Sfov. 9. (Poštno tek. račun. - C. C. con la Posta)	V	Trotu,	p«tak	26.	februarja	1926.
WWIWtaHWtaPWta>WW>Wlua»%MWW«WAAAAAMiVWW»UAWWWM/v'
Leto IV.
|UJUWW.)
'shaja viak potok opoMao.
Naslov ] Trst-Trioste CimUb Centra 37 >K pa; via Imbriani 9/1U, Izdaja: ko n serci j Malagi lista
MALI
TBO#MIS ZA NOVeCK ». 1»OI
Mal! koledar.
Potok, 26. februarja : kvatre, Matilda. — sobota, 27. : kvatre, BaMomir. — Nedelja, 28.: 2. postna, kvatirna, Roman, Rajmund. — Ponedeljek, 1. marca : Albin (Zorko), Hadrijan. — Torek, 2. : Ka-*ol. — Sreda, 3. : Kunigunda. — Četrtek, 4- : Kazimir. — Petek, 5. :	Janez od
Križa.
MALE NOVICE
Zadeto.
Številke «Ljudske pratike« so bile vlečene. Zadele so : 3790, 1804 212, 720, 25. Kdor ima listek (rdeči.) s katero zadetih številk, naj ga pošlje ali prinese na upravništvo «Malega lista« (Trst, ulica Imbriani, št. 9., 3. nadstr.), da bo' dobil dobitek, kateri mu po vrsti pritiče.
Vse mine.
V tržaškem fašizmu so se izvršile neke zanimive spremembe. Odstopil je deželni tajnik Lupetina in vsi člani vodstva. Vodstvo je prevzel začasno posl. Ricci, kateri je bil iz Rima poslan v Trst, da ukrene potrebno.
Mir bo.
Ameriški poslanci so določili za bojno mornarico 319 milijonov dolarjev kot enoletni strošek. Senat jo k temu še do-dal 4 milijone. Za stroške armade na suhem je določenih 339 milijonov dolarjev.
Grška svoboda.
Tam gospoduje Pangalos. Svoje nasprotnike Papanastazija, Kondilisa in Kiparisa je naložil na barko in dal odpeljati na samoten otok Santorin. Ker so trije vkup, bodo lahko vrgli vsak dan tarok. Politika jo prepovedan meštir.
Hortis.
V torek 23. t. m. je umrl v Trstu senator Atilij Hortis. Rojen je bil k 1850. Bavil se je kot priznan učenjak z zgodovino, leta 1897. pa je zmagal pri državnozborskih volitvah proti Slovencem in postal poslanec na Dunaju. Od tedaj se je živahno udeleževal politike. Pred izbruhom vojne med Avstrijo in Italijo je zbežal na Laško, kjer je deloval proti Avstriji. Po sklenjenem miru Je bil imenovan, za senatorja v Rimu.
Pravna čitanka.
Mohorjeva družba za Istro je izdala prelepo Pravno čitanko. V njej najde gospodar pouk o najvažnejših pravnih zadevali: o posesti, o mapah, o zemljiški knjigi, o servitutih, o testamentu in zapuščinah. Knjiga je izvrstno pisana, jasno in prav po domače. V »Puekem Prijatelju« jo kmetje iz istrskih vasi prav toplo hvalijo. To koristno in izvrstno kujigo je spisal dr. Stojan Brajša v Go-rici. — Kaj ko bi jo o priliki tudi Goriška Mohorjeva družba izdala? Našim gospodarjem bi zelo prav prišla.
' V Bolgariji s° bile povsod hkratu občinske volitve, hladne stranko so dobile manj glasov, kakor nasprotne.
Še ena konferenca?
V torek 23. t. m. je potoval v Rim zu-hanjj minister Jugoslavije Ninčič. Seil je na razgovor z Mussolinijem. Na sporedu 'naatia vprašanje zaradi združenja Av-®trije in Nemčije. Eni domnevajo, da se k° potem sklicala konferenca vseh prizadetih držav.
7 7?
•AH si se že vpisal v Goriško Mohorje-r° družbo za tekoče' leto? Ne odlašaj Predolgo. Ko knjige izidejo, ti bo tal, ••Ko zamudiš.
Naš podlistek.
V današnji številki prinašamo podlistek, kateri je že zadnjič izšel v prilogi. Ker je bila priloga zaplenjena, je podlistek v drugi izdaji izpadel. Da se naročnikom branje ne pretrga, prinašamo ga danes še enkrat.
Volk in kmet.
Huda zima je letos napodila ruske volkove iz gozdov na ceste. V okolici Rakova 'ob državni meji, so odvzele oblasti kmetom vse puške. To je skoraj stalo življenje nekega Tenšina. šel je proti domu iz gozda že v mesečini s sekiro za pasom, ko je zagledal, da mu sledi volk. Kmet se je ustavE in si je natlačil pod kožuhom polne nedri krme, ker je bilizu stal stog. Če se je približal volk, ki je vedno bolj mlaskal z zobmi, je kmet prižgal takoj kos krme. Prišel je že skoro do vasi, ker se volk boji ognja, a tu mu je zmanjkalo vžigalic. Obupami Tenšin se je spustil v beg, volk pa ga je dohitel in ugriznil v nogo. Tenšin je padel, a jo prijel sekiro in pričel klatiti po napadajočem volku. Po več ponesrečenih udarcih je volku vendar odsekal uho. Cvileči ropar je zbežal proti gozdu. Šepajoči in krvaveči Tenšin pa je komaj prikrevsal domov.
Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito.
V okolici Kozjega na Štajerskem so našli 1. 1909. v hiši posestnika Franceta Jevšnika uzitkarico, staro okrog 70 let, na strop obešeno. Ker so bila okna in vrata dobro zaprta, vrata celo od znotraj zaklenjena, se je mislilo, da se je ženica sama obesila. A glej, čez 16 let se je odkrila, da se je izvršil zločin !	— Pred par dnevi je lastna žena ovadila pri tukajšnjem sodišču svojega moža Franceta J e v š n i k a, da je on 1. 1909. zadavil vžitkarico in nato na strop obesil. Vrata pa je na umeten način za seboj zaklenil. Povod ovadbe je bil ta, da je imenovani s svojo ženo živel v vednem prepiru, jo tepel in končno tudi njej grozil s smrtjo. Ker se je pa bala smrti, je raje svojega moža ovadil
Poštenje velja.
Pred kratkim sta stala pred sodiščem v Čikagi dva tihotapca z žganjem, ki sta bila obtožena, da sta prodajala žganje, kar je v Združenih državah strogo prepovedano. Kazen za ta prestopek znaša 6 mesecev zapora, seveda, če ni kakih olajševalnih okolnosti. Omenjena tihotapca sita svoj greh priznala, vendar pa sta prosila, naj se jima kazen zmanjša. «Midva sva sicer res prodajala žganje, ki pa ni bilo samo kaka barvana voda, kot jo prodajajo drugi, brezvestni tovariši, ampak je bilo pristno in nepokvarjeno žganje. Mnogi naši odjemalci so se z veselim smem zahvaljevali za dobro žganje«. Sodnik jo poslušal to pojasnilo, občinstvo pa je ploskalo. Nato se je sodnik informiral o ceni, za katero sta tihotapca prodajala prepovedano pijačo. Ugotovil pa je, da sta nastavila ceno samo za 10% višje, kot je ta znašala za najboljše žganje pred uvedbo alkoholne prepovedi. Po kratkem premišljevanju je sodnik razglasil sledečo razsodbo : ((Obtoženca nista prosta. Toda ugotovilo se je, da sta prodajala dobro in nepokvarjeno žganje in to po zmerni in pravični ceni. To so olajševalne okolnosti. Glavnemu krivcu se zato odpusti dve tretjini določene kazni, vsled česar je obsojen na 2 meseca zapora. Njegov sokrivec pa ima plačati globo 200 dolarjev*. — Poslušalci razprave pa so prihiteli k obsojenima in ju prosili, da povesta »voj naslov v svrho poznejših kupčijskih zvez !
Stana*
P*- - -«tta 35 stotink.
S lil Cle»rt lata 3 lira
Izven Italije celo leto 20 lir
Odg. urednik Ivan Prešel
Priore.
Na Pivki vsi vedo zanj, ki je ženo pokončal in jo obesil, da bi mislili, da se je sama.. Obsojen je bil na 10 let ječe. Pred par tedni so ga iz tržaških zaporov odgnali v Volterro, kjer bo odsedel svojo kazen.
Gradovi potujejo.
Amerikanski milijardarji kupujejo na Angleškem starinske, prelepe gradove in jih prevažajo v ameriška mesta. Kako? Delavci razderejo kameniti grad, zaznamujejo kamen za kamnom s številkami in jih naložijo na ladje. V Ameriki spet sestavijo grad. Sredi bujnih vrtov ameriških bogatinov se potem dviga čaroben grad s stolpiči in marmornatimi hodniki. Kjer so se pred stoletji solnčili angleški baroni, se sedaj ziba v naslonjaču petrolejski kralj.
Izseljevanje v Rusijo.
Zveza bivših vojakov na Dunaju je sklenila pogodbo z rusko vlado, da Rusija naseli 1000 avstrijskih državljanov v Rusiji. In sicer bo šlo 600 moških in 400 žensk v mesto Ksil-Ordo v Kirgiški avtonomni republiki. Za vsakega izseljenca mora društvo založiti 125 dolarjev, to je krog 2800 lir.
Kazen za mlekarice.
Okoličanske mlekarice se pritožujejo, da jim tržni nadzorniki v Trstu razlivajo mleko in jih kaznujejo z globami. «Kaj naj storimo, saj mleko je naravno in nič mešano!« tako pravijo, Res je, včasi mleko nima dovolj tolšče, ker je krma slaba ali pa krava take sorte. Svetujemo mlekaricam, naj si kupijo mero za mleko (laktometer). Di-žijo naj se po stavne mere in pa tega, kar jim poštena vest pravi.
Velik prijatelj ubogih.
Po vsem svetu slavijo narodi letos spomin na Frančiška Asiškega. Dne 4* oktobra 1926 bo ravno 700 let, kar je umrl ta veliki mož, ki je tako goreče ljubil siromake. Tudi Slovenci bomo počastili njegovo ime. Mohorjeva družba bo izdala prelepe «Legende sv. Frančiška«, ki jih je spisal znani pisatelj Ksaver Meško.
Novi bankovci.
Dobili bomo nove bankovce po 10, 20, 50 in 100 lir. Imeli bodo znamenje snopa in sekire. Prav potrebno je, da se umazani in mastni bankovci, po katerih se pasejo milijonske črede nalezljivih mikrobov, sežgejo. Dobili bomo tudi zveneč denar po 5 lir, iz nikla kovan.
Zavod za opice.
V Parizu je zdravnik, ki cepi ljudi zoper starost. Pravijo, da ima uspehe. Stari, nadložni in betežni bolniki se po cepljenju pomladijo, postanejo živahni in sveži. To traja pa le par let. Cepivo dobiva zdravnik od opic. Zdaj je Voro-
miHEC
m
JAKEC
MIHEC: Vslikegovoriti ni lahko, JAKEC: Molčati preveč je pa kar hudo.
«Varljiv sijaj«. Tudi «Edinost« je vrgla prsti na grob g. Pisentija, ki je one din! politično umrl. Naredila pa je pri tej pri-jložhosti, kakor vselej, pridigo. Pa naj bi • jo, samo da ne bi lagala. Toda povzdignila se je tako daleč v svoji pobožni iažnjivosti, da pripisuje Pisentijevo nekdanja moč njegovim «načelom». Pa gg. uredniki «Edinosti» dobro vedo, da Pi-senti ni prišel do ugleda z načeli), katerih najbrž nikoli ni imel. Saj vsak otrok ve, v čem je bila Pisentijeva moč. — Potlej pa ((Edinost1« naredi primero in pravi: Kakor so bila Pisentijeva «načela» prazna pena in se je vse razpuhnilo v nič, tako so tudi načela slovenske goriške stranke samo «varljiv videz«, ki je mnoge «zapeljal», pa se bo v nič razblinil. — Torej krščanstvo kot podlaga političnega, socialnega in kulturnega dela je za edinjaše le »varljiv videz«, Krekova načela so na isti stopnji z načeli Pisentija. To s bere v slovenskem dnevniku 18. svečana 1926. Pfuj !
Banda svira. Na Repentabru je edi-njaška godim. Ta godba je zdaj vpisana v snoparski sindikat.
Ali bo kaj ali ne T
Istrski seljak Gorštak je priobčil v ((Pučkem Prijatelju« članek o Narodnem svetu. Posneli smo glavne misli, da bodo naši bravci vedeli, kako sodijo Istrani o vprašanju Narodnega sveta.
«Odkar je bil v «Pučkem Prijatelju« in v ((Goriški Straži« obelodanjen poziv poslanca Besednjaka za ustanovitev Narodnega sveta, je zavladalo med istrskimi Seljaki živo zanimanje. Mirne duše trdim, da je eden največjih grehov naše narodne politike ta, da nimamo Narodnega sveta. Prepričan sem, da je ves naš narod, zlasti pa kmečko ljudstvo, odloč-
kjer bo redil sto opic, da bo na njih jra'ni Štab naše celokupne narodne poli-preskušal svojo iznajdbo.
no za Narodni svet, kateri bo razsojal nov kupil cel grad v Italiji na Rivieri jmorehitne spore in kateri bo nekak gene-
j tike. Mi seljaki vidimo, da sta tu dve stranki. S tem treba računati. Pristaši e-ne in druge stranke ne bodo menjali načel, ki jim služijo kot temelj za njihovo življenje. Zato pa je Narodni svet potreben, ki bo stal nad strankami. Narodni
BELEŽKE.
Besedo pojedli. Ko so dnevnik »Edinost« ustanavljali, so mu zapisali na pot: «Z verskimi zadevami se ne bode pečal«. To obljubo je dnevnik že neštetokrat po-malical. Tudi v uvodnem članku z dne 23. februarja t. 1. se zelo živahno peča z verskimi rečmi. Se.vodia vera, katero «Edinost» poveličuje in brani, je nekakšna protestantovska kolobrocija, dobra za švahmatike, oderuhe in histerične ženske. V tisto vero se dobro poda »e-giptovski vedež« in pa tista ljubezniva babica, ki slovensko govori in nič ne izda. — Vsekakor bi bilo bolje, da bi se «Edinost» ne pečala z verskimi rečmi, toda žilica ji ne da, ko> jo revše tako pobožno in zgrevano.
svet bo okorajžil naše ljudstvo, obenem pa bo dvignil naš ugled pred oblastmi.
Bodočnost našega naroda je v veliki meri odvisna od ustanovitve Narodnega sveta. Zato trepetamo v srcu ob misli, da bi do Narodnega sveta ne prišlo. Treba delati, da lepa misel poslanca Besednjaka ne zaspi. Kadar gre za našo kožo, dvigamo mi istrski seljaki svoj glas, ki je glasen poziv za skupno delo. Dal Bog. da bi ta naš glas ne ostal glas vpijočega v puščavi«.
Tako se glasi članek istrskega seljaka. Dobro je povedal.
m
« M A L I L I S T »
Migntstio in narodnost
Kje je izvor magnatstva? Ko se je v Avstriji 1. 184-8. izvršila; «kmečka odve-za», postal je kmet samostojen gospodar -svoje zemlje. Dobil je žalostno pravico delati dolgove na zemljo. To priliko so zgrabili z obema rokama kapitalisti in oderuhi. Jeli so kmeitu posojati in se potom -gmntnih bukev vsedati na njegovo zemljo. Tedanja liberalna zakonodaja je odvezala z verige vse satane. Gostilne so vstajale kakor gobe iz mokrih tal. Vse je vpilo v kmeta : «Gospodar si, sedi in pij in ponosen bodi !» Pa je sedel in pil, dokler ni lepega dne slišal čisto druge muzike : «Berač si, vse si zapil, marš ven !» Potem je bila dražba. Vsi kmetje brez denarja. Kdo bo ((gnal«? E-dino le oderuh. V cvetu liberalne dobe se je na dražbi padalo tisoč goldinarjev vredno posestvo za — pet goldinarjev. V desetih letih je šlo v Avstriji čez 62 tisoč kmetij na boben.
Magnat.
Iz zastrupljevalca in oderuha je nastal veleposestnik - magnat, On je imel v rokah vso moč na vasi : bil je gostilničar, župan, veleposestnik, upnik vseh vaščanov, trgovec na debelo in drobno, vaški bankir in zaupnik narodne stranke. Pa narod1 mu je bil malo mar. Glavno je bila njegova denarnica, po-, sestvo in trebuh.	;
Ker je bilo vse ljudstvo od magnata odvisno, je v politiki zadostovalo pridobiti njega, vsi drugi volivci so morali itii za njim kakor ovce za pastirjem. Če je magnatu protinarodna stranka ponudila več, potegnil je občino seboj v proti -narodni tabor.
Ali so še magnatje?
Na Štajerskem jih ni več. Na Kranjskem jih ni več. Na Goriškem jih ni več. Zakaj ne? Zato, ker jih je izpodkopalo mlado in bojevito -krščansko-socialno gibanje. Magnatje so grozno cvilili, da je narod! v nevarnosti, pa poslušal jih ni nobeden več. Možje, kakršen je bil dr. Kirek, so vedeli, da je magnatstvo naj več j a nesreča ,za narod in živa nevarnost za obstoj narodne zavesti. Ni jih motilo cviljenje, vpitje in zmerjanje. Naredili so razkol : tu narod — tam magnat. In magnatje so ostali sami, »kopneli so kakor sneg na pomladnem solncu. Vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal.
Pa pri nas.
V območju tržaške «Edinosti.» je še do danes zadnje zatočišče magnatstva. Edi-njaška stranica se še vedno naslanja na vaške mogočnike in prezira maso ubogega ljudstva. Potom takih se ta stran-
ka oslanja na vsakokratno vladno moč. Zato je ta sistem v današnjih razmerah živa in neposredna nevarnost za ohranitev naše narodne zavesti.
Le poglejte okrog po vaseh. S kom se brati magnat? Komu se ponižno vkla-nja? Komu vse v streže? Komu se ne upa pokazati zob? Kako vzgaja svoje otroke?
Imamo obilo dejanskih podatkov o čudni narodlni zavesti magnatov. Žal, da jih ne moremo priobčiti. Pa že pride čas obračuna.
Dejstvo je, vedno bolj daleč vidno in vedno bolj jasno : bodočnost našega naroda je v ma.sah revnega, od gospode zaničevanega in preziranega ljudstva. In v tem je tudi pomen naše neizprosne borbe proti edinjaštvu.
Da je jetika po tovarniških krajih bolj razširjena kot na kmetih, je znano že vsakomur. Vzroki za to so različni, na primer slabša prehrana, slaba stanovanja, pomanjkanje solnca, pokvarjen zrak, itdi Bolniki iz mest so odhajali na kmete in so si tam zboljšali svoje zdravje. Dežela je bila naša nada, jetika na deželi je le malokje našla žrtev. Precej enako je bilo tudi z drugimi boleznimi.
Sedaj pa vidimo vsak dan bolj, da se jetika udomačuje tudi med kmetskim prebivalstvom. Število žrtev je večje, kot je bilo pred desetimi ali še več leti Tudi splošna umrljivost je že v marsikaterem kmetskem okraju večja kot v večjem mestu.
Kje je torej vzrok? Zakaj tudi kmečki prebivalci, ki niso slabotni, ki imajo zdravo okolico, ki bivajo večino dneva ha svežem zraku, vedno bolj podlegajo boleznim? Poleg vzrokov, ki so isti kot po mestih, je morailo priti nekaj drugih zraven ! Kajti nesnažnost je bila na kmetih včasih še večja, stanovanja so bila včasih še slabša, kot sedaj ! Gotovo je nekaj pripomogla tudi svetovna vojna, vendar se ta ni mogla s svojimi usodnimi posledicami tako maščevati nad kmetskim prebivalstvom, saj ono med vojno ni toliko trpelo, ker je imelo dovolj hrane. In poleg tega se je umrljivost na kmetih že pred vojno dvignila !
Slaba hrana in obleka.
Eden glavnih vzrokov za pojemanje zdravja tudi med kmetskim prebivalstvom je v spremembi njegove prehrane. Deželan je namreč v svojem življenju popolnoma začel posnemati meščana, delavec na kmetih delavca v tovarni.
Znano je vsem, da so dajali nekdaj na kmetih plačo v naravi, n. pr. obleko, obutev, perilo, sploh vsa .oblačila, zraven pa hrano in za Božič še kak goldinar. Zato so bili posli dobro oblečeni in zdravo prehranjeni; kar jim je bilo potrebno, to so dobili! Zdaj pa delajo posli tudi na kmetih za denar! Samo, da je denarja več, čeprav je hrana slaba! Denar potrosi hlapec dostikrat za pijačo, a za obleko in za priboljšek k jedi mu nič ne ostane. Tudi dekla hoče biti moderna; svilene bluze, nogavice, čevlje, ki ne morejo prenašati blata na deželi, samo da se -postavi! Posledice kmalui vidimo. Nezadostna hrana, nezadostna obleka, -zraven pa še telesni napor, vse to slabi telo vedno bolj in bolj in ono postaja sprejemljivejše za bolezni.
Gospoščina je zanič.
Mestne navade se ne morejo kar tako zanesti na deželo ! Kava zjutraj za zaju-te-rk človeku, ki zgodaj vstane in telesno dela vse dopoldne, ni -zadostna. Kavo zajtrkuje lahko človek, ki dopoldan sedi v sobi in telesno ne -dela, pa še za tega je vprašanje, če mu koristi. So na kmetih še hiše, kjer jedo zjutraj še polento, sok, itd., a žalibog je teh vedno manj ! Kava sploh ni jed, vse kar je v kavi kaj v-nednega, je mleko in sladkor. Ali ni torej boljše samo mleko?
Druga navada, ki vedno bolj prodira iz mesta na kmete, je -mesna hrana. Ona ni koristna prehrana, zraven pa je še draga ! Meso naj je predvsem človek, ki radi telesne nezaposlenosti nima veselja do jedi, nima teka za hrano, ki je obilna. Predvsem pa ni preohila mesna hrana za mladino in za deco. Seveda ima mesna hrana to ugodnost, da je hitro pripravljena in tukaj -dostikrat tiči vzrok, zakaj je mesa vedno več na mizi.
Preljubi denar.
Nekdanje ugodno stanje zdravja na deželi je mnogo poslabšal tudi lov za denarjem. Za denar gre od hiše vse! Mleko in mlečni izdelki romajo v mlekarno, doma pa otroci jedo posneto mler ko ali črno kavo. Za izkupljen denar prinaša mati iz mesta malovredne sladkarije ! Za denar mora stran fižol, krompir, žito, «doma bomo že potrpeli«, pravijo. Potem pa zopet — dostikrat mnogo dražje — kupujejo nazaj moko in kruh. Vse se proda, denar se potem potroši deloma za nepotrebne stvari in seveda tudi za pijačo ga ni škoda ! Tudi ne za tako obleko, ki za deželo ni primerna. Dostikrat vidimo na kakem hribu, kje daleč od mesta, 'kako se dekleta love v lakastih čeveljčkih po kamnatih in blatnih potih, ko gredo ob nedeljah k maši.
Vsakdo bi rad videl, da bi se našemu kmetskemu ljudstvu, ki si v trudu in
znoju služi vsakdanji kruh, godilo dobro, vendar ni prav, če mestne razmere prenašamo na deželo ! Kar je za mesito dobro, je za deželo morda že slabo, kar pa je za mesto slabo, je pa za deželo že prav gotovo za nič !
Prosvetni delavci med našim ljudstvom pa naj skušajo odpraviti težnjo po opičjem posnemanju mestnih razvad. Naše kmetsko ljudstvo mora ostati krepko in trdno, saj iz njega črpajo svoje moči vsi stanovi. Zdravo kmetsko ljudstvo, zdrav narod I
Deseti
na
l$uhorju
Vre duosti buotu sm čev Idi šrajet, de buomo kinali pili duobro vuodo u Trsti, ki juo buodo vjeli v Sihurskih lokah, Mieni sie čudno zdi, kuku ta stvar stoji, zetu sm skleniv de buom šev tudi jest pošpiegat.
Vmahiiev sm juo guor pa Rieški dali-ni, pri gaspot Žagarju sm kreniv čiez nuov Sihurski must, ki ga jemajo v štanti tudi Kozjani, jenu v enmu kvarte ure sm biv tam. Naspruoti mi pride an muoj str kolega sez Barke, kmi priec rieče: «Pej kašna pasja nuoga te je les prvlekla, ma kaj buoš vidu nu! drevje pasečenu pej vs sviet narube vabrnen, pa šie ga buojo mogli prej ku buo skum-plenu». Pogliedat sva šla tanelo, ki je narjeua pod pot in vre duosti nuotri u hrib. «Ma v kulkih lietih buoste fertikn, ga poprašnm. «Ja veš prjatu magari va-benkrat, sej meni ne buojo dali za grent anka šolda, ma pej vselih mi buo žov pa lepili partih, nečku vozri se vakuli pej boš vidu, kni še nič gvišnu, pej so vre duosti škuode Suhorcam nardili«.
Pošlo viv se sem uodl njega, j n sem stopiv še na Suhorje, kje vglih pust, de vidin če jemajo kej pliesa, pršov sm u vas, pej sm vidu de ga nemaju nevade jemet, pač pa sm čev fante kso liadu lpu peli deb jih zmiram paslušav. «Le taku fantje, slavenska narodna piesm se v današnjih cajtili šika, tja buom jest zmiram rat pršov, pej nie kamr škriplje remonka«, taku sm si mislu jn vesiev šev pruti duomi.
Mali list v vsako hišo, ▼ vsako slovensko družino!
PODLISTEK
Zločin in kazen
(Nadaljevanje.)
Zmračilo se je. Kako ura razbija! Tam gonii pa, iz balkonsko sobe se zasliši čudno šumenje. Zidar stopi na balkon; — resk — strohneli les se zlomi in mož pade v globočino.
Ob devetih je prišel zdravnik pogledat bolnika, mu potipal žii-lo in ga vprašal : «Kako je, gospod Roita? — Milostljiva gospa vam želi «lahko noč»; utrujena je in hoče malo leči.»
Milostljiva gospa i-n doktor sta se peljala z vozom na kolodvor, kramljajoč o lepih dneh, ki jii-h mislita preživeti ob morju, dočim je ležal bolnik nepremično, obdan od strahov preteklosti.
«Kje jo vendar moja žena? Tone ! Naj vendar pride moja žena !»
Služabnik je hladno pripomnil : ((Milostljiva gospa se je odpeljala z gospodom doktorjem.«
«Nemogoče !» Bolnik se je vzpel v blazinah. «Kako vendar? Kdaj vendar?«
«Kdaj? S polenajstim vlakom«, je ravnodušno odgovoril služabnik. «Nikar se ne vznemirjajte. To tukaj morate piti, je rekel gospod doktor.* Fant je šel v stransko sobo, prinesel kozarec ter ga postavil poleg postelje na nočno oma-
rico. ((Bodite le lepo mirili«, je rekel, ko je bolnik, nezmožen izpregovoniti besedico, mahal z rokami. «Mladi gospod bo prišel šele čez par ur. Kar pozvonite, če me boste potrebovali.«
Sam! Šla je z njim, ki je njenega moža izročil norišnici! Sam je, brez pomoči, izpostavljen surovostim svojih služabnikov, v svoji lastni hiši kakor berač v bolnici !
O, kakšni so ljudje!
O, ne ljudje, pošasti so. Kamen imajo v prsih, ne srca. Izumrla je ljubezen na svetu.
Ne, še ne. Zidarjeva žena je pretakala takrat krvave solze ob truplu, dvignila je svojega otroka proti nebu... To je bila ljubezen.
Je ljubezen na svetu in sočutje tudi. Za vse, samo za enega ne.
Slišiš, kako tiktaka ui‘a : morilec !
Ni sočutja za morilca — za morilca ni ljubezni !
In če umor ni njegov edini zločin? Kaj, če je samo zadnji člen verige, ki sestoji iz tisoč grehov proti večnemu zakonu o ljubezni..?
Stokajoč se je nesrečnež premaknil na svojem trpljenja polnem ležišču, skušal je raztrgati verigo, ki se je ovijala okoli njega vedno tesneje in vlekla vso njegove misli k tlom — vedno globlje, v propad — v peklo.
V njegovih tovarnah jih je umrlo na stotine na jetiki, ki pri, tako silnem težkem delu niso mogli živeti ob tako
bornih plačah. Imel je ženo, ki jo je zaničeval, ker ni bila lepa; umrla jo vsled njegove -trdosrčnosti. Imel je sina. O, ko bi ga še (imel !
Bil je čas — desetletja so že minila od tedaj — 'ko se je igral njegov sin kot otrok pod njegovimi nogami in se z mehkimi, rjavimi očmi, večkrat ozrl nanj, kot bi nečesa prosil. Ljubezni jo hotel. I-n ker oče -te neme prošnje ni razumel, je bežal k materi. Mati je umrla in deček Moric je rastel, žejen ljubezni, a od nikogar ljubljen; skoraj osovražen od očeta, ki- se je spominjal nelepe, ljubosumne matere.
Pozneje, ko je revež našel bitje, ki mi: samo zah-teval-o ljubezni, temveč jo je tudi vračalo, tedaj je oče bolj iz hudobnosti kakor iz stanovskega ponosa raztrgal mladi srci narazen in uničil vse sinove upe. Pobožnemu strahu pred za-žugano očetovo kletvijo je Moric žrtvoval svojo srečo.
Tedaj je nastal tako globok prepad med očetom in sinom, da bi niti očetova kletev ne mogla izkopati globljega.
In izmislili so si bajko, da je bil Moric, ki se jo potegnil zanj in ga osvobodil iz zdravilišča. Monic ! Ilahaha! Za kako dramo bi bil to zelo zanimiv zapletek. Toda v življenju se kaj takega ne dogodi. Tudi se ne sme dogoditi ! Sramota bi biila 'to ! Če ga zapusti žena, ki jo je nosil po rokah, ga mora sin, ki ga jo zavrgel, najmanj umoriti.
Čuj ! Kaj je to?
Krepki moški koraki v stranski sobi.
Prihajajo! Prihajajo ! Sovražniki, zdravniki ! Iskat so ga prišli, da ga bodo zopet vlekli v zdravilišče. — 0, kje je revolver !
Vrat a so se odprla. Visok mož s temno brado in klobukom v roki je vstopil.
((Nitiii koraka naprej !» je zavpil blaznež, vzravnan na postelji in divje dvigajoč roke.
Prišlec se je ustavil. Njegove mehke, otožne oči so se srečale z divjimi pogledi zblaznelega.
«Očo !» je izpregiovoril rahlo, toda razločno. «ALii me ne poznaš? Jaz sem tvoj siin.»
«Sin?» je zavpil trpeči, kot da ne mo-; re razumeti. Zdelo se mu je, kakor hi bile temne zavese okrog njega, vidi so samo bled obraz tin dvoje oči — pobožnih oči.
On je in nihče drugi. Prižel je in prinaša bolnemu očetu miloščino svojega sočutja.
Miloščino? Proč z njo !
«Proč !» je zavpil bolnik, mahajoč po zraku z onemoglimi rokami. «Nimano sina !»
Molčo so jo sin obrnil, da bi počakal v stranski sobi. Ni še dospel do tja, ko so je vihar polegel in jo ležal bolnik nezavesten v svojih blazinah. V trenutku sta bila pri roki dva služabnika; toda mladi mož ju je zavrnil in je šel sam k postelji svojoga očeta.
« M A LI LIST«
3
Kaj nam z dežela nižajo
gornje vreme.
Poročali smo že Malolistarjem, da nameravajo izrabiti vodno moč Reke na ozemlju naše občine pod Fužin,arjem za ogromne množine elektrike. Toda ta na-■črt je «še v božjih rokah«. Pač pa so prijeli z dragim načrtom skoraj na istem mestu. Železnica bo zajezila potoček Drago in napravila bazen skoro v strugi Reke, odkoder bodo črpati vodo, ki jo rabi za stroje. Premetali so precej materi-jala in spremenili precej obličja zemlje; sedaj pa vse stoji. Vzrok bo najbrž neugodno vreme in pa, — veter v žepih. Ljudje pa tako željno čakajo na kak zaslužek. Pa treba je potrpljenja, da ma-gnutje prej procente preračunajo.
RACICE pri Podgradu.
Že dolgo ni bilo dopisa iz naše vasi. Pa saj tako nimamo poročati kaj veselega. Zima s svojo snežno odejo nas je potisnila v kot. Glad hodi po vasi. In če nočeš gladovati, pojdi v trgovino kupovat «s kredo na gredo«. — Že dalje časa razsaja po vasi Škrlatica; pobrala je več otrok. — Dokler se je prodajal v Podgradu Mali list v Bandaževi trgovini, smo ga mnogi redno tam kupovali. Zdaj se tam dobiva «11 Piccolo della Sera«, mi pa bomo Mali list naročili na dom. Tako si prihranimo pot do Podgrada. Zal, da nas pismonoša ne obiskuje redno tako, kakor je predpisano. — Da ne pozabimo Predpusta: V Podgradu je bil redno vsak teden dvakrat ples; enkrat snoparski, drugikrat fantovski. Tudi naša mladina je snoparskega pridno obiskovala. Seveda me vsi. Zjutraj, ko je mamica kavo kuhala, je prihajala hčerka iz Narodne-Sa doma v dom gladu.
SEŽANA.
Pust-patron vseh šem in prismojen-«ev je šel še precej pametno mimo nas, to pa zato, ker je pomanjkanje liric. Le nekaj šem je beračilo po vasi; čas bi že bilo, da bi enkrat za vselej oblasti prepovedale to staro pogansko navado. Da ne bi kdo mislil, da smo letos Sežanci «ploh vlekli« moram povedati, da smo imeli 13. svečana t. 1. štiri poroke v naši župniji. Le Orlečani so napravili letos izjemo; ta pust niso imeli nobene ohceti. Tam čaka marsikatera tetka za-željenega ženina, dia bi prišel po njo. Plesali pa vendar so in tudi igro so imeli, katera se je baje prav dobro obnesla. Razume se, da se je sežanskim mamicam na dan porok marsikateri močnik prismodil. Najbolj so gledale «Tica Paj-covga« in njegovo zalo Maričko, ko sta se peljala v zakonski jarem. Kaj se hoče, ženski svet je radoveden, posebno ob takih priložnostih.
PLANINA pri Vipavi.
Kljub neprilikam, ki ovirajo naše društveno delovanje, nam je Prosvetno društvo pripravilo ta predpust nekaj dobrega razvedrila s svojo veselico. Na vzporedu je bila Gregorčičeva deklamacija ((Daritev« in «Kupa življenja«; pevski zbor je zapel «Opomin k petju«, «N'aša zvezda« in «Pogled v nedolžno oko«. Igralke so kot začetnice dobro pogodile svoje vloge v igri '(Prisiljen stan je zaničevan«. Kar iznenadili so nas pa igralci, ki so predstavljali «G orje mu, kdor pride dijakom v roke«. — Poročil se je v tem pred-pustu g. France Lavrenčič z gdč. Franico Trbižan. Oba sta bila delavna člana društva. Vrlemu paru želimo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu: Na mnoga leta !	Društvenik.
S KRASA.
Pust je minil, z njim veselje in rogoviljenje, popivanje in ponočno divjanje razuzdane mlečnozobe mladine. Posebno so se ponašale razdivjane koprivske bubi frizure, katere imajo še od lani skrajšane lase, tako, da so prav za pustni čas. Pohajale so po drugih vaseh v družbi mladeničev in divjale v ponočnih urah. Ljudje so se zgražali nad njimi in se vpraševali, od kdaj je ta način ponočevanja, da dekleta s fanti okrog rogovilijo!
Kopriva, naj te pamet sreča, in ne prodajaj svoje razuzdanosti po drugih vaseh. Starši, vzemite leskovko v roke, dokler je čas še za obračunati s takimi punčkami. In za prihodnji pust bo gotovo bolje, če tako naredite.
POVIR.
«Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine« je imelo 21. februarja svoj občni zbor. Na sporedu je bila volitev novega odbora in sprememba pravil, ki naj po novem odgovarjajo italijanskemu zakonu. Ta zavarovalnica dobro posluje vkljub nizkemu stavku 10°/oo letne premije. Včlanjenih je sedaj 83 kmetovalcev. V društvu vlada hvalevredno soglasje. — Glede izobraževalnega združevanja se pa ne moremo tako pohvaliti. Ni še eno leto, odkar se je ustanovilo Prosvetno društvo, pridruženo Prosvetni zvezi v Gorici. Društvo pa nima sestankov, le knjižnice se poslužuje. Bilo bi prav, da pokaže kaj več življenja.
GORJANSKO na Krasu.
Večina naših fantoy je zaposlenih v Trstu, v Tržiču in v bližnjem kamnolomu. Ob nedeljah so vsi doma, toda preveč plešejo in pijančujejo. Če pa greš po vasi. in govoriš s posameznimi ljudmi, vsi tarnajo in obupujejo nad veliko draginjo, davki in dokladami. Spametuj se, vendar, mladina in poprimi se česa bolj resnega in koristnega !
Iz PLAČ pri sv. Križu.
Pust je pri nas minil brez običajnega norenja. Sedaj ko je grdo vreme, lepo sedimo doma in beremo Mohorjeve knjige, Stražo, Mali list in nekateri tudi «Naš čolnič«. — Naša mladina je postala za društveno življenje skoro malomarna, glede društvenih prireditev bi si želeli več užitka, kajti lani je naše društvo priredilo samo eno prireditev, kar je za društvo, kateremu so na razpolago tako izvrstni prostori, le malenkosten dokaz življenja. — Kruta smrt je ugrabila neki materi tekom petih tednov dva sina v najlepših letih. Družini iskreno sožalje.
RICMANJE.
Ivan Žuljan, po domače Grabček, 37 leten, je ta pust, kakor že druge, razposajeno praznoval. Tudi letos se je ošemil in hodil po vasi od gostilne do gostilne. Povsod so mu ponujali pivci obilo vina in žganja. V gostilni A. Senice je bilo takih dobrotnikov še posebno veliko; mož je popil navrh vina še cel' liter močnega žganja. Odšemil je proti domu, pa ga ni več videl. Padel je na tla v nezavest, iz katere se ni zbudil nikoli /eč. Bil je dejan v sv. olje, potem so klicali zdravnika iz Milj.. Ta ga je ukazal prepeljati v tržaško bolnišnico. Nesrečni mož je umrl v torek 16. t. m. Prepeljali so ga pokopat v Ricmanje, kjer se je velika množica udeležila pogreba Pokojnik je bil priden delavec, spreten zidarski mojster, v občevanju z vsemi prijazen. Zapustil je 4 otročiče. Škoda mladega življenja, ki ga je ubil alkohol !
ZOBOZDRAVNIK
Dl. L
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
v fisrici sa Iravnikn si. 5, II.
od 9-12 in od 3-5
Kdor rabi
Mm, Šivalne sinje Singet ii droge potrebičine za stanovanje
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER
S TRNOVO S
pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje.
Zehezdravniškl ambiilatorij
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
Privatna klinika
D/	Ci
v	Posto
izvršujejo se vse kjmr' gične in notranje operacije
osa električna zdravljenja
Žarki X.
Andrej Puriž
TRST
Medla it. 6
nojstar
IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Železne ogrnfe in omrežja ~ Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave .spopolnitve.
PRIMARIJA
dr. M. de Fiort
 v Gorici ==
C or s o VIttorio Em. III, 14
Sprejema od 9-12 in od 2*4
UjiiiiiniiufiiiitiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuigj
| Dr. R. Zaletel |
š Zdravnik za kirurške in ženske = i bolezni, sprejema od 8-12 ure 9 1 dop. in od 2-4 ure popoldne g v Kozleku, II. Bistrica     milni
Ko se je prebudil iz nezavesti, je nesrečnež zopet zagledal bledi obraz z mehkimi očmi, čisto nad blazinami. Nič več ni zdivjal.
((Moric«, je zaihtel, «si res ti?« Namesto odgovora je prijel mladi mož, ki, je stal ob postelji, njegovo velo roko in jo Poljubil.
«Ne !» se je oče branil. «Kaj je s tvojo bivšo nevesto Rožo? Kako živi?«
«V Gradcu V samostanu«, je rekel Mo-ric in obrnil glavo v stran.
«In ti?« je vprašal oče. «Kako živiš?«
«Živim mirno tjavendan«, je odgovoril Moric z rahlim vzdihom.
Blaznik je strmel vanj, sprva z izra-
m začudenja, potem zamišljeno se
smehljajoč.
«Joz ne, Moric«, je mrmral, «jaz ne živim mirno.«
«Ubogi oče«, je rekel Moric. Njegov ■Stas je zvenel žensko mehko. «Vse vem. Vse, vse bo zopet dobro !»
«Ne vsega«, je ugovarjal bolnik. «Niti Polovice no veš«. Razburjen se je obrnil m* postelji. «Niti tretjine — nič ne veš. Povedati ti hočem«.
Približal je svoje ustnice k sinovemu hšesu in šepetal. Bila je zgodba o zidar-J”. o balkonu, o uboju, ki jo je zblazneli Pripovedoval v nesmiselno zvezanih stavkih. o Bog, kolikokrat je že skušal povedati zdravnikom v zdravilišču — svoji ženi — služabnikom — a nikdar mu n‘so pustili, da bi se izgovorili. Ta mož ®a> ki je bil pred kratkem njegovemu
srcu bolj tuj kakor tujec — ga ni niti enkrat prekinil. In ko je končal, ves izčrpan od pripovedovanja, nji zaslišal ((fiksne ideje« in ((blazne predstave«, s čimer so g'a mazači v zdravilišču razjezili do divjosti.
«Bog ti bo odpustil, oče; Bog je dober«.
Samo to je rekel Moric s svojim mehkim, pomirjevalnim glasom.
(cAli si pobožen?« je vprašal Roita hripavo. «Da 1 Slišal sem, da si postal pobožen. Toda vedi« — dvignil se je počasi in sedel ter z obema rokama držal za senci — «da je Bog pravičen — prekleti me mora... Še to: ti si me vzel iz zdravilišča, Moric? Ti, kajneda, ne ona? — Njej som storil vse, tebi ničesar! Da, vzel som ti nevesto. O kako je svet zmešan. Povem fcii Moric, a Bog že najde svoje ljudi. V zdravilišču sem postal fatalist, da boš vedel. Ti si — pravnik, kaj no?
Moric je natančno sledil blaznikovim miselnim skokom. O kakšna logika je Mia v njih, kakšna srce trgajoča logika.
«Moric», je ponovil Roita svojo zadnje vprašanje, «ali si pravnik«?
«Da, oče. Okrajni sodnik v B. Vzel pa sem dopust in — »
«0h, saj je vseeno I — Kako kaznuješ ti glasom paragrafa uboj ?»
«Po okoliščinah«, jo odvrnil Moric in neprestano pomirjevalno gladil očetovo roko.
«Jezuit 1 — Okoliščine: zavratnost, namen. — No? Kako bi me obsodil?«
«Jaz — tebe ? Jaz, svojega ljubljenega očeta ?»
«Ljubiš me ? Ti — da — ti si dober človek«, je rekel bolnik in slabotno za-plakal v svojo blazino.
V tem, ko je jokal, se je dotaknilo dvoje mehkih ustnic njegovega čela. Moric je bil, ki je poljubil tako nežno kot mati. Vse je odpustil očetu. V poljubu je ležalo zagotovilo.
Strahotna ura se je ustavila — nebeški trenutek po štirih peklenskih letih !
«Moric, ti si dober človek«, je rekel oče zopet in zopet s slabotnim glasom. — Bolje mi je — mogoče bo šo vse drugače, kakor ti praviš. Neko željo imam — moraš mi jo izpolniti. Hočeš li?»
«te le morem, oče, z veseljem«.
((Pripelji mi — » je začel starček. Njegovo oči ,so zopet zadobile blazni izraz in njegov glas je trepetal — «zidarja, da uredimo to stvar«.
«Oče», je rekel Moric, «zidar ne more priti, ker je mrtev«.
Skoro minuto je strmel bolnik svojemu sinu v obraz, ne da bi izpregovoril besedo.
Kolikokrat so baš to rekli zdravniki. In on jim je na sto načinov hotel dokazati, da ni res.
Temu človeku pa ni mogel ničesar odgovoriti. Tudi ni hotel. Ta mož nima namena, da bi nalagal, on je dober, mogel reči sicer tako fantastični raz
«Ali se mrtvi ne vrnejo?« Samo to j« burljivec.
((Vstanejo šele na sodni dan«.
«0h, ti pač veš«. Ura v glavi je začela čisto počasi delovati. «Toda — Moric, živi pa lahko pridejo«.
«Gotovo».
«2ena živi. — Ona, veš, ki je stala po. leg njega s krvavim madežem na obrazu. Lene se piše. Živi tu v vasi. Ta naj pride«.
«Jutri jo pojdem iskat, oče« .
«Ne, danes ! Danes. Daj mi mojo obleko. Vstati hočem. Pomagaj mi na otomano in potem mi pripelji ženo«.
Moric je v skrbeh gledal trpečega, ki se je tresel od razburjenja. Ali bi bilo pametno, da ga danes po tolikem razburjenju izpostavi še najhujšemu, to je pogledu na ženo, ki je po njegovi krivdi postala vdova?
Mislil je in mislil, tedaj pa je videl, kako je oče vil roke. Nepopisno uboga duša je prosila odrešenja. Čakanje še preko ene noči bi povzročilo mogoče smrt ubogi duši, ki je že napol prišla iz teme.
«Dobro, oče, še danes ti pripeljem ženo«, je rekel Moric.
Pomagal je svojemu očetu, da je vstal in se oblekel, ter mu postlal na otomani. Takoj popoldne je šel v vas in povprašal po stanovanju vdove Lene.
Hiša, v kateri je stanovala vdova Lene. je stala blizu cerkve. Bila je stara in je imela majhna okenca- Nad vhodnimi vrati je visela črna deska z izpranim napisom; Viljemina Oberholzer, šivilja.
GOSPODARSTVO
Amerikanska modrost
«A saj pravim, bedaki so Američani v vseh ozirih, njihovi profesorji so osli in šarlatani, samo mi smo pametni, tako da se čudimo sami sebi!» Tako se norčuje mister Francis Magajna v svojem odgovoru na moj člančič v «Malem listu». Resno vzeto pomeni torej Magajnov stavek sledeče: Resnično pametni so le bogati Američani, mi siromašni Slovenci pa smo bedaki, osli in šarlatani. Take stvari si upa «ultranarodna» «Edinost» tiskati in jih ribati pod nos tistim svojim slovenskim čitateljem, ki jih vzgaja že pol stoletja. Naravnost božanstveno! Dokaze za amerikansko modrost vidita • mister Francis in internacijonalno-kapitalistična «Edinost» v vedno večjem naraščanju amerikanskega bogastva, naša neumnost pa se seveda zrcali v naši gospodarski bedi. Lepa teorija! Kdor je bogat je torej moder in razumen, kdor je ubog, pa je tepec.
Ni čudno potem, da nam ubogim slovenskim tepcem naš amerikanizirani rojak ponuja take-le amerikanske modrosti: «da postaja ameriški narod polagoma tudi solastnik svoje industrije in trgovine«. (Kako more nekdo še le polagoma postajati solastnik tega, kar je baje že njegovo, to vedo le modrijani pri «Edi-nosti».). Dalje: «da je tisočak (namreč tisočdolarski bankovec) samo nekaka delnica Zedinjenih držav ».
In vkljub vsemu temu sem prepričan, da je gospod Fran Magajna mnogo pametnejši, nego tisti amerikanski profesor, h kateremu je šel v šolo ter da ga bo domača slovenska gruda kmalu ozdravila od amerikanske mrzlice, ki jo je prinesel seboj preko oceana.
Drago Godina.
OBČINA CERKNO
(Okrožje Idrija).
Razglas
Daje se na znanje, da se na sred-postni pondeljek dne 8. marca it. 1. vrši prvi živinski sejem v občini Cerkno.
Nadalnji živinski sejmi se vršijo : zadnji pondeljek meseca maja, prvi pondeljek meseca septembra, prvi pondeljek meseca novembra.
Ako na kak gorenji dan pade praznik, se sejem vrši naslednjega dne, ki ni praznik.
Sejmi za mlade prešiče se vršijo v tukajšnji občini vsako nedeljo in praznik od 15. marca do konca meseca maja.
Gorioznačeni letni sejmi se bodo redno vršili tudi v nadalnjih letih.
Cerkno, dne 21. februarja* 1926.
Župan : E. Rojic.
Po čem je lira?
Dne 24. februarja si dal ali dobil: sa 100 dinarjev — 43.25 L.
100 6. kron — 73.50 L. zs 10® fr. frankov 90.60 L.
>,*, 100 Šilingov — 346.— L., za 1 dolar — 24.70 L. tu 1 fant — 120 75 L.
Semenj v Herpeljah 3. II. Prignanih je bilo 100 volov, 120 krav, 40 telet, 20 konj, 120 prašičev. Cene : goveda 425— 450, teleta 800.
Semenj v Dutovljah, 4. II. Prignanih je bilo 86 volov, 92 krav, 37 telet, 11 konj, 1 osel, 63 prašičev. Cene : voli 500—600, krave 500—550, teleta 650—750.
Semenj v Podgradu, 8. II. Prignanih je bilo 8 volov, 22 fcrav, 5 telet, 2 konja, 35 prašičev. Cene : voli 500, kirave 415— 475, teleta 700.
Vojna odškodnina. Beneške obligacije Imajo ceno na borzi 68.70, to se pravi za papirje, glaseče se na 10 tisoč Idr, dobiš t prosti kupčiji okroglo 6 tisoč 870 lir gotovine v bankovcih. Ta cena je bila na tržaški borzi 23. februarja.
Zlato. Uradna cena zlatega denarja je bila 22. II. 479.80 papirnatih lir za 100 Blatih.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
-N
Zobozdravnik
Dr. D. Sardoč
Specljallst za ustne In sobna bolezni perlakcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v Trstu
Via M. R. Imbrlani 16, I.
(Pral Via S. Giovanni)
—.... -anr^---------
Predno prodiasfce
=505
koze:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno,
Franc Stres, Kobarid.
Zaloga usnja in raanovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence.	u»
--=annc:----nnn
Najvišje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battisti it. 10II. ladst., viata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
.41IDIIHI 1)111113133 19 119 II BI I Ulili lili,-
*	o
Primarij kirurg sanatorija ^ Villa S. Giusto in občinske £ bolnišnice v GORICI '<
Prvi in edini slovenski | urar in zlatar v [j
gorici'
Gospodka nlloa 19
Priporoča dvojo vallko zalog* v>th vrat ur, zlatnini in arebrnlna, vaa po nizkih aenah.
SODCE
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
THST - Caapi s. SlacBBo Sl. 5
2U.ATO kupuje v vsaki množini po 'najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. CIGERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiiiuiiiiiiM
" In ipeiii I
| GORICA, VRH PLACUTE, 18.	§
H Veže preprosto in najbolj elegantno j§ §j -za zasebnike, občinske, župne in = šolske »rade, za društva. Medmestni telefon štev. 253.
HiinfflRiHiiiiiiiiHiiiiiNiiiiiiiuunniHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kmečko tajništvo.
Vincenc M., Volč ji grad. — Vložili smo za Vas prošnjo za pojasnila. Oglasite se pri nas.
Več kmetov v občini Premu. Prijave glede srenjskih užitkov (usi civici) morate vložiti do 6. junija 1926 na naslov: Commissariato per gli usi civici, Trieste, Via Cavana.
G. Schein, Knežak : Pridobljene pravice državnih vpokojencev se po novem zakonu ne spremenijo.
Sivec, Kobarid: Odgovorimo pismeno.
Jernej Hrovatin, Senožeče: Pišite na sledeči naslov: Anton Štrekelj, Banjaluka, Jeličpolje 114, Bosna.
Jozef Sustar, Terpčane: Določila glede izseljevanja bomo začeli priobčevati v eni izmed prihodnjih številk.
od 9-12 in od
—
zlJ
Stab. Tip S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 74311
MALI OGLASI
PRSNI SIRUP izku&eno sredstva proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistnčci.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in k»steh, proti bolečinam in trganju v plečik in križu in proti, rovmu. — Izdeluje Lokama «Pri Odrešeniku«
II. Bistrica.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» Lekarna »Pri Odrešeniku« v II. Bistrici
Našla poita.
Osp. Dopis g. Gamerano smo za čita-telje priredili v dobri slovenščini, toda zadela ga je v zadnji številki nesreča ali «liop Ceflzelj«. Žal nam je zaradi Oaapcev, ki so bili tako- radovedni.
Korte, Brez podpisa ni nič.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnati!) vročic. Uvoz in Izvoz na vs« kritja Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Bolinar, Trst — Via Ufjo Polonlo 5.
KMEČKO GOSPODINJO, 40-50 let, delavno, išče vdovec v svrho ženidbe na dobro, nezadolženo posestvo. Naslov pri «Malem listu«.
PRODAJALKA izvežb&na, mešane stroke, vešča knjigovodstva, nekoliko korespondence, laščine in nemščine išče službe. Naslov pri upravi «Mal. lista«.
GOSPODIČNE J SLOVENSKO PODJE-TJE V GORICI IŠČE POPOLNOMA SAMOSTOJNE IN PERFEKTNE KO-RESPONDENTKE. SAMO PRIMA REFERENCE NA UPRAVO LISTA. NEUPOŠTEVANE PROŠNJE S PRILOGAMI SE REKOMANDIRANO VRNEJO. ŠIFRA »ZENSKA MOČ>.
k. LOJZE snsiio. (
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;I ma vsak delavnik od 2-3 popoldne ;I Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. ;!
?*.w.v.v.v.w.v.v.v.w.v.v.va\\%w.v.w!"
jntiiHHiiiittiiiiimiimitiiiimiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiuiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniii^
Največja zaloga pohištva I
na Goriškem - GORIC A, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 S
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro 50 celotnih oprem
bodisi za spalnice	bodisi	za	obednice	s
=	od	prav	preprostih	do najbolj razkoinih
H Cene zmerne!	Delo	trdno! j§
PohiStvo lastnega izdelka, izvrivno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON BREŠČAK I
=	VIA.	CARDUCCI	(GOSPOSKA UL.) 14	=
  ...........
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Via XXX Ottobrc 11
D
I
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
** Centrala v Ljubljani *
lelnilka glavnici !■ metini ziklad:
60.000.000 dinarjev------ f
Podružnice:
GOBIOA, BreHte. Cilja, Črnomelj, »nuj, Ltjilir, Mirita, Mefkivtt, R. Sad, Ptij, Sarajiw, Split.
«
!
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vJožne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
Blagajna je odprta od 9Va do 12.3« In od H1/* do 16 ure.
■ l =
cmM
Čevijavnica FORCESSM
odlikovana v t*awixn In Genovi 1924. m vmlihto pw*emifo, diplomo in mlato svetin/o
Trst via €apwtn 5 pri Sv. Jakobu Trst
Ml
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE:
1.) da ko zdravo za nogo,
2.) da bo elegantno,
3.) da bo trdno,
4.) da bo cena primerna.
FORCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci t Kupujte samo prt FORCESSINUl ■■■■■■■■■■■■■■■■•■v