DEJAVNIKI TVEGANJA IN PREPREČEVANJE RAKA 
Maja Primic Žakelj 
UVOD 
Rak je skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v 
Sloveniji, različno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od različnih vrst 
raka, vplivajo z medsebojnimi učinki dejavniki iz okolja, način življenja, 
dedna nagnjenost in naključje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave 
bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je značilna nepopravljiva spre­
memba celice, ki ji sledi nenadzorovano razmnoževanje, to je rast tumorja; 
če bolezni ne zdravimo, se konča s smrtjo. Naravni potek bolezni je dolg, 
čas od začetne spremembe celice do kliničnega pojava bolezni, tj. latenčna 
doba, je za večino vrst raka 10 do 15 let, lahko tudi več. 
V številnih epidemioloških raziskavah se je izkazalo, da večina dejavnikov 
(70-90 %), ki jih povezujemo z nastankom raka, izhaja iz življenjskega in 
delovnega okolja. Gre za številne kemikalije in skupine kemikalij, ki smo 
jim izpostavljeni zaradi naših navad in razvad (kajenje, nepravilna prehrana, 
preveč alkohola) ali onesnaženosti delovnega ali bivalnega okolja, za repro­
duktivne dejavnike in način spolnega življenja, pa tudi za fizikalne (razne 
vrste sevanj) in nekatere biološke dejavike (virusi in paraziti). 
Dedna nagnjenost se kaže na različne načine. Lahko gre za mutacije posamez­
nih genov pri redkih dednih boleznih (npr. xeroderma pigmentosum, dru­
žinska polipoza črevesja, družinski rak dojk). Dednost lahko vpliva tudi na 
manjšo sposobnost popravljanja okvarjene deoksiribonukleinske kisline in s 
tem večjo nagnjenost k somatskim mutacijam, variabilnost v presnovi kemič­
nih karcinogenov, dedne pa so lahko tudi okvare pri imunskem nadzoru. 
Zbolevnost in umrljivost za rakom je mogoče zmanjšati z ukrepanjem na 
treh področjih, s primarno, sekundarno in terciarno preventivo. 
Primarna preventiva, to je preprečevanje zbolevanja za rakom, obsega 
odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanjševanje izpostavljeno­
sti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Za to si prizadeva po eni 
Doc. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana 
29 

strani z vzgojo in izobraževanjem, kako naj ljudje ravnajo, da bodo zmanj­
šali ogoženost z rakom, po drugi strani pa z zakonodajo. Uspešnost na tem 
področju n1erimo z zmanjšanjem incidence raka. 
Sekundarna preventiva pomeni čini prejšnje odkrivanje raka. Temelji na 
spoznanju, da je zdravljenje večine vrst raka uspešnejše, če jih odkrijemo na 
začetni stopnji. Zato je pomembno, da ljudje poznajo možne začetne znake 
raznih vrst raka in da gredo, če jih opazijo, čim prej na zdravniški pregled. 
Za odkrivanje nekaterih vrst raka pa so že na voljo bolj ali manj preproste 
preiskave, testi, s katerimi se da pri ljudeh, ki še nimajo nobenih težav, ugo­
toviti, ali je mogoče, da že imajo raka oziroma njegove predstopnje. 
Uporabo takih testov imenujemo presejanje (screening). Najbolj uveljav­
ljene so presejalne preiskave prav pri ženskah, in sicer pregled celic v brisu 
materničnega vratu in rentgensko slikanje dojk, mamograftja. Uspešnost 
sekundarne preventive se kaže v zmanjšanju umrljivosti za rakorn, kjer pa 
iščemo in zdravimo prekanceroze, tudi z zmanjšanjem incidence (npr. pri 
raku materničnega vratu). 
Terciarna preventiva, kakovostno specifično in paliativno zdravljenje, 
tudi prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz. k bolj kakovostnemu 
življenju bolnikov z rakom. Nove metode zdravljenja so pomembno izbolj­
šale uspešnost zdravljenja nekaterih vrst raka, pomembno pa je tudi izbolj­
šanje sredstev za zmanjševanje stranskih vplivov zdravljenja s citostatiki in 
za lajšanje bolečin. 
POMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA 
Kajenje: Rezultati raziskav v Evropi, na Japonskem in v severni Ameriki kaže­
jo, da gre 83-92 % pljučnih rakov pri moških in 57-80 % pri ženskah pripisati 
kajenju cigaret. Od 80 do 90 % rakov v požiralniku, grlu in v ustni votlini je 
vzročno povezano z učinki tobaka, bodisi samega ali skupaj z alkoholom. Raki 
sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke so tudi povezani s kajenjem, 
domnevajo pa, da kajenje prispeva k nastanku želodčnega raka, levkemij, raka 
na materničnem vratu in na debelem črevesu in danki. Skodljiv je tudi tobač­
ni dim v okolju, torej pasivno kajenje. Agencija za varovanje okolja v 
Združenih državah Amerike je l. 1992 razglasila, da je tobačni dim v okolju 
dokazano karcinogen za človeška pljuča. Verjetno ni treba ponavljati, da so 
aktivno kajenje že l. 1964 razglasili za dokazani pljučni karcinogen. 
30 

Pri primarni preventivi rakov, povezanih s kajenjem,je najporncmbnejše, da 
ljudje sploh ne začnejo kaditi. Seveda je pomembno tudi opuščanje kajenja, 
in za to ni nikoli prepozno. Celo tistim, ki nehajo kaditi v srednjih letih, 
preden zbolijo za resnimi posledicami, se pričakovano trajanje življenja spet 
približa takemu kot pri nekadilcih. 
Čezmerno pitje alkoholnih pijač: čezmerno pitje alkoholnih ac pove­
čuje nevarnost raka v zgornjih dihalih in prebavilih, in to samo po sebi ali 
skupaj s kajenjem. Relativno tveganje teh vrst raka · pri hudih kadilcih m 
pivcih alkohola od deset do stokrat večje v primerjavi z nekadilci in nepiv­
ci alkoholnih pijač. Čezmerno pitje alkohola je povezano tudi s primarnim 
jetrnim rakom, kot kažejo novejše raziskave, pa tudi z rakom dojk. 
med alkoholom in rakom dojk je resda šibka, ker pa gre za vrsto raka, 
v razvitem svetu med najpogostejšimi, lahko že malo povečano tveganje 
pomeni veliko število novih primerov raka. 
Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar zaenkrat še ni znano, 
kolikšna je tista količina, ki ni nevarna za raka. Nekateri ocenjujejo, da je 
primerno popiti največ 2-3 enote alkoholnih pijač na dan za moške, za žen­
ske pa nekoliko manj (1 enoto ali 2). Enota pomeni 8-10 g etanola oz. koza­
rec vina, piva ali žganih pijač. Za ženske je priporočena količina manjša kot 
za moške zato, ker je pri ženskah nevarnost raka dojk po nekaterih raziska­
vah povečana že pri zelo zmernem pitju. 
Prehrana: Sadje in zelenjava varujeta pred rakom na prebavilih in dihalih, le 
zelenjava pa morda tudi pred tistimi vrstami raka, ki so povezane s hormoni 
(na dojki, maternici in prostati). Pred različnimi vrstami raka varujeta pred­
vsem surova, sveža rumena in zelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cve­
tača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik in druga zelenjava ter sadje 
iz skupine agrumov. Na osnovi raziskav domnevamo, da za zaščito ni 
pomemben le eden od vitaminov ali mineralov, temveč več. Zaužiti jih mora­
mo v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej v sadju in zelenja­
vi, zato teh živil ni mogoče zamenjati z vitaminskimi tabletami. 
Vlaknine iz sadja, zelenjave in neoluščenih žit, predvsem pšeničnih otrobov 
so lahko zaščitne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh živil. Nevarnost 
raka na debelem črevesu zmanjšujejo po eni strani zato, ker vežejo veliko 
vode, zato nabreknejo in tako mehanično pospešijo praznjenje črevesa, po 
drugi strani pa vežejo nase tudi strupene in karcinogene snovi. 
31 

Hrana, v kateri je preveč rnaščob, lahko povzroči raka na debelem črevesu, 
prostati, morda tudi trebušni slinavki, dojki, jajčnikih in materničnem telesu. 
Skodljive so predvsen1 nasičene maščobne kisline in holesterol, ki so v hrani 
živalskega izvora. Poleg premastne hrane pri nastanku raka sodelujeta tudi 
telesna teža in telesna dejavnost. Ker so ti dejavniki povezani na poseben bio­
loški način, je njihovo neodvisno vlogo pri nastanku raka težko ugotoviti. 
Telesna dejavnost pomaga vzdrževati energetsko ravnovesje, poveča črevesno 
gibljivost in s tem prehodni čas črevesne vsebine, spreminja raven prostaglan­
dinov in presnovo žolčnih kislin, vpliva na imunski sistem in na raven inzuli­
na, z vsem tem pa zmanjšuje nevarnost nekaterih vrst raka. 
Pri nastanku raka debelega črevesa preučujejo tudi vlogo rdečega mesa 
(mesa klavnih živali). Ve1jetno so za ogroženost odgovorne snovi, ki nasta­
jajo pri pečenju mesa, zato cvrenje in pečenje na žaru nista priporočljiva. 
Za preventivo je pomembno pojesti najmanj 400 g sadja in zelenjave vsak 
dan. Namesto belega kruha je pametno jesti črnega ali kruh drugih vrst, 
narejen iz polnovredne rnoke. Pomembno je tudi vzdrževanje priporočene, 
idealne telesne teže. Od maščob je koristno uporabljati rastlinska olja, pred­
vsem olivno, največ 25 g na dan, mlečni izdelki naj bodo iz posnetega 
rnleka. Mesa naj bo največ 80 g na dan, predvsem perutnine, kuncev in rib, 
manj rdečega mesa. Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega 
načina življenja. Priporočljivo je udejstvovanje v raznih dejavnostih (hitra 
hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh) najmanj tri- do štirikrat na 
teden po pol ure. 
Reproduktivni dejavniki in način spolnega življenja: Povezujejo jih z 
rakom na spolnih organih. Za rakom dojk več zbolevajo ženske, ki so imele 
mlade menarho, menopavzo pa starejše od 50 let, in tiste, ki niso nikoli 
rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Vsekakor to kaže na vpliv spolnih hor­
monov, natančen način pa še ni znan. Prvi porod v poznejših letih zvečuje 
tudi nevarnost raka na materničnem telesu in jajčnikih. 
Pri nastanku raka na materničnem vratu ima pomembno vlogo okužba z neka­
terimi vrstami virusa papilarna, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pogosteje 
zbolevajo ženske, ki prično spolno življenje mlade in pogosto menjavajo spo­
lne partne1je, saj to veča možnost okužbe. Čeprav je s temi virusi okuženih 
veliko žensk, vse ne zbolijo za rakom. Zaenkrat še ne poznamo dejavnikov, ki 
so odgovorni, da se pri nekaterih razvije bolezen, pri drugih pa ne. 
32 

Poklicni raki: Poklici raki nastanejo zaradi izpostavljenosti karcinogenom 
na delovnih mestih. Delež tistih vrst raka, ki jih lahko pripišemop delovnim 
razmeram, je bistveno manjši od tistega, ki je posledica nezdravih življenj­
skih navad. Ocenjujejo, da je približno 4 % vseh rakov posledica karcinoge­
nov na delovnem mestu. 
Po tem, koliko je znanega o morebitni povezanosti z rakom, strokovnpki 
Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona razvrščajo kemikalije, 
njihove zmesi in proizvodne postopke, ter viruse in fizikalne dejavnike v 
štiri skupine. V prvi skupini so tisti, za katere je dovolj dokazov, da so rakot­
vorni, npr. azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in 
niklove spojine, in tudi ionizirajoče in ultravijolično sevanje. Seznam 
najdete na spletni strani http://www.iarc.fr. 
Za preprečevanje tistih vrst raka, ki so povezani s poklicem, morajo zako­
nodajalci predpisati ukrepe, s katerimi naj bi preprečili ali kar se da zmanj­
šali izpostavljenost delavcev. V Sloveniji ureja to področje Pravilnik o varo­
vanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem 
(Uradni list RS, št.38/2000). Delavci pa morajo vedeti, s kakšnimi snovmi 
imajo morda opraviti na delovnem mestu, in natančno upoštevati navodila 
o varnosti pri delu.
Onesnaženost okolja: Ta dejavnik le malo prispeva k skupnemu breme­
nu raka. Preučujejo povezanost onesnaženosti zraka s pljučnim rakon1, 
raziskav o morebitnih zvezah z drugimi vrstami raka pa ni. V onesnaženem 
zraku so številne organske in anorganske snovi, ki so se izkazale za karcino­
gene pri nekaterih živalskih vrstah: od anorganskih snovi npr. azbest, od 
organskih razni policiklični ogljikovodiki, saje itn. Ker so za nastanek pljuč­
nega raka pomembni drugi karcinogeni - aktivno in pasivno kajenje, poklic­
ni karcinogeni, radon -je zelo težko količinsko oceniti, koliko prispeva one­
snaženost zraka k tveganju zbolevanja za pljučnim rakom. Ocenjujejo, da 
gre onesnaženemu zraku gostejših mestnih naselij v ZDA pripisati 1 °/ci vseh 
pljučnih rakov.Tudi v pitni vodi so našli množico znanih in domnevnih 
karcinogenov, v glavnem kovine, halogenirane organske spojine in azbest. 
Ni še znano, koliko ta onesnaženost prispeva k nastanku raka. 
V primarni preventivi si je treba prizadevati za čim manjše onesnaževanje 
zraka in pitne vode in nadzirati njuno kakovost ob upoštevanju priporoče­
nih standardov. 
33 
J 

Zdravila: Tudi nekatera zdravila, predvsem citostatike (npr. ciklofosfa­
rnid), povezujejo z nastankom raka. Zaradi pomena, ki jih imajo - vsaj neka­
teri - pri zdravljenju raka, se jim ni mogoče izogniti, iščejo pa kombinacije 
učinkovitih, a manj nevarnih zdravil. 
Z rakom na materničnem telesu povezujejo nadomestno zdravljenje meno­
pavznih težav z estrogeni, za oralne hormonske kontraceptive pa velja, da 
neznatno ogrožajo z rakom na dojki, a le takrat, ko jih ženske jemljejo, po 
prenehanju jemanja pa se ogroženost zmanjša na raven nejemalk. Oralni 
hormonski kontraceptivi pa po drugi strani zmanjšujejo nevarnost zboleva­
nja za rakom na jajčnikih in endometriju. 
Ionizirajoče sevanje: Posledice srednjih odmerkov sevanja so preučevali 
na ljudeh, ki so preživeli atomska napada na Japonskem, pri bolnikih, ki so 
jih obsevali zaradi različnih boleznih, in ljudeh, ki so bili sevanju izpostav­
ljeni na delovnih mestih. To sevanje lahko povzroča vse vrste raka, razen 
kronične limfatične levkemije in verjetno Hodgkinove bolezni. Vpliv ioni­
zirajočega sevanja je odvisen od vrste sevanja (žarki X ali gama, elektroni, 
delci alfa in nevtroni), občutljivosti posameznih organov za sevanje, od sta­
rosti ob izpostavljenosti in od spola. Tudi latenčna doba je pri različnih 
organih različna. Manj znane so posledice nizkih doz sevanja, ki jim je pre­
bivalstvo izpostavljeno v vsakdanjem življenju. 
Kratkoživi potomci radona v bivalnih prostorih lahko vplivajo na zboleva­
nje za pljučnim rakom. Radon v okolju izvira iz zemeljske površine, zemlje 
in kamnin, ki vsebujejo veliko radija. V zunanjem okolju redko prihaja do 
visokih koncentracij radona, ker se zrak, bogat z radonom, meša z zrakom iz 
višjih plasti, ob premajhnem prezračevanju pa so koncentracije v nekaterih 
hišah lahko višje. Najpomembnejši vir radona v hišah je prodiranje skozi 
talne površine in je odvisno od geološke sestave tal. Za ZDA so ocenili, da je 
radon skupaj s kajenjem odgovoren za 10% vseh pljučnih rakov, v Angliji pa 
za 6%. Kajenje namreč povečuje nevarnost radona. Previsokim koncentraci­
jam radona v bivalnih prostorih se je mogoče izogniti z upoštevanjem vseh 
predpisov za gradnjo hiš in z rednim prezračevanjem. 
Ne gre zanemariti tudi prepogoste, zlasti pa nepotrebne rentgenske dia­
gnostike. Ob tem pa poudarjajo, da je pri sodobnih mamografijah pri žen­
skah po 50. letu starosti nevarnost zaradi nizke doze sevanja manjša od kori­
sti, saj je tako mogoče odkriti raka na dojki dovolj zgodaj. 
34 

Ultravijolično sevanje: vpliva na nastanek kožnega raka in raka na ustni­
ci. Čezmerno sončenje povezujejo tudi s pogostejšim zbolevanjem za 
malignim melanomom. 
V preventivne namene se je treba izogibati sončenju med enajsto uro 
dopoldne in tretjo uro popoldne in se zaščititi s kakovostnimi kremami za 
sončenje. Pri delu na prostem se je treba zaščititi z obleko in s pokrivalom. 
Tudi pretirano sončenje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne značilnosti 
žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek. 
Elektromagnetna polja nizkih frekvenc: V zvezi z rakom preučujejo 
tudi delovanje elektromagnetnih polj nizkih frekvenc, ki nastajajo v okolici 
tokovodnikov, transformat01jev in električnih naprav. Zaenkrat glede tega 
še ni dovolj podatkov o večji ogroženosti z rakom. 
Za vse oblike sevanja pri primarni preventivi velja, da se jim je treba izogni­
ti v čim večji možni meri. 
Biološki dejavniki: Od bioloških dejavnikov povezujejo virus hepatitisa B 
z jetrnim rakom, nekatere tipe virusov papiloma z rakom na materničnem 
vratu, virus Epstein-Barr z Burkittovim limfomom, Hodgkinovo bolezni­
jo, B-limfomi in nazofaringealnim karcinomom. Humani T-limfotropni 
virus - T1, ki naj bi povzročal nekatere oblike levkemije (predvsem na 
Japonskem in v Afriki). Bolniki z AIDS-om zbolevajo za Kaposijevim sar­
komom in ne-Hodgkinovimi limfomi, v večji meri pa so pri teh bolnikih 
opazili tudi nekatere druge vrste raka, npr. Hodgkinovo bolezen, raka v 
ustni votlini, na debelem črevesu, modih in trebušni slinavki. 
Izmed parazitov vpliva na nastanek raka sečnega mehmja shistosomiaza, 
jetrna metljavost pa na raka žolčevodov. V celoti pa so ti etiološki dejavniki 
vsaj v Evropi manj pomembni. Za preventivo pri jetrnem raku v zvezi s 
hepatitisom priporočajo cepljenje. 
35 

POVZETEK 
Na osnovi dognanj o dejavnikih tveganja raka in možnostih čim zgodnejše­
ga odkrivanja bolezni so strokovnjaki programa "Evropa proti raku" obliko­
vali Evropski kodeks proti raku, deset nasvetov, ki vsebujejo nasvete za 
primarno in sekundarno preventivo raka. Če bi jih upoštevali, bi se zmanj­
šali zbolevnost in umrljivost za rakom. Priporočila so seveda taka, da ne 
varujejo le pred rakom, temveč tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, 
predvsen1 boleznimi srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejše. Zato bi 
upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa moralo izboljšati zdravstveno 
stanje nasploh. 
Prvih šest nasvetov je namenjenih preprečevanju zbolevanja za rakom in so 
združeni pod geslom: nekaterim rakom se lahko izognete in izboljša­
te svoje zdravstveno stanje, če začnete živeti bolj zdravo. Zadnji štir­
je nasveti spodbujajo čim zgodnejše odkritje raka in so združeni pod geslom 
čim prejšnje odkritje rakov poveča uspešnost zdravljenja: 
1. Ne kadite. Kadilci, čim prej prenehajte kaditi in ne kadite v navzočno­
sti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.
2. Omejite pitje alkoholnih pijač - vina, piva in žganih pijač.
3. Upoštevajte načela zdrave prehrane, zato povečajte vsakodnevno pora­
bo zelenjave in svežega sadja. Pogosto jejte žita, ki imajo veliko vlaknin.
4. Poveč:ctjte telesno dejavnost, pazite na svojo telesno težo in jejte čim
manj mastnih živil.
5. Izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas in otrok sonce ne
opeče.
6. Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostav­
ljenosti znanim karcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvena in varnost­
na navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročale raka.
7. Obiščite zdravnika, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli (tudi v
ustih), materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo,
ali če opazite neobičajno krvavitev.
8. Obiščite zdravnika, če vas nadlegujejo dolgotrajne težave, npr. trdovra­
ten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojas­
njeno hujšanje.
36 

9. Ženske, redno hodite na odvzem brisa materničnega vratu. Udeležujte
se organiziranih presejalnih programov za raka materničnega vratu.
10. Ženske, redno si pregledujte dojki. Če ste starejše od 50 let, pojdite
vsaki dve leti na pregled in rentgensko slikanje dojk (mamografijo), če
ste mlajše, se o tem pregledu posvetujte s svojim zdravnikom.
Priporočena literatura: 
1. Primic Žakelj' M. Primarna preventiva raka. In: F
r
as AP, ed. Onkologija. Ljubljana: Katedra
za onkologijo in radioterapijo, Onkološki inštitut, 1994: 41-7.
2. Pompe Kirn v;' Primic Žakelj M. Kemikalije v okolj'u in zbolevanje za rakom. In: Lah A, ed.
Kemizacija okolja in življenja - do katere meje? Projekt Evropskega leta varstva narave 1995.
Ljubljana: Slovensko ekološko ,i.;ibanje, 1997: 97-105.
3. Primic Žakelj M, Pompe Kirn V Epidemiologija raka dojk in presejanje. In: Rener M, Vcu;gazon
T, Kadivec M, eds. ,�ola ma,nografske diagnostike. Radio[ Oncol 1998; 32:Suppl 7: 7-14.
4. Boyle P, Primic Žakelj M. Evropski kodeks proti raku. Zdrav Vczr 1995; 34: 411-2.
37