Stev. 255. V Trstu« v sredo, 13. septembra 116. Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Aslškega St. 20, T. nadstr. — Vsi dopisi :iaj se pošiljko uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopiai se ne vračajo. Izdaiitelj in odgovorni urednik Štefan Godini. Ustnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge: x omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranČiSka AslSkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece ...«••• zi nedeljsko I x 4 a J o ca calo leto....... 5.2§ z« pol leta................ a.eo Posamesne Številke .Edinosti" se prodajajo po. 6 vinarjev., zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v 5iroko3tl ene icolonc^ Cene: Oglasi trgovčev in obrtnikov.....mm po 10 vi u Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......rrtm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— Vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . 2.—« MaL; oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj na 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina kn reklamacije se pošiljajo upravi lis:k Plačuje se izključr.j le upravi .Edinosti1 — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frauči*k4 Asiškega K. 20. — PoitnohranllniČai račun Št 341.651 Pregled najnovejših tloMov. Italijanska bojišča. — Med Adižo in A-stikom ponovni laški napadi odbiti. Na Primorskem artiljerijsko delovanje na Krasu. — Uspešen naš letalski napad na italijansko obal. Ruska bojišča. — Ruski napadi severno doline Zlate Bistrice, v gornji ceremoski dolini in ob dolnjem Stohodu odbiti Romunska bojišča. — Na nasi fronti položaj nespremenjen, na bolgarski Ironti pod Mackensenom napredovanje v Dobrudži. .. A1 Albansko-macedonska boušča. — v Albaniji nič izpremembe. Živahni artiljerijski boji v vardarskem okolišu, za Bolgarje uspešni boji ob Strtimi. Zapadna bojišča. — Napadi ob bommi odbiti. Vas Ginchv v sovražnih rokah. Srditi artiljerijski boji. Razno. — Grški ministrski predsednik Zaimis odstopil. — Krajevna imena na Primorskem.___ Položaj na boliiSh. Dunaj, 11. septembra. Dejstvo, da so se Romuni odločili za prepustitev Silistre, je razumljivo v zvezi z dogodki med Donavo in Crnim morjem. Tam so bile poražene prednje čete ruske pomožne armade in prideljene ji romun-sko-srbske divizije ter so bile prisiljene, da so se umeknile k silam, ki iz srednje Dobrudže prodirajo proti jugu. Po bolgarskih poročilih so se južno Donave nahajale naslednje romunske čete: v Tutra-kanu dve diviziji, pri Silistri dve diviziji, ena divizija med Silistro in Dobričem in ena divizija pri Dobriču. Ruskih čet ste bili dve diviziji pri Dobriču. Romunska južna armada, baje četrta, pod poveljništvom generala Prešana, je od svojih sedmih divizij v dosedanjih bojih m z vdajo Tutrakana izgubila dve do tri divizije. Vsega skupaj devet divizij močna kombinirana bojna sila se ni mogla tedaj, ko je imela še marsikaj zase, uveljaviti nikjer. Bolgarji so sedaj s svojim hitrim prodiranjem svojo fronto v Dobrudži skrčili od 160 na 100 kilomeirov ter pridobili s Tutrakanom in Silistro dve važni bočni oporišči. Prezreti pa ne smemo, da sta od velike rušite pomoči, zagotovljene Romunski, prišli do veljave doslej samo dve diviziji. Kje se nahajajo ostale bojne sile (po cenitvi nevtralnih listov kakih 12 divizij), nismo še čuli ničesar. Romunska se je, o tem ne sme biti dvorna, odločila za vojno šele potem, ko je rusko pomoč imela ta-korekoč telesno pred svojimi očmi. Glasovi v francosko-angleškem časopisju, v katerih se svetuje Romunski, naj se ne zaposli preveč na Sedmograškem, morejo biti, če sodimo po predzgodovini romunske vojne napovedi, proračunjem tudi na prevaro. . . Na sedmograški vzhodni fronti je sovražnik močne sile porinil čez Stari in gorenji Maroš, kar nam je dalo povod, da snio varstvene čete umeknili nekoliko globlje v Baroško in Hargitsko pogorje. Na ruski fronti je treba smatrati predor pri Haliču za izjalovljen. Iz današnjega nemškega vojnega poročila čujemo prvič, kake so poveljniške razmere na zapadni fronti. Tu poveljuje vojvoda Albreht Virtemberški med mo-riem in Arrasom, prestolonaslednik Ru-preht Bavarski med Arrasom in Reimsom in nemški prestolonaslednik od Sampanje do švicarske meje. Na italijanski fronti se je včeraj razjasnil namen v zadnjem času opazovanih premikanj čet: sovražnik je včeraj zastavil proti več našim odsekom močne sile. Bil je povsod zavrnjen. _ ESaSlianska boiiica. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. seot. 1916. £ Italijansko bojišče. — Na fronti med Adižo in astiško dolino so Italijani nadaljevali svoje napade proti odseku Monte Spil—Monte Majo. Bili so povsod zavrnjeni z občutnimi izgubami. Na Primorskem je narastlo artiljerijsko delovanje v odseku na kraški planoti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 11. na 12. t. m. je orodovje pomorskih letal napadlo zrakoplovno lopo v Ge^i, kolodvorske naprave v Falconaru in obrambne baterije v Jak inu. V lopi je bilo doseženih več polnih zadetkov. O-brambne baterije so obstreljevale letala, ki so se pa vsa vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. Ruska boiišta. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. sept. 1916. Rusko bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: V Karpatih se nadaljujejo boji. Vsi sovražni napadi proti našim postojankam severno doline Zlate Bistrice in v gorenji čeretnoški dolini so bili brez- uspešni. Drugače v Galiciji nič dogodkov. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ob dolnjem Stohodu Je sovražnik z gostimi masami skušal predreti naše črte. Zgrnili smo ga s težkimi njegovimi izgubami. Na ostalih deliti fronte zmeren topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Pred Starim Čerevi-ščem ie z močnimi masami izvajan ruski napad ob težkih izgubah razpadel pred našimi ovirami. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatih smo odbili sovražne napade v okolišu Babe Ludove, na Cimbro-siavi Vk. in na Kapulu ter smo s protinapadom na Cimbroslavi Vk. zajeli 170 mož. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba: 1*1. septembra, popoldne. — Položaj je neizprernenjen. Enver paša v našem in nemškem glavnem stanu. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Prihajajoč s fronte v naši državi stoječih cesarskih turških čet, je namestili turški vrhovni poveljnik. Enver paša. 10. t. m. dopoldne dospel v nasta-nišče c. in kr. vrhovnega armadnega po-veljništva. Bilo je to prvo snidenje obeh vrhovnih poveljnikov zveznih avstro-ogr-skih in turških armad. Sprejem je bil izredno prisrčen. Razgovori v glavnem stanu so trajali 10. t. m. popoldne in 11. t. m. dopoldne. 10. t. m. se je pri Nj c. in kr. Visokosti, vrhovnem armadnem poveljniku, vojnem maršalu nadvojvodi Frideriku vršila pojedina, ki so se je udeležili Enver paša s svojim spremstvom, gospodje nemške vojaške misije, bolgarski dunajski vojaški ataše, podpolkovnik Tantilov ter načelnik generalnega štaba bar. Conrad pl. Hotzendorf z gospodi vrhovnega armadnega poveljništva. 11. t. m. dopoldne je Enver paša zopet zapustil avstro-ogrski glavni stan, na vožnji do kolodvora najsimpatičneje pozdravljan po mestnem prebivalstvu. BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad javlja: Namestni vrhovni poveljnik cesarske turške armade in brodovja, Enver paša, je dospel v veliki glavni stan. BEROLIN, 12. (Kor.) Nemški cesar je generalnega jx>ročnika, namestnega turškega vrhovnega poveljnika, Enver pašo, imenoval povodom njegovega bivanja v nemškem glavnem stanu, a la suite gar-dnega fizilirskega ix>lka. Romunska bojišča* DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. sept. 1916. Romunsko bojišče. — Položaj je neizprernenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml. BEROLIN, 12. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Pod vrhovnim poveljništvom generalnega vojnega maršala pl. Mackensena stoječe nemške in bolgarske sile nadaljujejo svoje prodiranje v Dobrudži. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 11. (Agence Tel. Bulg.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba: 11. t. m. — Romunska fronta: Ob Donavi artiljerijski ogenj pri Tekiji, Vidinu, Lomu, Orehovem in Svištovem. V Dobrudži se nadaljuje prodiranje. Včeraj so naše čete dospele v Silistro, slovesno pozdravljene po prebivalstvu. Na arab-ta-biji se vije bolgarska trobojnica. V silistr-ski trdnjavi smo zajeli deset trdnjavskih topov in veliko vojnega materijala. Sovražne čete so se umeknile v severni in vzhodni smeri po obeh donavskih bregovih, zasledovane po na£i konjici. — Umik romunskih, ruskih in srbskih čet, posebno pa Romunov, se vrši ob nezaslišanih gro-zovitostih, ki jih zagrešajo na bolgarskem prebivalstvu, ki se ne more braniti. Ar-madni poveljnik poroča danes dobesedno: Od ~rve?a dne po prekoračenju meje sem ugotovil celo vrsto nečloveških grozodejstev romunske armade, katerih število pa raste od dne do dne. Nekoliko dni pred vojno napovedjo so romunske oblasti odvzele prebivalstvu v Dobrudži vso živino, ne da bi bile izdale rekvizicljska potrdila, in jo odvedle. Pri umiku proti Tutrakanu je sovražnik organiziral posebne oddelke za požiganje po bolgarskih vaseh. Vasi Viskej, Antimovo, Srebrna, Džumadi-mahle, Tataratmadza in druge v okolici Tutrakana in Silistre gore še vedno. Pri Sarsanlariu potolčena in v paničnem begu proti Silistri se umikajoča romunska kolona le 7. t. m. zvčer poslala posebno stotnilo z dvema častnikoma v vas Srebrno, ki je polovila vse moško prebivalstvo in je pomorila ponoči. Vaški trg in vaške ceste so prenapolnjene z nesrečnimi bolgarskimi žrtvami, ki so razmesarjene na najbolj nečloveški način. Dni otrok v tej vasi so zaprli v hiše in hiše zažgali. Ostale otroke in Ženske so čete odvlekle v Silistro. 8. t. m. » moško prebivalstvo vasi Alifan odvedli po Donavi, ie pomorili in so trupla pometali v Donavo. Vse prebivalce vasi Kalipetrovo, Ajdemir, Kara-omer in Babu k so brez izjeme nagnali skupaj in jih odvedli čez Donavo. Kakor izpoveduje prebivalstvo, jih uporabljajo danes pred mestom Calarasi in na donavskem bregu za kritje bojazljivega sovražnika pred bolgarskim ognjem. SOFIJA, 12. (Kor.) Generalni štab javlja: Prodiranje naših čet v Dobrudži traja dalje. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo roinunM\ega generalnega štaba: S. septembra. — Na severozapadni fronti smo po hudih bojih zasedli Olah— Toplico, Gyorgyoszentmiklosz, Cšik — Szent—Mihaly in Csik—Delne. Sovražni napad južno Mehadje smo zavrnili. Ruske in romunske čete so pregnale Bolgarje iz Dobriča. Po letalskem napadu na Costan-zo ste bili ranjeni dve ženski in en otrok. Interniram inozemci. PARIZ, 11. (Kor.) »Matin« doznava iz Bukarešta, da bo 32.000 podanikov sovražnih dežela interniranih v koncentracijskem taboru v Palomitzi. Albansko - maceden-sko bojišče. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno s^razglaša: 12. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Na ma-cedonskem bojišču živahni artiljerijski boji v vardarskem okolišu in za Bolgarje uspešni boji ob Struni!. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Lundendorff. SOFIJA, 11. (Agence Tel. Bulg.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba: 11. septembra. — Macedonska fronta: Včeraj, 10. t. m., slabotne pehotne akcije južno Ostrovskega jezera proti 9. t. m poraženemu zuavskemu polku. V mo-glenskem okolišu v vardarski dolini obojestranski artiljerijski ogenj. Na Belasici planini vlada mir. V strumski dolini so poizkušali sovražni oddelki prestopiti reko pri vaseh Nevoljen tn Karadžakej, a jih je protinapad naših čet z velikimi izgubami vrgei na desni breg Strume. Ob izlivu Strume so nekatere angleške stotnije. podpirane po artiljeriji in pehoti, poizkušale prodirati z desnega brega proti vzhodu. a jih ie vrgel nazaj ogenj in protinapad naših čet. Dva sovražna bataljona, ki sta hotela podirati napad, je razpršil artiljerijski ogenj. Ob egejski obali je sovražno brodovje križarilo pred Kavalo, Leftero in Orfanskim zalivom. Prvi mM med Bolgari in Italijani. SOFIJA, 12. (Kor.) Generalni štab javlja. — Na macedonski fronti so bili v moglenskem gorovju opetovani napadi majhnih nasprotniških oddelkov povsod odbiti z ognjem. Pri Butkovskem jezeru so dve italijanski stotniji s strojnimi puškami kakor tudi en eskadron prodrli v smeri na fort Butkovo—Dzermaja, toda bili so razpršeni z drznim protinapadom naših čet. 30 Italijanov je bilo ujetih. To je naš prvi spopad z Italijani. — V strumski dolini je nasprotnik v bojih 10. t. m. izgubil 7 častnikov in blizu 100 mož na mrtvih, 2 šotska častnika in 100 mož na u-jetnikih in mnogo vojnega materijala. — Ob egejski obali križari sovražno brodovje. Naši hidroolani so uspešno naoadli sovražno brodovie v Jtavalskem pristanišču. Vesti iz Grške. Grški revolucijonarci v Solunu. LONDON, 11. (Kor.) »Times« javljajo iz Soluna: Revolucionarne čete so se sestavile v divizijo. Iz Mitilene in Tasa so dospeli prostovoljci, ki hočejo vstopiti v macedonsko armado. Cntentne zahteve vse sprejete. ATENE, 11. (Reuter. — Kor.) Postajo za brezžični brzojav v Syri so zavezniki odpravili. — Ministrski predsednik Zaimis je imel včeraj pogovor s kraljem, nakar se je vršil ministrski svet. Dasiravno se še ni objavilo nič, je vendar gotovo, da se ententne zahteve sprejmejo v polnem obsegu. Razpuščanje zveze rezervmkov se je že pričelo. " RIM, 11. (Kor.) V vesti agencije Štefani o dogodku na francoskem poslaništvu se pravi, da so osebe, ki so vdrle v poslaništvo, klicale: »Živio kralj, doli s četve-rozavezo!« Po revolverskih strelih vdor-nikov ni bil nihče ranjen. RIM, 11. (Kor.) »Giornale d' Italia« de-nientira trditev grškega časopisja, da bi bil italijanski poslanik povodom zasedenja Chimare po Italijanih ponovil napram grškemu prebivalstvu obljubo, da haiija te. in dTUge albanske kraje zopet izprazni, ko prenehajo vojaški vzroki za sedanje za sede nje. PARIZ,* 11. (Kor.) Agencija Havas javlja iz Aten, da je grška vlada sprejela vse četverozavezne zahteve. Policija je sprejela nalogo razpustitve rezervniških udru-ženj. ZAIMIS ODSTOPIL. ATENE, 12. (Reuter. — Kor.) Ministrski predsednik Zaimis je odstopil. Zapadna boiiifa* BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. sept. 1916. Zapadno bojišče. — Bavarskega prestolonaslednika fronta: Na obeh straneh Somme smo sovražne napadne namene v splošnem preprečili z zapornim ognjem. V fouroškem in leuškem gozdu so Angleži zastonj poizkušali v boju z ročnimi granatami pridobiti tal. Vas Ginchy je včeraj zjutraj prišla v sovražne roke. Artiljerijski boji se nadaljujejo s silovitostjo. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Razne politične m\\. Sestanek skandinavskih ministrov. Iz Kodanja se poroča uradno: V smislu sklepa o skupnem delovanju nordijskih držav, storjenega na sestanku kraljev v Malmo, in v nadaljevanju ministrskega sestanka v Kodanju se 19. t. m. sestanejo v Kristijaniji danski ministrski predsednik, danski minister zunanjih stvari, norveški državni minister in norveški minister zunanjih stvari ter švedski državni minister in švedski minister zunanjih stvari. Danski in švedski ministri bodo tekom sestanka stanovali v kraljevem gradu kot gostje norveškega kralja. Sestanek je nov izraz želje nordijskih držav, da delujejo skupno v varstvo svojih pravic in koristi, vzdržujoč lojalno in nepristransko nevtralnost. Bukareški nemški poslanik zadržan na Ruskem. Iz Berolina se poroča: Kakor se čuje, se potrjuje vest, da je dosedanji nemški poslanik v Bukareštu, baron von der Bussche z osobjem svojega poslaništva dospel v Uleaborg. Glede nadaljevanja njegoivega potovanja se vrše dogovori. Berolinska »Vossische Zeitung« pa je dobila iz Stockholma naslednje brzojavno poročilo: S finsko-švedske meje se doznavajo naslednje podrobnosti v zadrženju nemškega bukareškega poslaništva po ruskih oblastih: Dosedanji nemški poslanik v Bukareštu, von der Bus-sche-Haddenhausen in vse poslaniško o-sobje so se vozili s posebnim vlakom, ki ga je dala na razpolago ruska vlada. Z vlakom se je z dovoljenjem ruske vlade vozilo tudi 130 nemških podanikov, ki so bivali na Romunskem. Posebni vlak je dospel na finsko postajo Tornea in potnike je bilo le še prepeljati čez mejno reko, da bi potem ob 3 ponoči iz Haparan-de nadaljevali potovanje v Stockholm. Komaj pa se je vlak ustavil na postaji Tornea, so pristopili ruski orožniški častniki, ki, so izjavili nemškemu poslaniku, da so dobili iz Petrograda nalog, da od-preinijo posebni vlak z vsemi potniki nazaj v Uleaborg. Kot vzrok se je navajalo, da se nahaja v Nemčiji še veliko število romunskih državljanov in da se z ruske strani dovoli nadaljevanje potovanja šele potem, ko Nemčija dovoli odhod romunskim podanikom. Posebni vlak se je nato pod vojaškim nadzorstvom vrnil v U-Ieaborg. Položaj v Bukareštu. — Preko Stockholma prihajajo naslednje vesti o položaju v Bukareštu: Vest o izgubi trdnjave Tutrakana in močno grmenje topov, ki se je hipoma začulo v Bukareštu, je povzročilo paniko, kakor je ne pozna vojna zgodovina. Ko se je v sredo zjutraj začulo grmenje topov, je vse drlo na ulice. Povsod se je razburjeno govorilo. Izpo-četka so ljudje še mislili, da je to grmenje pozdravnih strelov. Tisoči in tisoči so pohajali po mestnih ulicah, pričakujoč vesti o zmagi. V popoldanskih urah pa se je raznesla vest o porazu. Lice mesta se je nenadoma izpremenilo popolnoma. Ii-sočeroglava množica je stala na velikem trgu pred kolodvorom. Na železniške blagajne je bil pravi pravcati naval; vse je hotelo imeti vozne listke za večerne vlake, odhajajoče proti severu. Z vlaki od juga prihajajoči begunci so še povečavah paniko s svojimi vestmi o sovražnem prodiranju. Slikali so v strahovitih barvah, kako je utonilo več romunskih četnih 'oddelkov. Nekega generalštabnega častnika, ki je po posebno važnem poslu dospel iz Silistre, je množica zmečkala. Trije drugi častniki so postali žrtve hipoma vzplamtele ljudske besnosti. Izvlekli so jih iz množice in pobiji s kamenjem. Na poulični železnici pred kolodvorom so prodajali vozne listke za popoldanski vlak v Jassy na dražbi. Ponujalo se je za en listek do 8000 frankov. V mestu samem se je pričel beg civilnega prebivalstva že popoldne in je trajal vso noč. Bogate in ubožne rodbine so odhajale peš, vozeč svoje stvari s seboj na ročnih vozovih. Telefonska zveza v mestu in na zunaj se je prekinila takoj, da se prepreči razširjanje panike. Celo oblasti, izvzemši generalni štab. niso smele uporabljati telefona. V oficijelnih krogih presojajo vojni položaj skrajno pesimistično. Ob 5 popoldne je bil ustavljen ves zasebni železniški promet, ker je vojaštvo potrebovalo železnice. Skozi mesto so prihajali brezštevilni, proti jugu vozeči vojaški vlaki. Ve č posebnih vlakov je odšlo ponoči v različnih smereh, da spravijo na varno oblasti. Po uradni odredbi se je že začelo izpraznjevanje glavnega mesta. Glavni stan se je preselil v Ptojesti-Sinajo, kamor je odšel generalni štab in uradništvo vojnega ministrstva. Mornariška uprava se je premestila v Costanzo. narodna banka, ministrstvo notranjih stvari in pripadajoči upravni uradi pa pridejo v Jassy. Ministrstvo zunanjih stvari ostane zasedaj v Bukareštu, poslaniki zaveznikov pa se povabijo v glavni stan, kjer se nahaja tudi Bratianu. Zastopniki inozemskega časopisja so bili pozvani, da odpotujejo na severno fronto. Orožništvo v glavnem mestu se je popetorilo, ker se je bati vstaje. — Tako stockholmsko poročilo, ki se nam zdi le nekoliko preveč pesimistično pobarvano. Verjamemo prav radi, da je padec Tutrakana povzročil precejšnjo potrtost v Bukareštu, a da bi bil izzval take strahovite prizore, se nam pa zdi le nekoliko preveč. Bukarešt ie vendar oddaljen od najbližje točke bolgar-sko-romunskega bojišča, bolgarsko-ro-munske meje na desnem bregu Donave v Dobrudži, 50 kilometrov, od Tutrakana (15 km od meje) 60 km, od Silistre 100 km, od Crnevode, kjer je prvi most čez Donavo 170 km, in je od Silistre do Črnevode še 70 km. Donava je tod široka okoli 2 kilometrov in je levi, romunski breg nad 10 km v deželo skoraj samo močvirje. Nevarnost za Bukarešt potemtakem ni tako velika, če sc sodi stvar resno in trezno. Čudno se nam tudi zdi, da to stockholmsko poročilo v dveh listih ni enako, še bolj čudno pa, da je tako, za Romunsko tako ponižujoče in kompromi-tirajoče poročilo moglo dospeti iz Bukarešta v Stockholm, ko se pripoveduje v poročilu samem, da telefona ne sme uporabljati nihče drug kot generalni štab in je menda tudi na Romunskem uvedena — cenzura. Po našem mnenju spada tudi to poročilo med ona, ki zavajajo s svojimi pretiravanji čitajoče občinstvo v prezgodnje in prevelike upe. Zanesljiva so pač le samo uradna poročila nemškega in bolgarskega generalnega štaba, ki govore o krepkem napredovanju nemško-bolgar-ske ofenzive v Dobrudži, iz katerih pa ni razvidno, da bi bila smer te takorekoč defenzivne ofenzive namerjena proti Bukareštu, temveč na čim znatnejše zože-nje vdornih vrat za Romune in Ruse, na zasedenje Dobrudže, katero loči od ostalega romunskega ozemlja mogočna Donava, ki bi bila potem enaka ovira za r-rehod Romunov in Rusov, kot je sedaj za prehod Bolgarjev. Kaj pomenja koncentracijsko ministrstvo na — Ogrskem? Koncentracija pomenja združevanje, ujedinjevanje sil. — Konccntracijsko ministrstvo bi pomenjalo torej tako sestavo kabineta, ki po svojih članih združuje vse sile. A kaj pomenja na Ogrskem? Na to vprašanje odgovarja »Arb. Zeitung« resnično in pravično: >>Kar se z donečimi besedami imenuje koncentracijsko ministrstvo, bi bilo seveda le skron no dejstvo, da Andrassy, Ap-ponyi, Rakovszky in tako dalje postanejo ministri. Nikdo ne bo mislil, da hočejo na Ogrskem sile koncentrirati tako, da bi tudi Romuni in Slovaki dobili delež na oblasti. In »koncentracija« bi se seveda izvršila le v gospodujočem sloju, bi pomenila le združenje politike zemljiškega plemstva in denarne buržoazije. Koncentracijski kabinet utegne imeti politično-parlamentaričnega smisla; na strašnih stvareh, ki se sedaj dogajajo v svetu, bi le malo izpremenilo.« — O prizorih, ki so se te dni odigravali v ogrskem parlamentu, meni dunajski list, da jih, če se dogajajo v drugih parlamentih, navadno ozna-čajo za sramoto«, od katerih se ljudstvo obrača »s studom c in ki da jirn je treba, hitro napraviti konec. In res se jim »na-pravlja konec«. A na Ogrskem? Tam niso poslali zbornice domov, opozicija ni nič trpela na ugledu in sad viharjev, ki jih drugod označajo kot »sramoto« — je na Ogrskem, kakor vse kaže, le povabilo do voditeljev opozicije, naj — vstopijo v ministrstvo! Na koncu pa t • * ' . ■ ' r »je pač vprašanje, kako prizadeti sami mislijo in kaj hočejo. Kako misli n. pr. zastopstvo nemškega meščanstva v Avstriji, tisti hrabri nemški »Nationalverband« in ponosna krščansko - socijalna zveza? Nič! Srečne se štejejo, da ne nosijo nikake odgovornosti. In niti na um jim ne prihaja, koliko višino moraličnega strahopetstva pomenja, ako v državi, katere mejah zahtevajo vodstvo za svoj narod in svoj razred, nočejj sprejemati nikake odgovornosti! Kako naj bodo^kdo, če so srečni. d;\ niso — nikdo!« — ~ Stran 0. .EDINOST" Stev. 235. V Trstu, dne 13. septembra Odredba C. kr. primorskega naiuestništva 9. sept. Iti6. Stev. Pr. A-19-1916 o zaplembi v Istri pridelanega vina. Na podlagi § 4. ces. odredbe 21. avguste 1916. drž. zak. Stev. 261 se odrejuje: § I- Vse v istrski mejni grofiji leta 1916, pridelano vino se zapleni za oskrbo vojaštva in prebivalstva te dežele. § 2. Sprejemanje vina od onega, ki ga pri- dela. se bo vršilo po odmeri potrebe od 1. novembra 1916 dalje. Ocenitev sprejetega vina se bo vršila na podlagi po odmeri vsebine sladkorja določene cene ^a grozdje, pri čemer se bo upoštevala vrsta in kakovost, kakor tudi po odmeri vsebine alkohola pri pridelku 100 1 vina iz 160 kg grozdja, vračunŠi takojšnio odškodnino 2 kron in odškodnino 10 kron za kletarsko manipulacijo kakor tudi odškodnino 1 K kot pristojbino za držanje vina v zalogi na vsak hI in za vsak mesec. Torej so cene*. misli. Nas more to samo veseliti, ker nam , Otroški vrtec pri Sv. Jakobu se otvori. !Ifl? nfrOAflOO V? dokazuje, da glede preosnove nalog o- v sredo, 20. t. m. Starši naj pripeljejo i oa 11-12 i redP. in od 4-5 pop. suad.&e ' i«»;» 1 2 j 3 4 5 ? r "T"' Vrela rs B o •o P « « "35 c r CC I r > te K ts ll =e 5 «0 -o C «C g - ce || £ E CB N CB 4J 51 2 J= B U H N I ce e C > n u a I 1 i u I mrt -J" ' % % ti K K I. navadno belo . . 13 7.8 62 4.76 101.20 111.20 14.26 n. . črno . . 13 7.8 62 4.76 101.20 111.20 14.26 ! III. teran .... 15 9. 80 5.83 180.—. 140.— 1546 : IV. bela malvazija . 16 9.6 90 5.62 146.— 156.— 16,25 refošk . . . burgundec bel in črn, rulen- j V. ■ dec . . . kabernet črn . rizling bel . traminec bel. moškatelec . 17 10.2 100 5.88 136.— 172.— 16.86 Opomba Vsak sledeči masec bode hI vin« u 1 Kr. dražji § 3. Vina, katera ne dosežejo gori navedene množine alkohola, ali pa jo presegajo, se bodo plačevala razmeroma z višjo ali nižjo ceno, pri čemer se bodo uvaževale v 8. predelu zgornjega izkaza navedene enotne ce.»e. Vsebina alkohola se mora določiti z u-radno preizkušenim Malligand-ovim aparatom. Glede morebitnih dodatkov se mora ozirati na predpise zakona 12. aprila 1907 drž. zak. štev. 210 in min. odredbe 27. novembra 1907, drž. zak. štev. 256, oziroma min. odredbe 18. marca 1914 drž. zak. otev. 69. § 4. Pomanjkljiva, vendar drugače še užitna vina se bodo plačevala po vzajemni pogodbi. § 5. Ako bi se sprejemna komisija in lastnik vina zaradi določil v .§§3 in 4 ne za-mogla sporazumeti, se določi od politične okrajne oblasti zaprisežen strokovni zve-denec kot razsojevalec, njegovo izvestje bode nepobitno. ____ § 6. Trgovanje z grozdjem v svrho nareja-nja vina se dovoljuje samo med kraji istega političnega okraja, v katerem se nahaja kraj pridelkov. Prodajanje namiznega grozdja in grozdja za zdravljenje je dovoljeno samo v pletenih koških ali lesenih zabojih najvišje teže do 10 kg in samo po 20 kg na dan. § 7. Vsa množina pridelka se mora takoj prijaviti pristojnemu občinskemu uradu, ki mora voditi izkaz, katerega zamore pristojna oblast vsak čas pregledati. V tem izkazu se mora navesti natančen naslov (hišna štev.) pridelovalca, vrsta in množina napravljenega vina. § 8. Prestopke te odredbe kaznuje politična okrajna oblast na podlagi min. odredbe 30. septembra 1857 drž. zak. štev. 198 z globo do 200 kron ali zaporom do 14 dni. § 9. Odredba »topi v veljavo z dnevom razglasitve. C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene 1. r. HMno prebiranje črneuoj-nisbih obvezam Razglas« Naznanja se, da se bo vršilo ob spodaj imenovanih dnevih, vselej ob 8 dopoldne, v mestni telovadnici, ulici della Valle 3, naknadno prebiranje črnovojniških ob-vezancev, ki dosedaj iz poljubnega vzroka še niso izpolnili svoje dolžnosti in še niso bili pri prebiranju. Kdor se odtegne temu prebiranju, z a-pade kazenskemu postopanju vojaškega sodišča. Prebiranje bo ob naslednjih dnevih: a) 18. septembra 1916 za črnovojniške obvezance, ki bivaio v političnih okrajih: Sežana, Lošinj, Pazin, Poreč, Pula, Krk, Volosko-Opatiia in Rovinj. b) 19. septembra 1916 za črnovojniške obvezance, ki bivajo v političnem okraju Koper. c) 2 0. septembra 1916 za v se one črnovojniške obvezance, k i b i v a 1 o tu v Trstu. Kdor še nima črnovojniške izkaznice, se pozivlje, da se nemudoma javi pri mestnem magistratu v vojaškem oddelku (ulica Sanita štev. 25 II.) Trst, 12. septembra 1916. C. kr. namestništveni svetnik: Schneider L r. Barriera 15; Depace, ul. Barriera 26; Kossich, ul. Ugo Foscolo 2; Fabbro, ul Maria Teresa 48. Krajevna Imena na Primorskem. C. in kr. vrhovno armadno poveljništvo je odredilo, da morajo podrejena poveU-ništva, oblasti, čete in zavodi v uradnem občevanju pri označanju spodaj navedenih krajev 11a Primorskem namesto italijanskih imei! z ozirom na neitalijansko večino prebivalstva uporabljati ona slovenska oziroma hrvatska imena, ki so bila tudi dosedaj v rabi pri večini prebivalstva. Na podlagi te odredbe veljajo v bo-doče naslednja krajevna imena: Prosek namesto Prosecco, Grijan namesto Gri-gnano, Kanal namesto Canale, Opatjeselo Opacchiasella, Solkan namesto Salcano, AprovlzacijsKe stvari. GOVEJE MESO. snovnega šolstva nismo osamljeni, nego da zastopamo prava načela. Na drugi strani smo pa »Edinosti« hvaležni, da obvešča o stvarni pisavi našega lista širšo javnost, ki tako spoznava, kako in edino nam je na srcu razve« in napredek našega šolstva in stanu, ki naj služita blaginji in sili naše ožje in širite domovine.« Zavod za domače gospodinjstvo. Cesarski komisar razglaša: S 1. oktobrom 1. se otvori v Skednju, v poslopju bivšega zabavišča in otroSkega vrtca društva »Lega nazionale« občinski zavod za domaČe gospodinjstvo, v katerega se sprejme 30 deklet, ki bodo imela tamkaj hrano in stanovanje ter se bodo vežbala v raznih domačih gospodinjskih poslih; v obče se bo dekletom nudil oni praktični pouk, ki jim je potreben, da postanejo dobf* gospodinje. Poslopje, ki se je izbralo za sedef zavoda, se je tako preuredilo, da popolnoma odgovarja svrhi. Poleg drugih naprav ste dodani zavodu tudi pralnica in iikalnlca itt*. Nadalje je zavodu na razpolago tudi vrt da se bodo dekleta lahko vežbala v vrtnarskih delih. Sprejemala se bodo v zavod dekleta od 14. do 16 leta; vojne sirote bodo imele prednost. Revna dekleta bodo imela brezplačno hrano, stanovanje, obleko m vse one priprave, ki tih bodo potrebovala pri pouku; premožnejša dekleta pa bodo plačevala mesečen prispevek 15 do 30 K, kakor bo pač odgovarjalo njihovim gospodarskim razmeram. — Pismene prošnje za sprejem v z^vod, opremljene s krstnim listom, spričevitom o cepljenju kožic, zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju, s šolskimi sprlčevati in s potrdilom okrajnega načelnika o gospodarskih razmerah, morajo prosilke do 24. t. m. osebno izročiti ravnateljici zavoda, gospej Mariji pl. Fabris, ki jih bo sprejemala ob pondeljkih, sredah Jn petkih od 10 dop. do 12 opoldne na mestnem magistratu, II. nadstr., soba št. 60. Cuite in — storite tako! V »Slovencu« čitamo in ponatiskujemo z velikim zadovoljstvoma Naša najnujnejša skrb bodi skrb za naše goriške begunce! Storimo zanje vsi, kar moremo! Naša narodna čast zahteva, da se nikdar ne bo moglo reči, da smo v nesreči svoje sinove slovenske domovine pustili brez bratske pomoči. Zato pomoč goriškim beguncem res povsod dobrotno organizirajmo! V novi strokovni šoli za strežnice, ki je bila ustanovljena 1. 1914. ter je prido-aeljena mestni bolnici, so se vršili 6., 7. in 9. t. m. prvi zaključni usposobljenostni izpiti. Za izpit se je priglasilo 37 kandidatni], med njimi 8 usmiljenih sester, ter so vse kandidatinfe prestale izpit z dobrim uspehom. precejšnje število med njimi z odliko. Izročitev diplome, ki upravičuje nove strežnice k svobodnemu izvrševanju njihovega poklica, se je v slovesni obliki izvršila v soboto, 9. t. m. zvečer v navzočnosti cesarskega komisarja, dvornega svetnika pl. Krekicha-Strassolda, ki se živo zanima za vse, kar zadeva mestno bolnico. Na strokovni šoli mestne bolnice se otvori s 1. oktobrom t. 1. tudi poseben tečaj za one strežnice, ki bi se hotele posvetiti izvrševanju svojega poklica na polju socijalne oskrbe. Tečaj bo trajal 6 mesecev. Sprejele se bodo v ta tečaj poleg diplomiranih strežnic ob gotovih pogojih tudi druge strežnice po poklicu. Za sprejem v ta tečaj je treba do 15. t. m. zaprositi pri vodstvu tukajšnje mestne bolnice kjer se dobe tudi vsa druga pojasnila Vpisovanje v otroški vrtec na Vrdelci Scoglietto 320 se bo vršilo 14., 15. in 16 t. m. od 9 dopoldne do poldneva. S sebo; je treba prinesti krstni list, izkaz o cepljenih kožicah in zdravih očeh. Starši pošljite svoje otroke v ta tako koristni za- otroke tega dne ob 9 predp. v otroški vr- M fieissio samo za preprodajalce. 100 m vina belega istrskega »» »» tec. Dotičniki, ki začno prvikrat zahajati BfftHfiH n J noVioi" v otroški vrtec, morajo prinesti s sehni: :TiUJUhl krstni list (izpisek iz matice), zdravniško spričevalo, da imajo zdrave oči. in o,„ _ . _ ... I , ppnlipnin kn7 j Nogavice, sukanec, pipe. mdo, gumijere podpet- mr . . ^ i nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, Nujlia prošnja. Od 11 predpoldne v ne- j električnesv«ti\jke, baterije, pisemski pap.r ko-deljo se pogreša petletni fantič Fran j pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, Zmak, čigar Starši Stanujeio pri Sv. Iva- »brado, žlice, raz u a rezil* robei, mrežic. nu, ulica Vrdela-Brandežija, št. 761. Ob tej uri je dečko šel iz hiše in od tedai ni in drugo prodaj* jakou levi. ulica 3. Nicoio nobene sledi po njem. Starši so seveda v j *tev. 19___6J neopUnein obupu. Zato prosimo nujno vsakoga', ki bi morda mogel navesti na kak sled po dečku, naj sporoči nemudoma staršem. Dečko je odšel od hiše gologlav, bos in odet v temnomodro majo. Mestna zastavljalnica. Jutri, 14. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na modre istke, in sicer od štev. 201.100 do štev. 201.800. 2 Jadranskega morja pošiljajo prisrčne pozdrave svojim družinam, prijateljem in znancem črnovojniki: Fran Poženel, Hr-vatin, Trevizan, Božeglav in Zinič. Mestna zastavljalnica. Kakor že javljeno, se prične z jutrišnjim dnem, 14. t. m., dražba dragocenih predmetov serije 136., zastavljenih na bele listke, in sicer vsak dan od 9 m pol dop. do 1 pop. — Natančnejša pojasnila o tem dajejo javni razglasi. — Od 14. t. m. dalje se bo dražba nedragocenih predmetov vršila vsak dan od 3 in pol pop. do 7 zvečer. _ Sovodnje namesto Savogria, Devin name- , sto Duin-j, Komen namesto Comen, Na- vod, kjei se jim nudi edino prava narodna Jutri, 14. t. m., se bo vršilo prihodnje razdeljevanje govejega mesa, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod štev. 20. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti 5/b kg mesa, vsega skupaj pa ne več kot 1 kg. Cene: Prednji deli s priklado K 4"80 kg, zadnji deli s priklado K 6"40 kg. Meso se bo dobivalo v naslednjih mesnicah: Bolle, ul. Šalita di Gretta 13; Bene-dettich, ul. Belvedere 45; Paronitto, Vojaški trg 6; Gatznig, ul. S. Spiridione 7; Taverna, Piazza Ponterosso 3; Polac-co, ul. S. Oiacomo 4 (Riborgo); Rodella, ul. Beccherie 11; Sauiig, Kjadin 668; Per-latti, ul. Sanita 9; Michelli, ul. Lazzaretto vecchio 43; Vosak, ul. Cereria 6; Stanich, ul. S. Oiusto 10; Gatznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138; Rizzian, ul. deiristrial 76; Culot, ul. Giuliani 23; Pouchč, ul. del Rivo 38; Krassnigg. ul. Molin a vento 1; Cooperative Operaie, ul. Settefontane; Polii, ul. deli'Istituto 38; Saffaro, ul. del-r Istituto 30; Malusčl, ul. Giuseppe Parini 15; Ottonicer, ul. Molingrande 10; Kustan Lesni trg 8; Rodella, ul. Giulia 1; Mor-nig. ul. Acquedotto 17; Marše, ul. Farne-to 5; Rossi. ui. Farneto 3; Viezzoii, ul. brežina namesto Nabresina. Sežana namesto Sesana, Buzet namesto Pinguente, Čres namesto Cherso, Primorje namesto Bescanuova, Krk namesto Veglia, Labin namesto Albona, Plomin namesto Fiano-na, Barban namesto Barbana, Štinjan namesto Stignano, Moščenice namesto Mo-schienizze, Volosko namesto Vo4osca, Plave nan esto Plava. Nasprotno se pa pri naslednjih krajih iste kronovine z ozirom na tamošnje pretežno število italijanskega prebivalstva ohranjajo dosedanja italijanska krajevna imena: Rovigno, Ca-podistria, Muggia, Isola, Pirano, Lussin-grande, Lussinpiccolo, Cittanova, Visina-da. Parenzo, LHgnano, Pola. Enako se ohrani tudi ime »Abbazia« z ozirom na njegov svetovni glas. V objavi ostanejo tudi doslej običajna nemška krajevna imena (Gorz, Haiden-schatt. Heiligenkreuz, Flitsch, Karfreit, Kirchheim, Tolmein, WoItschach, Mitter-burg). t<-in\vagen. Censkv, ulir:i 015 60 300 200 F J G. fi t« tt črnega Opcllo, Kakor tudi Šampanjca se proda po zmerni ceni. L Trst Via 10. ZDRAVNIK M. Dr, Karel Pernlčlt stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranja« nervozno in otroSka bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Noti dohsffl za sezam. DAUftVI. Ante Bogdanović daruje 20 kron v počastitev spomina pokojnega dr. Stanka Ternovca za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. V spomin pok. dr. Stanka Ternovca daruje Danilo Sbrizaj K 10 za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. b V počaščenje spomina ljubljenega brata g dr. Stanka 'ternovca daruje Bolček 10 K; g ženski podružnici CMD v Trstu, Lina Ternovec, vdova dvornega svetnika, 10 K v isti namen. V počaščenje spomina dr. Stanka Ternovca daruje g. Maroli 10 K ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu. — Vse tri svote hrani biagajničarka. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Marija in Artur Fantini v počastitev spomina dr. Stanka Ternovca K 10 v korist skladu za vdove in sirote padlih 1 ržača- Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marco Conferti, Trst, V. Canpnlle 21 BBEisiaBBBSsaBBEBSssasfiaasaaiHisasaa Trst - m Stadion 10 - Trst i Odprt 8*12 zvečer*] a j* m 3 n i H | Cena:!.urste K 2. II. ersteKl. E2fflKKaE3SPaSE32Sgi£3žSa2BSEB32iHSSI8I2a a a tS nov. Za naše hrabre boievnike daruje: gosp. Benedikt Godina Sv. M. Magd. sp.: eno tamburico (brač). Iskrena hvala s prošnjo, da bi našel mnogo posnemovalcev, saj bi s tem preskrbeli res marsikateri vesel trenutek našim hrabrim boriteljem. Da je to istina, pričajo naslednje vrstice, dobro-znanega častnika, pisane povodom obvestila o pošiliatvi ene harmonike: »Draga gospa! Srčna hvala, da ste se spomnili naših dobrih, hrabrih »momcev«. Verujte mi, da so Jako skromni in hvaležni in ako čujejo malo glasbe, se pomirijo in brzo pozabijo na vse one krvave žaloigre, katerih se udeležujejo vsak dan.« Da pa jih bodo tamburice še bolj razveselile, je gotovo. Saj jih bodo spominjale in uglabljale nu za siuanjg m išssanjo, praui nemški uzorci. gi" M § M\ Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka usianov^ens leta 1873. — fetiši Trst, isSšea Cam^a^iis H^tai m resisvracEJa v one srečne dni davne minolosti v mili | TrSl, UttšB S* HkOlĆ 22-domačiji in v krogu njihovih dragih — pri Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. tem spominu izgine za nekoliko časa trpk*a sedanjost. ČEŠKO - BUDjEVIŠKA RESTAVRA- i CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v j Trstu) se nahaja v u!!ci delle Poste štev. j 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poštef Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. A s Elegantne sebe. — Največja či-—— stost. — Cene zmerne. v® (¥15 ipiillk, 11 --M DOlB&te VfStl. »Učiteljski Tovariš« piše: »Pod znamko »Nova Avstrija in — šola« objavlja tržaška »Edinost« v svoji 241 številki daljšo notico, ki v njej govori o našem zadnjem uvodnem članku »Nova Avstrija«, ponatiskujoč iz nje naša izvajanja. S tcin je pokazala ^Edinost«, da je z nami enih vzgoja. Šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu Vpisovanje za šolsko leto 1916/17 se vrši začetkom šolskega ieta 1916/17 dne 13., 14. in 15. septembra t. 1. od 9—11 dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški soli na Acquedottu, na deških vzporednicah na Accjuedottu pa 13., 14. in 15. septembra t. 1. od 2—4 popoldne. V soboto 16. sept. t. 1. je šolska služba božja, v ponedeljek 18. sept. t. 1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev j in učenk je treba pripeljati otroka in pri- j nesti s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali j izpisek iz rojstne matice anagrančnega I urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic. 3. | izpričevalo o zdraviu oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za >-vpis v višje razrede tudi zadnje solsko iz-j| pričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mo- | goč. Za vsakega otroka je treba povedati j m tudi domovir sko občino t. j. sedež pri stoj nega županstva. Dosedanji učenci m u-;| čenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pi- . sarni. V VI., VII. in V1U. razredu je pouk J urejen po načrtu za meščanske šole. i| Rojanska liudska knjižnica. Čitatelji in čitateljice rojanske ljudske knjižnice so naprošeni, da vrnejo nemudoma izposojene knjige, da more začeti knjižnica zo-; pet svoje poslovanje. Zato bo knjižnica eiiprta v nedeljo 17. t. m. od 10—12 ure dop. (Roian-Verniellis v hiši g. Pertota.) i S^ufttaaiPi se takoj kolesars\oga pomočn ka. — prcjSlig Hlica Chioz.a 43. Kovač._filti KfiHia za I. in 1L reslno frininazijo se prodajo. Sv. Ivan, ul. S. Cilino 541. vr. 10. G14 vsakovrstno žakije. Zulojca Zakliev G. Stebel, ulica To; rente 33. 6'J-l mm, po pismeni s reK, Mm, poMniiie jgRte podplate „PICAR C^flilf4} drugih domliaći žele ^kuluu njadi ima na prodaj Ante Aljenovič pri t>v. Tvanu (Brar.de/-ija št. 94- bli/u cerkve). Najboljši čas za s jenje. 60S r'UiU&J yi§C3 Carpšs^st 2 r' ; ES5532 a b sasa £ e sassa Parite perilo — Umivajte ss roke, s higiieaižRisa razkuževainlm pstenlaim tovarn« kemi^itli ^r^lzvodo - v Hrastniku. Edini nacSvraesleK navad-nega itti!a« l-tl--o vtiškega aktualnega in gospodarskega pomena, [ porabljanje teg-J praška je jako enostavno; nizka tena; v zavitkih od V, kg do J/t kg\ kakor tndi v zabiji !i od i O. 100 ia .tCO kg. Analiz no spričevalo na zahtevo Ues. in kr. vojno utjnt- str*tvo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Preprodajalcem veliki popust:. D*bs se na prodaj |wri: Cooperatira Citudina di Consumo Via S. Franceseo 10 < ooperaiiva ui Uonauino degli L K. Impiegati dedo Stato, Vib Coroneo o. l.loydov oddelek zalog je-stvin Via Lazzaretto it. 40 in v sledečih prodajalnah jestvin : Gregor — Zidar (Rocol; Molino a Vento 4S P, Jakob Kosmerlj V. S Martiri št II. Anton Mac- » čari Via Cavana 13. Herik Oortan Via dele Posto 6. l.eopold Strekelj. Piaz/a Earoeia G, Ivan Irancich, Via Haffineria 5, Ivan KoMnerlj, Via Belvedere 12 in v slede- n mi-rodilnicah: Ludovik Nagelschmied Via S. Sebastiano 5, Ivan Camauh. Sv. Ivan < vrde_a) 703. Viljem Bra:hetti, Vfa Sette Foniane LO. Josip Pettorich. \ la Acquedotto 1 J, V a « Lazzaretto vecchio 32. Via Apiari i P, Via Montonrfno 11 Ida Lavagaa \ia Barriera vecchia 38, Ivan \Vfthrer Via Karia Ter-«a 31, Franc Glinscheg \ la lootanone 27, Marccllo Cociaacich Via Foscolo 15, Silvio Schu»sni5 \ la Lazzaro lb. _ Izključna zaloga za Trs^, Istro in Dalmac jo L&l>E$$AHmO MmSh^GOHi » Trst, ul. Chi^z^a 30. 1 „Trfaika posojilnica In hran Fegis!rov?na zadruga z omtjenim peroStvon TRST - Piax» della Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih siopnjicah. POSOJILA DAJE 7 a vknjižbo 5 1/t % na menice po 6•/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE« HRANELNe VLOGE sprejema od vsakega, će tudi ni ud in jih obrestuje po i*r 4°|o Večie stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni d«vck plačuje *»vod s«m sc Uhko po eno krono. — ODDAJA domaČe nabiralnike) hranilne pušice.) Poštno hranilnični račun 16.004. TELEFON št. U52 Ima varnostno celico (s*fe deposits) za sliraml