kolikor bo tudi v Šentjurju prišlo do samoiniciativnih širših pobud, bomo
gi strani, kaj se dogaja v širšem prostoru.
V svoji razpravi je predsednik OK ZKS tov. Lesnika menil, da je politični pluralizem dejstvo in po njegovem ta tudi v svoji skrajnosti negira partijo. Misli, da bo zato potrebno preživeti določeno obdobje nadaljne demokratizacije. Pota do popolnejše demokracije pa bo možno uskladiti, ko bodo izdelani programi posameznih zvez, skupin, odbo rov, itd., ki ta čas nastajajo v
širšem slovenskem prostoru. Zato v Zvezi komunistov ne nasprotujemo vključevanju ljudi po interesih, nasilno formiranje takih skupin pa zavračamo. Tudi delovanje teh novih zvez ni rešeno in ostaja v ozadju. Komunisti so meniìi, da bi morala biti osnova financiranja predvsem članarina, kar velja sedaj tudi za financiranje Zveze komunistov.
Drago Slakan
Delo društva invalidov
Društvo invalidov občine Šentjur šteje 812 članov, od katerih je 560 delovnih invalidov, 110 je invalidov brez statusa in 142 drugih članov.
Delo društva usmerja izvršni odbor, v katerega so vključeni predstavniki poverjenikov društva iz vseh krajevnih skupnosti v občini. Tudi letos bo društvo posvečalo kar največjo skrb za pomoč pri reševanju najrazličnejših eksistenčnih težav svojih članov.
Program dela za letos:
—	organiziranje družbene pomoči nepokretnim invalidom na domu,
—	enkratno pomoč članom društva v primeru nesreče, bolezni in podobnega,
—	obiskovanje bolnih članov na domu, v bolnicah in domovih,
—	denarna pomoč socialno šibkim pri nabavi ozimnice,
—	organiziranje brezplačne pravne pomoči za uveljavljanje pravic svojih članov pri SPIZ,
—	delno sofinanciranje plačila stroškov socialno ogroženih
članov v zdraviliščih, okrevališčih in podobno,
— posredovanje za sprejem najpotrebnejših prizadetih občanov za sprejem v ustrezne ustanove (za duševno ali telesno prizadeto mladino, bolne starejše občane, onemogle občane brez varstva itd.). Društvo ima tudi športno-rekreativno sekcijo, ki za člane organizira različne športne igre in tekmovanja (strelstvo, šah, kegljanje itd.). Udeležujejo se tudi tekmovanj, ki jih prirejajo društva v sosednjih občinah.
Priljubljena oblika rekreacije večine članov društva so razni izleti, čeprav so povečini organizirani le v bližnjo okolico; za daljše izlete namreč ni dovolj denarja.
Predsednik društva invalidov Šentjur je Mirko Ščurek, ki že vrsto let uspešno in zavzeto opravlja svojo funkcijo.
Želimo, da bi bilo delo Društva invalidov Šentjur tudi letos čim bolj uspešno.
Ž. F.
vCcern mate c a m- III ženam cectitama o-L yi razniln
‘TJsvecLnCstvG-
Ob koncu prvega polletja so odšli iz OŠ «Franjo Malgaj« v zasluženi pokoj trije učitelji: Iva KLEPEC, Kristina ZALEZINA in Miha ISKRA.
Šmarje
turizmu in kulturi, srede so rezervirane za aktualna družbenopolitična in gospodarska dogajanja, ob četrtkih je poudarek na vesteh iz krajevnih skupnosti in na domači glasbi, ob petkih so informacije o delu in življenju mladih, na svoj račun pa pridejo tudi vsi ljubitelji zabavne in moderne glasbe. Sobotno popoldne je zabavno-razvedrilno obarvano, ob nedeljah je od osmih do dvanajstih informativni del, od dvanajstih dalje pa so na sporedu čestitke in pozdravi naših poslušalcev. To je seveda le v skopih obrisih predstavljen program Radia Šmarje pri Jelšah, ki si ga v uredništvu prizadevamo nenehno bogatiti, mu dodajati novo, kakovostnejšo in pestrejšo vsebino. Poleg stalne skrbi za dober program, ki je, seveda, pogojen tudi s primerno kadrovsko zasedbo, pa ne smemo pustiti ob strani tehničnega razvoja. Ravno v teh dneh v vseh treh občinah ustanoviteljicah zaključujemo dogovarjanja o nabavi nove studijske opreme v stereo izvedbi.
Lahko rečemo, da je razvojni program Radia Šmarje pri Jelšah kar smelo zastavljen. Toda drugače ne more biti. Današnji razvoj radiodifuzije je tako hiter, da vsak najmanjši zastoj pomeni korak nazaj.
Tega pa si radio, ki ima danes status medobčinskega medija obveščanja, ne sme dovoliti.
Mimica Kidrič
skupščine
—	Osnutek proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1989
—	Osnutek odloka o priznanjih in plaketah »18. avgust« občine Šentjur pri Celju
—	Predlog odloka o varstvu zraka
Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela bosta obravnavala še stališče Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju k pobudi Skupščine občine Celje o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v EMO — Tozd Kotli Šentjur in informacijo o razreševanju problematike Pozd Orodje-Oprema Šentjur po zadnji seji zborov občinske skupščine, zbor krajevnih skupnosti pa bo sklepal o financiranju delovanja krajevne samouprave in tajnikov krajevnih skupnosti.
S. G.
ralizmu
znotraj SZDL o tem spregovorili tudi komunisti. Glede na to, da po tem vprašanju v občini še ni bilo razprav, se le teh samo s sejo predsedstva komiteja ne more zapreti. Verjetno lahko zato tudi pritrdimo razmišljanju Marjana Gradišnika, ki meni, da je potrebno podpreti politični pluralizem, če ga bodo seveda podprli ljudje — naši občani.
Tovariš Peperko je menil, da si politični pluralizem razlaga še vsak po svoje. Meni, da je potrebno najprej opredeliti kaj se dogaja na tem področju znotraj Zveze komunistov in na dru-
Prijateljem
Z diplomo, polni nad, v neznane kraje ste šli poučevat.
Zagnanost,
upanje, da svet je lep,
sreča,
obeti,
cilji in rožnate poti so vam sijali iz oči.
Kaj od tega se je v letih učiteljevanja izpolnilo?
Kaj v srečo spremenilo?
Kaj v noč zagrnilo?
To najbolje veste vi sami.
Kaj globoko v vas kot iskrica še
tli?
Kot neizpeta pesem tiho, neslišno
doni?
Kot rosna kaplja tisočerih
kristalov
po nevihti življenja se solzi? Prehodili mnoge ste poti.
Generacije so srebro v lase vam
vtkale,
besede iz izkušnje za vedno v srcih ostale.
Kolo življenja naprej, naprej se vrti, poti,
ki bi vrnila čar mladosti dni —
ni.
Življenje, ki pred vami je, želi si tihe sreče, zadovoljnih dni, oči,
ki v upanju bi zrle v ta naš nori
svet,
besed,
ki bi ne bolele, dejanj,
ki v p rij atei j es tvu bi roke
ogrele.
NE POZABITE!
VEZI PRIJATELJSTVA —
OHRANITE! Ivanka Podgajski
Slika meseca
Nekaj dni pred novim letom je izšla v produkciji RTB Beograd prva kaseta ansambla Vinka Cverleta Praznik v domači hiši.
Na kaseti je 12 skladb, katerih avtor je v celoti vodja ansambla. Med skladbami sta tudi uspešnici Šentjurska dolina in Na Kozjanskem.
V sedanji zasedbi deluje ansambel Vinka Cverleta že pet let, sestavljajo pa ga vodja ansambla Vinko Cverle, harmonika, orgle vokal; Darko Dobrotinšek, ritem kitara, vokal; Milan Cverle, bas kitara, bariton, vokal; Marija Cverle, vokal in Stane Ropotar, vokal, bobni.
Ansambel nastopa na raznih prireditvah v Sloveniji in tudi izven naših meja. Ob izidu prve kasete mu želimo dolgo in uspešno nastopanje ter zvesto občinstvo.
Program Radia Šmarje
PONEDELJEK:
19.00	Zaključek sporeda
13.00	Napoved sporeda Šport Reklame
14.00	Novice Obvestila Šport Reklame
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
16.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Šport — gosti v studiu
17.00	Poročila, obvestila Šport — gosti v studiu Reklame
18.30	Novice Obvestila
19.00	Zaključek sporeda TOREK:
13.00	Napoved sporeda Kultura Reklame
14.00	Novice Obvestila
Kultura — gosti v studiu Reklame
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
16.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Turizem
17.00	Poročila, obvestila Turizem — gosti v studiu Reklame
18.30	Novice Obvestila
SREDA:
13.00	Napoved sporeda Uvod v osrednjo temo oddaje
14.00	Novice Obvestila
Anketa o tematiki sredine
oddaje
Reklame
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
16.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Osrednja tedenska aktualna oddaja z gosti v studiu
17.00	Poročila, obvestila Nadaljevanje aktualne oddaje
Reklame
18.30	Novice Obvestila
19.00	Zaključek sporeda ČETRTEK:
13.00	Napoved sporeda Reklame Obvestila
14.00	Novice
Iz našega arhiva — narodnozabavna glasba Reklame
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
16.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Pogovor v živo
(stari običaji, ljudska pesem itd.)
17.00	Poročila, obvestila Reklame
Lestvica šopka domačih (narodnozabavna in zborovska glasba)
Žrebanje nagrad za poslušalce, ki sodelujejo pri sestavljanju lestvice — enkrat mesečno
18.30	Novice Obvestila
19.00	Zaključek sporeda PETEK:
13.00	Napoved sporeda Delo in življenje mladih Obvestila
14.00	Novice Reklame
Pogovor o mladih
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
Moč glasbe (zabavna, novejša glasba)
17.00	Poročila, obvestila Melodije (zabavne) po želji poslušalcev Reklame
18.00	Nagradna uganka (glasbena)
18.30	Novice Obvestila
19.00	Zaključek sporeda
Popustne iskrice
Koncem leta 1988, ali po naključju, ali pa je prišlo kot strela z jasnega se je zelo povečala proizvodnja v KOP-u Šentjur. Koliko je temu botroval nov začasni ukrep družbenega varstva s tovarišem Mackoškom na čelu, nam ni znano. Zelo se je namreč
SOBOTA:
13.00	Napoved sporeda Obvestila
Glasba (vse zvrsti) po želji poslušalcev in kontaktno-razvedrilni program — od
13.00	do 19.00
14.00	Novice Reklame Nagradna igra
15.30	Dogodki in odmevi (Radio Ljubljana)
16.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
17.00	Poročila, obvestila Reklame
18.30	Novice Obvestila
19.00	Zaključek sporeda NEDELJA:
08.00	Napoved sporeda Vreme Obvestila
Minute za naj mlaj še
Reklame
Zanimivosti
10.00	Poročila, obvestila Reklame Tečajna lista
11.00	Kmetijska oddaja Obvestila
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
ju. Doslej ga na zboru namreč še ni bilo. Pa še prevoznih stroškov ne bi imel...
Pa pravijo, da je treba ugotoviti, kaj ima naša družbenopolitična skupnost od izkoriščanja ribnikov na Blagovni. Bržčas veliko, saj se lahko mladi in stari
povečalo število pogrebnih storitev. Ni kaj, vse jim gre na roko!
Na ustanovnem sestanku ob ustanovitvi Slovenske demokratične zveze v Ljubljani je bil en član tudi iz naših logov, videli smo ga tudi na TV. Sicer je res, da si je lahko ob priliki obiska v Ljubljani ogledal našo prestolnico, res pa je tudi, da bi se kdaj lahko udeležil kakšnega zbora krajanov v Šentjur-
brez plačila drsajo na poledenelem ribniku. Upati je le, da ne bi komu preveč spodrsnilo.
Nekdo izmed delegatov je na zadnji seji zborov občinske skupščine postavil vprašanje nadzora nad odgovornostjo dela tajnikov KS. Škoda le, da se delegat ni vprašal, kako je z odgovornostjo odgovornih organov. Morda pa je bil prav ta delegat eden izmed njih.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo Žagar. Člani uredniškega odbora: Janko Cerkvenik, Mirko Čander, Slavica Gosar, Anita Koleša, Hinko Pap, Drago Slakan in Franc Škoberne.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana.
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Rokopisov in fotografij ne vračamo.
PRILOGA
Na 7. redni seji skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Šentjur, dne 22. 12. 1988 je bil sprejet Pravilnik o odvozu smeti in odpadkov z območij, ki jih določa »odredba o določitvi mej in območij, kjer je obvezen odvoz smeti« (Ur. list SRS, št. 42/86).
PRAVILNIK
O ODLAGANJU IN ODVOZU SMETI TER ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE ŠENTJUR
1.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Na območjih občine Šentjur, za katera je tako posebej določeno z »Odredbo o določitvi meje območij, kjer je obvezen odvoz smeti in odpadkov« in »Pravilnikom o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov«, se morajo odlagati in odvažati smeti ter odpadki na način ter pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom.
Izven območij iz prejšnjega odstavka pa je obvezen odvoz smeti in odpadkov iz prostorov, ki jih organizacije združenega dela ali obrtniki uporabljajo v delovnem procesu (poslovni prostori). Odvoz in odlaganje smeti in odpadkov je v primerih iz 1. in 2. odstavka tega člena obvezen pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom in je obvezno tudi plačilo za storitve.
2.	člen
Dejavnost odvoza smeti in odpadkov ter njihovega odlaganja v skladu s tem pravilnikom opravlja s Samoupravnim sporazumom pooblaščena komunalna organizacija združenega dela (pooblaščena organizacija). Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem pravilnikom predpisane za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe, odgovarjajo upravljalci zgradb.
Za upravljalce zgradb se po tem pravilniku štejejo imetniki pravice uporabe, organizacije, ki z njimi gospodarijo ali njihovi lastniki.
3.	člen
Za smeti se zlasti štejejo:
—	smeti in ostanki hrane iz zasebnih gospodinjstev, pepel, prazne konzervne škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni ostanki in podobno,
—	odpadne snovi v manjših kosih ali količinah iz organizacij združenega dela in drugih organizacij.
Za odpadke pa se zlasti štejejo:
—	embalaža,
—	zavrženo pohištvo in drugi kosi stanovanjske opreme,
—	odpadki iz proizvodnje in predelave,
—	odpadki organskega izvora ter
—	fekalije in drugi tekoči odpadki
Med fekalije in druge tekoče odpadke se uvrščajo predvsem:
—	odpadki, ki se zbirajo v greznicah stanovanjskih in poslovnih zgradb,
—	odpadki, ki se zbirajo v zbiralnikih atmosferskih voda.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za odpadke, ki jih zajema
»Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki« (Ur. list SRS 20/86).
II.	ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti in odpadke v tipizirane smetnjake ali zaboje (kontejnerje), ki jih določi pooblaščena organizacija. Upravljalci zgradb so dolžni skrbeti, da so smetnjaki ali zaboji nameščeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti primerno dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti ter odpadkov.
Upravljalci zgradb so dolžni na svoje stroške nabaviti potrebno število tipskih smetnjakov ali zabojev.
Za tip, velikost in število teh je potrebno pridobiti soglasje pooblaščene organizacije.
—	Smetnjaki ali zaboji za smeti ter odpadke morajo biti nabavljeni najpozneje do takrat, ko je zgradba vseljiva.
—	Poškodovane ali dotrajane smetnjake in zaboje vzdržuje in na domešča uporabnik na svoje stroške.
—	Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ali zabojev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upravljalcem zgradb in krajevno skupnostjo.
—	Posoda za odpadke mora biti postavljena na primeren prostor, da ne kvari izgleda okolice in da je ob času odvažanja odpadkov dostopna delavcem pooblaščene organizacije in vozilom za odvoz odpadkov. Prostor za postavitev posode za odpadke določi, če ni določen v lokacijski dokumentaciji, pooblaščena organizacija skupno z lastnikom, uporabnikom oziroma upravljalcem stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše.
—	Če posoda za odpadke ni postavljena na določen prostor in je zato bolj oddaljena od kraja izpraznjevanja, je lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše sam dolžan posodo za odpadke ob času odvažanja odpadkov postaviti na prostor izpraznjevanja.
Posodo za odpadke mora pooblaščena organizacija po izpraznitvi postaviti tako, da ne ovira prometa in pešcev.
5.	člen
Zavrženo pohištvo in druge kosovne odpadke odvaža pooblaščena organizacija v dogovoru s strokovno službo SKIS-a. Upravljalci zgradb so dolžni odlagati take odpadke na prostorih, ki so za to določeni. Čas in kraj zbiranja ter odvoz teh odpadkov se vnaprej objavi na krajevno običajen način.
—	Odpadke, nastale v organizacijah združenega dela in pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v proizvodnji ali jih je mogoče po predelavi ponovno uporabljati kot sekundarne surovine, ni dovoljeno odlagati na določeno odlagališče. Take odpadke je treba skladiščiti in odlagati tako, da jih je mogoče odkupiti ali sicer ekonomsko izkoristiti.
—	Organizacije združenega dela za zbiranje, odkup ali predelavo uporabnih odpadkov so dolžne omogočiti odkup, sortiranje in predelavo uporabnih odpadkov.
6.	člen
Fekalije in druge tekoče odpadke sme prevažati le pooblaščena organizacija v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Črpanje fekalij in greznic in drugih tekočih snovi je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim normam. Okolico greznic je treba po izpraznitvi temeljito očistiti in razkužiti.
Upravljalci zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznic. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj deset dni pred napolnitvijo greznice.
V nujnem primeru mora pooblaščena organizacija opraviti izpraznitev greznice v 36 urah po sprejetem naročilu, za kar ima pravico dodatnega plačila.
7.	člen
Na območjih, kjer ni predpisano obvezno odlaganje in odyoz smeti, je treba smeti in odpadke odlagati na primemo urejen prostor in jih po potrebi odvažati na določeno odlagališče tako, da so zagotovljeni minimalni sanitarni pogoji.
8.	člen
Upravljalci zgradb morajo skrbeti za red in čistočo okoli smetnjakov ter zabojev za smeti in odpadke.
9.	člen
Pri izdelavi zazidalnih načrtov in pri izdelavi načrtov za posamezne zgradbe je treba upoštevati tudi prostor za smetnjake oziroma zaboje.
K določitvi prostora za namestitev smetnjakov ali zabojev mora dati soglasje pooblaščena organizacija.
Prostori za nameščanje smetnjakov in zabojev morajo biti vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji.
10.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti, ki se zbirajo v smetnjakih in zabojnikih, najmanj tedensko, smeti in odpadke, ki se zbirajo v kesonih pa, ko se ti napolnijo oziroma po dogovoru.
Pooblaščena organizacija je dolžna organizirati odvoz smeti in odpadkov takoj, ko se določi posamezno območje s katerega je
obvezen odvoz smeti in odpadkov, ter je v redni odvoz odpadkov na predpisan način prijavljenih (vključenih) več kot 50% objektov.
Pri določitvi vrste, števila posod za odpadke in njihove namestitve se upošteva »Pravilnik o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov.«
III.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
11.	člen
Z območij, na katerih je obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov, sme odvažati smeti ter odpadke le pooblaščena organizacija. Z drugih območij pa lahko odvaža pooblaščena organizacija smeti in odpadke tudi po posebnem dogovoru.
12.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke s posebnimi vozili, ki so prirejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev in praznitev.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA ZA SMETI IN ODPADKE
13.	člen
Smeti in odpadke, ki so našteti v 3. členu tega pravilnika in ki se odvažajo z območij, s katerih je obvezen odvoz smeti ter odpadkov, se sme odlagati samo na javno odlagališče. Javna odlagališča za smeti in odpadke določi pristojni občinski upravni organ.
14.	člen
Javno odlagališče za smeti in odpadke ustrezno z veljavnimi predpisi vzdržuje pooblaščena organizacija.
V.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI TER ODPADKOV
15.	člen
Cene za odvoz smeti in odpadkov se določijo v skladu s Samoupravnim sporazumom.
Cena za odvoz smeti in odpadkov se določi za en kvadratni meter (m2) stanovanjske ali poslovne oziroma proizvodne površine.
Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov in pritiklin (kleti, garaže, drvarnice, shrambe in drugi podobni prostori).
Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
16.	člen
Odvoz smeti in odpadkov plačuje porabnik teh storitev ali naročnik.
17.	člen
Obveznost uporabe storitev odvoza smeti in odpadkov ter plačila teh storitev nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira sistematični odvoz smeti in odpadkov.
18.	člen
Upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površinah.
Upravljalec zgradbe mora brez odlašanja obvestiti pooblaščeno organizacijo tudi o vseh spremembah glede stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površin, ki vplivajo na obseg odvoza smeti ter odpadkov ali na obveznost njihovega plačevanja. Če uporabnik v roku 15 dni od prejema zahteve ne sporoči pooblaščeni organizaciji potrebnih podatkov, sme ta oceniti površino prostorov sama, o čemer pa uporabnika obvesti.
IV.	NADZORSTVO
19.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika izvršuje pristojni upravni organ.
20.	člen
Če pristojni organ nadzorstva ugotovi, da se ta pravilnik ne izvaja, ali da se ne izvaja pravilno, odredi z odločbo, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi rok, v katerem je treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST
Predsednik skupščine Štefan Arzenšek
PRAVILNIK
o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov.
I.	Vrsta posod za zbiranje komunalnih odpadkov
1.	člen
Komunalne odpadke se zbira v kovinske tipizirane posode. V odvisnosti od gostote zazidave, števila uporabnikov, količine odpadkov in možnosti odjemnih mest je možno uporabljati naslednje tipe, ki morajo biti prilagojeni tehnologiji vozil izvajalca:
—	smetnjake 80—2401
—	zabojnike 500, 700 in 8001
—	kesone 3, 4, 5 in 7 m3.
Smetnjaki 80—2401 se uporabljajo v območjih, kjer je koncentracija posod majhna in neenakomerna naseljenost do 100 preb./ha, stojna mesta pa so med sabo oddaljena več kot 100 m.
Zabojniki se uporabljajo v blokovni gradnji in visoki strnjeni pozidavi, kjer je koncentracija posod za odpadke enakomerna, naseljenost nad 100 preb./ha, stojna mesta so med sabo oddaljena 20—50 m. Kesoni pa se uporabljajo samo na strnjenih naseljih, kjer so zgradbe v nizih, vendar da dovoljenje za uporabo teh posod izvajalec.
II. Določanje zbirnega in odjemnega mesta
2.	člen
Zbirna mesta za komunalne odpadke je urejeno praviloma v objektu ali na prostem, če v objektu zanj ni prostora in mora:
—	ustrezati predpisom za higiensko, tehnično in požarno varnost
—	imeti omogočen pristop in odvoz
—	biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa.
3.	člen
Zbirno mesto v objektu mora ustrezati naslednjim pogojem:
—	Zračenje prostorov mora biti naravno ali umetno: prostori se zračijo čez streho in ventilacijske odprtine na spodnjem delu vrat, ki morajo imeti rešetno ali žično mrežo.
—	Prostor mora imeti električno razsvetljavo, priključek na kanalizacijsko omrežje z Geigerjevim požiralnikom in rešetko v podu, ter eno točilno mesto s pipo in holandcem.
—	Tla v prostoru morajo biti najmanj 2 % nagnjena proti požiralniku in izdelana iz materiala, ki je odporen na udarce in obrabo in vzdrži obremenitve zaradi prevoza posod. Odvod vode s tal mora biti zavarovan tako, da se ne more zamašiti z odpadki. Stene, strop, tla in vrata prostora morajo biti izdelani iz materiala, da je odporen proti ognju in vlagi. Stene do višine 1,8 m od tal morajo imeti oblogo, ki se lahko umiva.
—	Skozi prostor ne sme voditi napeljava centralnega ogrevanja, v njem ne smejo biti priključki za plin in električno omrežje, plinski števci in podobno.
4.	člen
Zbirna mesta v objektu morajo očistiti uporabniki z vodo:
—	v času od 1. oktobra do 31. marca, najmanj enkrat v treh mesecih —- v drugih mesecih najmanj enkrat na mesec
—	po potrebi večkrat
5.	člen
Zbirno mesto na prostem mora ustrezati naslednjim pogojem:
—	zgrajeno mora biti v obliki nadstrešnice, višje omare ali zidnih boksov tako, da so posode zavarovane pred soncem, mrazom, padavinami in vetrom
—	imeti mora -primeren odvoz in ne sme biti oddaljeno od vozišča več kot 15 m. Dostop do zbirnega mesta mora biti razsvetljen, tlakovan in zavarovan pred drsenjem in ne sme imeti stopnice
—	pri novogradnjah se zbirna mesta določijo čimbližje odjemnemu mestu.
6.	člen
Obstoječa zbirna mesta na prostem se uredijo po funkcionalni površini povzročitelja komunalnih odpadkov. Kjer pa več povzročiteljev uporablja isto zbirno mesto (individualna zazidava) je izjemoma možno urediti zbirna mesta na javni površini, če izpolnjuje zahteve iz
2.	člena tega pravilnika. Lokacijo takšnega zbirnega mesta mora potrditi pristojni občinski upravni organ, na predlog izvajalca in s sodelovanjem krajevne skupnosti.
7.	člen
Dovozna pot v smeri od zbirnega do odjemnega mesta je lahko nagnjena za 15 %. V primeru, da se dovozna pot dviga v smeri odjemnega mesta, je njen vzpon lahko 4 %.
8.	člen
Med zbirnim in odjemnim mestom ter med odjemnim mestom in mestom praznitve ne sme biti stopnic ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni.
9.	člen
Svetla širina dostopa do zbirnega mesta, oziroma poti mora biti široka, kot je široka posoda plus 0,5 m.
10.	člen
Kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, mora biti svetla širina vrat široka najmanj kot smetnjak plus 0,3 m. Ista širina velja tudi za poglobljen cestni robnik.
11.	člen
Zbirno mesto je praviloma oddaljeno od vhoda stanovanjske ali poslovne zgradbe največ 150 m.
III.	Oprema zbirnega mesta
12.	člen
Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini (asfalt, beton, plošče, tlak) in jo mora utrditi povzročitelj sam.
V	primeru, da lahko posoda zdrsi iz zbirnega mesta mora povzročitelj poskrbeti za napravo, oziroma urediti zbirno mesto tako, da onemogoči drsenje.
13.	člen
Odjemno mesto za komunalne odpadke je mesto od koder izvajalec stalno odvaža odpadke. Posode so lahko na odjemnem mestu le v času odvoza, kamor jih pripelje povzročitelj ali izvajalec.
Izvajalec pripelje iz zbirnega na odjemno mesto in nazaj tedaj, kadar ni oddaljeno od odjemnega mesta več kot 15 m in mu je omogočen dostop, v nasprotnem primeru pripelje in odpelje posode povzročitelj.
14.	člen
Dostop do zbirnega mesta pomeni, da izvajalec nemoteno odpelje po dovozni poti posodo, jo izprazni in vrne na zbirno mesto. Razdalja od zbirnega do odjemnega mesta ne sme biti daljša od 15 m.
V	obstoječi zazidavi je lahko razdalja tudi daljša, če ni bližjega prostora, kar ugotovi v primeru spora pristojni občinski upravni organ.
15.	člen
Zbirno mesto na prostem mora biti vizualno ločeno od okolice, zaradi estetskih, prometnih in higienskih razlogov.
Zbirno mesto na prostem se lahko ogradi s pokončnimi varovalnimi ogradami višine 1,3 m do 1,4 m, ki je lahko:
—	iz betonskih elementov
—	iz lesenih lamel
—	betonska konstrukcija, ki jo izvedemo na kraju samem
—	živa meja in
—	kombinacija zidu in ozelenitve.
Vsa novozgrajena zbirna mesta morajo imeti nadstrešek.
16.	člen
Za postavitev ene posode (ne velja za kesone) na zbirno mesto je potrebno 1,5 m2 površine.
Za zbirnem mestu je lahko postavljenih tudi več posod, ki stojijo v dveh ali več nizih. Razdalja med nizi je 1,2 m.
Pri določitvi velikosti površine zbirnega mesta za več posod se upošteva dolžina na posode 1,2 m in širina posode 0,9 m.
IV.	Določitev velikosti in števila posod za zbirno mesto
17.	člen
Pri določanju velikosti in števila posod je potrebno upoštevati:
—	količino odpadkov na prebivalca na dan (prostornino in težo odpadkov)
—	število prebivalcev
—	pogostnost odvoza
—	stopnja polnjenja, ki je 85 %.
minimalni radij 3 m in mora biti zagotovljena preglednost križišča.
VI.	Posebni pogoji odlaganja in zbiranja odpadkov
21.	člen
Kosovne odpodke se odlaga v kesone, ki jih očiščevalni akciji namestimo po zahtevi KS vendar tako, da niso kršene odločbe 2. člena tega pravilnika in je omogočen dostop s komunalnim vozilom.
22.	člen
Lokali gostinskih storitev in obrati družbene prehrane morajo odlagati komunalne odpadke v plastičnih vrečkah v posode. Tudi v drugih primerih kjer zbiranje razsutih organskih komunalnih odpadkov v posode, povzroča motnje za okolico (smrad), lahko za inšpekcijsko nadzorstvo pristojni upravni organ zahteva tak način odlaganja od teh povzročiteljev.
23.	člen
Organizacije zdravstvenega varstva morajo imeti zbirna mesta urejena v objektu, ki mora biti zaklenjen.
24.	člen
Pri postavitvi posod za zbiranje odpadkov, ki jih lahko uporabljamo kot surovine, se mora smiselno upoštevati določilo tega pravilnika.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST
Predsednik skupščine
Štefan Arzenšek
Stanovanjska zadruga „Ritnik”
Strokovna služba Stanovanjske zadruge Rifnik je pripravila Pravilnik o premostitvenem kreditiranju članov stanovanjske zadruge. Pravilnik dajemo v javno razpravo in vabimo vse zadružnike, da na objavljeno besedilo podajo svoje pripombe in predloge in sicer do 10. marca.
Po tem roku bo Zadružni svet sprejel predlog Pravilnika in tudi razpisal sredstva za premostitveno kreditiranje.
Razpis bo objavljen na oglasni deski.
PRAVILNIK
o premostitvenem kreditiranju
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
Stanovanjska zadruga Rifnik Šentjur (v nadaljevanju: zadruga) s tem pravilnikom ureja pogoje, način in postopek dajanja premostitvenega posojila za določeno obdobje članu stanovanjske zadruge Rifnik (v nadaljevanju: zadružnikom)
II.	VIRI SREDSTEV ZA KREDITIRANJE
2.	člen
Sredstva namenjena za premostitveno kreditiranje so:
— realne in revalorizacijske obresti in sicer od depozitnih sredstev
vezanih pri bankah ter avista sredstev.
III.	POSTOPKI PRI ODOBRAVANJU POSOJIL
3.	člen
18.	člen
Število posod določimo po naslednjem obrazcu: N =
Qs X S X Kj V X K,
S — število stanovalcev
Qs = dnevna količina odpadnih snovi na stanovalca znaša kot to določa 19. člen tega pravilnika
V = prostornina posode v 1
K,	= koeficient polnjenja posod, ki znaša 85 %
Ka= pogostost odvažanja oziroma število dni za katere se odpadne snovi zbirajo do ponovnega odvoza (upošteva se daljši časovni razmak med dnevi odvoza).
19.	člen
Količina odpadkov za osebo na dan je za:
—	individualno hišo z ogrevanjem na trdo gorivo, povprečno 5,51 na dan/osebo (minimalno 51 in • maksimalno 61 na dan/osebo)
—	blokovno gradnjo z daljinskim ogrevanjem povprečno 41 na dan/ osebo (minimalno 3,71 in maksimalno 4,51 na dan/osebo)
—	poslovno dejavnost odvisna od vrste dejavnosti.
V.	Dostop komunalnega vozila do odjemnega ali zbirnega mesta
20.	člen
Minimalna širina dostopne poti za komunalno vozilo mora biti 3 m. Slepe ceste morajo imeti zaključek z obračališčem. Minimalni zunanji radij je 12 m izveden v obliki črke »T« in minimalnim notranjim radijem 6,5 m. Minimalna svetla višina dostopne poti mora biti 3,5 m. Notranji minimalni radij dostopne poti v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvopasovnih stanovanjskih cestah, kjer je lahko
Zadruga bo v skladu z določili tega pravilnika premostitveno kreditirala zadružnike za dobo treh mesecev.
4.	člen
Zadružniki podajajo vloge za premostiveno kreditiranje na razpis, ki ga zadruga objavi na predlog zadružnega sveta. Razpis se objavi na oglasni deski zadruge.
Razpis mora vsebovati:
—	višino razpisanih sredstev
—	maksimalno višino premostitvenega posojila
—	obrestno mero, ki velja za dobo odplačevanja posojila
—	rok za oddajo vloge
Do premostitvenega kredita so upravičeni zadružniki, ki že gradijo oz. imajo sklenjeno pogodbo o nabavi materiala.
5.	člen
Po zaključnem roku za zbiranje vlog se pripravi predlog prednostne liste, na katero se uvrstijo zadružniki po naslednjih kriterijih:
1.	doba članstva v zadrugi, ki se šteje od plačila pristopnega deleža dalje in sicer:
—	za vsako dopolnjeno leto članstva v zadrugi 3 točke vendar največ 24 točk
2.	pogostost koriščenja premostitvenega kredita
—	zadružnik še ni koristil premostivenega kredita 20 točk
—	zadružnik v preteklem letu ni koristil premostitvenega kredita 15
točk
—	zadružnik je v preteklem letu več kot 1 krat koristil premostiveni kredit 10 točk
—	zadružnik je v tekočem letu že koristil premostitveni kredit 0 točk
3.	doslednost upoštevanja zadružnih pravil in izpolnjevanja popisa materiala 10 točk
4.	aktivno sodelovanje v organih zadruge (zadružnem svetu in na sejah skupščine) 5 točk
5.	letni promet poslovanja preko zadruge v preteklem letu
—	za promet vrednosti najmanj 15 krat poprečnega mesečnega OD na delavca v SRS v preteklem letu 15 točk
—	za promet vrednosti najmanj 10 krat povprečnega mesečnega OD v SRS v preteklem letu 10 točk
6.	člen
Zadružni svet določi maksimalno višino promostitvenega kredita in višina kredita za vsakega zadružnika.
Zadružnikom se odobrava premostitveni kredit glede na razporeditev na prioritetni listi, ki jo sprejme zadružni svet.
Zadružni svet bo pri odobravanju kreditov stremel za tem, da se čim več zadružnikom dodeli maksimalna višina kredita. Zadružniki, ki kredita ne bodo dobili, čeprav so uvrščeni na listo, imajo pri naslednji dodelitvi prednost.
7.	člen
Zadružnik je dolžan pred pričetkom črpanja posojila vplačati na žiro račun stanovanjske zadruge 5 % od odobrenega zneska posojila. Vplačilo se ob črpanju posojila ne vrača. Zadružnik je dolžan vrniti zadrugi izposojeni znesek najpozneje v treh mesecih.
Zadružnik je dolžan vrniti znesek z obrestmi. Osnova za izračun obresti je obrestna mera, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge, vezane brez določenega namena za več kot leto dni. Obrestna mera, ki velja za dobo odplačevanja posojila se določi v razpisu.
8.	člen
Če zadružnik ne vrne pravočasno posojila, se ga izključi iz zadruge in izterja dolg.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Ta pravilnik začne veljati in se začne uporabljati, ko ga sprejme zadružni svet.
Predsednik zadružnega sveta Peter Centrih
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur
Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Šentjur je Odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti na svoji seji dne 31. 1. 1989 obravnaval vloge prispele na razpis za solidarnostna stanovanja in sprejel dva osnutka prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev in sicer:
I.	PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NOVEGA ALI STAREGA IZPRAZNJENEGA STANOVANJA
1. JAKOPIN STANKO	Laze 2, DRAMLJE	570
2. ISKRAČ KAROLINA	Podlešje 14, KALOBJE	565
3. DRAME MARIJA	Dobrina 52, LOKA PRI ŽUSMU	540
4. SKALE MARIJA	Tratna 9, GORICA PRI SLIVNICI	530
5. BRILEJ MARIJA	Presečno 29, DOBJE	520
6. PETANJKO ZLATKA	Kolodvorska 7, ŠENTJUR	515
7. HROVATIČ FRANCI	Loka pri Žusmu 117, LOKA PRI ŽUSMU	505
8. LUPŠINA MARIJA	Gorica pri Slivnici 43, GORICA PRI SLIVNICI	500
9. MLAKAR BRANKO	Zlateče 10, ŠENTJUR	500
10. BRAČIČ KATARINA	Luterje 12, PONIKVA	500
11. OJSTRŠEK ALOJZIJA	Hruševec 40, ŠENTJUR	490
12. FILIČ JOŽICA	Dobovec 18, PONIKVA	475
13. ESIH JANEZ	Ponikva 25, PONIKVA	470
14. ARLIČ JANKO	Šibenik 18, ŠENTJUR	470
15. ŠTANCER LIDIJA	Rakitovec 12 a, GORICA PRI SLIVNICI	455
16. NOVAK TONKA	Slivnica 26, GORICA PRI SLIVNICI	455
17. LEBAN JOŽICA	Suho 14, DOBJE	450
18. KOPINŠEK STANISLAVA	Jazbine 15, DRAMLJE	450
19. TOMPLAK FANIKA	Črnolica 28, ŠENTJUR	445
20. ŠTIGLIC NADA	Suho 15, DOBJE	440
21. AVŽNER MATILDA	Srževica 7, PONIKVA	440
22. NOVAK CVETKA	Primož 50, ŠENTJUR	430
23. ČREP SLAVICA	Ponikva 48 a, PONIKVA	430
24. STRAŽE FRANC	C. na brdo 8, ŠENTJUR	425
25. HLADIN ANDREJA	Podlog pod Bohorjem 25,
		PLANINA	410
26. ZAVRŠEK LEOPOLDINA		Javorje 32 c, GORICA PRI SLIVNICI	405
27. VODEB HELENA		Kameno 5, ŠENTJUR	405
28. SAJNKAR IVICA		D. Kvedra 24, ŠENTJUR	405
29. MASTNAK DANICA		Planina 52, PLANINA PRI SEVNICI	405
30.	OZIS BRANKO	Gorica 32, GORICA PRI SLIVNICI	405
31.	BRAČKO FRANČIŠKA	Dramlje 9b, DRAMLJE	400
32.	KONČAN MILAN	Boletina 33, PONIKVA	390
33.	VRAČKO MARJANA	Ulica talcev 2, ŠENTJUR	375
34.	GRAČNER ANICA	A. M. Slomška 6, ŠENTJUR	375
35.	MATUŠ DANILO	Cesta Kozjanskega odreda 82, ŠENTJUR	375
36.	FIDLER SUZANA	Na Lipico 1, ŠENTJUR	375
37.	DRAME ZDENKA	Javorje 35, GORICA PRI SLIVNICI	365
38.	JURGELJ SILVA	Ulica Franja Žagarja 6, ŠENTJUR	365
39.	JAGODIČ LEON	Pod Rifnikom 10, ŠENTJUR	355
40.	VOJSK OLGA	Gorica 72, GORICA PRI SLIVNICI	355
41.	GRAČNER NADICA	Lažiše 57, DOBJE	355
42.	ŠAKUŠIČ KASIM	Gorica 29, GORICA PRI SLIVNICI	350
43.	ZUPANC CVETKO	Kameno 10, ŠENTJUR	345
44.	ŽAGAR CVETKA	M. Zidanška 10, ŠENTJUR	325
45.	GRADIŠNIK SONJA	Ponikva 46 b, PONIKVA	310
46.	GAJŠEK CVETKO	Na Lipico 1, ŠENTJUR	260
47.	ŠKORJAK MILENA	Miloša Zidanška 8b, ŠENTJUR	255
48.	ROBIČ JANKO	Planina 76, PLANINA	245
49.	GAJŠEK ZDENKA	Ulica skladateljev Ipavcev 21, ŠENTJUR	235
50.	DEBELJAK JOSIP	C. na kmetijsko šolo 9, ŠENTJUR	210
51.	GABER ALOJZIJA	Svetelka 3 b, DRAMLJE	195
52.	DREMELJ FRANC	Ljubljanska cesta 18, ŠENTJUR	195
II. PREDNOSTNI VRSTNI NJAVE STANOVANJA		RED UPRAVIČENCEV DO ZAME-	
1.	KLADNIK SONJA	Gorica 30, GORICA PRI SLIVNICI	355
2.	STOJAN MIRA	Dušana Kvedra 35, ŠENTJUR	330
3.	JAZBEC ALOJZ	Ipavčeva 17, ŠENTJUR	325
4.	RATKOVICA MILOMIR	Gorica 29, GORICA PRI SLIVNICI	320
5.	ZEMLJAK ANDREJA	Planina 36, PLANINA	305
6.	MAVRIČ BREDA	Dušana Kvedra 24, ŠENTJUR	300
7.	ZAJC LJUDMILA	Dobrina 7, LOKA PRI ŽUSMU	295
8.	ŽALER MARIJA	Na Lipico 1, ŠENTJUR	290
9.	HVALEC BOŽA	Ipavčeva 30, ŠENTJUR	275
10.	ČERNOŠA MARTINA	Miloša Zidanška 9 a, ŠENTJUR	270
11.	TANŠEK ZVONKA	Gorica 72, GORICA PRI SLIVNICI	255
12.	GUČEK ŠTEFKA	Planina 76, PLANINA	250
13.	VOJSK BOGDAN	Miloša Zidanška 10, ŠENTJUR	240
14.	SKAMEN DANIELA	Dramlje 9b, DRAMLJE	240
15.	KOPINŠEK KSENJA	Dramlje 9b, DRAMLJE	245
16.	MLINARIČ IRENA	Dobrina 7, LOKA PRI ŽUSMU	225
17.	JAHIRI TATJANA	Miloša Zidanška 9 a, ŠENTJUR	220
18.	MARKOVIČ LILJANA	Na Lipico 1, ŠENTJUR	210
19.	RAHTEN MARIJA	D. Kvedra 24, ŠENTJUR	210
20.	DEŽELAK VLASTA	Na Lipico 3, ŠENTJUR	210
21.	MARTINOVIČ MARTIN	Cesta Miloša Zidanška 8b, ŠENTJUR	160
Tisti upravičenci, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red in jim v letu 1989 ne bo dodeljeno stanovanje, so dolžni stanovanjski skupnosti v naslednjem letu dostaviti podatke o dohodku družine, o številu družinskih članov in morebitne druge spremembe, ki vplivajo na možnost pridobitve stanovanja.
Javna razprava o objavljenem osnutku prioritetnega vrstnega reda traja do 15. marca. Vse pripombe in pritožbe, ki bodo prispele v tem roku bo Odbor za družbeno pomoč obravnaval, dokončno oblikoval predlog vrstnega reda in ga posredoval Skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti.