naš tednik
LETO XXXXI. Številka 28 Cena 8,— šil. (3000 din) petek, 14. julija 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Sosvet —
Pipp za hitro odločit
..Narodni svet ne bo vložil protesta proti novi razpodelitvi koroških zastopnikov za sosvet, ker si želimo hitro konstituiranje tega gremija. Kljub temu pa je začudljivo in proti smislu konstruktivne manjšinske politike, da so iz predloga eleminirali zastopnika KEL, čeprav KEL uživa zaupanje velikega dela narodne skupine in stavi celo poslanca v državnem zboru." To je v pogovoru z NT dejal tajnik NSKS, mag. Marjan Pipp.
KEL in koroška Cerkev sta po sklepu koroške deželne vlade morali oddati po enega zastopnika v sosvetu ČVP oz. FPO, izpadla sta torej Smolle za KEL in Koren za Cerkev. OVP je sedaj namesto Ustra nominirala Grilca, na novo imenovana pa sta Ul-bing za OVP in Kuglitsch za FPO. Poleg zastopnikov NSKS so sedaj imenovani za sosvet: za SPO Ogris, Baurecht in Ojster, za OVP Ulbing in Grilc, za FPO Kotschnig in Kuglitsch ter za Cerkev Inzko.
Pipp pa je tudi sporočil, da bo predsedstvu NSKS predlagal, naj prekliče imenovanje svojh članov za sosvet, če se ta ne bo konstituiral v zakonskem roku, to je v osmih tednih. Tedaj bi po Pippovem mnenju namreč bilo dokazano, da zvezna vlada sosveta za koroške Slovence sploh noče ustanoviti.
GALICIJA: prebivalstvo proti odlagališču za nosebne odpadke
Smolle prvi v parlamentu
S svojimi govori in članstvom v odborih parlamenta se je naš poslanec Karel Smolle letos uvrstil med 183 poslanci na prvo mesto! „Hit lestvice" najboljših poslancev izdelajo vsako leto kot dodatni dokaz marljivosti ali spanja avstrijskih poslancev. S 65 govori je Smolle dosegel prvo mesto, hkrati pa tudi nov rekord govornih prispevkov. Berite več v naši kolumni „Mi v parlamentu" na strani 3.
Podjetje Lininger je hotelo že v Podravljah in v Labodu sežigati z oljem prepojeno zemljo, toda povsod je prebivalstvo znalo to preprečiti. Zdaj bi naj v občini Galiciji sežigali to z oljem prepojeno zemljo — ampak tudi tukaj občani ostro protestirajo. ,,/Ve pustimo si zastrupiti okolja11 je skupni tenor v občini, kjer tudi občinski politiki stojijo za svojimi občani.
V gostilni Ženki je bilo protestno zborovanje, na katerem so prebivalci in občinski politiki protestirali proti grozečemu odlagališču Klanče / Glantschach. Tudi občinski odbornik Jože Urank (tretji z leve) je obljubil občanom vso podporo.
(Več na str. 8/9).
Organizacije gradiščanskih Hrvatov, ki so 1. marca 1989 imenovale svoje člane za sosvet, so naslovile na Zvezno vlado katalog dvanajstih zahtev.
Zvezno vlado pozivajo, da naj izboljša gospodarsko strukturo v tistih regijah, kjer so naseljeni Hrvati. Na področju šolstva zahtevajo iastne višje šole, dvojezično poklicno-izobraževalno višjo
Hrvaški sosvet in zahteve združenj hrvaške narodne skupnosti
oz. srednjo šolo na Gradiščanskem in splošno izobraževalno višjo šolo (AHS) s pretežnim hrvaškim poučnim jezikom. Tudi dvojezična vzgoja v otroških vrtcih je ena izmed zahtev tega kataloga.
Dvojezični topografski napisi so nadaljnja zahteva. V zvezi z dvojezičnostjo zahtevajo tudi dvojezične oz. tro-jezične listine. Zdajšnja praksa je namreč taka, da se listine izstavljajo v nemščini na zahtevo pa je dodan prevod. Za hrvaško narodno skupnost zahtevajo 30 milijonov šilingov letno. V to vsoto pa žive subvencije in druge podpore niso vštete.
Zvišati in razširiti je treba pospeševanje tiska in publicistike na vse hrvaške in dvojezične publikacije, knjige in tudi brošure. Nadaljna zahteva je v zvezi s televizijsko oddajo „ Dober dan Hrvati". Oddajo naj bi mogli sprejeti tudi Hrvati v Nižji Avstriji in na Dunaju.
Tudi SPO za Reinprechta
Čeprav so socialisti najavili konsekventno opozicijsko politiko na vseh področjih, so ta teden na seji deželnega šolskega sveta izvolili Huga Reinprechta (ČVP) za novega po-slovodečega predsednika deželnega šolskega sveta. Njegov namestnik bo socialist Herbert VVurschl.
Zalka Kuchling predsednica Mlade KEL
Z leve: Zalka Kuchling, Hanzl Čertov in Tone Starman
Ohir deluje še legalno — odločitev naslednji teden
Pravniki tovarne celuloze Obir pripravljajo ekspertizo, po kateri Obir trenutno še deluje legalno. To mnenje je pred kratkim zastopal tudi vodja koroškega državnega tožilstva, dr. Herbert Sacher. Obir bo sicer moral plačati denarno kazen, ker ni s 1. 7. začel z gradnjo naprave za čiščenje vode. Kljub temu pa zaenkrat še velja stari odlok, ki Obirju dovoljuje spuščanje odpad k Belo. Z novim odlokom, ki bo spuščanje odpadk prepovedal, računajo v nekaj tednih, sliši pa se tudi mnenje, da bojo Obirju morda ne glede na nadaljnji razvoj dovolili, da še porabi zaloge lesa. S tem bi tovarna lahko obratovala do konec leta.
Na vsak način bo dokončna odločitev o bodočnosti tovarne na Reberci padla naslednji teden. Do tega termina morajo zastopniki Slovenija papir predložiti točen projekt o izdelavi lesovine. Zadnje dni pa se je tudi spet pojavila varianta, da bi morda le obdržali tovarno celuloze, vendar je v zvezi s to varianto odprta še vrsta gospodarskih in pravnih vprašanj. Če pa do naslednjega tedna ne bo predložen noben konkreten projekt, pri čemer mora biti zagotovljeno tudi financiranje projekta, bojo najbrž uvedli postopek za zaprtje tovarne.
Medtem je deželna vlada sklenila takojšnjo pomoč velikovškemu okraju v višini 20 milijonov šilingov. Razen tega misli dežela vsako novo delovno mesto v regiji pospeševati z 200.000 šilingi. V Velikovcu bo naslednje leto ustanovljen industrijski park, v katerem bo zaposlenih 10 ljudi. Deželna vlada je tudi sklenila dati v delo znanstveno študijo o možnostih gospodarskega razvoja v okraju Velikovec.
Kot je znano, je bilo na kongresu Mlade KEL v Globasnici izvoljeno 12-člansko predsedstvo. To predsedstvo je na svoji prvi seji izvolilo mag. Zalko Kuchling za predsednico.
Da je bila mag. Zalka Kuchling izvoljena za predsednico, nikakor ne preseneča, saj je že na kongresu Mlade KEL največ delegatov glasovalo za njo. Nadalj-ni člani odbora so: podpredsednika dipl. inž. Hanzi Čertov in Tone Starman, tajnik Bernard Sadovnik, namestnik tajnika Bojan VVakounig, blagajnik Hanzi Dragaschnig in namestnik blagajnika Franc-Jožef Smrtnik.
Novo vodstvo Mlade KEL bo imelo svojo prvo klavzuro 30. julija na Kostanjah. Na tej klavzuri bo Mlada KEL izdelala vsebinsko plat za delo v bodoče.
Popravek
V prejšnji številki Našega tednika smo na strani 2 pisali, da se v četrtem razredu v ljudski šoli v Pod rože i poučuje nezakonito, ter da gre za ločevanje. Pravilno je, da so v četrtem razredu ljudske šole posebne ure, v katerih se poučuje slovenščino. Zato o nezakonitosti pri izvrševanju manjšinskega šolskega zakona v ljudski šoli v Pod-rožci ne more biti govora.
EL SERVIS V PLIBERKU
Vsak torek od 10. do 12. ure sta vam na občini (2. nadstropje) na razpolago v vseh občinskih zadevah mestna svetnika Jože Partl in Fric Kumer.
f	"N
GLOSA
Snujejo internacionalno, da bi Evropo spet spravili na pravo pot in popravili tisto napako izpred petdesetih let. Tale možakar z zobno ščetko pod nosem, saj ni mislil tako hudo. V slabo druščino je pač prišel, morda je bil tudi malce nor — vojne pač ne bi smel začeti. Na pravi poti smo namreč že bili — strogi, zvesti, čisti, marš!
HAIDERJEVE TAJNOSTI
V ta namen so se 'torej srečali Jean Marie Le Pen, Giancarlo Fini in Franz Schonhuber. Front nationale, Neofašjsti in Republikanci, zbrani v Ženevi v Švici, kjer proti vsej logiki Francozi, Italijani in Nemci skupno upravljajo Alpe.	,
Novinarji švicarskega časopisa Le Matin pa trdijo, da so v Ženevi videli tudi deželnega glavarja Jor-ga Haiderja. Schonhuber na vprašanje, če je bil Haider v Ženevi, ne reče ne bev ne mev, ko da bi mu stavil turško vprašanje. Haider sam pa pol ure po pristanku nekega letala iz Ženeve otvar-ja pivnico v Schvvechatu in toži novinarje Le Matina zaradi obrekovanja.
Naj bo, kakorkoli že. Kaj nas briga, če je Haider bil v Ženevi, ali ne? Veseli in ponosni smemo biti, da je on, naš koroški Jorg, prvi glavar evropske dežele, katerega štejejo v ta krog in ljudje to še verjamejo, po pravici ali ne. Mar ni vseeno? Saj se je srečal tudi z Burgerjem in v Norbertovi senci so oni trije kralji pravi gnili demokrati. Če pa je Haiderju ta slava sitna in se mu morda res dela krivdo, pa naj bo dovoljeno eno vprašanje: zakaj drugič ne pošlje kar Kriemhildo? ^
V_______________________ J
Naši šolarji so pretekli teden na ta ali oni način presenetili z redovi svoje starše. Vemo, da je red nekaj relativnega, toda — resnici na ljubo priznajmo, da nas boljši redi veselijo. Običaj redovanja so prenesli tudi na parlament, tiskovna služba .visoke hiše" in dunajski magacin „Wochenpresse" ob koncu zasedanja podelita poslancem rede. Letos je prvi „v razredu “ naš poslanec Karel Smolle!
Lestvico najboljšega parlamentarca izračunajo po naslednjem načinu: seštevek govorov in sodelovanje v pododborih poda sliko „razrednega primusa", ki je seveda za eno leto tudi najbolj znan avstrijski parlamentarec. Karel Smolle je od septembra lani do konec junija letos spregovoril kar 65 krat, kar pomeni, kot ugotavlja Wochen-presse, tudi nov rekord in je član 6 (ne petih) odborov parlamenta. Za primerjavo: zadnja na lestvici sta v desetih mesecih spregovorila po enkrat.
Tudi že doslej se je Smolle držal v vsakoletni lestvici kar dobro: prvo leto je bil na 11., drugo leto pa na 8. mestu. Prvo mesto pa je vsekakor uspeh, ki ga je Smolle pridobil z neumornim delom, kar celo prizna politični nasprotnik. Tako je tudi socialistična KTZ sicer nekaj po-jamrala, da kvantiteta ni nujno kvaliteta, vendar dodala, ..da Smolleto-vega dosežka nikakor ne gre omalovaževati".
Seveda ni število govorov edino merilo za delo v parlamentu. Zato tudi upoštevajo delo v odborih. Vendar se tudi tu lahko naš poslanec kosa kar z vodjem socialističnega kluba Fischerjem. Oba sta člana šestih odborov, Smolle je član odbora za trgovino, za zunanjo politiko, ustavna vprašanja, znanost in univerze, zakonodajo ter od 1. julija tudi v odboru za peticije.
Odbor za peticije je nov instrument direktne demokracije. Nanj se lahko obrne vsak, ki za svoje želje in zahteve nabere 500 podpisov. Naš poslanec je seveda lažje dosegljiv, če ga osebno obiščete vsak prvi ponedeljek v mesecu v pisarni KEL, kjer ga dosežete med 9. in 12. uro.
Vlada iz vrst poslancev za posebne naloge še sestavi sosvete. Naš poslanec sodeluje v zunanjepolitičnem sosvetu, v sosvetu za EGS, za znanost in raziskave ter v sosvetu za madžarsko narodno skupnost. Ravno za slovenski sosvet je važna ugotovitev, da vlada še ni sprejela sklepa mimo ali proti ugotovitvam naštetih sosvetov. Pa tudi finančna plat ima svoj pomen. Tako sosvet za znanost predlaga razdelitev denarja v višini 800 milijonov šilingov.
Parlament ima seveda še druge naloge. Prvenstveno naj bi sprejemal zakone. V letošnjem zasedanju so jih sklenili 118 na 39 plenarnih zasedanjih (eno zasedanje zajame
V lestvici „najboljših" je naš poslanec zasedel prvo mesto. Upoštevani so le tisti poslanci, ki so bili vse leto člani parlamenta (163). Skupno ima parlament 183 poslancev.
praviloma tri dni). 49 zakonov so sklenili soglasno, 69 pa večinsko. Sprejeli so tudi 32 državnih pogodb, pri 20 je bila dosežena soglasnost — tako tudi pri državni pogodbi o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogodba je napisana in tiskana, to je treba zapisati za vse nestrpneže v nemščini in slovenščini.
Veliko pozornost našemu poslancu posvečata tudi tisk in televizija. Tako je Smolletove izjave ponovno prenašala tudi televizija, redno poroča tisk. Še posebej prijetno srečanje je bil pogovor z bivšim Tedni-kovim urednikom Florijem Sablatschanom, ki je sedaj ugleden dunajski novinar, urednik gospodarskega magazina „TREND“. Z leve: urednik Florijan Sablatschan, dr. Borut Sommeregger in Karel Smolle v hali stebrov parlamenta.
Odkar so zeleni v parlamentu, se je mahoma povišalo tudi število pismenih vprašanj. Parlamentarci so stavili na pristojne ministre nad 1500 vprašanj. O njih javnost sicer malo zve, so pa zelo učinkovito orodje parlamenta. S takim vprašanjem je Karel Smolle izsilil hiter sklic manjšinske šolske komisije, ki so jo na Koroškem zavlačevali. Pristojna ministrica Havvlicek je ugotovila, da bo ugodila zahtevam poslanca, nikakor pa ne časopisnim člankom, s katerimi se je hvalil nekdo na Koroškem.
Poleg pisnih so možna še ustna vprašanja. Po frakcijah so jih tako zabeležili: 31 s strani SPO in OVP, 32 od FPO, 23 od zelenih. Dodatna vprašanja so prišla: 78 od zelenih, 80 od socialistov, 82 od OVP, 84 od FPO. S temi številkami in z razveseljivo vestjo o velikem uspehu našega poslanca, ki mu ob tej priliki čestitamo, zaključujemo poročanje iz parlamenta. Prvi plenum po poletnih počitnicah bo pričel 27. septembra, prvi pododbor pa bo zasedal 19. septembra.
-WochenpreSse‘
DIE ABGEORDNETEN UND IHRE ARBEIT
|P
1. SMOLLE Karl (O)	63
1 WABL Andreas (O)	49
3.	PIL2 Peter (O)	38
4.	BAUER Holger (F)	36
5.	DILLERSBERGER Siegfried (F)	32
6.	FRISCHENSCHLAGER Friedhelm (F)	27
7.	PROBST Friedrich (F)	25
8.	BUCHNER Joeef (•)	25
9.	SRB Manfred (G)	24
10.	HUBER Alois (F)	23
11.	HAIGERMOSER Helmut (F)	22
12.	PARTIKPABLČ Helene (F)	21
13.	MURER Gerulf (F)	21
14.	ERMACORA Felis (V)	19
15.	GUGERBAUER Norbert (F)	19
16.	MOTTER Klara (F)	19
17.	FASSLABEND VVerncr (V)	16
18.	HAUPT Herbert (F)	16
19.	ETTMAVER Wendelin (V)	15
20.	E1GRUBER Hermann (F)	15
21.	HINTERMAVER Joeef (F)	15
OFNER Harakl (F)	15
PRANMARER Karin (F)	IS
24.	RIEDER Sepp (S)	14
25.	AUER Jakob (V)	14
HtiCHTL Joeef (V)	14
27.	KČNIG Friedrich (V)	14
28.	FISCHER Heinz (S)	13
29.	ARTHOLD Joeef (V)	13
KHOL Andreas (V)	13
31. FEURSTEIN Gottfricd (V)	12
KEIMEL Otto (V)	12
33.	STEINBAUER Hcribert (V)	12
34.	BLENK VVolfgang (V)	11
35.	RESCH VValter (S)	II
36.	K1LLISCH-HORN Michael (V)	11
37.	NOWOTNY Ewald (S)	10
38.	KARAŠ Othmar (V)	10
POSCH Paul (S)	10
40. FUHRMANN Willi (S)	10
GRAEN1TZ llona (S)	10
42.	KEPPELMULLER Peter (S)	10
43.	ELMECKER Robert (S)	10
GRAFF Michael (V)	10
45.	SCHJEDER Peter (S)	9
46.	SCHRANZ Edgar (S)	9
47.	HUBINEK Marga (V)	9
NEDWED Ernst (S)	9
PARNIGONI Rudolf (S)	9
50. BRUCKMANN Gerhard (V)	9
LACKNER Joeef (V)	9
LANNER Siatus (V)	9
5
35
53. M0LLER Lothar (S)	8	6
SCHWIMMER VValter (V)	8	6
55. DIETRICH Giiater (S)	8	5
KRAFT Hermann (V)	8	5
57. BERGMANN Kurt (V)	8	4
HOFER Johann (V)	8	4
KOROŠEC Ingrid (V)	8	4
MAIER Oskar (V)	8	4
PUNTIGAM Alois (V)	8	4
62. BURSTALLER Paul (V)	8	3
HEISS Regina (V)	8	3
PISCHL Karl (V)	8	3
STOCKER Helmut (S)	8	3
66. FRIESER Cordula (V)	7	5
ST1X Gerulf (F)	7	5
68. EDER Kurt (S)	7	4
GUGGENBERGER Walter (S)	7	4
HORVATH VValtraud (S)	7	4
KAISER Richard (V)	7	4
STIPPEL Johann (S)	7	4
TICHV-SCHREDER Ingrid (V)	7	4
74. BRINEK Getrude (V)	7	3
HOFMANN Harald (S)	7	3
LEIKAM Anton (S)	7	3
MESSNER Evelyn (S)	7	3
SCHVVARZLER Erich (V)	7	3
79.	TRANLER Gabrielle (S)	7	2
80.	HEINZINGER VValter (V)	6	6
SCHEUCHER Reinhold (S)	6	6
82. CAP Josef (S)	6	S
FLICKER Franz (V)	6	5
84. GAIGO Gcrfrid (V)	6	4
HESOUN Josef (S)	6	4
RABL-STADLER Helga (V)	6	4
STE1DL Albert (V)	6	4
WOLF Helmut (S)	6	4
89. LUDWIG Hans (S)	6	3
PRAHER Adclheid (S)	6	3
RESSEL Hans-Joachim (S)	6	3
ROPPERT Alois (S)	6	3
SCHVVARZENBERGER Georg (V)	6	3
STRICKER Adolf (V)	6	3
93. JANKOVITSCH Peter (S)	6	2
MRKVICKA Franz (S)	6	2
NEIDHART Rolf (S)	6	2
98. FUCHS Luis (V)	5	3
100. BRENNSTEINER Anton (S)	5	4
EDERER Brigitte (S)	5	4
KUBA Heinrich (S)	5	4
LUSSMANN Hermann (V)	5	4
MATZENAUER Hans (S)	5	4
MOLTERER Josef (V)	5	4
SCHMID 1'MEIER Herbert (S)	3	4
SCHVVARZBOCK Rudolf (V)	5	4
107. KČTELES Johann (S)	5	3
NURNBERGER Rudolf (S)	$	3
SCHUSTER Johann (V)	5	3
SEIDINGER VVinfried (S)	5	3
STOCKER Franz (V)	5	3
STROBL Robert (S)
113. BAUER Rosemaric (V) HAFNER Hans (V) SCHAFFER Gerhard (V)
116.	KARL Elfriede (S)
117.	ORABNER Arnold (S)
118.	GASSER Hans (V) GRADISCHNIK Reinmar (S) KOKAIL Siegfried (S) WEINBERGER Helmut (S)
122. BAYR Anton (V)
FRIZBERG Gilbert (V) HEINDL Kurt (S)
HUTTERER Klaus (S) MARIZZI Peter (S)
SCHORN Hildegard (V) STAUDINGER Rudolf (V)
129. D1TTRICH Karl (V)
HELBICH Leopold (V) KRAUTL Adolf (S) SCHINDELBACHER Ernst (V) STEINER Ludwig (V) STUMMVOLL Gtinter (V)
135.	SCHEMER Stefan (S)
136.	NEUWIRTH Karl (S)
137.	OFFENBECK Jolanda (S) PREISS Kurt (S) REMPLBAUER Wilhelm (S) TAUS Josef (V) VERZETNITSCH Friedrich (S)
142. BERGSMANN Feliz (V)
FINK Ernst (V)
FISTER Alfred (S)
GMOSER Rupert (S) KIRCHKNOPF Josef (V) KOWALD Ludwig (V) LEITHENMAVR Hermana (S) MUHLBACHLER Joeef (V) RENNER VValter (S) VONVVALD Karl (V)
152. KOCK Franz (S)
PODER Rudolf (S) RUHALTINOER Franz (S) TYCHTL Gerald (S)
156.	FERTL Rudolf (S)
157.	DERFLER Alois (V) KERSCHBAUM Joeef (S)
159. FAULAND Adolf (S) SALLINGER Rudolf (V)
WOLF Johann (V)
162.	KELLER Otto (V)
163.	SCHMČLZ Johann (S)
VETTER Gustav (V)
Die Tabcllc enthait nur jene Abgeordnetcn. die ihr Mandat das gesamte Arbcitsjahr hindurch ausgciibt haben.
flnrosserta hoče ::::::::: zapreti na Kopošhem tri mlekarne
Proti tem načrtom sta v posebni tiskovni izjavi protestirala predsednik Kluba občinskih odbornikov Fric Kumer in zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Do-mej. Protest utemeljujeta Kumer in Domej z argumentom, da je treba prav v strukturno slabi regiji, kot je to Velikovec, storiti vse, da se ohranijo vsa delovna mesta. V zadnjih letih je Agros-serta investirala v podjetje, v katerem je zaposlenih nad 40 ljudi, 40 milijonov šilingov. Velikovška mlekarna pa je tudi eno izmed tistih podjetij, ki ima pozitivno bilanco. Kljub temu pa grozi podjetju, da bo moralo do leta 1990 prenehati s produkcijo in odpustiti vse delojemalce. Zapiranje številnih manjših podjetij je očitno rezultat zbliževanja k Evropski skupnosti. Ravno proti temu je Skupnost južnokoroških kmetov že pred letom dni kot edina frakcija v kmetijski zbornici protestirala.
Fric Kumer in dipl. inž. Štefan Domej sta zaradi tega pozvala zastopnike Agrosserte, da opu-
Fric Kumer: proti zaprtju bomo ostro nastopili.
V primeru, da bo
prišlo do realizacije koncepta, katerega so predložili strokovnjaki Tehnične univerze v Miinchnu glede racionalizacije pri mlekarnah, bodo morale zapreti na Koroškem tri mlekarne svoja vrata. In sicer v Šentvidu, v Wolfsbergu in v Velikovcu.
Dipl. inž. Štefan Domej: Velikovška mlekarna ima pozitivno bilanco
stijo svoje načrte zapiranja, kmetijska zbornica pa naj bi se z vso silo zavzela za delovna mesta v vseh treh koroških mlekarnah.
Prav tako je svoj protest izrazil predsednik nadzornega odbora velikovške mlekarne Alojz Čik, ki je dejal, da se bodo odborniki
jasno postavili proti načrtom Agrosserte, ker bi koncentracija mlekarn onemogočila soodločanje odbornikov v posameznih krajih.
Na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem hoče Agrosserta zapreti 11 mlekarn. O zaprtju
podjetij pa bodo končno odločali odbori posameznih mlekarn, ne pa Agrosserta kot strešna organizacija. Vsaj teoretično je to tako. Agrosserta pa ima vsekakor možnost, da bojkotira odkup mlečnih produktov, tako da bi si morale mlekarne v tem primeru same poiskati trg odjemalcev. Danes odvzame Agrosserta ve-likovški mlekarni 95 % vse produkcije sira (od letno 1,5 milij. produciranih ton). Podjetje ima letni promet v višini 160 milij. šil. in je rentabilno.
Na željo številnih konzumentov ima koroška mlekarna tudi že dalj časa na trgu mleko v steklenicah, ki se je dobro obneslo. V nekaterih krajih seže več kot ena treti na konzumentov po mleku v steklenicah. To_ mleko so do sedaj polnili na Štajerskem in od tam vozili na Koroško. Letos jeseni pa bo Spodnjekoroška mlekarna v Celovcu dobila sama napravo za polnjene mleka v steklenice in bo s tem zagotovljena tudi ponudba v prihodnje. M Q
Mest. sv. Jože Partl (EL) ima veliko zaslug za izgradnjo vodovoda.
El proti dozidavi ločevalnih razredov!
Na minuli občinski seji je pliberški občinski svet soglasno sklenil gradnjo vodovoda od Pece do Šmihela, s priključkom na „Filterwerk“, bazenom na Katerinl ter gradnjo vodovoda pod železnico na Suhi pri Šmihelu, ki bo omogočil tudi priključitev Repel. Odgovorni referent mestni svetnik Jože Partl je poročal o projektu, ki ga bo izpeljalo podjetje STUAG. Gradnja bo stala 16,3 mil. šilingov (+ prometni davek). Načrt za financiranje celotnega vodovodnega omrežja do Repel z bazenom na Vogrški gori (brez lokalnega omrežja) bo pa občino stal skoraj še enkrat toliko, celotni projekt bo znašal torej pribl. 32 mil. šilingov.
Občinski svet pa je sklepal tudi o dozidavah, prezidavah in popravilih na ljudskih šolah v občini. Soglasno so mandatarji bili za projekte v Božjem grobu, v Vogrčah in v Libučah, pa tudi za gradnjo nove telovadnice v Šmihelu so bile vse frakcije.
Proti dozidavi dodatnega razreda v Šmihelu pa je bila Enotna lista, ker bi le ta koristil ločevanju šolarjev po jezikovnih kriterijih, kar predvideva novi manjšinsko-šolski zakon. EL je kritizirala v tem sklopu tudi, da dežela k tej prezidavi niti ne prispeva 50 % izdatkov in s tem dodatno bremeni občino. Enotna lista je izrecno poudarila, da je proti vsakemu ločevanju in zaradi tega odklanja gradbene načrte na ljudskih šolah, ki bi služili temu namenu.
Na občinski seji je bilo govora tudi o gradnji večnamenske dvorane v Pliberku. Med mandatarji je prevladalo mnenje, da naj bi povečali že obstoječo telovadnico v glavni šoli.
V	dodatnem proračunu pa je bila zdaj tudi upoštevana gradnja pločnika v Šmihelu. S tem bo izpolnjena dolgoletna zahteva EL.
V	načrt gradnje gasilskega doma v Replah se je vključil zdaj kontrolni urad (Aufsichtsbehčrde) in zahteval, da se projekt še enkrat preveri, ker je gasilski dom načrtovan menda preveliko. Kontrolni urad je s tem v zvezi predlagal primer z gasilskim domom v Šentjanžu v Rožu. EL je k tej diskusiji dejala, da je za gradnjo primernega gasilskega doma v
Replah, občina pa ta projekt naj tudi primerno podpre.
Poročilo kontrolnega odbora v zadevi dovoza prsti oz. sipnega materiala podžupanu Oschmautzu je ponovno sprožilo živahno diskusijo. Šele na zahtevo EL je prebral poročilo v celoti podpredsednik kontrolnega odbora dipl. inž. Peter Alesko. Po ukazu župana je uradnik upravne skupnosti (Verwaltungsgemein-schaft) izdelal strokovno mnenje (Gutachten) o katerem pa so imeli mandatarji različna mnenja. Poleg odbornikov EL tudi nekateri odborniki koalicije niso bili prepričani o tem, ali so v tej zadevi ravnali vsi pravilno. Izven občinske hiše je bilo slišati s strani mladih odbornikov SPO mnogo kritičnih besed, na občinski seji sami pa so morali po nalogu stranke seveda molčati.
EL je s tem v zvezi dejala, da v prihodnje zahteva in pričakuje, da se bo v podobnih zadevah prej sklepalo v občinskem ali pa mestnem svetu in da ne bodo odločali več posamezni uradniki ali mandatarji.
Pliberk: vodna oskrba zagotovljena!
V
ASKRBLJENOST
ELEZNI KAPLI
Na občinski seji v ponedeljek je v zvezi z grozečim zaprtjem tovarne Obir občinski svet Železne Kaple soglasno sprejel resolucijo, naslovljeno na koroško deželno vlado.
O gospodarskem položaju občine je rečeno, da od 220-ih delavcev tovarne Obir 120 živi v občini Železna Kapla. Že sedaj število prebivalcev občine konstantno gre nazaj. Razen tovarne Obir je v občini le še en obrat, ki zaposluje večje število delavcev, namreč žaga in gozdno podjetje Dr. Thurn-Valsassine s 66 zaposlenimi. Izguba 120 delovnih mest v tovarni Obir bi skrajno ogrožala gospodarsko eksistenco občine in bi močno pospešila odseljevanje iz doline Bele. Občinski svet v resoluciji ugotavlja, da je že doslej podpiral prizadevanja za ohranitev tovarne celuloze in da tudi pozdravlja projekt proizvodnje lesovine, ker bi s tem bilo od 220 delovnih mest ohranjenih vsaj 100. Deželno vlado pa občina poziva, naj čim-rej skupno s Slovenijo papir razjasni, kateri projekt bo dejansko prišel do realizacije, ker je to velikega pomena tudi za nadaljnje iniciative občine. Če pride do zaprtja tovarne, naj dežela čim prej podvzame gospodarske ukrepe, da se v občini ustvarijo nova delovna mesta. To pa velja tudi za slučaj, da bo realiziran projekt proizvodnje lesovine, ker bi tudi v tem primeru 120 ljudi izgubilo delo.	*
Občinski odbornik EL Lado Hajnžič je v debati o resoluciji kritiziral, da se sedaj dela tako,
kot da bi za grozeče zaprtje to-vare bila kriva VVieser in Haller, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Franc Smrtnik (EL) je rekel, da bi resolucijo morali sprejeti že dosti prej. Opozoril je, da so težave Obirja konec koncem tudi posledica nemškonacionalne politike in izrazil je začudenje nad tem, da je sedaj tudi SPČ skočila na Haiderjev vlak in da je očitno pozabila vse obljube iz volilnega boja. Enotna lista upa, da bo tovarna celuloze lahko obratovala do začetka proizvodnje lesovine. Na vsak način pa je treba ustvariti nova delovna mesta v neposredni okolici Železne Kaple in ne samo, kot je zmeraj spet rečeno, nekje v regiji. Tej zahtevi se je pridružil tudi Gan-zer od OVR
V zvezi z odobritvijo naknadnega proračuna za društvo za tujski promet je Smrtnik kritiziral, da se društvo ne poslužuje
tudi slovenščine. Kot primer ne navedel tablo, ki so jo hoteli postaviti na njegovem zemljišču. On je to dovolil, če bi tabla bila dvojezična, nakar table raje niso postavili. Župan Haller je nato citiral iz vodiča za tujski promet, v katerem on sam omenja slovensko narodno skupino v Železni Kapli in opozarja na obogatitev, ki jo predstavlja za občino. Smrtnik mu je odvrnil, da si bi pač želel tudi nekaj slovenskih besed v vodiču.
Ista diskusija se je ponovila tudi v razpravi o podpori športnemu društvu (dobili bojo 120.000 šilingov za obnovitev igrišča), ker društvo nasproti nekdanjim obljubam župana ni postavilo dvojezičen kažipot k igrišču.
Soglasno je občinski svet tudi sklenil, da lahko krčmarji in gostilničarji, v kolikor imajo pravno potrebna dovoljenja, na glavnem trgu v poletnih mesecih postavijo
Občinska seja v Dobrli vas:
EL proti povišanju cen za odvoz smeti
Dobrolski odborniki so z ogorčenjem ugotovili, da kljub odvažanja smeti, tujci in tudi občani onesnažujejo okolje v Dobrovi. „Bergwacht“ se dejansko veliko premalo zanima za to problematiko. Čeprav je deponija pri Tinjah (Hčhenbergen) požrla veliko javnega denarja se je za občane nadpodprečno zvišala visoka cena za odlaganje smeti. Odborniki Enotne liste niso uvideli, zakaj bi spet posamezni občani nastradali in plačevali znatno povišane cene za odvoz smeti. Zato so odborniki iz protesta glasovali proti takšnemu zvišanju. Med drugim so na seji soglasno sklenili asfaltiranje raznih občinskih cest In obnovo osvetljave na ulicah.
Lado Hajnžič (EL) je za odkrito diskusijo o Obirju.
mize in stole tudi na prostem pred gostilno. Odborniki so si bili edini, da bo to koristilo tujskemu prometu in da bojo takšni „vrtički“ na gjavnem trgu tudi olepšali sliko Železne Kaple. Za nova parkirišča pa bo kmalu poskrbljeno v območju okoli občinske hiše.
Kot novo turistično atrakcijo si bojo lahko gostje v dveh letih ogledali votline v Obirju. Za gradnjo vseh potrebnih stavb, cest, parkirišč in za adaptacijo vhoda v votlino bo potrebnih 26,7 milijonov šilingov, večino tega denarja prispeva dežela. Ustvarjenih bo 10 novih delovnih mest. S tem v zvezi pa je župan Haller opozoril, da ta projekt nima nobenega opravka s težavami tovarne celuloze in da ojačitev turizma v Železni Kapli ne more nadoknaditi grozečo izgubo delovnih mest na Reberci.
Občinski svet je sklenil tudi novo odredbo o odstranjevanju odpadkov.
□ PISMA BRALCEV □
0 akciji ravnatelja Kukoviče!
V svoji 26. številki prinaša NT sporočilo o akciji ravnatelja Kukoviče z dvojezičnim besedilom koroške domovinske pesmi na stenah šolskih sob. V naslednji številki pa celo z očitnim zadoščenjem poroča, da je te Kukovičeve grbe .Strokovno pedagoško združenje razposlalo na vse ljudske in glavne šole na Koroškem".
K tej prav gotovo pohvale vredni akciji si vendar dovoljujem kritično stališče, čeravno mi je pred časom neki vrhovni literat prepovedal vmešavanje v slovensko književnost, ker da sem „župnik in samo župnik".
1.	NT je slovenski prevod Scheit-hauerjeve objavil kar z dvema napakama: namesto oko je zapisal .okno", namesto ljubki pa .ljubi".
2.	Ne glede na te tiskovne napake je obstoječi prevod sam po sebi jako pomanjkljiv in se čudim, da je bil tako nekritično sprejet celo za javno jezikovno akcijo. Izgleda, da se ob njem doslej ni spotaknil noben učitelj, niti ne učitelji slovenščine, pa tudi ne nagrajenca .klešč" za zasluge za lepo in pravilno slovenščino. Vsi skupaj torej niso zapazili, da je ta prevod že zgolj slovnično docela zgrešen. Prevajalka namreč v njem nepraviloma spreminja 3., 4. in 5. stavek iz krajevno odvisnih v glavne stavke, ker jih pričenja z besedo TAM namesto z besedo KJER, kot bi se
ujemalo z nemškim izvirnikom, v katerem je zadnji stavek edini glavni stavek. K temu pride še napaka v naglasu pri besedi čuvar.
3.	Če pa že ostanemo pri tem prevodu, bi se moral po mojem okusu tako glasiti:
Kjer venci se gora blišče, v Tirolsko se oko ozre, kjer Klek čuvar Pasterce je, potoki bistri žubore, po gorskih skalah slap Šumija, tam kraj je naš, tam smo doma.
4.	V tem prevodu pogrešam za to domovinsko pesem bistveno značilni poudarek na domovino. Zato predlagam tale prevod:
Kjer venci se gora blišče v Tirolsko se oko ozre,
kjer Klek čuvar Pasterce je, potoki bistri žubore, koder nam Drava vije se, tam domovina moja je.
V nemškem besedilu je Drava sicer šele v 2. kitici na vrsti, a kdaj se ta že poje? Za nas Slovnce je pa Drava pomembnejša ko vse gore. Zavedam se, da zveni zadnja vrsta nekoliko starinsko z glagolom na koncu — toda ni li starinska pesem sama?
Da stvar pa ne bo polovična, si dovoljujem ponuditi še 2. kitico:
Kjer bistra Žila žubori, kjer Krka v Drave objem hiti, od ledenikov vrh planin prek rodovitnih polj nižin razteza lepa se ravan: moj ljubi, dragi Korotan.
Pa brez zamere! Lovro Kaselj
Rož — Podjuna — Zilja
Lep uspeh za Zvezo slovenskih zadrug
Lep uspeh za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu ter njen revizijski oddelek: mag. Katarina Kropivnik iz Bilčovsa je pred nedavnim opravila revizijske izpite z odličnim uspehom, njen kolega Hanzi Dragaschnig s Kostanj pa z dobrim, za kar obema iskreno čestitamo. Mag. Kropivnik je tretja ženska revizorka v celi 90-letni zgodovini zadružne revizije ter trenutno edina ženska v Avstriji, ki je v tej stroki aktivna.
Pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu šteje sedaj revizijski oddelek štiri revizorje. Poleg mag. Kropivnikove in Hanzija Dragaschniga revidirata naše Posojilnice-Banke in Zadruge še strokovni revizor Janko Oitzl in višji revizor Franc Krištof, ki je tudi vodja revizijskega oddelka ZSZ. Pisarniška dela pa opravlja Magda VVedenig.
S strokovnim in stalnim izobraževanjem (slika je bila posneta na zvezni revizijski konferenci konec junija) soomogočajo revizorji ZSZ čim bolj učinkovito delovanje ter napredovanje naših zadružnih ustanov.
Na sliki prva vrsta z leve: Hanzi Dragaschnig, mag. Katarina Kropivnik in strokovni revizor Janko Oitzl.
Preds. kmet. zbornice Deutschmann:
»Obir nam je pri spcu"
Na svoji zadnji tiskovni konferenci se je predsednik kmetijske zbornice ek. sv. Valentin Deutschmann zazvel za ohranitev delovnih mest v Magdalenu in posebno še v Obirju. Deutschmann je dejal, da bo nujno potrebno, da bodo odgovorni poiskali rešitev, da bo možno ohraniti delovna mesta in da bo kmetom zagotovljen odkup lesa. Predlagano produkcijo lesovine bo treba še diskutirati in po možnosti realizirati. Če pa je govor o novih delovnih mestih, potem mora biti v ospredju surovina les. V primeru, da bodo zaprli Magdalen in Obir, potem to pomeni, da bo imela tovarna v Frantschachu monopolno pozicijo in bo temu primerno lahko tudi določala cene. Poleg tega je Deutschmann predložil delovni papir kmetijske zbornice, ki obsega vrsto zahtev, med drugim kmetijske odbore v posameznih občinah, ki bodo zastopali pri kmetijski zbornici interese kmetov na bazi:
—	svetovanje v občinah v vseh kmetijskih in gozdarskih vprašanjih
—	strokovno ocenjevanje pri pospeševanju podeželske potne mreže — pri dajatvah in davkih je treba razbremeniti kmete
—	v teku legislaturne periode je treba zvišati vse finančne podpore na povprečje drugih zveznih dežel kot na Salzburškem, Predarlskem in Tirolskem
—	izgraditev strojnih krožkov
—	sanacija zaščitnih gozdov
—	pospeševanje alternativne produkcije in bioenergije.
Kmetijska zbornica je tudi letos pripravila pred svojo hišo majhno razstavo najvažnejših kulturnih rastlin, katere pridelujejo koroški kmetje. Cilj demonstrativnega prikaza kulturnih rastlin pred kmetijsko zbornico je, prikazati kon-zumentom, posebno še mestnim prebivalcem, šolam in turistom kako se razvijajo kulturne rastline in alternativne kulture.	stih
Razstava kulturnih rastlin in alternativne produkcije pred kmetijsko zbornico privabi mnogo ljudi.
ČESTITAMO
Slovensko društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita slavljencu gospodu Vinku Zaletelu v Vogrčah, za njegov osebni praznik.
V Borovja h pri Pliberku praznuje Aleks Kos rojstni dan in god. Slovensko društvo upokojencev Pliberk mu želi še mnogo zdravih in srečnih let.
Na filozofski fakulteti dunajske univerze je te dni zaključila svoj študij germanistike in zgodovine Rozi Miki, hči Jakoba in Roze Miki iz Pečnice. Novopečeni magistri iskrene čestitke!
Na prirodoznanski fakulteti (Naturvvissenschaftliche Fakul-tat) na Dunaju je pred kratkim zaključil svoj študij genetike Markuš Miki, sin dr. Franca in Elizabete Miki iz Borovelj. Mlademu magistru želimo vse najboljše in mu iskreno čestitamo.
Helmut Grilc in Barbara Povše
sta preteklo soboto sklenila zakonsko zvezo. Čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in EL Pliberk.
Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence
130 strani debela brošura, to je letošnja vizitka Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ob sklepu šolskega leta 1988/89. V njej zvemo mnogo iz življenja in delovanja te ustanove. Skromno je izpostavljen zgodovinski mejnik, tisočega absolventa. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik piše v spremnih besedah temu letnemu poročilu, da „uspehi Slovenske gimnazije seveda niso merljivi le s številkami, marveč z uspešno poklicno potjo naših absolventov. Vendar je tudi ponosna številka dosedanjih tisoč absolventov dokaz za zaupanje, ki ga je deležna Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu."
V letnem poročilu se dijaki posameznih razredov (436 jih je bilo v preteklem šolskem letu) na res prijeten način predstavljajo. Naj bo iz teh predstavitev navedenih le nekaj stavkov. „Postali smo pravi mojstri v ugotavljanju, kakšne volje so profesorji in profesorice." To ugotavlja 1. B razred, medtem ko se je 2. A razred predstavil v risbah. 2. B raz-
red piše: „Pridemo iz vseh vetrov južne Koroške. Zato se tudi veliko prepiramo. Upamo, da se bomo navadili drug na drugega." Na to kar se je tretji razred najbolj veselil poleg prestopa v četrti razred v naslednjem letu, so počitnice, ki jih sedaj uživajo. Bolj živo kot v vseh drugih razredih pa mora biti v 3. C razredu. Takole pišejo: „Ker naš razrednik noče, da bi podivjali, je za-Vadi teh deliktov takoj sklical razredno konferenco ter se posvetoval s starši." Ker 4. A razredu vzame šport preveč časa in energije, dijaki pri spraševanju radi filozofirajo. Tako pa nastajajo „nove formule in novi zakoni ... “ Toliko besede iz razredov nižje stopnje Slovenske gimnazije.
Letno poročilo daje tudi, kakor vsako leto pregled, s katerih krajev prihajajo učenci. Članki o življenju šole in personalnih spremembah pa dopolnjujejo letno poročilo šolskega leta 1988/89. Škoda samo, da črke na naslovni strani ne pridejo tako prav do izraza.
vg
VslikL 			
UiJesedir.	Rož — Podjuna — Zilja
Nova številka lista PREPIH
Mladinski dom Slovenskega šolskega društva je izdal tokrat že sedmo številko svojega lista PREPIH. V listu se oglašajo tako najmlajši prebivalci doma, kakor tudi starejši, ki so medtem zaključili šole in tako zapuščajo Mladinski dom. Med spisi, razmišljanji in literarnimi prispevki se najdejo tehtne besede o miru, o lastnih ciljih, o samozavesti . . . Izrazite in globoke so misli dvojezične mladenke na južnem Koroškem.
Tamara piše, da živita oba naroda na Koroškem že stoletja drug ob drugem kot narod tujcev. Da
bi se ta položaj vsaj nekoliko spremenil, predlaga Tamara naslednje: „Mislim, da z rahlim približevanjem, ki je odprto za spreminjanje zveš in spoznaš včasih več kot z znanstvenimi razpravami in statistikami. Za zbliževanje in boljše razumevanje pa je potrebno mnogo, mnogo časa in včasih tudi samopremagovanja. K pravemu spoznavanju pa spada, da se prepustiš drugemu, da postaneš ranljiv."
Mnogo zanimivega je zapisanega v skoraj stostranskem listu. Na vsak način se splača ta list prelistati.	vg
Modeslov dom, Provincialna in Slomškov dom
Sklepna prireditev
Del pevsko-instrumentalne skupine iz Modestovega doma in Slomškovega doma
Gojenke in gojenci iz Modestovega doma, Slomškovega doma in Provincialne hiše, so v torek, 4. julija 1989, vabili na sklepno prireditev ob koncu šolskega leta. Nekdanji vzgojitelj v Modestovem domu Janko Ivančič je ponovil svojo novo mašo. Ravnatelj Modestovega doma, Jože Andolšek, je v svojem nagovoru novomaš-niku Janku Ivančiču dejal, da mora biti „žleb, po katerem se
pretaka življenjski sok evangelija." Po agapi pri kulturnem sporedu so sodelovali dijaški zbor iz Slomškovega doma in pevsko instrumentalni ansambel iz Modestovega in Slomškovega doma. Recital na temo .Slovenščina moj jezik" je izpovedal, kako mladinci gledajo na slovensko besedo in njeno vsakdanjo uporabo ter kakšna čustva z njo povezujejo.
Andreja Mitscheja ni več
Dolgoletnega organista Andreja Mitscheja iz Šentvida v Podjuni ni več. V 96. letu sta-
rosti je njegovo srce prenehalo biti. Znan je bil tudi kot „slepi organist". Slikar Wer-ner Berg je našel v njem mo tiv, domačini pa so v Mitsche-ju imeli dolgoletnega kulturnega garača in svetovalca.
Mitschejevo ime je zapisano z zlatimi črkami v zgodovino pevskega zbora Danica, sploh pa v domačo zgodovino.
Več o liku slepega organista Andreja Mitscheja, ki so ga položili k počitku v sredo, 12. julija, berite v naslednji številki Našega tednika.
Škocijanski otroci na izletu v Žili in na Dobnaču
Po uspešno zaključeni pevski sezoni se je 38 pevčkov in pevk z lepim številom staršev in učiteljico Helko Mlinar podalo na izlet v Zilsko dolino.
Na povabilo gospe Marjance Mešnik in gospoda župnika Stanka Trapa smo se v nedeljo, 9. julija, ob lepem vremenu podali na pot. V Gorjah je g. župnik daroval sv. mašo in pri blagoslovu prosil za lepo vreme. Otroci so mašo pevsko oblikovali s pesmijo. Po sv. maši pa je bila vsa družba zelo prisrčno sprejeta pri družini Mešnik. Marjanca je postregla s klobasami, zaseko in moštom. Počutili smo se popolnoma domače. Nato pa smo se podali naprej — na lepo goro Dobrač. Po beljaški alpski cesti smo prišli že kar visoko; še više pa s sedežnico. Od tam pa je bila še dobra ura hoje na vrh. Na tej poti smo občudovali prelepo gorsko naravo, bujno cvetje, pa tudi živino, ki se je tam pasla. Po kratkem oddihu pri televizijskem oddajniku smo šli še v slovensko oz. zilsko cerkev. Tu smo zapeli pesem „Je angel Gospodov".
Gospod župnik Stanko Trap nas je spremljal po vsej poti v Zilski dolini in skrbel za dobro voljo. Zelo dobro smo se počutili v njegovi družbi.
Veseli in polni novih in lepih vtisov smo se zvečer vrnili domov.
Rubrika, v kateri tudi Vi lahko sodelujete
Motiv ledna
Tudi take .vozove je danes še videti. Posnetek je z Ravn, občina Škofiče. Ob pogledu na voz in seno na njem bo morebiti marsikdo pomislil na prejšnje čase, marsikdo pa bo tudi danes še odkrival takšne motive na naših kmečkih domačijah. Dragi bralci, če imate doma v kakem skrivnem predalu kakšen lep motiv ali ste ga celo sami fotografirali, potem pošljite sliko na naslov: NAŠ TEDNIK, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Sliko bomo radi objavili.
Reportaža
STRAN q petek,
O 14. julija 1989
STRAN /-x petek,
ti 14. julija 1989
Reportaža
Trenutni položaj
Podjetje Lininger je po odredbi dežele pooblaščeno, da skrbi za odstranitev posebnih odpadkov v deželi. Z mobilno napravo lahko dožari ali sežiga tudi z oljem kontaminirano zemljo. Prav s to napravo pa se je podjetje hotelo naseliti v Labodu. Tamkajšnjemu občinstvu pa je uspelo preprečiti to naselitev. Delo ljudske iniciative in občinskih politikov je bilo uspešno. Sklenili so kompromis, da mora podjetje s koncem avgusta zapustiti to odlagališče. Do tega časa pa lahko še dožari 1000 ton onesnažene zemlje. Deželna vlada pa stalno kontrolira ali se podjetje drži zakonov, predpisanih za sežiganje.
V zadnjem času pa so v okraju Velikovec spet nabrali okrog 500 ton z oljem kontaminirane zemlje (v Sinči vasi, Železni Kapli, Galiciji in Grabštanju). V občini Galicija sami pa je od teh 500 ton samo 50 ton zemlje. Vseeno se je podjetje Lininger odločilo za odlagališče v bližini apnenega kamnoloma v Klančah. Ostalih 450 ton bi podjetje dovažalo v občino Galicijo. Zato je podjetje Lininger tudi zaprosilo pri deželni vladi za dovoljenje. Vodoprav-na oblast (VVasserrechtsbehčr-de) pa je v teku treh dni sklicala sejo na kraju samem. Mnenja je, da ni nevarnosti onesnaževanja talne vode. S strani vodopravne oblasti je bila prošnja v najkrajšem času odobrena. Pod-
jetje bi potemtakem lahko pričelo že pretekli teden delovati, kar dokazujejo že priprave na načrtovanem odlagališču. Do 500 ton te zemlje naj bi potemtakem ležalo tam do konca naslednjega leta. Podlaga pod to zemljo pa naj bi bila plast žagovine, pokrita s folijo in plahto.
Občina Galicija
Občina je s protestom vzela na znanje, da se je v teku treh dni vršila seja vodopravne oblasti. Župan Otto VVutte je na zborovanju javno trdil, da so s takšnimi dejanji hoteli presenetiti občinstvo. Dežela pa je izjavila, da k sejam vodopravne oblasti niso vabljeni ne mejaši in ne občina. Občina je takoj sklicala sejo predstojništva in odbora za varstvo okolja. Tam so izdelali za deželno vlado izjavo z jasnimi argumenti proti odlagališču.
To izjavo je tudi potrdil občinski svet na zadnji občinski seji. Občina v tej izjavi posebno opozarja na nevarnost onesnaževanja talne vode ter na negativne posledice za turizem. Pomembna podpora tem argumentom pa je še bližnji slap v Podkanji vasi. Povedati je treba še, da je zemljišče zaščiteno področje. Obenem pa je dotično zemljišče gozdna parcela, katere po zakonu ne bi smeli uporabiti za industrijske namene. Občina pa je v tem primeru pri prenamembi zemljišč prva instanca.
V GALICIJI

Nezadovoljstvo, zaskrbljenost in razburjenje se širijo med prebivalstvom občine Galicija in v sosednjih občinah. Načrtovano odlagališče za z oljem kontaminirano zemljo in sežiganje le te v bližini apnenega kamnoloma v Klančah/ Galicija je bilo povod za ljudsko zborovanje v gostilni Ženki v Galiciji. Zborovanje je sklicala občina Galicija. Prišlo je nad 300 občanov.
Podjetje Lininger je namreč zaprosilo za dovoljenje dovažanja 500 ton z oljem onesnažene zemlje.
Na zborovanju v gostilni Ženki se je župan Otto VVutte izrekel proti odlagališču. Deželni svetnik Schiller (desno) pa je
skušal utemeljiti odločitev dežele.
si ne pustijo zastrupiti okolia!
Občini je tudi uspelo, da so zaprli staro apneno žgalnico, ki je onesnaževala okolje. In zdaj naj bi ravno tam odobrili odlagališče za posebne odpadke? Župan Otto VVutte je na zborovanju z vso resnostjo stavil vprašanje, ali sta Lininger in dežela namenoma izbrala Galicijo za to odlagališče, mogoče si nekateri pač mislijo, da tu živijo sami norci?
,To čisto vodo, ki jo še imamo v naših krajih, si ne bomo pustili zastrupiti,“
tako Jože Urank

To napravo je občina Galicija že sama zaprla, ker se je bala za okolj#. Zdaj pa ravno tu hočejo spet
onesnaževati naravo.
Stališče deželnega svetnika Schillerja
Referent za varstvo okolja pri deželni vladi Herbert Schiller je s svojimi pristojnimi uradniki na povabilo in iniciativo občine prišel na zborovanje. Menil je, da ne bo ukrepal, preden se ne bo prepričal na kraju samem o argumentih občine in občanov. To izkušnjo si je prav posebno pridobil v Labodu. Zagotovil je, da odlagališče ne bo dovolil, dokler ne bodo rešena vsa pravna vprašanja. Vprašanje je tudi, ali je za to odlagališče tudi pristojna oblast za varstvo okolja (Natur-schutzbehorde).
Zvezna vlada pristojna za posebne odpadke
Deželni svetnik Schiller pa se je tudi pritožil, da zveza še ni našla stalnega odlagališča za posebne odpadke na Koroškem. Posebni odpadki niso v kompetenci dežele. Vprašanje je, katera od 121 občin bo pipravljena, da bo dala na razpolago prostor za posebne odpadke. Povsod se bo v prvi vrsti branilo ljudstvo. Zakaj ravno mi? To vprašanje otežkoči
zvezni vladi najti takšna zemljišča. Na drugi strani pa vsak odkrito lahko prizna, da vse te odpadke sami produciramo. In kdo je že vesel, če se pojavi kakšna prometna nesreča v našem kraju, kjer potem steče več sto litrov olja ali nafte v zemljo in v našo talno vodo? Za vse te slučaje pa je potrebna oskrba oziroma kraj, kjer se to odlaga in tudi zažge.
Odlagališče naj bi zveza določila. Trenutno pa je vse skupaj ena sama veselo-žalo-igra. Deželni svetnik se zagovarja na kompetenco zveze. Zvezna vlada pa zavlačuje odločitev iz neznanih argumentov. Potemtakem se nobeden ne čudi, če danes podjetniku uspe, da dobi dovoljenje za odlaganje posebnih odpadkov na zemljišču, ki je z odredbo zaščiteno področje. Zdaj bi pač naj nastradalo turistično okolje Galicija/regija Klopinjsko jezero.
Varstvo okolja
Občina Galicija privabi vsako leto lepo število gostov in izletnikov ter šolarjev v svoje kraje. Predvsem se turizem osredotoči na izredno naravno znamenitost, slap v Podkanji vasi. Za ljubitelja narave in vsega tihožitja je Galicija ena izmed najbolj zanimivih
krajev. Seveda občina tudi profi-tira od bližnjih jezer in gora. Galicija pa je tudi zaščiteno področje in to upravičeno. Prav zato so se občani in zastopniki občine upravičeno razburili in pri zborovanju dokazali svojo zaskrbljenost. Seveda pa je iz ekološkega vidika tudi potrebno, da se posebni odpadki, in v tem primeru z oljem onesnažena zemlja, iz
naših krajev končno zbere in zažge, oziroma dožari. Za takšno napravo pa se mora poiskati prostor na Koroškem, kjer ni turizma in kjer ne ogroža okolja. Naprava za sežiganje pa mora odgovarjati vsem zakonskim predpisom.
In kakšno napravo ima Lininger?
Pristojni uradniki na deželni vladi so na zborovanju zagotovili, da po zadnjih kontrolah te naprave vse odgovarja zakonskim predpisom. Naprava sama je že stara 17 let, seveda pa so jo adaptirali med drugim tudi z novimi cedilniki. Naprava za sežiganje je mobilna, le prevoz sam je povezan z visokimi stroški. Zato podjetje zbira več sto ton takšnega materiala iz naših krajev in ga potem na enem kraju zažge. Galicija bi naj bilo 18. mesto na Koroškem. Občani pa so z vso resnostjo stavili vprašanje, zakaj ne bi bilo mogoče, da odpeljejo teh 50 ton onesnažene zemlje iz Galicije v Labod? Če je naprava v redu in ne povzroči kakšnih večjih emisij v zraku, naj ostane na prostoru v Labodu. S temi si dežela prihrani veliko denarja, ki ga bi morala plačati za prevoz in postavitev naprave v drugem kraju.
Če je pa itak vse v najboljšem redu, potem pa se čudimo, da se občani v Labodu razburjajo.
Kako naprej?
Jasno je, da v Galiciji občani ne bodo sprejeli odlagališča v Klančah. To so dokazali občani na
zborovanju, občinski svet s svojim negativnim stališčem in nenazadnje skrb za zaščito okolja.
Tudi občinski odbornik EL Jože Urank in Klub slovenskih občinskih odbornikov sta ob tem opozorila na nevarnost onesnaževanja talne vode ter na negativne posledice odlagališča za turizem.
EL Galicija in KSOO sta se v izjavi za tisk izrekla proti odlagališču v Klančah in tudi proti odlagališču kjerkoli v občini. Podpirata pa tudi občane v prizadevanju proti temu načrtu. Občinski odbornik je preko tiska tudi zagrozil z akcijami, kot npr. zaprtje ceste do odlagališča. „To čisto vodo, ki jo še imamo v naših krajih, si ne bomo pustili zastrupiti,“ tako Jože Urank.
Zdaj je vse v rokah deželne in zvezne vlade. Potrebno bo, da takoj skupaj preverita možne kraje za odlagališče posebnih odpadkov. S tem, da napravo vedno preseljujejo, investirajo samo naš denar, efekta pa ni. Napravo za sežiganje naj naselijo samo na enem kraju na Koroškem in tam odgovarjajo vsem zakonskim in ekološkim predpisom. Če tega naše oblasti niso zmožne realizirati v najkrajšem času, bodo volil-ci upravičeno zahtevali odstop nezmožnih odgovornih. Občani v Galiciji imajo vso podporo občinskih politikov in drugih ustanov in bodo tako z vso resnostjo do zadnje minute vztrajali, da se ne zastrupi in onesnaži njihova lepa občina in domači kraj.
Bernard Sadovnik
■-
Tukaj naj bi sežigali z oljem prepojeno zemljo. Deželna vlada je dala Llningerju v najkrajšem času dovoljenje
— občani pa se zdaj branijo.
Kultura
Prizor iz premiere, ki je bila popoln uspeh v vsakem oziru
Dobernik in požigalci v Šentjanžu
Mislim, da je minilo okroglih deset let, kar so v Šentjanžu zadnjikrat spravili na oder lastno predstavo. Zato velja prva kolajna mladim društvenikom, ki so se zagrizli v idejo oživitve odrske dejavnosti.
Počasi bomo na Koroškem vendarle opravili s tako razdelitvijo dela, kakor je nekoč formuliral slovenski dramatik Ivan Mrak: „ . . . tekst napisal, sceno postavil, kostume izbral, firenk za-šil, igral in režiral Ivan Mrak." Dobre predstave brez kvalificiranih sodelavcev ni mogoče napraviti in zato gre druga kolajna režiserju Petru Militarovu, ki je znal to „poučno igro brez nauka" jasno razčleniti in predstaviti, izvabiti iz večinoma neizkušenih igralcev veselje do igranja in intenzivnost. Saša Kump je skom poni ral odrsko mojstrovino s svojo sceno v vsej funkcionalnosti in čistosti prostora. Ničesar preveč, ničesar premalo; scena je ustvarila edinstveno atmosfero še pred začetkom predstave.
Švicarski dramatik Max Frisch je napisal igro Dobernik in požigalci pred dobrimi tridesetimi leti. Ob vseh grozečih svetovnih katastrofah dandanes, ob vsakodnevnih „ sod ih smodnika" (v igri: bencina), na katerih sedi človeštvo, je ta tekst aktualen kot le kdaj. Brezbrižnost, dobička-željnost, zaverovanost vase, zapiranje oči pred resnico, paradoksno upanje, da se boš rešil zla s tem, da ga rediš — vse to je ogledalo, katerega pisatelj drži svoji publiki.
Dobernik ve. da ima na ood-
strešju požigalca, ki bosta sprožila katastrofo kot že ničkoliko-krat, pa zla ni zmožen preprečiti — gosti ju in celo sam jim da vžigalice v upanju, da bosta zažgala kje drugje!
Dobernik: „ Mislim si, dokler rjoveta in popivata, vsaj ne počenjata nič drugega . . . Najboljše steklenice iz moje kleti.. . Kaj, vraga, pa bi vi storili na mojem mestu? In kdaj!“
In v epilogu, ko sta z ženo „srečno“ pristala pred vrati pekla, se čuti nedolžnega: izpolnjeval je vseh deset zapovedi. A zla ni preprečil. Te zapovedi ni zapisane.
Miha Hafner je Dobernika odigral zelo naravno in neprisiljeno, dobro je izluščil vlogo pravičnika in variiral med tiho brutalnostjo (do svojih podrejenih) in korupt-nim vedenjem do močnejših. Trudi VVieser, njegova žena, je 'bila včasih še malo negotova na odru, vendar se je stopnjevala in posebno v epilogu dokazala, da tiči v njej pravi talent. Mlada Katja VVeiss je bila neustrašena služkinja Ana, ki je osvojila občinstvo s svojo komiko in pogumno prisrčnostjo. Hanzi VVieser, požigalec in hudič, je bil suveren in tudi jezikovno najbolj izurjen. Njegovega kompanjona Robavsa je dovolj intenzivno in polnokrvno podal Marjan Kunčič (žal včasih nekoliko nerazumljiv), prav tako sta svoji vlogi dobro opravila Martin Moschitz in Vera Kunčič, prvi kot policaj in druga kot doktor (intelektualec, prapovzročitelj zla, ki se seveda distancira). Odlično oa ie bil
vpleten zbor gasilcev, ki ves čas spremlja dogajanje, nemočen in vsevedoč (Liza Hedenik, Martin Moschitz in Štefan Pinter).
Predstavo je vodil Hanzi VVeiss, efekti so delo Iva Debevca, za ton in luč pa so skrbeli Hanzi VVeiss, Martin Moschitz in Matej Rovšek (brezhibno).
Zavedati se je treba dragocenosti dejstva, da je že skoraj zamrla kulturna dejavnost znova oživela, da so spet tu ljudje, vneti za delo, da bo lahko šlo spet naprej, da bodo tudi mlajši še prihajali — saj je pred začetkom igre mrgolelo otrok pred vhodom pri gasilskem happeningu (tudi to je predstava!).
Pa pripombe? Ne morem se sprijazniti z malomarno govorico — naša lepa slovenščina zasluži več nege. Igralski skupini polagam na srce, da se z govorno tehniko malo bolj ukvarja — konec koncev je od razumljivosti tudi odvisno sporočilo predstave. Drugič: kratek dialog v narečju je povzročil, da je bila čudovita rožanščina degradirana v razbojniški žargon! Tretjič: nekatere akcije na odru niso imele absolutno ničesar opraviti s tekstom (idejo dela), služile so žal le poceni smehu. In last not le-ast: a mora tisti Jorgl res povsod biti prisoten? Tako pomemben pa spet ni.
Sonja VVakounig
(Ponovitev igre Dobernik in požigalci bo pri Tischlerju v Šentjanžu v četrtek, 20. julija, in v petek, 21. julija, ob 20. uri.
Lev Detela nagrajen
Na Dunaju živeči slovensko in nemško pišoči avtor Lev Detela je dobitnik ene letošnjih nagrad, ki jih poseben kuratorij podeljuje iz sklada ustanove Theodorja Kor-nerja za pospeševanje znanstvene in kulturne dejavnosti. Lev Detela je avstrijsko nagrado Theodorja Kornerja prejel že drugič. Prvič so mu jo podelili leta 1976. Letos jo je prejel za izvirni, v nemščini napisani roman .GRAND HOTEL", ki ga pisatelj dokončuje. Odlomki iz tega daljšega teksta s fantastičnimi obeležji o propadu starih svetov in nastajanju novega so med drugim že izšli v avstrijskih literarnih revijah ..PODIUM" in .LOG" ter na literarni strani dunajskega tednika ..BORSEN-KURIER". Delo ..GRAND-HOTEL" bo izšlo tudi v knjižni obliki.
Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu je minulo soboto vabilo na že tradicionalni kulturni večer. Dobro obiskano prireditev so oblikovali izključno domači zbori, in sicer Mešani pevski zbor SPD „Bilka" pod vodstvom Jožkota Boštjančiča. Marjan Gasser je prvič nastopil z Mladinskim zborom SPD .Bilka", pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča so nam zapeli .Vaščani" in Moški pevski zbor SPD .Bilka" pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja.
Številen obisk je pričal o zanimanju za slovenski jezik in kulturo in je bil izraz hotenja, da se ohrani slovenski živelj. V povezavi, za katero sta odlično poskrbela Sabina Koren in mag. Rupej Gasser, je bilo rečeno, da smo vsi — slovensko in nemško govoreči — odgovorni za to, da naša družba pojmuje jezikovno in kulturno posebnost Slovencev kot obogatitev. Plodovita koeksistenca obeh narodov ni le v tem, da živita naroda drug zraven drugega, ampak da skupno oblikujeta vsakdanjost. Če živita naro-
Razgovor z Marjo Feinig
Glasbena vzaoia no Brffovih Meiah zanimiva za mlade in stare
V Salzburgu je te dni končala študij za glasbenega in plesnega vzgojitelja splošne smeri („Musik- und Tartzer-ziehung" am Orff-lnstitut) Marja Feinig iz Sveč. Ta študij omogoča bodočim glasbenim pedagogom drugačen pristop do svojega dela in jim odpira nove poglede na glasbeni pouk oz. glasbo nasploh. Naše bralce bo mogoče zanimalo kaj več zvedeti o tem, kaj je ta oblika glasbene vzgoje, ki jo po Orffovi zamisli učijo na istoimenskem institutu v Salzburgu. Najprej bi radi vedeli, kako to, da si se odločila za ta študij?
M. F.: Prvič sem se srečala z idejami
Orffa na konservatoriju v Celovcu in počasi sem začela odkrivati in razumeti, da glasba ni samo branje not, ampak nekaj več. Glasba mora živeti in odražati občutke izvajalca. Naj pojasnim. Če gledamo dobrega pianista, ko igra, bomo opazili, da se med igranjem giba ali pa je njegova drža tako zbrana, da nas že s tem pritegne. Glasba se torej ne izraža le v zvoku, ampak tudi v občutkih izvajalca.
Ko sem se sama učila instrumenta — kitare —, nisem mogla razumeti, zakaj učijo posebej teorijo in posebej igranje instrumenta, kot da bi šlo za dva ločena svetova.
Sorazmerno s spoznavanjem Orffo-vih idej je v meni raslo tudi zanimanje in navdušenje, dokler nisem sklenila, da tudi sama poglobim vse to in sem se odločila, da se vpišem na dvoletni študij na Orffovem institutu v Salzburgu. Prijavila sem se zato k sprejemnemu izpitu in ga junija leta 1987 uspešno opravila.
Nam lahko na kratko predstaviš, v čem je bistvo Orffove pedagoške in didaktične zamisli?
M. F.: Največja skrb Orffovega pedagoškega koncepta je delo z otroki (od 4. leta dalje). Delo poteka po skupinah, kjer naj bi doživeli glasbo ob ple-
su, ob petju, ob igranju Orffovih instrumentov, celo in ne nazadnje v govorici, predvsem ob uprizarjanju igric. Prav odrska predstava je idealna prilika, da otroci sami poustvarjajo situacijo, v kateri pojejo, plešejo, igrajo na instrumente in seveda tudi doživljajo notranjo ritmiko besede in stavkov. Vsi delajo vse in otroci se tako lahko globalno razvijejo v ljudi, ki doživljajo in obvladajo vse te oblike izražanja. To pa seveda pozitivno vpliva na njihovo osebnost.
Poudarek je torej na doživljanju, saj otrok še ne razmišlja abstraktno, pač pa konkretno. To pomeni, da z občutki, s telesom, gibanjem, s tem da se igra, spoznava svet in si tako pridobi znanje. Šele ko je te osnovne pojme glasbe doživel (slišal, narisal, igral, pel, . . .) postane vse to del njegovega znanja, ob .igri" je torej tudi razumel, to pa je znanje.
Po dveh letih študija v Salzburgu se vračaš na Koroško. Kako misliš v tej stvarnosti ..uporabiti" pridobljeno znanje?
M. F.: Možnosti uporabe pridobljenega znanja so raznolike. V glavnem se lahko po Orffovih načelih dela v otroških vrtcih, na osnovnih šolah, na glasbenih šolah, na pedagoških institucijah — skratka povsod tam, kjer je povpraševanje po glasbi in po takem načinu posredovanja glasbenega pouka, ki lahko uresniči zgoraj omenjene cilje.
Kot učiteljica kitare bi rada vnesla ta nova spoznanja v svoj pouk, bodisi v pouk s posameznikom, kot v skupinski pouk.
Hotela bi tudi delati z odraslimi.
Hvala za pogovor.	M. T.
MePZ „ Bilka" vodi Jožko Boštjančič
Novoustanovljeni Mladinski zbor pod vodstvom Marjana Gasserja
Kulturni večer v Biloovsu
da le drug zraven drugega, potem to nujno privede do asimilacijskega procesa. Zaradi tega je potrebno, da se vsi trudimo za skupnost, za medsebojno pospeševalno priznanje, ki zavrne vsa emocionalna nasprotja. V smislu sporazumevanja med narodi so nastopajoči zbori sestavi-
li tudi spored kulturnega večera. Poleg slovenskim in nemškim pesmim smo prisluhnili tudi angleški in dalmatinski pesmi, katero je z novo ustanovljenim Mladinskim zborom pripravil Marjan Gasser. Njemu velja priznanje za trud in delo z mladino na pevskem področju, saj so
otroci najboljši garant za to, da bo slovenska pesem tudi še v bodoče živa v našem kraju. Z hrvaško narodno je zaključil spored domači Moški pevski zbor. Za ples pa je do poznih jutranjih ur igral ansambel Melos.
Marljivi društveniki pa so tudi letos pripravili bogat srečolov, pri
katerem se je fortuna nasmehnila Martinu Hoblu, ki je dobil pri žrebanju vstopnic tridnevno potovanje (turistična agencija Car-trans), Kati Zablatnik pa se že veseli na smučanje z novimi Elan smučmi. Koliko je tehtala košara z naturalijami, to je uganil Hanzi
Reichmann.
Radio/Prireditve
PETEK, 14. julija
Kulturno-glasbena: poletni festivali
SOBOTA, 15. julija
Duhovni nagovor (dekan Kristo Srienc iz Šmihela). Voščila (D. Urschitz)
NEDELJA, 16. julija
60 let duhovnik: biseromašnik Ludvik Jank na Radišah
PONED., 17. julija
Pri nas v Šmihelu — portret vasi (Marica Kušej).
D TOREK, 18. julija
Halo prijatelj
SREDA, 19. julija
Glasbena sreda: naši poslušalci moderirajo
ČETRTEK, 20. julija
Rož — Podjuna — Zilja.
Slovenski radijski spored, petek, 21. 7., „ Kladivo In klešče četrtletja"
Iniciativna skupina SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK, znana po prizadevanjih za lepšo slovenščino v vsakodnevnem življenju, je ob priliki javne uredniške seje podelila .KLADIVO in KLEŠČE ČETRTLETJA". Podgrado — KLADIVO ČETRTLETJA — sta prejeli osrednji organizaciji, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij, ki po mnenju iniciativne skupine storita premalo za uveljavljanje slovenščine v javnosti. — S podelitvijo KLADIVA naj bi se osrednji organizaciji prebudili iz .nepravičnega spanja". KLEŠČE ČETRTLETJA sta prejela mag. Lojze Pušenjak, lektor Nedelje in pisatelj prot. Janko Messner. V oddaji iz kulturnega življenja boste lahko prisluhnili razmišljanjem pod- in nagrajencev ob priliki podelitve KLADIVA in KLEŠČ ČETRTLETJA.
NA TELEVIZIJI
Dober dan, Koroška!
(16. julija 1989, FS 2, 13.00)
Klešče in kladivo
Graja in priznanje. Podelitev nagrad.
Deželni arhiv
Kataster. Domača imena v Slovenjem Plajberku.
Bralne značke
Mladi in knjiga v Mladinskem domu SŠD v Celovcu
Dobernik In požigalci
Premiera v Šentjanžu
Primlclja na Ziljski Bistrici
PRIREDITVE
RADIŠE
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 16. julija, ob 14. uri Kraj: pri Puhu na Zgornjih Rutah Prireditelj: SPD na Radišah
ŽELEZNA KAPLA
Otroška igra
BEDAK PAVLEK (France Bevk)
Čas: nedelja, 16. julija, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Prireditelj: SPD .Zarja" v Železni Kapli
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK
Hans Staudacher, razstava. Dela bodo na ogled do 18. julija. Razstava je na ogled vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo od treh popoldne do sedmih zvečer.
ŽITARA VAS
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Čas: nedelja, 16. 7., ob 20. uri Kraj: Ljudska šola v Žitari vasi Nastopajo: Cerkveni pevski zbor Šentlipš, Otroški zbor iz Šentlipša, Plazniška dekleta, Folklorna skupina SPD .Trta", ansambel .Iščemo ime", Moški pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi Prireditelj: SPD .Trta" iz Žitare vasi
KOMELJ
10. jubilejni spominski pohod na Komel) „PO POTEH DOMNOVE ČETE"
Čas: nedelja, 16. julija Zbirališče: od 8.30 do 9. ure Kraj: pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku
Prireditelji: Zveza koroških partizanov Področni odbor Pliberk, Slovensko prosvetno društvo .Edinost", Krajevno združenje ZSM Pliberk in Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij.
Pohod in spominska slovesnost bosta ob vsakem vremenu!
ŠENTJANŽ
ponovitev igre
.DOBERNIK IN POŽIGALCI"
(Max Frisch)
Kraj: pri Tischlerju v Šentjanžu Termin: četrtek, 20. julija, ob 20. uri petek, 21. julija, ob 20. uri Nastopajo: igralci Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž Režija: Peter Militarov Prireditelj: SPD v Šentjanžu Rezervacija vstopnic:	04228/2301
(VVeiss)
ŽELEZNA KAPLA
PLES
Kraj: gostilna Podobnig
Čas: v soboto, 15. julija, ob 19. uri
Prireditelj: Ribiška družina Rebrca
ŠENTPRIMOŽ
KULTURNI VEČER
Čas: petek, 14. julija, ob 20.30 Kraj: Kulturni dom Šentprimož Prireditelj: SPD .Danica" v Šentprimožu Sodelujejo: Mlajši mladinski zbor, vokalni ansambel, mešani pevski zbor in zabavni ansambel .Zmeda" SPD .Danica"
ŽAMANJE
KRESOVANJE
Čas: sobota, 15. julija, ob 20. uri Kraj: pri Piceju na Žamanjah Prireditelj: SPD .Vinko Poljanec" Sodelujejo:	MoPZ .Vinko Poljanec",
otroški zbor iz Škocijana in MoPZ .Kralj Matjaž"
’ i ples bo igral ansambel Zmeda
SODALITAS
od petka, 14. julija, od 18. ure do sobote, 22. julija, do 9. ure
LATINSKE POČITNICE Voditelj: Ralph Prausmuller
od petka, 14. julija, od 18. ure do petka, 21. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: mag. Miha Vrbinc
v sredo, 2. avgusta, ob 20. uri
VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI
Nastopa: družina Lipusch, Strpna vas
od srede, 16. avgusta, od 18. ure do sobote, 19. avgusta, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike: DA BOGU, DA ČLOVEKU, nem.
Voditelj: škof Jakob Mayr, Salzburg
v sredo, 23. avgusta, ob 20. uri
Koncert: SONATINA ALOJZA SREBOTNJAKA
Nastopata: Michael Grube, violinist, Erican Saydam, pianist
GALERIJA TINJE:
RAZSTAVA DEL IŠKE RANE (slike) Razstava traja do 5. septembra 1989
v nedeljo, 20. avgusta, ob 20. uri
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ „VIŠARSKI MOTIVI" VINKA ŽAKLJA
Posnetke in poročilo o novi maši Roberta Katnika na Ziljski Bistrici lahko gledate tudi v slovenski televizijski oddaji, v nedeljo, 16. julija, ob 13. uri.
IZOBRAŽEVALNO IN ROMARSKO POTOVANJE:
od ponedeljka, 24. julija, do ponedeljka, 31. julija 1989 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE: OGLED ROMANSKIH IN GOTSKIH STOLNIC V NEMČIJI Proga: VVurzburg, Limburg, Koblenz, Ander, Maria Laach, Rheintal, Mainz, Bonn, Kčln, Aachen, Worms, Speyer Vodstvo: dr. Johann Sturm, rektor Jože Kopeinig
od petka, 25. avgusta, do petka, 1. septembra 1989
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO
od sobote, 23. septembra, do nedelje, 1. oktobra 1989
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V LURD, LA SALETTE IN MARIJA EINSIEDELN
VEŠKI STAN
LOVSKA MAŠA
Čas: nedelja, 30. julija, ob 11. uri Kraj: na Veškem stanu v kapelici sv. Ane in sv. Huberta Prireditelj: Klub prijateljev lova Mašo bodo sooblikovali lovski ro-gisti iz Pliberka in Železne Kaple ter MoPZ .Kralj Matjaž"
Sveto mašo bo daroval dekan Kristo Srienz
Ob sobotnih večerih so svojčas fantje na vasi peli svojim dekletom pod oknom.
To tradicijo in te izgubljajoče se ljubezenske pesmi poživljajo fantje v Zgornji vesel in v okolici Bilčovsa.
VAŠČANE POJO
PODOKNICE
v soboto, 29. julija, ob 20.30 na Horica pri KOŠARJU — VALENTINITSCH na GORI. Sodelujejo:
PODHUMŠKA DEKLETA in ansambel HARMONIJA
Vabimo Vas na prijeten domač večer s pristnimi ljudskimi pesmimi (navrh pa še prigrizek in mošt).
ZADRilfiMARKET
PLIBERK-AVSTRIJA
e NAJNIŽJE CENE
•	PRIJAZNA POSTREŽBA
•	NAJVEČJA IZBIRA e DOBRA KVALITETA
PRIČAKUJEMO VAS
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel, Viktrlnger Ring 26, 9020 Celovec.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktrlnger Ring 26 9020 Celovec
Prireditve/Oglasi
□ , PISMA BRALCEV □
KEL: Kozmos in kaos?
Sam glavni urednik Slovenskega vestnika, Ivan P. Lukan, si je v zadnji izdaji svojega poltednika blagovolil poročati o Mladi KEL.
Ta glavni je na račun ta mladih ski-dal cel kup očitkov v in med vrstice četrtostranskega poročila.
Da ta mladi delajo po nalogu .starih", da ni bilo več kakor šestdeset občnih zbornikov, da je bil sestanek kaotičen. In tako dalje.
No, lepo . . .
Ta mladi pri KEL pač lahko sodelujejo s ta starimi, ker jih imajo, sicer pa se vprašamo, kje so tiste .ljudske množice“, o katerih je nedavno govoril generalni tajnik VVieserja, Sturm. Mislimo predvsem na množice ZSOja.
V tej zvezi bi pripomnili, da je v Globasnici bilo več kakor šestdeset ljudi, kar je lepo, če pomislimo, da je Mlada KJEL res mlada, in da ZSO ne spravi več kakor sto ljudi na svoje občne zbore.
To o kaosu pa je samo še smešno, ker niti Lukan niti Vestnik nista kakšna bogve kako zavzeta zastopnika kozmosa in še zeleni Wabl je mladim potrdil, kako disciplinirani in delavni so, ker njihovih porodnih krčev, ki so njih, namreč Zelene, kar ekce-sivno spremljali, ne poznajo.
V. W., ime uredništvu znano
OGLASI
Bi želeli delati kot au-palr dekle v Londonu?
Nastop službe 1. septembra 1989 za eno leto.
Podrobnejše informacije po tel.: 0463/515009, ob sobotah in nedeljah 04231/2260.
Za naš blagovni oddelek v Celovcu, Rožanska cesta 85, iščemo prodajalko/prodajalca.
Nastop službe takoj možen. Interesenti naj se javijo pri Zvezi slovenskih zadrug, Paulitschgasse 5—7, ali pa v Rosentaler Str. 85.
IMPORT—EKSPORT družba v Celovcu išče
sodelavca za skladišče oz. prodajo. Znanje slovenščine in osnovno znanje EDV predpogoj. Podrobnejše informacije po tel.: 0463/37142.
Zdravniška družina iz Ljubljane s tremi otroci sprejme na počitnice 10 do 12 let staro deklico za 14 dni v avgustu.
Informacije po telefonu 03/061/210146
Škofijska razstava »Skrita umetnost"
Razstava je odprta vsak dan od 9. do 17. ure
Dragocenosti iz zbirk krške škofije si lahko ogledate še do 26. oktobra na gradu Stratiburg. Neznani zakladi, ki so last koroške Cerkve, so tako dostopni tudi javnosti. Zamisel raz-
stave ni umetnostno-slogov-na, ampak teološko-ikono grafska.
Vsebinski lok razstave se razteza od božje besede in njenega oznanila, upodobitve krščanskega izročila v sliki in besedi, preko prikazov različnih dogodkov iz življenja božje Matere in svete družine, Gospodovega življenja in njegovega misterija, pa tja do svetnikov in zavetnikov, ki so zgled v življenju. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 17. ure.
Pa še nekaj ob rob. Oblikovanje letaka in plakata za to razstavo je gotovo vredno ocenitve tudi z umetnostno-grafičnega vidika. Že letak in plakat sama sta grafična umetnina in morebiti kandidata za kakšno grafično nagrado.
TEDEN MLADIH UMETNIKOV V MLADINSKEM CENTRU NA REBRCI
od ponedeljka, 24. julija, do sobote, 29. julija Z VAMI BODO DELALI, RISALI, PELI, PLESALI . . .
•	Valentin Oman	• Barbara Moseneder	• Tanja Zgonc
•	Saša Kump	• Rožica Pušnik	• lise Moller
•	Drago Druškovič	• Hermi Paulič	• Janez Bitenc
• Anica Fugger
Starost: od 6 do 12 leta
Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodene barvice in veliko dobre volje!!!
Prijave sprejema: Mladinski center na Rebrci, 9133 Miklavčevo, tel.: 04237/2142 ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463/516243, ter Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, tel.: 0463/511166-78.
PRIJAVNICA
Moja hčerka/moj sin _________
roj. dne____________ Naslov:
_____________________________________ se sme udeležiti počitniškega tedna TEDEN MLADIH UMETNIKOV, ki bo od 24. do 29. julija na Rebrci.
Zavedam se, da vodstvo počitniškega tedna ne more nositi odgovornosti za bolezen, nezgodo in škodo, ki jo povzroči moj otrok po lastni krivdi. Potrjujem, da je moj otrok zavarovan pri bolniški zavarovalnici.
POPUSTI
MLADA KEL
vabi na dopust v
OHRID
— hotel Metropol CA kat.)
od 13. do 20. avgusta 1989.
Cena po osebi:
šil. 4280,—
V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, prevoz v Ohrid, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
-------o---------
Društva upokojencev
Šentjakob v Rožu, Podjuna in Pliberk
vabijo na enotedenski dopust v
BAŠKO - otok KRK,
hotel Corinthia (B kat.)
od 22. do
29. septembra 1989
Cena po osebi:
šil. 2260,—
V ceni so vključeni: prevoz z avtobusom iz Podjune, Celovca in Ko-žentavre, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
-------o---------
Dopust l
NAŠIM TEDNIKOM
v BUDVI — Slovenska plaža
od 3. do 10. oktobra 1989
Cena po osebi:
šil. 3180,—
V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc, prevoz z letališča do hotela in nazaj.
(podpis očeta ali matere)
Korotan
lmport-Export GmbH
Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec, Telefon (0463) 56 2 16, Telex 422801
Prijave sprejema uprava Našega tednika po tel.: (0463)51 25 28-21
in turistična agencija
CAR7RANS
tel. (0463) 51 26 80
Šport
KOROŠKA LIGA:
1.	kolo (5./6. 8.—4./5. 11. 89): SAK Celovec — FC Šentvid,
AS KO Irschen — Hypo WAC, ATUS Borovlje — WSG Wietersdorf, DSG Klopinj - FC Molltal, VSV - SV Trg, ATSV VVolfsberg - SVG Pliberk, Breže AC — SVR Sparkasse Lienz.
2.	kolo (12./13. 8.—11./12. 11.
89)	: Šentvid — Lienz, Pliberk — Breže, Trg — VVolfsberg, Molltal — VSV, VVietersdorf — Klopinj, WAC
—	Borovlje, SAK — Irschen.
3.	kolo (19./20. 8. 89—31. 3./1. 4. 90): Irschen — Šentvid, Borovlje — SAK, Klopinj - WAC, VSV — VVietersdorf, VVolfsberg — Molltal, Breže — Trg, Lienz — Pliberk.
4.	kolo (26-/27. 8. 89—7./8. 4.
90)	: Šentvid — Pliberk, Trg — Lienz, Mdlltal — Breže, VVietersd.
—	VVolfsberg, WAC - VSV, SAK — Klopinj, Irschen — Borovlje.
5.	kolo (2-/3. 9. 89—14./15. 4. 90): Borovlje — Šentvid, Klopinj — Irschen, VSV — SAK, VVolfsberg
—	WAC, Breže — VVietersd., Lienz
—	Molltal, Pliberk — Trg.
6.	kolo (9./10. 9. 89—21./22. 4. 90): Šentvid — Trg, Molltal — Pliberk, VVietersd. — Lienz, WAC — Breže, SAK — VVolfsberg, Irschen
—	VSV, Borovlje — Klopinj.
7.	kolo (16./17. 9. 89—28. /29. 4. 90): Klopinj — Šentvid, VSV — Borovlje, VVolfsberg — Irschen, Breže — SAK, Lienz — WAC, Pliberk — VVietersdorf, Trg — Molltal.
8.	kolo (23./24. 9. 89—5-/6. 5. 90): Šentvid — Molltal, VVietersd.
—	Trg, WAC - Pliberk, SAK — Lienz, Irschen — Breže, Borovlje
—	VVolfsberg, Klopinj — VSV.
9.	kolo (30. 9./1. 10. 89—12./ 13. 5. 90): Molltal — VVietersdorf, VSV — Šentvid, VVolfsberg — Klopinj, Breže — Borovlje, Lienz — Irschen, Trg — WAC, Pliberk — SAK.
10.	kolo (7./8. 10. 89—19./ 20. 5. 90): Šentvid — VVietersdorf, WAC — Molltal, SAK — Trg, Irschen — Pliberk, Borovlje — Lienz, Klopinj — Breže, VSV — VVolfsberg.
11.	kolo (14./15. 10. 89—26./ 27. 5. 90): VVolfsberg — Šentvid, Breže — VSV, Molltal — SAK, VVietersdorf — WAC, Trg — Irschen, Lienz — Klopinj, Pliberk — Borovlje.
12.	kolo (21./22. 10. 89—26./ 27. 5. 90): Šentvid — WAC, SAK
—	VVietersd., Irschen — Molltal, Borovlje — Trg, Klopinj — Pliberk, VSV — Lienz, VVolfsberg — Breže.
13.	kolo (28./29. 10. 89—9. 6. 90): WAC — SAK, VVietersd. — Irschen, Molltal — Borovlje, Trg — Klopinj, Breže — Šentvid, Lienz — VVolfsberg, Pliberk — VSV.
Koroška liga: SAK prvi dve tekmi doma
21. avgusta pride Klopinj — 30. septembra SAK v Pliberku
Prvi dve tekmi v sezoni 1989/90 igra SAK doma, v 4. kolu pa pride v Celovec novinec v koroški ligi Klopinj, ki igra prvo tekmo doma proti Mollta-lu. Derbi Pliberk — SAK je v programu 30. septembra. Pliberčani pa so tokrat dobili že ob začetku vrsto težkih nasprotnikov, tako da trener dr. Ivan Ramšak z žrebom ni bog-vekako zadovoljen.
Trener SAK Lojze Jagodič je bil po žrebanju zelo zadovoljen. „Prvi dve tekmi igramo doma,
v 3. kolu pa nas čaka v Borovljah gotovo nasprotnik, ki ga lahko premagamo. V 4. kolu pa pride Klopinj in gotovo tudi mnogo gledalcev", tako je ocenil Jagodič začetek sezone za SAK.
Tudi igralci so bili z žrebom zadovoljni in upajo, dabodo proti novemu FC Šentvidu imeli dober start.
29. julija pa igra SAK v avstrijskem pokalu proti WAC in prav tej tekmi posvečajo pri SAK trenutno veliko pozornosti.
Trener SAK Lojze
Jagodič je z žrebom zadovoljen in upa, da bo moštvo doma proti FC Šentvidu dobro startalo.
Podliga vzhod:
le eksperiment ali velika možnost za Bilčovs?
Trener Tone VVoschitz pozna podligo vzhod in seveda upa na veliko pozitivno presenečenje.
Bilčovščani letos igrajo prvič v podligi vzhod, ker so izpadli iz koroške lige. Šmohor, Magdalen in Matrei in vsi trije so prišli v podligo zahod. Zdaj v Bilčovsu ne vejo prav, kaj si naj obetajo v tej sezoni. Na eni strani Bilčovščanov v tej ligi še nihče ne pozna in ravno zaradi tega je moštvo trenerja Wo-schitza velika neznanka v ligi — seveda so zaradi tega možnosti za presenečenje velike. Na drugi strani pa se Bilčovščani bojijo, da bi jim spodletelo in da
se ne bi mogli aklimatizirati v tej ligi, kar bi lahko pomenilo izpad. Na vsak način pa vsi čakajo z veliko napetostjo na čisto novo nalogo, ki je gotovo zelo zanimiva.
Že v 1. kolu pa čaka na Bilčovs izredno težka naloga. Nastopiti morajo namreč v Ve-trinju, ki bo kot novinec letos gotovo šel zelo ambicionirano v prvenstvo. Na vsak način bo važno prvo tekmo prestati brez poraza, v 2. kolu pa pride Šentlenart v Bilčovs.
PODLIGA VZHOD:
1.	kolo (5./6. 8. 89—4./5. 11.
89)	: Treibach — Žitara vas, Liebenfels — ASK, Frantschach — Žrelec, Mostič — Ruda, Vetrinj — Bilčovs, Šentlenart — Šentandraž, Dobrla vas — AS V.
2.	kolo (12./13. 8. 89—11/12. 11. 89): Žitara vas — ASV, Šentandraž — Dobrla vas, Bilčovs — Šentlenart, Ruda — Vetrinj, Žrelec
—	Mostič, ASK — Frantschach, Treibach — Liebenfels.
3.	kolo (19./20. 8. 89—31. 3./1. 4. 90): Liebenfels — Žitara vas, Frantschach — Treibach, Mostič
—	ASK, Vetrinj — Žrelec, Šentlenart — Ruda, Dobrla vas — Bilčovs, ASV — Šentandraž.
4.	kolo (26.Z27. 8. 89—7./8. 4.
90)	: Žitara vas — Šentandraž, Bilčovs — ASV, Ruda — Dobrla vas, Žrelec — Šentlenart, ASK — Vetrinj, Treibach — Mostič, Liebenfels — Frantschach.
5.	kolo (2./3. 9. 89—14./15. 4. 90): Frantschach — Žitara vas,
Mostič — Liebenfels, Vetrinj — Treibach, Šentlenart — ASK, Dobrla vas — Žrelec, ASV — Ruda, Šentandraž — Bilčovs.
6.	kolo (9./10. 9. 89—21/22. 4. 90): Žitara vas — Bilčovs, Ruda
—	Šentandraž, Žrelec — ASV, ASK — Dobrla vas, Treibach — Šentlenart, Liebenfels — Vetrinj, Frantschach — Mostič.
7.	kolo (16./17. 9. 89—28./29. 4. 90): Mostič — Žitara vas, Vetrinj — Frantschach, Šentlenart — Liebenfels, Dobrla vas — Treibach, ASV — ASK, Šentandraž — Žrelec, Bilčovs — Ruda.
8.	kolo (23./24. 9. 89—5./6. 5. 90): Žitara vas — Ruda, Žrelec — Bilčovs, ASK — Šentandraž, Treibach — ASV, Liebenfels — Dobrla vas, Frantschach — Šentlenart, Mostič — Vetrinj.
9.	kolo (30. 9./1. 10. 89—12./ 13. 5. 90): Ruda — Žrelec, Vetrinj
—	Žitara vas, Šentlenart — Mostič, Dobrla vas — Frantschach, ASV — Liebenfels, Bilčovs — ASK, Šentandraž —
Treibach.
10.	kolo (7./8. 10. 89—19./20.
5.	90): Žitara vas — Žrelec, ASK
—	Ruda, Treibach — Bilčovs, Liebenfels — Šentandraž, Frantschach — ASV, Mostič — Dobrla vas, Vetrinj — Šentlenart.
11.	kolo (14./15.	10.
89—26.Z27. 5. 90): Šentlenart — Žitara vas, Dobrla vas — Vetrinj, Ruda — Treibach, Žrelec — ASK, Bilčovs — Liebenfels, ASV — Mostič, Šentandraž — Frantschach.
12.	kolo (21./22. 10. 89—9./10.
6.	90): Žitara vas — ASK, Treibach — Žrelec, Liebenfels — Ruda, Frantschach — Bilčovs, Mostič — Šentandraž, Vetrinj — ASV, Šentlenart — Dobrla vas.
13.	kolo (28729.	10.
89—16./17. 6. 90): ASK — Treibach, Žrelec — Liebenfels, Ruda
—	Frantschach, Bilčovs — Mostič, Dobrla vas — Žitara vas, ASV — Šentlenart, Šentandraž — Vetrinj.
Šport
Novi jugoslovanski I. ligaš
Olimpija Ljubljana
igra v sredo v Dobrli vasi
proti SAK!
SAK bo v sredo v Dobrli vasi predstavil svojim navijačem svoje nove moštvo. V ta namen pa pride v Dobrlo vas kar novi jugoslovanski I. ligaš Olimpija Ljubljana, ki ima v svojih vrstah odlične nogometaše, za katere so avstrijski klubi ponujali letos milijone šilingov.
Bivši vratar jugoslovanske reprezentance in ljubljanske Olimpije Lju-biša Dalanovič, ki že tri leta brani za SAK, je pravzaprav omogočil to tekmo, ker vse igralce osebno pozna. Olimpija Ljubljana je danes spet profesionalno moštvo, ki hoče tudi v bodoče igrati spredaj v I. ligi, prav zaradi tega so letos ostali vsi igralci pri klubu — pa čeprav so imeli milijonske ponudbe iz Avstrije.
V ekipi Olimpije igrajo mdr. igralci Irgolič, Novak, Židan, Valentinčič, Podgajski, Bošnjak, Dinko in Damir Vrabac, Ameršek, Ubavič, Veselinovič, Pate, Damir in Gliha — vse igralci, ki imajo I. ligaški format.
Trener SAK Lojze Jagodič si je pred prvenstvom želel vsaj še enega močnega nasprotnika, pretekli teden
pa je SAK že proti VOEST Linz (1:1) dokazala svojo moč.
Pri SAK pa se odbor še vedno pogaja z Dobrlo vasjo za Marjana Sad-jaka in z AS K za Arthurja Hanserja. Če bo prišlo z Dobrlo vasjo do pozitivne rešitve, bo v Dobrli vasi igral mladi Repi Pasterk. Za eno leto v Globasnico pa sta odšla vratar Janko Smrečnik in napadalec Joža Gregorič. SAK je ta teden na pripravah v Celovcu.
SAK — Olimpija Ljubljana v sredo, 19. 7., ob 18. uri v Dobrli vasi
Mm
t v
, 5 <
_________________________
Vratar SAK Ljubiša Dalanovič je pripeljal Olimpijo na Koroško.
Marjai IMK:
m 405 dneh spet pol za SAK
2. junija 1988 je Marjan Velik doma pri Brežah (2:2) dal svoj zadnji gol za SAK, preteklo sredo pa je proti Spittalu zagotovil SAK z lepim golom remi.
Spittal - SAK 1:1 (0:0)
SAK: Dalanovič (70. Oraže), F. Sadjak, Štern, Kreutz (80. Ogris), A. Sadjak, Urank, Galo (70. VVieser), Čertov (46. Joviče-vič), M. Sadjak, Luschnig (46. Velik), Blajs;
Strelca: Bakota (60. enajstm.) oz. Velik (57.)
Po lepi kombinaciji je Marjan Velik zaključil uspešno solo-akci-jo, Božo Bakota pa je iz podarjene 11-metrovke še izenačil.
Sodnik Kandolf pa je SAK še prikrajšal za zadetek, ko je gol Blajsa razveljavil zaradi off-sida.
Mladi skakalci se pripravljajo
Zahomški naraščaj se že pripravlja na novo sezono. Na Prostranih pri Celovcu so tekmovali v poletni kombinaciji (skakanje na umetni smučini/tek).
Eno leto je igral v Treibachu, zdaj pa se je spet vrnil k svojemu klubu, kjer je „mačo“ Marjan Velik že v prvi tekmi zatresel z žogo mrežo. Prav posebno se gotovo navijači veselijo vrnitve „goleadorja“.
Na majhni skakalnici je pri šolarjih I zmagal Robert Moser (26,5/25/25,5 m). V skupini šolarji II je osvojil 2. mesto Thomas Kuglitsch (24,5/27/28 m), VVerner Miiller pa je pri otrocih prav-tako dosegel 2. mesto (13,5/13/14 m).
V teku na 900 metrov je potem zmagal Robert Moser, pri otrocih pa je obdržal VVerner Muller 2. mesto.
V	Šmihelu naprej iščejo igralce. Adi Blažej je končno odšel v Globasnico, zato moštvo trenerja Slanitscha potrebuje napadalce, ki pa jih je izredno težko dobiti.
Za Šmihel se je ponujala tudi možnost, da bi igral Jože Prelogar (Austria Celovec) za pol leta v Podjuni, toda seje to zdaj menda razbilo. Šef kluba dr. Erhard Kušej zdaj naprej išče ojačitve, brez katerih ne bo možno z lahkoto ostati v 1. razredu.
Selani so pridobili namesto vratarja Milana Oražeja (SAK) 30-letnega vratarja Franca Fuhsa (Triglav Kranj). V Bilčovs je odšel Mirko VVieser, k ATUS-u v Borovlje pa Zdravko Oraže. Kapetan Norbert Hribernik pa se je menda odjavil. Začasno bo prevzel posle trenerja Herbert Kulmesch, sekcijski vodja pa bo ostal Nanti Olip. Selani pa bodo tudi v naslednjem letu tekmovali z rezervnim moštvom in pospeševali predvsem naraščaj.
Tudi v Pliberku moštvo že stoji. Od Šmihela morajo pa še odkupiti Lopinskega, ki se je pogajal tudi s SAK. Manfred Hober se je odjavil, za trenerja dr. Ramšaka pa se hoče klub te dni še pogovoriti z SAK.
V	Železni Kapli bo prevzel komando bivši selski trener Jože Fera, ki išče v Kranju še dobrega legionarja. Drugače pa bo igral izključno z lastnimi igralci.
Tudi 1989/90 samo 1 legionar
Predlog Slovenskega atletskega kluba, da bi v tej sezoni smela v Koroški ligi igrati dva legionarja, so klubi v Koroški ligi s 3:10 zavrnili. Za predlog SAK sta glasovala le Pliberk in Klopinj.
V tej sezoni bo snemal tekme koroških nogometnih moštev le več ORF, ki je podvojil vsoto doslejšnjega pogodbenega partnerja KFV Tele Uno.
Prestopni rok se letos na Koroškem konča v ponedeljek, 17. 7. 1989 ob 24. uri.
Ob 200-letnici Velike francoske revolucije
Jjberte,
____"fraternite!"
Svoboda, enakost, bratstvo!“ Ti trije ideali so bili geslo francoske revolucije, katere 200-letnice se spominjamo danes, 14. julija.
Napad na bastijo.
14. julija 1879 je pariško ljudstvo z napadom na bastijo, na trdnjavo iz 14. stoletja, sprožilo splošni upor, začetek Velike francoske revolucije. Zbudil se je tretji stan. Plemstvo in duhovščina, privilegirana stana, ki jima ni bilo treba plačevati dajatev državi, sta spravila državo na rob propada. Nepopisne socialne razmere, blazna revščina, gladovnija na eni, razkošje in zapravljivost na drugi strani (poenostavljeno povedano!) so do kraja razkuhale ljudske množice. Poskusi, da bi te nezadovoljive, te skrajno nevarne razmere odpravili, so obtičali na pol poti. Oblastnežem se ni dalo, da bi stopili s svojega mesta, da bi se odpovedali svojim privilegijem. Meščanstvo ni več hotelo biti samo molzna krava; tretji stan se je hotel udeležiti pri izvajanju oblasti. Neuvidevnost
na eni, zahtevo po udeležbi pri oblasti na drugi strani sta rodili tisti znameniti napad na bastijo 14. julija 1789. Bastija seveda tudi ni bila več, kar je nekoč bila. Podoba o množicah, ki ždijo tam med tistim vlažnim zidovjem, v najhujši umazaniji in nepopisni revščini, sredi podgan in drugega mrčesa, je sicer zelo romantična, resnična pač ni. Samo peščica jih je sedela tam, pa še ti niso bili vsi taki, da bi mogli iz njih ustvariti politične junake. Legende in pravljice so se ovile francoske revolucije, te velike meščanske revolucije, že od vsega začetka.
V obdobju do leta 1792 je ustavodajni narodni zbor proglasil splošne človekove pravice, odpravil privilegije stanov, dosegel trojno delitev oblasti (prvič uresničena v ameriški ustavi) in uvedel upravno refor-
mo. Razvoj pa se je usmeril tja, kamor so ga silili radikalni jakobinci. Leta 1792 so prevzeli oblast, odstavili kralja in razširili po državi krvavi teror. Pod giljotino, ki je bila za takratne razmere zares človekoljubna in napredna iznajdba, sta izgubila glavi tudi kralj Ludvik XVI. (21. 1. 1793) in njegova žena, Habsburžanka Marija Antoa-neta (16. 10. 1793), ki je bila kar precej kriva tega nesrečnega razvoja.
Krvavi teror, ki je med drugim uvedel nov koledar in odpravil krščanstvo, se je končal s smrtjo (pod giljotino) diktatorja Maximiliena de Robespierra (9. termidorja oz. 27. 7. 1794). Revolucija je že požrla veliko število svojih otrok. Leta 1795 je prevzel oblast petčlanski di-rektorij. Revolucijo je likvidiral Korzičan Napoleon Bonaparte, ko je strmoglavil direktorij 18. brumerja (brumaire), to je 9. 11. 1799; 13. 12. je potem Napoleon prevzel vso oblast.
Brez francoske revolucije si ne moremo misliti celotnega nadaljnjega političnega razvoja. Iz njenih idealov in iz tega, kar se je iz nje rodilo, so se v
Napoleon kot vrhonvi poveljnik francoskih čet v Halji.
19. stoletju izcimile ideje, ki so usodno usmerile razvoj v 20. stoletju. Nacionalizem, fašizem, nacionalsocializem, marksizem v obliki demokratičnega socializma in totalitarnega oz. komunizma s stalinizmom kot logično posledico Leninove poti so le nekatere.
Besede „revolucionar", ki je nekoč bila (in je ponekod še danes) obdana od svetniškega kolobarja, je v naših krajih izgubila veliko svojega nekdanjega čara. Krvava izkušnja uči, da so revolucionarji koj hitro postali reakcionarji, komaj so prevzeli oblast. Sla po oblasti, prepričanost, da so edini izbranci, da so politična avantgarda, jim je zaprla oči pred resničnostjo.
Geslo francoske revolucije so bile svoboda, enakost, bratstvo. To geslo se je uresničilo tudi v splošni deklaraciji človekovih pravic. Ta proglas pa so razveljavili tisti, ki so se — kot avantgarda — postavili na čelo revoluciji. Velik del od njih je izgubil življenje pod giljotino.
Kar krvavo pride, po navadi tudi krvavo odide.
Jože VVakounig
Tretji stan se prebuja.
Obglavljanje žirondistov (Girondins, zmerna veja revolucionarjev, nasprotniki jakobincev) 31. oktobra 1793.