pri

vmestjenji Visoko časti tljiviga

<abis>  uiti itfni
v čast vodstva

po
Njih P r e v z v i š e n o s t i
MfcisMi&osrajfivoi <MMnpe>v

v znamuje

ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja
od

<E» & W<Š31£>2Ši4J>

V L.IHJLJIV1

16. Velkitravna


Vbogajte svoje predpostavljene in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo, kakor taki, ki bojo za
vaše duše odgovor dajali, de z veseljem to store, in ne zdihovaje: ker to bi vam ne koristilo.

Hebr. 13, IT.


Izrečne ovce in ovčice,

Ki Pastir jih modri vodi,
Pot svetosti in resnice

Vselej sam pred njimi hodi;

Ki v nesreči in v sreči

Brani, ljubi jih enako,
Zanje breme tud nar veči
Je voljan nositi vsako;

Ki mu vselej skerb je mila,
De b’ ovčica se ljubljena
Mu iz čede ne zgubila,
Ne zašla nikolj nobena.

V Tebi  tac’ga, Knez! spoštuje
Množica hvaležna Tvoja,
Take  skerbna podaruje
Nam pastirje roka Tvoja.


V britki žalosti po zgubi
Miloserčniga Skerbnika,
Nadomestit’ ga obljubi

V Novim Milost prevelika.

S čim Ti hočmo vračevati

Vse dobrote neštevilne?

S čim se vredne skazovati
Ža milosti preobilne?

Eno nam je dopušeno,
To voljni smo vsi storiti:
„TnoJo voljo prečeše n o
V Namestniku spolniti/ 4  —


Sprejmi torej pod peroti,

Vredni Vodja! nas — kreposti,
Vodi nas po srečni poti
V previdni Svoj’ modrosti.

H timu cela družba zbrana

Te pozdravi — svojga Očeta,
V sercu, v duhu biti vdana
Ravnoserčno Ti obeta.

♦

Vodi nas k studencu luči,
Kjer se duh krepost’ napaja,
Nas steze iskati uči,
In željene ključe raja;

De poklicu svojmu vgodni
Stop’mo v Svetiga svetiše,
Delat serčni in svobodni,
Kar Gospoda volja iše.

Natisnil Jožef Blaznik.

*





v








. /J? 'jr '■■■ l

i ■■ ■ ’> .

■ .

■

_____.


■

" ■'

. dnb; a ■ ‘/I