GEOLOGIJA 50/1, 197–204, Ljubljana 2007 Klasifikacija in količina rudarskih odpadkov nekovinskih kopov v Sloveniji Mining Waste Classification and Quantity of Non-Metal Mines in Slovenia Ana BURGER1 & Slavko V. [OLAR2 1 Kurirska pot 9, 1310 Ribnica, Slovenija, e-mail: anaxburger@gmail.com 2 Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, e-mail:slavko.solar@geo-zs.si Ključne besede: rudarski odpadki, klasifikacija, nekovinske mineralne surovine, Slovenija Key words: mining waste, classification, non-metals, Slovenia Izvleček Pri pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin nastajajo tudi rudarski odpadki. Za potrebe uveljavljanja Evropske direktive o ravnanju z rudarskimi odpadki v Sloveniji smo ocenili koli~ino rudarskih odpadkov, ki nastane pri pridobivanju in bogatenju nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji, in jih tudi klasificirali. V rudarskih podjetjih nekovin smo si ogledali proizvodnjo in predelavo posamezne mineralne surovine. Koli~ine in vrste rudarskih odpadkov smo ocenili na podlagi pregleda snovnega toka. Ker nismo obiskali vseh podjetij, ki se s tem ukvarjajo, smo del podatkov posplo{ili za celotno Slovenijo s pomo~jo snovnih tokov. Abstract Mining is an important human activity that creates wealth and supplies materials for maintaining standard of living and further human development. However, mining has also negative impacts on the environment and society. One of them is the production of mining waste throughout the entire mining cycle, in particular in the mine development and operation /production stage. Due to the EU Directive 2006/21/EC on the management of waste from the extractive industries and its implementation in Member state, estimation on quality and quantity of mining waste from active non-metal mines in Slovenia was carried out. In the selected mines mining and processing was closely examined. With material flow analysis quantity and characteristics of mining waste were defined for several mines of different commodities. Data on mining waste were afterwards generalized in order to get an overall country evaluation on mining waste “production” of non-metal mines. Mining waste as a result of mining and beneficiation processes in non-metal mines of Slovenia is either inert or non-hazardous. Most of the mining waste is used for mine reclamation running simultaneously with the production phase. The largest amounts of mining waste per unit produced are created in dimension stone industry. Since the dimension stone production is small, the waste amount is negligible. Large quantities of mining waste are produced in crushed stone and, sand and gravel operations, because aggregate production is pretty large with regard to other non-metals production in Slovenia. We can therefore conclude that large quantities of mining waste from non-metal mines, which are mostly used in reclamation and for side products, do not represent danger to the environment. 198 Uvod V Sloveniji je rudarstvo razvito že ve~ stoletij. V letu 2005 je rudarstvo obsegalo 8 % skupne industrijske proizvodnje, od tega pridobivanje nekovinskih mineralnih surovin 4,6 % (Marc et al., 2005). Mineralne surovine razdelimo na energetske surovine, kovinske mineralne surovine in nekovinske mineralne surovine ([olar, 2004). Od energetskih surovin v Sloveniji pridobivamo lignit, rjavi premog ter v manj{ih koli~inah tudi nafto in plin. Rudniki kovinskih mineralnih surovin so zaprti ali v fazi zapiranja. V Sloveniji mo~no prevladuje pridobivanje in predelava nekovinskih mineralnih surovin nižje tržne vrednosti, katerih najve~ji porabnik je gradbena industrija. V drugi polovici dvajsetega stoletja se je v družbi mo~no okrepila zavest, da ~lo-ve{tvo za svoj obstoj in napredek preve~ obremenjuje okolje in izkori{~a naravne vire; slednje ve~inoma hitreje kot je stopnja njihove regeneracije. Zavest o degradaciji okolja se je uveljavila na vseh podro~-jih življenja, predvsem pa v gospodarstvu, industriji. Uveljavljanje je potekalo preko politik, usmeritev in kasneje tudi v obliki deklaracij, mednarodnih pogodb, zakonov in predpisov na mednarodnem, nacionalnem in lokalnem nivoju. Ponavadi so za-~etni oziroma prvi cilji, ukrepi in akcije prostovoljne, kasneje pa postanejo (zakonsko) obvezne. Tudi rudarstvo pri tem ni izjema, ampak uveljavlja okoljske standarde, predpise in zakone varstva okolja, in {e posebej narave. Pri tem posamezni dogodki pospe{ijo njihovo uveljavitev. Slednje se je zgodilo po huj{ih okoljskih nesre~ah v rudarstvu v [paniji (1998) in Romuniji (2000), kjer je v obeh primerih {lo za poru{itev od-lagali{~ jalovine. Eden od ukrepov Evropske komisije je bil oblikovanje direktive o ravnanju z rudarskimi odpadki. Po ve~let-nih usklajevanjih je bila pomladi leta 2006 sprejeta direktiva (2006/21/ES) o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstrak-tivnih dejavnosti. V njej je dvoletni rok za prilagoditev nacionalnih zakonodaj držav ~lanic Evropske unije. Pri pridobivanju in bogatenju nekovinskih mineralnih surovin nastajajo rudarski odpadki, ki so lahko stalni ali za~asni. Stalni rudarski odpadki so odloženi zunaj pridobivalnega prostora in na tem mestu ostanejo, za~asni pa so po odložitvi uporabljeni, na primer za sanacijo opu{~enih Ana Burger & Slavko V. [olar delov pridobivalnega prostora. Tako glede na ekonomsko kategorijo rudarske odpadke razvr{~amo v tri skupine (Colman et al., 2003): (a) odkrivka (sestavljena je iz prsti, humusa in kamnine v krovnini), (b) jalovina, ki nastane pri pridobivanju (jalovi vložki so vložki nezaželenega materiala, ki se pojavljajo v sloju mineralne surovine) in (c) jalovina, ki nastane pri bogatenju surovine, predstavljajo pa jo lahko melj, glina ali drug nezaželen material, ki se odstranja. Glede na nevarnost, ki jo predstavljajo rudarski odpadki za okolje in zdravje ljudi, pa jih razdelimo v {tiri kategorije (Colman et al., 2003): inertni odpadki, nenevarni odpadki (brez tveganja), nevarni odpadki (s tveganjem) in mineralne surovine, ki po pridobivanju in predelavi vsebujejo nevarne snovi (npr. cianid). Pri rudarskih odpadkih je pomembno, da upo{tevamo vse faktorje, ki vplivajo nanje, ko so ti odloženi. Pomembnej{i faktorji so atmosfera, podtalnica in povr{inska voda. Precej pogost je primer spiranja nevarnih delcev iz kamnine, ki lahko potencialno ogroža okolje, ~e se ti delci ali kopi~ijo v usedalnem bazenu ali so izprani v podtalnico. Koli~ine rudarskih odpadkov smo vrednotili s pomo~jo snovnega toka. Definicijo snovnega toka smo povzeli po Sznopeku in Brownu (1998): »Snovni tok je kompleksen pristop k razumevanju tega, kaj se dogaja z materialom od trenutka, ko se ga odkop-lje, preko bogatenja, predelave in uporabe, ter do njegovega kon~nega odlagali{~a«. V delu smo na podlagi ocene koli~in rudarskih odpadkov ter njihovih lastnosti podali pregled stanja v Sloveniji, ki bo služil kot ena od strokovnih podlag pri uveljavljanju evropske direktive o ravnanju z rudarskimi odpadki v Sloveniji. Metode dela Za oceno koli~ine rudarskih odpadkov, ki nastane pri pridobivanju in bogatenju nekovinskih mineralnih surovin, smo uporabili podatke iz aktivnih kopov, kjer pridobivajo kalcit, surovine za cementno industrijo, roženec, kremenov pesek in prod, kerami~no in opekarsko glino, naravni kamen, tehni~ni kamen ter prod in pesek. Podatke, ki smo jih pridobili v posameznih podjetjih, smo nato posplo{ili za celotno slovensko proizvodnjo nekovinskih mine- Klasifikacija in koli~ina rudarskih odpadkov nekovinskih kopov v Sloveniji 199 ralnih surovin. V oceno pa nismo zajeli podatkov iz opu{~enih in nelegalnih pridobi-valnih prostorov. Vrsto in koli~ino rudarskih odpadkov, ki nastane pri pridobivanju in bogatenju, pa smo spremljali skozi snovni tok pridobivanja in bogatenja posamezne mineralne surovine (slika 1). Pri prevladujo~em povr-{inskem pridobivanju nekovinskih mineralnih surovin je potrebno najprej odstraniti odkrivko in jalovino, ki se nahajata v prostoru odkopavanja. Pridobivanje poteka z metodo vrtanja in razstreljevanja in z metodo strojnega pridobivanja. Kljub {tevilnim negativnim dejavnikom (zvo~ni udar, seiz-mi~ni vpliv itd.), ki spremljajo pridobivanje z vrtanjem in razstreljevanjem, je to {e vedno najpogosteje uporabljena metoda, ker je najcenej{a (Burger, 2006). Surovino nato prepeljejo v predelovalni obrat, kjer potekajo postopki bogatenja. Bogatilno tehniko delimo v tri glavne procese (Ocepek, 1989): pripravljalno bogatenje, neposredno bogatenje in pomožne postopke. Pripravljalno bogatenje zajema postopke drobljenja, mletja, aglomeriranja, sejanja, klasiranja, odpra{e-vanja itd.; k neposrednemu bogatenju {te-jemo postopke, kot sta opti~no prebiranje in flotiranje; pomožni postopki pa zajemajo ~i{~enje odpadnih vod, dimnih plinov in podobno (Ocepek, 1989). V Sloveniji so najpogostej{i postopki pripravljalnega bogatenja drobljenje, pranje in klasiranje. Ti postopki so enostavni in ne zahtevajo veliko vložka v obrat. Uporabljajo se pri bogatenju mineralnih surovin, ki se pridobivajo v velikih koli~inah (npr. teh-ni~ni kamen). Pri nekovinskih mineralnih surovinah, pri katerih je pomembna visoka ~istost (npr. kremenov pesek), pa se uporabljajo postopki neposrednega bogatenja, kot sta flotacija in opti~no prebiranje. ODKOP mineralna surovina odkrivka jalovina drobljenje pranje sušenje Masiranje flotacija podzrna > nadzrna SANACIJA PRODAJA Slika 1. Posp lo{e n snovni tok pridobiv anja in bogatenja nek ov inskih miner alnih surovin 200 Ana Burger & Slavko V. [olar Primer klasifikacije in ocene koli~ine rudarskih odpadkov Posplo{itev klasifikacije in ocene rudarskih odpadkov smo naredili na primeru podjetja Marmor Hotavlje d.d., ki pridobiva na Hotavljah naravni kamen apnenec, na Jezerskem pa lehnjak (slika 2). Apnenec pridobivajo v galerijah, lehnjak pa na po-vr{ini, v etažah. V kamnolomu na Hotavljah letno pridobijo približno 2000 m3 apnenca, v kamnolomu na Jezerskem pa približno 3000 m3 lehnjaka. Kamnini pridobivajo ali z verižno žago ali z diamantno ži~no žago. Pri tem nastaja mulj, ki ga je manj kot 0,5 %. Mulj prestrežejo s ~istilno napravo, nato pa ga stisnejo v filter stiskalnici v kamniti kola~. Tudi ta material je kasneje uporabljen za sanacijo. Za nadaljnjo obdelavo je primernih približno 600 m3 blokov apnenca in približno 300 m3 blokov lehnjaka. Ves preostali apnenec ~ez ~as porabijo kot surovino za beton ali za sanacijo odkopa, lehnjak pa porabijo za izbolj{avo kmetijskih zemlji{~. Bloke apnenca in lehnjaka prepeljejo v obdelovalni obrat. V podjetju Marmor Ho-tavlje d.d. bloke naravnega kamna tudi uvažajo. Bloke najprej razrežejo v plo{~e. Pri tem razrezu nastaja mulj, ki je kasneje uporabljen za sanacijo kamnoloma. Plo{~e nato razrežejo na manj{e dele, ki jih tudi polirajo. Pri tej obdelavi ostajata mulj (20 %) in neuporabni kosi plo{~ (25–30 %). Ta odpadni material se odvaža na deponije oz. porabi za zapolnitve v odkopu. Pri pridobivanju naravnega kamna v galerijah in njegovi nadaljnji obdelavi nastanejo rudarski odpadki, ki predstavljajo 88 % vsega materiala, ki se ga pridobi v samem kamnolomu. Preostanek (12 %) pa predstavljajo plo{~e, ki jih v podjetju prodajo. Rudarske odpadke predstavljata jalovina, ki nastane pri samem pridobivanju (71 %) in jalovina, ki nastane pri obdelavi (17 %). Pri pridobivanju naravnega kamna na etažah in njegovi nadaljnji obdelavi pa nastanejo rudarskih odpadki, ki predstavljajo 96 % vsega pridobljenega materiala v kamnolomu. Plo{~, ki jih kasneje prodajo je 4 %. Rudarske odpadke predstavljata jalovina (91 %) in jalovina, ki nastane pri obdelavi (5 %). Del rudarskih odpadkov, ki nastane pri proizvodnji plo{~, direktno uporabijo za tombolone, del pa za lomljenec. Zato je odstotek skupne koli~ine odpadkov manj{i, pove~ana je koli~ina uporabnega materiala. Zgoraj opisani odstotki so to~ni, samo ~e kot produkt upo{tevamo bloke. ^e upo{tevamo {e te koli~ine, se razmerje med rudarskimi odpadki in mineralno surovino, ki gre v prodajo mo~no zni`a. Podatke, ki smo jih pridobili na Hotavljah smo nato generalizirali za slovensko proizvodnjo naravnega kamna. Ko smo upo{tevali celotno proizvodnjo naravnega kamna (poleg blokov tudi tombolone in lomljenec) smo ugotovili, da pri pridobivanju in obdelavi naravnega kamna ostane 40 % mineralne surovine, 60 % pa je rudarskih odpadkov. V Sloveniji je leta 2005 pri pridobivanju in obdelavi naravnega kamna tako nastalo 230.000 ton rudarskih odpadkov. Rudarske odpadke pri pridobivanju naravnega kamna smo uvrstili med inertne in nenevarne rudarske odpadke. Skupina je odvisna od tega, katero kamnino se pridobiva. Ve~ina materiala uvr{~amo med inertne odpadke. Lehnjak lahko vsebuje li-monit in zato ga uvr{~amo med nenevarne odpadke. V magmatskih kamninah se lahko v sledovih pojavlja pirit in zato jih ravno tako uvr{~amo med nenevarne rudarske odpadke. Rudarske odpadke, ki nastajajo pri pridobivanju in obdelavi naravnega kamna, podjetja ve~inoma uporabljajo za sanacijo. Koli~ine in klasifikacija rudarskih odpadkov Podatke, ki smo jih pridobili v nekaterih zna~ilnih podjetjih, ki odkopavajo nekovinske mineralne surovine, smo generalizirali za celotno slovensko proizvodnjo mineralnih surovin. Generalizacija ni tako zahtevna kot v primeru naravnega kamna, ker gre ve~inoma le za en produkt, precej manj{e odstotki jalovin oziroma odpadkov, eno-stavnej{e postopke pridobivanja in bogatenja. V nadaljevanju podajamo po posameznih nekovinskih mineralnih surovinah vrsto in koli~ino rudarskih odpadkov, ki nastajajo v rudarskih podjetjih v Sloveniji. KALCIT – V Stahovici pri Kamniku pridobivajo nizko metamorfoziran apnenec, ki ima prodajno ime kalcit. Mineralno surovino perejo in zato voda vsebuje delce, ki so velikosti pod 0,063 mm. Vodo z delci preusmerijo v filter stiskalnico, kjer naredijo t.i. kola~. Kola~ odlagajo na za~asni deponiji. Pri pridobivanju kalcita nastane 5 % jalovine, 95 % pa je mineralne surovine, ki Klasifikacija in koli~ina rudarskih odpadkov nekovinskih kopov v Sloveniji 201 ODKOP LEHNJAKA 3000 m3/leto bloki lehnjaka (300 m3/leto) neuporabni bloki lehnjaka (2.700 m3/leto) SANACIJA, IZBOLJŠANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ mulj (10 m3/leto) Slika 2. Snovni tok apnenca in lehnjaka v Marmorju Hotavlje d.d. se uporablja v nadaljnji proizvodnji. Jalovino, ki nastane pri bogatenju kalcita, uvr-{~amo med nenevarne rudarske odpadke. SUROVINE ZA CEMENTNO INDUSTRIJO – Pri pridobivanju in bogatenju surovin za cementno industrijo je potrebno odstraniti odkrivko in jalovino. Koli-~ina rudarskih odpadkov pa je odvisna od geolo{kih razmer v posameznem naha-jali{~u, od vrste mineralne surovine, ki se pridobiva, ter od tehnolo{kih procesov. V nahajali{~ih Salonita in Lafarge cementa se pojavlja do 7 % odkrivke, pri predelavi pa je potrebno odstraniti do 5 % jalovine. Rudarske odpadke, ki nastanejo, uvr{~amo med inertne rudarske odpadke, uporabljajo pa se za sanacijo. ROŽENEC – Pri pridobivanju in bogatenju roženca, ki ga pridobivajo v Jersovcu, rudarske odpadke predstavljata odkrivka (15 %) in jalovina, ki nastane pri bogatenju (28 %). Preostanek pa je mineralna surovina, ki se uporablja v nadaljnji proizvodnji. Uvr{~amo ju med nenevarne rudarske odpadke, uporabljata pa se za sanacijo zem-lji{~. KREMENOV PESEK IN PROD – Pri pridobivanju kremenovega peska in proda v Sloveniji je potrebno najprej odstraniti odkrivko (do 4 %) in jalovino (okoli 14 %). Njuna koli~ina je odvisna od geo-lo{kih razmer v pridobivalnih prostorih. Tudi pri bogatenju nastane od 24 do 27 % jalovine. Rudarske odpadke uvr{~amo med nenevarne. Pri bogatenju se uporabljajo flo-kulanti, ki niso okolju {kodljivi. Rudarski odpadki se uporabljajo za sanacijo in izbo-lj{anje kmetijskih zemlji{~. 202 OPEKARSKA IN KERAMI^NA GLINA – Pri pridobivanju gline je potrebno odstraniti odkrivko in jalovino. Rudarske odpadke, ki nastanejo v glinokopih, uvr{~amo med nenevarne. Koli~ina rudarskih odpadkov, ki nastane pri pridobivanju, pa se razlikuje od posameznega glinokopa. V glinokopih, kjer pridobivajo kerami~no glino, je približno 5 % odkrivke, preostalih 95 % je mineralna surovina, ki jo uporabljajo v proizvodnji. V glinokopih opekarske gline pa v povpre~ju odstranijo 10 % odpadkov, 90 % je mineralne surovine, ki gre v proizvodnjo opek in stre{nikov. Rudarski odpadki se uporabljajo za sanacijo zemlji{~. NARAVNI KAMEN – Postopek smo opisali v predhodnem poglavju. Pri pridobivanju naravnega kamna (blok, tomboloni, lomljenec) v kamnolomih odstranijo raz-pokane bloke in manj{e kose kamnine, ki predstavljajo jalovino. Dodatna jalovina nastane {e pri obdelavi. Rudarske odpadke uvr{~amo med nenevarne in inertne rudarske odpadke, uporabljajo pa se za sanacijo in izbolj{avo kmetijskih zemlji{~. Koli~ina rudarskih odpadkov je odvisna od geolo{kih razmer v kamnolomih in od na~ina pridobivanja. Pri pridobivanju blokov v galerijah je koli~ina rudarskih odpadkov manj{a. V galerijah ostane 80 % jalovine, nadaljnjih 12 % jalovine pa nastane pri obdelavi. Tako pridobijo približno 8 % plo{~ in drugih izdelkov, primernih za prodajo. Pri pridobivanju blokov na etažah je jalovine 91 %, nadaljnjih 5 % jalovine nastane pri obdelavi, skupno je le 4 % plo{~, primernih za prodajo. Ker pa podjetja poleg blokov pridobivajo tudi tombolone in lomljenec, se odstotki rudarskih odpadkov mo~no znižajo. Tako v kamnolomih naravnega kamna nastane 60 % rudarskih odpadkov, 40 % pa je mineralne surovine, ki gre v prodajo. TEHNI^NI KAMEN – Koli~ina in vrsta odpadkov v kamnolomih tehni~nega kamna je odvisna od lokalne topografije in geologije. Odpadek predstavljajo odkrivka, jalovina, ki nastane pri pridobivanju in jalovina, ki nastane pri pripravljalnem bogatenju. Uvr{~amo jih med nenevarne rudarske odpadke, uporabljajo pa se za sanacijo. V kamnolomih apnenca se pojavlja do 3 % odkrivke, do 2 % jalovine, pri predelavi pa lahko nastane {e 1 % jalovine. Preostalo je mineralna surovina, ki gre v prodajo. V kamnolomih dolomita je potrebno odstraniti do 5 % odkrivke ter do 10 % jalovine. Pri bogatenju nastane do 4 % jalovine. ^e Ana Burger & Slavko V. [olar so kamnolomi v bližini kovinskih mineralnih surovin, se lahko v apnencu in dolomitu pojavljajo žile z galenitom, sfaleritom, piritom in baritom. Ti nezaželeni minerali, ki jih sestavljajo svinec, fluor, barij, arzen in drugi elementi, so navadno le v manj{ih koli~inah. PROD IN PESEK – Pri pridobivanju in predelavi se pojavljata dve vrsti odpadkov, in sicer jalovina (do 3 %) in jalovina, ki nastane pri bogatenju (do 5 %). V gramoznicah, kjer poteka pridobivanje pod nivojem talne vode, nastaja pri bogatenju drobnozr-nata jalovina. ^e so gramoznice na suhem, je koli~ina jalovine ve~ja, ker voda ne spira drobnih delcev. Odpadke uvr{~amo med inertne ali nenevarne. V So~i in v zgornjem delu reke Save najdemo karbonatni prod, zato so odpadki, ki nastajajo pri pridobivanju in bogatenju, uvr{~eni med inertne rudarske odpadke. V spodnjem toku Save, v Dravi in Muri pa prod sestavljajo silikatne kamnine, zato te odpadke uvr{~amo med nenevarne rudarske odpadke. ^e sta prod in pesek nastala s preperevanjem granita ali drugih magmatskih kamnin, lahko vsebujeta tudi manj{i delež težkih mineralov. Ti minerali so apatit Ca5(PO4)3, monacit CePO4 in cirkon ZrSiO4. V bazaltnih kamninah sta pogosta minerala magnetit in ilmenit. Zaklju~ki Rudarske odpadke nekovinskih mineralnih surovin Slovenije uvr{~amo med inert-ne in nenevarne. V odkopih nismo ugotovili nevarnih rudarskih odpadkov, prav tako ne pri bogatenju. Pri slednjem nismo zasledili uporabe nevarnih snovi. V posameznih pridobivalnih prostorih se sicer pojavljajo nezaželeni minerali (npr. pirit), vendar pa je njihova koli~ina premajhna, da bi lahko {kodljivo vplivala na okolje. V pridobival-nih prostorih je najpogosteje potrebno odstraniti humus, prst ter glino. Pri bogatenju pa nastaja jalovina, ki jo najpogosteje predstavljajo podzrna. Koli~ina rudarskih odpadkov se lahko zmanj{a na tri na~ine (Marc et al., 2005): • zmanj{anje koli~ine rudarskih odpadkov na izvoru, to je z izbiro ustrezne odkopne metode, • pove~anje možnosti uporabe rudarskih odpadkov, kot npr. za agregat, za sanacijo drugih obmo~ij rudnika ali zapolnitvijo pridobivalnih prostorov po pridobivanju in Klasifikacija in koli~ina rudarskih odpadkov nekovinskih kopov v Sloveniji 203 Tabela 1. Vrsta rudarskih odpadkov v Sloveniji in njihova klasifikacija MINERALNA SUROVINA VRSTA RUDARSKIH ODPADKOV KLASIFIKACIJA RUDARSKIH ODPADKOV UPORABA RUDARSKIH ODPADKOV kalcit jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni začasno odlagališče surovina za cementno industrijo odkrivka, jalovina inertni sanacija opu{~enih delov pridobivalnega prostora, prodaja, nadaljnja proizvodnja bentonit odkrivka nenevarni ni podatka tuf odkrivka nenevarni ni podatka roženec odkrivka, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni sanacija peskokopa kremenov pesek odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju inertni sanacija kmetijskih zemlji{~, opu{~enih delov pridobivalnega prostora, nadaljnja proizvodnja kerami~na glina odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni sanacija zemlji{~ opekarska glina odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni sanacija zemlji{~ naravni kamen jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni/inertni sanacija opu{~enih delov kamnoloma, prodaja tehni~ni kamen (magmatske in metamorfne kamnine) odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju inertni sanacija opu{~enih delov kamnoloma, prodaja tehni~ni kamen (apnenec) odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni sanacija opu{~enih delov kamnoloma, prodaja tehni~ni kamen (dolomit) odkrivka, jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju nenevarni sanacija opu{~enih delov kamnoloma, prodaja prod in pesek jalovina, jalovina, ki nastane pri bogatenju inertni sanacija gramoznice, prodaja • obdelavo rudarskih odpadkov znotraj obstoje~ih postopkov predelave mineralne surovine, kot npr. njihovo dodajanje kot polnilni material. Rudarski odpadki se pri nas najpogosteje uporabljajo za sanacijo opu{~enih delov pridobivalnih prostorov (tabela 1). V nekaterih podjetjih jih kasneje oddajo ali prodajo kot manj kvalitetno mineralno surovino, ki se kasneje uporablja za nasipe, ponekod pa jih uporabijo v proizvodnji posameznih izdelkov. Koli~ino rudarskih odpadkov podjetja zmanj{ujejo tudi z novimi metodami pridobivanja (npr. metoda strojnega pridobivanja dolomita). V Sloveniji je leta 2005 nastalo približno 2,1 milijonov ton rudarskih odpadkov, kar predstavlja približno eno tono rudar- skih odpadkov na prebivalca. Tega leta je bila vi{ja proizvodnja naravnega kamna, kar posledi~ni pomeni tudi ve~jo koli~ino rudarskih odpadkov. ^e izvzamemo proizvodnjo naravnega kamna, ki je glede na ostale nekovinske mineralne surovine v Sloveniji specifi~en, »proizvedejo« slovenski rudniki nekovin približno 1,9 milijonov rudarskih odpadkov na leto. Pri tem se odstotek rudarskih odpadkov glede na celotno odkopano koli~ino spreminja. Tako pri pridobivanju in bogatenju kremenovega peska odkrivka predstavlja 22 %, jalovina 17 %, jalovina, ki nastane pri bogatenju pa 61 % vseh rudarskih odpadkov, ki nastanejo v peskokopih kremenovega peska (slika 3). Odstotki so posplo{eni in se razlikujejo od posameznega nahajali{~a. Ni nujno, da pri pridobivanju nekovinskih mineralnih suro- 204 Ana Burger & Slavko V. [olar Slika 3. Razmerja med rudarskimi odpadki /skupno 100 %/, ki so (1) odkrivka, (2) jalovina, ki nastane pri pridobivanju in (3) jalovina, ki nastane pri bogatenju vin vedno odstranijo odkrivko in jalovine. Vrsta rudarskih odpadkov je odvisna od topografskih in geolo{kih razmer v pridobi-valnem prostoru ter tehnolo{kih postopkov pridobivanja in bogatenja. Pri pridobivanju in bogatenju kalcita ostane le jalovina po bogatenju, ker v nahajali{~u nad kalcitom leži apnenec, ki se pridobiva za tehni~ni kamen kot surovina za gradbeni{tvo (slika 3). V kamnolomih tehni~nega kamna apnenca in dolomita in v gramoznicah nastane majhna koli~ina rudarskih odpadkov na enoto, vendar se te mineralne surovine pridobivajo v velikih koli~inah, zato je posledica velika koli~ina rudarskih odpadkov (78 % vseh rudarskih odpadkov, ~e ne upo{tevamo odpadkov, ki nastanejo pri naravnem kamnu). Pri pridobivanju in bogatenju kremenovega peska in proda nastane 9 % vseh rudarskih odpadkov. Kremenov pesek mora biti za nadaljnjo proizvodnjo zelo ~ist, posledica pa je ve~ja koli~ina rudarskih odpadkov. Pri pridobivanju in bogatenju nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji nastajajo inertni in nenevarni rudarski odpadki. Nevarnih in strupenih rudarskih odpadkov ter mineralnih surovin, ki bi po pridobivanju in predelavi vsebovale nevarne in strupene snovi, nismo zasledili. Rudarske odpadke podjetja pretežno uporabijo za sanacijo opu{~enih delov pridobivalnega prostora in delno kmetijskih zemlji{~. V Sloveniji prevladuje pripravljalno bogatenje, pri katerem ne nastajajo nevarni rudarski odpadki. Postopki neposrednega boga- tenja se uporabljajo manj pogosto, vendar tudi pri teh postopkih ne nastajajo nevarni rudarski odpadki. Rudarski odpadki, ki nastajajo pri pridobivanju in bogatenju, pri nas ne predstavljajo tveganja za okolje ter za zdravje ljudi. Pozornost je treba nameniti le, ~e se v nahajali{~ih pojavljajo orudenja s težkimi kovinami ali orudenja z radioaktivnimi elementi. Literatura Burger, A. 2006: Vrste in ocena koli~in nekovinskih rudarskih odpadkov v aktivnih povr{inskih kopih v Sloveniji. Diplomsko delo, 63 p., Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Ljubljana. Colman, T.B., Highley, D.E., Gunn, A.G., Cameron, D.G. & Smith, B. 2003: An assessment of the nature of the waste produced by active mineral workings in the UK. - British Geological Survey, 44, Nottingham. Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive2004/35/ES: Uradni list L 102, 11. april 2006, 15-34. Marc, D., Kortnik, J., [olar, S.V. & Baj-želj, U., 2005: Nova EU direktiva o ravnanju z odpadki rudarske industrije. - Mineralne surovine v letu 2004: bilten, 173-188, Ljubljana. Ocepek, D. 1989: Bogatenje mineralnih in energetskih surovin. - Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 350, Ljubljana. Sznopek, J. L. & Brown, W. M. 1998 Materials Flow and Sustainability. Fact Sheet 068-98. 2. US Geological survey. [citrano 10. 04. 2007]. Dostopno na svetovnem spletu: . [olar, S.V. 2004: Trajnostno gospodarjenje z mineralnimi surovinami v Sloveniji. - Geolo{ki zavod Slovenije, 180 p., Ljubljana.