PO ROBOVIH SPOMINA Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti OtO Luthar PO ROBOVIH SPOMINA Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti OtO Luthar Uvodno pojasnilo Pričujoča razprava je nastala v okviru mednarodnega projekta »Zamolčani holokavst: spomin na deportacijo prekmurskih Judov« (2010–2012). Na začetku zamišljena »To je bilo za zjokat ...«1 kot dodatek knjižici Dežela senc, spomin na uničenje judovske skupnosti Prekmurja, namenjena osnovnošolkam in osnov- nošolcem ter srednješolkam in srednješolcem, je prerasla v izčrpen prikaz ene najbolj groznih in žalostnih epizod sodobne svetovne in slovenske zgodovine. Ob predstavitvi vzrokov in razkrinkanja krivcev za naj- hujši pogrom v človeški zgodovini skušam opozoriti na od- mev militantnega antisemitizma zunaj Nemčije. Ne naza- dnje tudi zato, ker so prve žrtve med prekmurskimi Judi končale v ustaškem Jasenovcu in ne v nacističnem Au- schwitzu. Skratka, kadar koli govorimo o holokavstu, mo- ramo ob osrednjih akterjih »končne rešitve« judovskega 1 Iz pričevanja Lize Berger, ene redkih preživelih ujetnic koncentracijskega taborišča vprašanja pomisliti tudi na njihove posnemovalce na oku-Auschwitz-Birkenau. Gospa Berger se je rodila v Murski Soboti, od koder so jo skupaj s starši piranih območjih širom Evrope. deportirali na začetku pomladi leta 1944. V tistem aprilskem jutru je na poti v murskosoboško sinagogo, kjer so lokalni žandarji skupaj z Nemci zbrali večino judovskega prebivalstva V skladu s tem je pričujoče besedilo razdeljeno na dva dela, Murske Sobote in njene okolice, med ljudmi, ki so hiteli na delo, videla veliko someščanov, ki so ob pogledu nanje jokali. Ta prizor se ji je vtisnil v spomin za vedno in nanj se je spomnila in sicer opis priprav in izvedbo »največjega organiziranega tudi dobrih petdeset let kasneje v intervjuju s sodelavko Fundacije šoa (Shoah Foundation). zločina v zgodovini civilizacije«2 ter predstavitev prizorišč Na tem mestu se zahvaljujemo kolegoma Albertu Lichtblauu in Karlu Rothauerju, ki sta nam tega zločina na slovenskih tleh. V prvem delu skušam osvetliti omogočila pregled in transkripcijo trinajstih intervjujev s prekmurskimi Judinjami in Judi, ki okoliščine, zaradi katerih je v obdobju druge svetovne vojne so preživeli holokavst. Podobna zahvala gre tudi Borutu Brumnu, prezgodaj umrlemu antro-pologu in etnologu ter avtorju knjige Na robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske do holokavsta in genocida nad slovanskimi narodi sploh Sobote med letoma 1919 in 1941 (Pomurska založba, Murska Sobota, 1995), ki je po mojem mnenju najboljša znanstvena razprava o Prekmurju doslej. Borutu, ki je v enem od poglavij 2 Milinko Radević, »Predgovor«, v: Aleksandar Gaon (ur.), Mi smo preživeli, Jevreji o omenjene knjige pisal tudi o murskosoboških Judih, je posvečena moja razprava. Holokaustu, Jevrejski istorijski muzej Zaveza jevrejskih opština, Beograd, 2005, str. 12. 4 5 lahko prišlo ali, rečeno drugače, pojasniti želim, zakaj in kako sta iz obrobnih ekstremističnih fašističnih in nacističnih idej vzniknila kar dva totalitarna imperija in kako sta človeštvo pripeljala do največje katastrofe v zgodovini. V drugem delu nadaljujem s predstavitvijo dogajanja na slovenskih tleh s poudarkom na Prekmurju, kjer so do leta 1944 delovale tri dobro organizirane in za pokrajino izjemno pomembne judovske skupnosti. S tem želim abstraktno in težko predstavljivo (2010–2013) druge svetovne vojne predstaviti skozi konkretne usode pregnanih in skozi zgodbe o tistih, ki se niso nikoli vrnili. Četudi omejen, za koga morda celo zanemarljiv, je pogrom nad judovskim narodom v Evropi potekal tudi na slovenskih tleh. Iz mestnih sosesk, krajev in vasi so čez noč izgi- nili prijatelji, znanci, sosedje ... naših starih staršev; Prekmurje, ki še vedno velja za najslabše razvito in najpogosteje spregledano slovensko pokrajino, pa je na ta način za vedno izgubilo ljudi, ki so omogočili začetke njegove modernizacije. * Pričujoče besedilo po formalni plati predstavlja enega izmed rezultatov dveh slovenskih projektov, tj. »(Pre)oblikovanje spomina na prelomna obdobja v slovenski zgodovini 20. stoletja« (2009–2011) in »Slovenski Judje na Štajerskem in v Pomurju: preživetje, spomin in revitalizacija«, ter enega, zgoraj že omenje- nega mednarodnega projekta. Vsebinsko gledano gre seveda za izraz neprecenljive pomoči in neizmernega potrpljenja Martina Pogačarja, Borisa Hajdinjaka, Ane Hofman, Tanje Petrović, Hedemarie Uhl, Éve Kovacs, Iva Goldsteina, Gorana Hutinca, Eleonore Eppel Lappin, Alfreda Lichtblaua, Irene Šumi, Marjana Toša in Brede Luthar. 6 7 I. Hitler, ki je najbolj odgovoren za katastrofo sredi prejšnjega stoletja, je svojo inspiracijo iskal pri tistih avtorjih poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, ki so bili prepričani, da je osebna diktatura najbolj učinkovito sredstvo za dosego političnih ciljev, Predzgodovina in idejni izvori oz. pri avtorjih, ki so poveličevali pomen moči izbranih posa- meznikov in večvrednih ljudstev. Še posebej so ga zanimale antisemitizma, fašizma teorije, ki so utemeljevale razlike med posameznimi rasami in nacizma in narodi. Pri tem se je naslanjal na stališča modernih evropskih šovinistov in rasistov, znotraj Nemčije pa na raziskave naravo- slovcev, medicincev in antropologov, ki so se ukvarjali s tako Nacizem se ni rodil tik pred drugo svetovno vojno, Adolf imenovano rasno higieno.5 Hitler3 in Benito Mussolini4 pa nista edina zagovornika anti- Glede na to je mogoče trditi, da sta tako moderni rasizem judaizma. Prej nasprotno, oba sta se naslanjala na različna kot tudi radikalni antisemitizem negativni posledici razvoja stališča posameznih avtorjev s konca 19. in začetka 20. stoletja. To naravoslovne in družboslovne znanosti 19. stoletja; ali točneje, pa ne spremeni dejstva, da sta z udejanjanjem skrajnih idej obe obliki rasnega razlikovanja sta posledici nekritične pre- socialnih darvinistov človeštvo pripeljala do najhujše katastrofe vedbe teorije o razvoju vrst v interpretacijo razvoja družbe. v njegovi zgodovini. Darwinovo spoznanje o možnostih preživetja najmočnejših in najbolj prilagodljivih v tem primeru ni več zadevalo samo 3 Adolf Hitler, nemški kancler, nacistični vodja ( führer oz. firer) in vojni zločinec, ki je posameznikov, temveč je začelo krojiti usodo celih skupin. v obdobju med letoma 1933 in 1945 omogočil uničenje dobre polovice evropskih Judov. In ker se je to zgodilo v stoletju, ki ga je zaznamovalo obliko- Sodeč po nacistični statistiki iz leta 1942, je v Evropi na začetku sistematičnega uničevanja vanje nacionalnih držav, te skupine niso bile več skupine judovskih skupnosti (1935) živelo nekaj čez 11 milijonov Judov. Konec druge svetovne vojne je dočakala slaba polovica na izginotje obsojenih ljudi. Mnenja o začetku sistematičnega ljudi, ki so naseljevali določen skupni prostor, temveč skupi-preganjanja Judov se razlikujejo. Nekateri izpostavljajo letnico (1933) Hitlerjevega prihoda na oblast, drugi, med njimi tudi avtor pričujoče knjige, pa prelomnico vidimo v sprejetju rasnih zakonov v Nürenbergu (gl. slovarček na koncu razprave). 5 Pri tem kaže še posebej izpostaviti raziskave berlinskega inštituta cesarja Wilhelma oz. 4 Benito Mussolini, vodja ( duce oz. duče) italijanskih fašistov. Podobno kot Hitler se njegovega oddelka za antropologijo, znanost o dednosti in evgeniko. Med vodilnimi raziskovalci je tudi drugi najhujši zločinec druge svetovne vojne zavzemal za povečanje življenjskega tega centra so bili Erwin Bauer, Eugen Fischer, Fritz Lenz in Otmar von Verschuer. Prvi trije prostora za izbrane rase in narode in s tem povzročil uničenje vseh, ki so ta prostor nasel-so se leta 1923 proslavili s knjigo Temelji nauka o človeški dednosti in rasna higiena ( Grundriss jevali. Na italijanski lestvici manjvrednih ljudstev so se pred prevzemom nemških rasnih der menchlichen Erblischkeitslehre und Rassenhygiene, J. F. Lehmann, München, 1921), slednji zakonov na vrhu znašli Slovani, v prvi vrsti Slovenci in Hrvati, v severni oz. severovzhodni pa je postal znan po svojem preučevanju dvojčkov in po tem, da je bil mentor zloglasnega Afriki pa predvsem prebivalci Tunisa, Etiopije in Somalije. Josefa Mengeleja. 8 9 ne, ki jih je družil skupni izvor ali, kot bi dejali antisemiti, ki Čeprav gre pri teh procesih za izjemno kompleksen ra- jih je določalo krvno sorodstvo. Moderni antisemitizem je zvoj, nas bo na tem mestu zanimal predvsem politični vidik torej rezultat združitve rasne teorije s tradicionalnim sovra- celotnega procesa. Ali točneje, pri drugem fenomenu nas bo štvom do Judov. Tradicionalni antisemitizem primitivnih zanimalo predvsem, kakšne posledice je imela zadnja etapa stereotipov krivih nosov in potuhnjenih detomorilcev je na evropske notranje in zunanje kolonizacije. Kakšne posledice začetku 20. stoletja prerasel v moderni nacionalistični anti- za dogajanje v Evropi je imelo gospodarstvo, ki se je od srede semitizem, ki se je poleg tradicije krščanskega protijudovstva 19. stoletja naprej v vse večji meri napajalo iz profitov (danes opiral tudi na izsledke »rasne znanosti«. bi temu rekli donosov) zunaj Evrope (v britanskem primeru V nacističnem antisemitizmu namesto ilustracij ritual- predvsem v Indiji, v nizozemskem, belgijskem in francoskem nih umorov srečamo plakate, ki svarijo pred mešanjem ras, pa v Afriki in drugih delih Azije), in kako sta na tovrstno de- tu in tam pa je mogoče najti ilustracije, ki v obliki arhaič- litev sveta gledali državi, ki sta nastali šele v drugi polovici 19. nih stripov tematizacijo rasne higiene zožijo na vprašanje stoletja. Tu mislimo predvsem na Nemčijo, ki je že kmalu po čiste krvi. K dodatni demonizaciji Judov je nato svoje pri- združitvi leta 1867 zmagala v francosko-nemški vojni in s spevala še prva svetovna vojna, predvsem pa njene posledi- tem dokazala, da je sposobna uveljavljati svoje gospodarske ce. V Nemčiji, ki se je po koncu vojne soočala s hudo go- in politične, tj. ozemeljske interese. K ekspanzionizmu je pri- spodarsko in družbeno krizo, so bili Judje krivi za vse: za pomogel tudi razvoj kapitalizma, katerega interesi so konec vojno, poraz, pomanjkanje in za degradacijo tradicional- 19. stoletja presegali vsakokratne nacionalne okvire. Po dru- nih vrednot. Klasičnemu naštevanju prekrškov zoper či- gi strani so tako stare kot nove države svoj vsakokratni kolo- stost krvi se je pridružilo še svarilo pred judovsko-boljše- nialni interes – pa naj je šlo za Evropo ali kateri koli drug del vističnimi revolucionarji ter vsesplošni poziv k obstrukciji sveta − zamaskirale v tako imenovane nacionalne interese. judovskih politikov. Ob tem moramo opozoriti na kontrolo, ki so jo nad nekdanji- Preden si nekatere od pogojev za razcvet nacističnega anti- mi izrazito liberalno usmerjenimi nacionalnimi gibanji pre- semitizma ogledamo od blizu, naj izpostavim še okoliščine, vzele konservativne sile. Namesto pravic posameznega drža- ki so omogočile udejanjanje tovrstnih idej. Pri tem gre v prvi vljana so v interpretaciji naglih sprememb, ki jih je prinesla vrsti za tri procese oz. dogodke: modernizacija, prevladali tako imenovani kolektivni intere- 1. protijudovsko tradicijo; si, namesto liberalne emancipacije posameznega naroda pa 2. modernizacijo; »histerična nacionalistična gibanja in sovražnost do tujcev«. 3. prvo svetovno vojno in njene posledice. Če temu dodamo še teorijo oz. koncept, imenovan »ravno- 10 11 težje sil«, ki ga je leta 1908 razvil britanski diplomat sir Eyre stoletja je bil »jugovzhodni prostor« Evrope predmet »general- Crowe, postane slika še bolj jasna.6 ne delitve«,7 od katere naj bi bila odvisna varnost v celotni regiji. Zato vsaka razlaga, ki vzroke za prvo svetovno vojno išče v To varnost bi seveda lahko zagotovila samo Nemčija, ki je na atentatu Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonasledni- jugovzhodu Evrope videla svoj še neizkoriščeni rezervat za pri- ka Franca Ferdinanda oz. v srbskem ekspanzionizmu, ki se je delavo hrane in pridobivanje surovin oz. križišče komunikacij znašel na prizorišču avstro-ogrskih interesov, ne zdrži resne kri- med Podonavjem in Jadranom oziroma med jugovzhodno tike. V resnici je šlo za uveljavitev nemškega in avstro-ogrskega Evropo ter črnomorskim in ukrajinskim priobaljem.8 gospodarskega in političnega vpliva v jugovzhodni Evropi, kjer Gledano skozi to prizmo je bila prva svetovna vojna več kot so bile interesne sfere še precej nejasne, oz. šlo je za politično tipična imperialistična vojna oz. vojna za ohranitev političnega kontrolo in gospodarski ekspanzionizem v prostoru, kjer raz- in ekonomskega vpliva na eni in uveljavljanje kolonialnih inte- merje sil še ni bilo »v ravnotežju«. Spomnimo se samo nemške- resov na drugi strani. Zato je bil nacizem, ki so ga v veliki veči- ga modernističnega kolonialističnega besednjaka, ki temelji na ni sestavljali bivši (razočarani) vojaki, uperjen proti starim pojmih, kot so »rasno jedro«, »nove razmere med narodi na imperialnim elitam in njihovim institucionalnim strukturam jugovzhodu Evrope«, uresničitev nemškega »koncepta Srednje oz. njihovi mašineriji oblasti, vpliva in hegemonije.9 V Nemčiji, Evrope«, ki ga je bilo v času med obema svetovnima vojnama ki je bila osrednja poraženka vojne in dedinja celotne krivde mogoče brati tudi kot »kontrolo srednje in jugovzhodne Evro- zanjo (Avstro-Ogrska je namreč vmes razpadla, Turčija pa je pe«. V tej tematizaciji smo leta 1940 celo priča »smrti Balkana« imela bolj ali manj marginalno vlogo), so bile posledice vojne in rojstvu jugovzhodne Evrope« oz. udejanjanju »novih razme- zelo hude. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja se je drastično rij sil na jugovzhodu«. Sto let kasneje so razlogi za to več kot na zmanjšal življenjski standard, vsak poskus oživitve gospodar- dlani. Za nemške ekspanzioniste poznega 19. in zgodnjega 20. stva pa je blokiralo plačevanje vojne škode. 7 Jovan O. Despotović, »Nemačka i Balkan« (Milan Ristović, Njemači novi poredak i 6 Britanski diplomat sir Eyre Crowe, ki je na začetku 20. stoletja na svojevrsten način Jugoistočna Evropa 1940/41–1944/45, VINC, Beograd, 1991), recenzija v: Vojno delo št. 1−2, zapečatil britansko razumevanje Nemčije, si je izraz »ravnotežje sil« izposodil pri fiziku Beograd 1992, str. 214. Isaacu Newtonu. Pojem ( balance of powers), ki od Newtona naprej ponazarja določeno delovanje naravnih sil, je po Crowovi zaslugi že pred drugo svetovno vojno odločilno za-8 Ibid. znamoval zahodnjaški politični besednjak, v času hladne vojne pa smo ga lahko srečali 9 Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti, Svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in pub-na vsakem koraku. Kakor koli že, v enem svojih diplomatskih poročil oz. memorandumov licistično središče, Ljubljana, 2000, str. 120−121. Hobsbawm pri tem še posebej opozarja je Eyre Crowe Nemčijo označil kot profesionalno izsiljevalko ( professional blackmailer), na vlogo tako imenovanih »frontnih vojakov« ( Frontsoldaten), ki so igrali zelo pomembno kar je bila za pregovorno zadržanost britanske diplomacije precej groba oz. nenavadno vlogo, saj so tvorili večino prvih skrajnih nacionalističnih jurišnih odredov, tako kot oficirji, neposredna sodba. ki so v začetku leta 1919 umorili nemška komunistična voditelja Karla Liebknechta in Roso Luxsenburg« (str. 118), kasneje pa predstavljali hrbtenico nemških Freikorps. 12 13 Pri tem ne smemo pozabiti na to, da je prva svetovna vojna in parlament Weimarske republike, kot imenujemo Nemči- povzročila tako imenovano odčaranje sveta oz. nezaupanje v jo neposredno po vojni, izgledala krhka in brez moči. do tedaj obstoječe institucije, vrednostne sisteme in vero. Sliko vsakdanjega življenja zelo dobro ponazorijo upo- dobitve (slike, risbe in grafike) nemških ekspresionistov, med katerimi izpostavimo Otta Dixa, Maxa Beckmanna, Ludwiga Meidnerja, Christiana Schada in Georga Grozsa. Na tem mestu se naslanjamo na dela zadnjega, saj je s svoji- mi jedkanicami najbolje ujel duh časa. Nemški cesar, vojska, sodstvo in cerkev skozi oči Georga Grosza. Ilustracija iz Uwe M. Schneede, George Grozs, Der Künstler in seiner Gesel schaft, M. DuMont Schauberg, Köln, 1975. Ljudje, med njimi predvsem vojaki na fronti, so se začeli spraševati, kje je bil bog v dneh, ko je na odsekih določenih front v enem dnevu brez vsakršne koristi umrlo več deset tisoč njihovih tovarišev. Vse to (in še cela vrsta drugih stva- ri) je vplivalo na politično življenje, v katerem so imele naj- Vojni dobičkarji. Georg Grosz. Ilustracija iz Schneede, George Grozs, Der Künstler in seiner Gesel schaft. manj možnosti liberalne, demokratične in emancipatorič- no naravnane sile. Ali, rečeno drugače, to je bila idealna Pri tem naj posebej opozorimo na družbeno angažiranost klima za vse, ki so zagovarjali red, disciplino, samoodpove- omenjenih avtorjev, ki so se med drugim zavzemali tudi za to, dovanje in končni obračun z vsemi, ki naj bi bili za to odgo- da umetnost ne bi bila samo »užitek posameznikov«, temveč vorni. Na listo teh so nacisti oz. člani Nacionalsocialistične da »morata umetnost in ljudstvo postati eno«.10 Glede na to delavske stranke Nemčije (NSDAP – Nazionalsozialisti- schen Deutscher Arbeiter Partei) uvrstili tako kapitaliste in politike kot tudi Jude in tujce nasploh. Posledično sta vlada 10 Schneede, George Grozs, Der Künstler in seiner Gesellschaft, str. 80. 14 15 ne preseneča, da so se nekateri od njih ob nastopu nacizma ščanskega tolmačenja Judje, tako Yehuda Bauer, od vsega za- umaknili v tujino ali v tako imenovani notranji azil. Grosz je na četka nastopajo kot zlo in kot taki izraz božje jeze. začetku tridesetih emigriral v ZDA, Dix je izgubil službo na Sčasoma so se ti simboli materializirali do te mere, da univerzi, drugi pa so bili spregledani in preganjani na drugač- »Jud ni bil le simbol antikrista, temveč dejanski antikrist oz. ne načine, ne nazadnje tudi tako, da so uničili večino njihovih poosebljeni hudič«.13 Po mnenju prve generacije, ki se je sis- del. Grosz je v zvezi s tem kasneje obupano zapisal, da se je ob tematično ukvarjala z izvori antisemitizma (Yehuda Bauer, nastopu Hitlerja počutil kot boksar, ki je izgubil dvoboj, oz. da Urel Tal, Shmuel Ettinger, Saul Friedländer in drugi), sovra- so bila vsa njihova zavzemanja zaman.11 Kakor koli že, odnos štvo do Judov ni izraz konkretnega nasprotovanja judovski nacistov, točneje, njihovo nezaupanje do modernistične ume- veri in načinu življenja, temveč imamo opravka s »trajnim tnosti, ki jo predstavljajo Groszove in Dixove umetnine, še do- soočanjem s fenomenom judovstva«. O tem ne nazadnje pri- datno priča o nedemokratičnem značaju nacizma in njegovi ča tudi sodobni antisemitizem v okoljih, kjer Judov ni več, jih nesposobnosti za samorefleksijo, kaj šele samoironijo. Yehuda nikoli ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo. V zvezi s tem se Yehu- Bauer, eden najvidnejših raziskovalcev na področju zgodovine da Bauer sklicuje na primere iz zgodnje novoveške Anglije, in kulture holokavsta celo meni, da je treba strukturi nacistič- povojne Poljske ali Idi Aminove Ugande. V slednjo so na- nega mišljenja posvetiti posebno pozornost, saj lahko samo na mreč antisemitizem uvozili skupaj z žago, atomsko bombo, ta način razumemo nenavadno, če ne že neprimerno rabo ob- kinodvoranami .. in plastiko.14 Temu lahko dodamo še av- čih pojmov. Za primer daje Himmlerjev znani govor v Pozna- strijski in tudi slovenski primer, kjer sodeč po anketah SJM nju leta 1943, v katerem esesovce, ki so se posebej izkazali pri lahko zaznamo veliko stopnjo antisemitizma brez Judov. pobijanju Judov, označi za »spodobne« ( anständig).12 V slovenskem prostoru Judje v vlogi hudodelcev prvič nasto- pijo že konec 13. stoletja. Po pisanju Janeza Vajkarda Valvasorja * je bila skupina Judov v Ljubljani leta 1290 obtožena ugrabitev, Pri tematizaciji izvorov modernega antisemitizma mora- dobrih sto let kasneje (1408) pa posilstev krščanskih otrok oz. mo uvodoma opozoriti na različen način dojemanja sveta pri deklet. Posledice teh obtožb so bile tragične. V prvem primeru je klasičnem krščanskem antisemitizmu in njegovi moderni prišlo do hudih izgredov, v katerih naj bi bilo ubitih »veliko Ju- neodarvinistični oz. kvaziznanstveni izvedenki. Pri prvem dov«, v drugem pa so bili ubiti trije člani ljubljanske judovske gre predvsem za razliko pri dojemanju sveta, kjer znotraj kr- skupnosti. Podobno kot v mnogih drugih primerih po srednji in 11 Ibid., str. 188. 13 Ibid., str. 21. 12 Yehuda Bauer, Trends in Holocaust Research, Yad Vashem, Jeruzalem, 1977, str. 20. 14 Ibid., str. 18. 16 17 zahodni Evropi so tudi na Kranjskem vsaj v enem primeru Jude kot branilke evropske civilizacije in razvija teorijo o karizma- obtožili zastrupitve vodnjakov, kar je bila, poleg obrednega žr- tičnem voditelju in čistosti tako imenovane arijske rase.17 tvovanja krščanskih otrok in oderuštva, najpogostejša obtožba »Danes se dviga nova vera,« pravi Rosenberg in nadalju- oz. razlog za sovraštvo do judovskih družin.15 Po mnenju najve- je: »mit krvi, prepričanje, da s svojo lastno krvjo branimo bo- čjega poznavalca judovske zgodovine na ozemlju današnje Slo- žansko bistvo človeškega bitja. [. .] Vsa rasa začenja danes spo- venija, Borisa Hajdinjaka, je šlo pri tem po vsej verjetnosti za znavati, da se vrednote ustvarjajo in krepijo le tam, kjer zakon posledice pregona Judov tik pred koncem 14. stoletja.16 krvi zavedno ali pa nezavedno narekuje misli in dejanja lju- di.« Poveličevanje elit, ki v fašizmu izpostavlja predvsem vo- ditelja in hierarhijo, se v nacizmu nanaša bolj na nacionalne in Zgodovina ideje rasne skupnosti v razmerju do drugih ljudstev, tj. v smislu nemške naravne superiornosti in svetovnega poslanstva nem- škega ljudstva. Zato se tudi razmerje med državo in narodom Pred obravnavo sklepnega prizora procesa, starega vsaj se- v nacizmu razlikuje od razmerja v fašizmu. »Nacionalsociali- demsto let, poglejmo, po kom so se zgledovali vodilni nacisti stična država je samo sredstvo. Temeljna realnost je Narod ali in poglavitni krivci za judovsko tragedijo. Hitlerju so bila na Volk. Nemški narod ni samo občestvo živih Nemcev, temveč primer najbližja razglabljanja Alfreda Rosenberga, v prvi vrsti tudi zgodovinska in biološka realnost, je hkrati nemška rasa njegove blodnje v zvezi z »mitom krvi« … V skrajno nenava- in zgodovina Nemčije. Nacionalsocialistična država je po- dni oz. zmedeni knjigi z naslovom Mit 20. stoletja ( Der Mythus temtakem samo eden od trenutkov nemške usode.«18 des XX. Jahrhunderts) avtor poveličuje poslanstvo Nemčije 15 Janez Peršič, Židje in kredito poslovanje v srednjeveškem Piranu, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1999, str. 131. 17 Knjiga se v veliki meri naslanja na delo Die Grundlagen des XIX. Jahrhunderts (Temelji 16 V Hajdinjakovem, v času izida pričujoče knjige še neobjavljenem članku »Judje v srednje-19. stoletja) Houstona S. Chamberlaina (Verlagsanstalt F. Bruckmann A.-G., München, 1912), veškem Ptuju«, lahko preberemo, da je pobudnik pregona po vsej verjetnosti bil »mestni najpomembnejšega ideologa fanatičnega rasizma, ki je bistveni in najbolj značilni vidik gospod Ptuja, salzburški nadškof Eberhard I I. [. .] iz rodbine Dobrnskih«. Pri svojem razisko-nacizma. Podobno kot je fašizem temeljil na avtoritarnih in antiparlamentarnih stališčih, vanju razmer v Ptuju na koncu srednjega veka, je Hajdinjak ugotovil, da so bili ptujski Judje v ki so se oblikovala v desetletjih po združitvi Italije predvsem na podlagi besedil nacio-zadnjem desetletju 14. stoletja naprej zaprti, nato pa izgnani, »njihovo premoženje pa je bilo nalistov poznega 19. stoletja, je nacizem temeljil na avtoritarni in z rasizmom obarvani zaplenjeno v korist nadškofa«. Kar je še posebej zanimivo, tako Hajdinjak, je dejstvo, da se je tradiciji nazorov, ki jih predstavlja Chamberlainova knjiga ali pa posamezna poglavja listina o zaplenjenem premoženju »ohranila tako v nemški kot v hebrejski inačici«. V njej tako znamenitega dela Propad Zahoda ( Der Untergang des Abendlandes) Oswalda Spenglerja med drugim najdemo tudi »naznanilo« izgnancev, »da se zaradi« zapora in zaplembe premo- (Slovenska Matica, Ljubljana, 2009). ženja »ne bodo maščevali« oz. »ne bodo terjali odškodnine«. Za dovoljenje, da lahko uporabim 18 Navedeno po Paolo Alatri, Oris zgodovine moderne politične misli, Delavska enotnost, dele njegovega neobjavljenega članka, se kolegu Hajdinjaku še posebej zahvaljujem. Ljubljana, 1980, str. 345. 18 19 Iz tega izhajata popolnoma različna oznaka in poudarek, ki je bil že od leta 1931 pristojen za rasno in razselitveno načrto- ga ima mit rase v nacizmu. Tudi fašizem temelji na nacionaliz- vanje, naj bi prekašali Poljake, Ruse in Jude. Toda odstotek mu, vendar v fašistični Italiji namesto besede rasa ( razza) po- ljudi, ki naj bi bili na področju slovenske Štajerske in Gorenj- gosteje srečamo besedo rod ( stripe), ki je bila tesno povezana z ske primerni za ponemčenje ali − strokovno rečeno − za asi- »imperialnim poslanstvom italske in katoliške rimskosti«. Še milacijo tistih, ki so bili za to sposobni in primerni ( Wiedere- leta 1932 je Mussolini v svojih Razgovorih ( Colloqui) z Emilom indeutchungsfähig), ni bil pretirano velik. Prvotno skromno Ludwigom v nasprotju s Hitlerjem zatrjeval, da »nacionalni število so do konca vojne povečali na okoli 50.000, toda tudi ponos nima nobene potrebe po rasnih blodnjah«, da »v Italiji ponemčenja sposobni ljudje niso uživali pretiranega zaupanja ni antisemitizma«, da so se »Židje vedno dobro obnašali kot in spoštovanja nacistov. Zaradi slovanskega izvora in glede na [italijanski, op. p.] državljani in se pogumno bojevali kot voja- to, da je v Sloveniji že dobre tri mesece po okupaciji prišlo do ki«, nacistični antisemitizem pa je razlagal z domislico, ki pra- partizanskega upora, so jih v primeru predvidene preselitve vi, da so v trenutkih, ko je »z Nemci kaj narobe, za to krivi na različne lokacije zahodne Poljske uradniki VoMi obravna- Židje«.19 Tovrstno duhovičenje ga je očitno minilo nekaj let vali kot potencialne podpornike tamkajšnjega odporniškega pozneje, ko je tudi fašizem stopil na pot antisemitizma in pre- gibanja. Tudi zato je VoMi na deset Nemcev, predvidenih za vzel bistvene zapovedi nürnberških rasnih zakonov. poselitev regije okoli Lodža in Lublina, načrtovala največ po Nacizem v tem smislu ni poznal samorefleksije, temveč dva Slovenca.20 Če temu dodamo še 220.000−260.000 ljudi, samo zagrizeni antisemitizem in natančno vrednotenje ras, ki nikakor niso bili primerni za ponemčenje in so bili predvi- na čelu katerih kraljuje čista nordijska arijska germanska rasa. deni za deportacijo v stari rajh, Srbijo in na Hrvaško, ugotovi- Uveljavljanje večvrednosti nemške rase pa ni bilo naperjeno mo, da je tako imenovani Reichsminister Heinrich Himmler samo proti Židom, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja izgonu namenil kar eno četrtino vseh Slovenk in Slovencev. postajali žrtve vse hujšega preganjanja, temveč tudi proti dru- Vsi drugi so bili predvideni za germanizacijo doma. Prvi ko- gim ljudstvom, med katerimi so nacisti še posebej sovražili in rak tega procesa je obsegal prepoved rabe slovenščine, o čemer prezirali Ruse in Poljake. priča tudi mariborska odredba z začetka aprila 1941, v skladu s Pri tem kaže še enkrat opozoriti na položaj, ki so ga imeli katero so morali vsi lastniki trgovin in lokalov v dveh dneh slo- na tej lestvici Slovenci. Po oceni tako imenovanega »Nem- venske napise zamenjati z nemškimi. Sicer pa so nacistične škega posredništva« ( Die Volksdeutsche Mittelstel e ali kratko VoMi), ki je nasledilo Rasse- und Siedlungshaupamt, tj. urad, ki 20 Klaus Thörner, »Der ganze Südost ist unser Hinterland − die geschichtlichen Hintergruende der Germanisierungspolitik in Slowenien«, v: Neuengammer Studienhefte, KZ-Gedenk-19 Emil Ludwig, Colloqui con Mussolini, A. Mondadori, Milano 1932. st ä tte Neuengamme, Hamburg, 2010, str. 15. 20 21 oblasti ravnale po preizkušeni metodi iz zasedene Poljske. Pri * tem je šlo za kombinacijo razlaščanja in izseljevanja domačinov, Navedene številke so več kot zgovorna ponazoritev fana- priseljevanja Nemcev oz. drugih, za germanizacijo predvidenih tizma režima, katerega konkretne ekonomske,23 družbene in narodov in končno tudi fizičnega uničenja. Slednje je postalo politične korenine gre iskati sredi 19. stoletja, oz. fanatizma, aktualno po začetku odporniškega gibanja oz. po nastanku pr- ki ga izdaja Hitlerjev programski spis Mein Kampf. Na tem vih partizanskih odredov. Žene partizanov so praviloma zapi- mestu mislimo predvsem na njegovo posvojitev ideje in ide- rali v koncentracijska taborišča, otroke pa razdelili v rejniške ologije ljudske države ( Volksstaat), ki je »v soglasju z večno družine oz. jih zaprli v posebne domove, kjer naj bi jih vzgojili v voljo, ki vlada vesolju, prisiljena zahtevati zmago tistega, ki je Nemce (» zum ‚Deuchthum‘ erzogen«). Po podatkih Klausa boljši in močnejši, in pokorščino tistega, ki je slabši in šibkej- Thörnerja, nemškega strokovnjaka za nacistične okupacijske ši«. Hitlerjeva ljudska država torej »izpolnjuje temeljni za- režime, naj bi do leta 1943 v stari rajh deportirali 600 otrok. kon narave, ki je zakon aristokracije, in je pri tem trdno pre- Približno polovica je končala v rejništvu pri nemških druži- pričana, da ta zakon velja vse do zadnjega posameznika«. Ta nah.21 Vseh žrtev med slovenskimi otroci je bilo bistveno več. ideja ne priznava samo »različne vrednosti ras, temveč tudi Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič trdi, različno vrednost posameznikov«. Iz množic dvigne posa- da je bilo med 67.000 izgnanimi Slovenkami in Slovenci vsaj meznika, ki se odlikuje po svoji kvaliteti in ima v nasprotju z 20.000 otrok. Podobno število (15.000) omenjajo slovaški ko- »razkrajajočim marksizmom« konstruktivno vlogo. Veruje legice in kolegi, bistveno več češki, še največ otroških žrtev pa v potrebo »idealizirati eksistenčni temelj človeštva samega, so našteli Poljaki, in sicer okoli 600.000.22 vendar pa ne more dopustiti obstoja etične ideje, če je ideja nevarna za rasno življenje nosilcev višje etike: kajti v rasno 21 Ibid., str. 16. mešanem in bastardiranem svetu bi se za vedno izgubili poj- 22 Janoš Zore, »Med žrtvami holokavsta tudi 20.000 slovenskih otrok«, Delo, 28. 1. 2011, str. 12. Avtor pomotoma slovenske nejudovske žrtve prišteva med žrtve holokavsta in s tem ponavlja pogosto napako popularne interpretacije druge svetovne vojne v Sloveniji. V 23 Pri tem kaže spomniti na Memorandum o jugovzhodni Evropi ( Südosteuropa- Memu-zadnjih letih v poročilih o obeležitvi svetovnega dne spomina na holokavst namreč novinarji randum), ki ga je po predlogu skupine nemških gospodarstvenikov leta 1932 izdelala in politiki domače žrtve pogosto prištevajo med žrtve holokavsta. Tovrstna, najpogosteje strokovna služba nemškega obrambnega in zunanjega ministrstva, ki jugovzhodno Evropo, simbolna združitev z Judi, (»‘Za nacizem smo bili vsi Judje‘«; Holokavst . . ni bil vršen kot že omenjeno, slika kot rezervat delovne sile in poceni surovin (v prvi vrsti monokultur soje, samo nad Judi, ampak tudi nad nami«; »Tudi Slovence so obravnavali enako kot Jude«) ne za Nemčijo in Italijo). Strokovno podporo memorandumu so ob izbranih nemških gospo-povzroča samo zmede med mladimi, ki se z zgodovino šele spoznavajo, temveč se zlorablja darstvenikih nudili še strokovnjaki iz IG-Farben, konzorcija kemijskih družb BASF, Bayer kot orodje za obračunavanje znotraj aktualne lokalne politike. Enega od primerov zamenjave in Höchst . . Po mnenju slednjih bi bilo treba v celoti spremeniti poljedelstvo Jugoslavije, in zlorabe predstavlja Vanja Alič v članku »‘Za nacizem smo bili vsi Judje‘«, Dnevnik, 31. 1. 2011. Romunije in Bolgarije in iz majhnih družinskih kmetij narediti velika posestva, pri čemer bi na koncu bilo »3,5 milijona jedcev preveč«. Ibid., str. 12. 22 23 ma človeško lepega in vzvišenega, pa tudi sleherna vera v ide- Poleg tega nacizem zaznamuje popolnoma nereflektirano alno prihodnost človeškega rodu«.24 in do skrajnosti privedeno čaščenje vodje. Tako imenovano na- čelo vodje ( Führerprinzip) je bilo uradno sprejeto kot osnova Obenem kot predmet največjega zaničevanja nastopata celotne hierarhične piramide, ki jo sestavljata narod in nacistič- marksizem in judovski kapitalizem oz. židovska demopluto- na država. V tem kontekstu je firer napol božanski posameznik, kratska internacionala, ki si je po Hitlerjevem prepričanju pri- ki ga zaznamujejo preroške sposobnosti. Čaščenje Hitlerja kot zadevala uničiti Nemčijo. Zato bi Nemčija po njegovem mne- nezmotljivega vodje železne volje in brezmejne intuicije je za- nju morala zbrati vse Nemce, ki so po mirovnih pogodbah po senčilo celo fašistični pregovor »duče ima vedno prav«, obe- prvi svetovni vojni ostali zunaj njenih meja, in nato začeti svoj nem pa še dodatno priča o popolni nesposobnosti za pogled od ekspanzionistični pohod proti manjvrednim slovanskim zunaj oz. za vsakršno samorefleksijo, kaj šele samoironijo. ljudstvom. Po njegovem prepričanju je poslanstvo tretjega V tem okviru posebno poglavje obsega odnos do mladi- rajha prav v tem, da si ta ljudstva podvrže in da na njihovih ne, ki predstavlja jamstvo za oblikovanje novega državnega ruševinah in zasužnjenosti ali celo na njihovem fizičnem iz- reda, železne discipline in etike nasilja in ki naj bi poose- trebljenju utemelji veličasten svetovni »novi red«. Po mne- bljala bojevite kreposti vladajoče rase. Hitler je vztrajal, da nju firerja in njegovih somišljenikov je bilo nemško ljudstvo »je treba odstraniti vsakogar, ki je šibek.« več kot upravičeno, da s popolno kolonizacijo ljudstev vzho- »V središčih mojega novega reda bo vzgojena mladina, ki dne in jugovzhodne Evrope ustvari podlago za blaginjo nem- bo vsemu svetu pognala strah v kosti. Hočem gospodovalno, škega imperija. Nacistični nauk o »življenjskem prostoru«, ki pogumno, strašno mladino, ki bo izvršila velika dejanja. Hi- se približuje fašistični tezi o »proletarskem narodu«, ki si tra, svobodna in močna žival se mora odražati v njenih očeh. mora pridobiti »svoj prostor pod soncem«, pa je mnogo bolj Hočem, da je moja mladina močna in lepa. Izuril jo bom v usodno povezan z rasizmom, z mitom ljudstva in krvi. Ob sleherni telesni vaji. Hočem atletsko mladino. To je prva in tem nacistični ekspanzionizem in pangermanizem ne temelji najpomembnejša stvar. Tako bom uničil tisočletja udomače- samo na ekonomističnih razlagah, temveč tudi na svojevr- nega človeka in bom imel na razpolago plemenito in čisto gra- stnem tolmačenju naravnega prava in z mistiko prepletenimi divo narave in bom lahko ustvaril nove stvari. Nočem intelek- fantazijami. V okviru slednje je vojna pojmovana tudi kot pri- tualne vzgoje. Znanje mladini škodi. Pustil ji bom, da se nauči ložnost za uresničenje ozemeljskih in političnih ciljev ter za- samo tistega, k čemur jo privlači igra njenih nagonov. Toda sužnjenje ali celo iztrebljanje manjvrednih ljudstev. mladina se mora naučiti gospodovanja.«25 24 Navedeno po Alatri, Oris zgodovine, str. 346. 25 Ibid., str. 347. 24 25 Rezultati teh idej so bili strašni bataljoni esesovcev, kru- usmerjala v krepitev nacionalne vojaške moči za načrto- tih izvrševalcev vseh uničevalnih operacij. Drugačno usodo vane vojne. so doživele nekatere posebne formacije, kot so bili na primer Delavski razred, ki je tako ostal brez svojih sredstev za SA (Sturmabteilung) (jurišni odredi) pod poveljstvom Ernsta boj, je bil na milost in nemilost prepuščen delodajalcem; Röhma, povezani z radikalnim protikapitalističnim krilom resda so obstajali »sveti zastopnikov« delavcev in usluž- nacizma, ki ga je vodil Gregor Strasser. To krilo je doživelo bencev, toda zastopnike je imenovala Fronta dela ( Arbeits- enako usodo kot socialistično obarvani fašizem v Italiji, v front), paralelna organizacija nacistične stranke. Po drugi katerem so še vedno obstajale nekatere ljudske težnje, izha- strani pa je bil položaj nemških delavcev še vedno nepri- jajoče iz revolucionarnega sindikalizma, ali pa ostanki egali- merljiv s položajem delavcev v osvojenih deželah: ti so se tarnih in liberalno usmerjenih prepričanj. V tako imenovani namreč znašli v položaju sužnjev, ki so jih ubijali že zaradi »noči dolgih nožev« je Hitler ukazal umoriti Röhma in nje- najmanjših prekrškov ali pa zaradi preobratov v vojni. gove privržence in tako brez oklevanja stopil na pot, ki je Toda prav v plamenih vojne, ki jo je zanetil nacizem, so izključevala kakršen koli kompromis z drugačnimi stališči. propadle tudi blodne sanje Hitlerja, njegovih sodelavcev Tako v fašistični Italiji, kjer je bila s približevanjem in privržencev. vojne postopoma vpeljana ekonomska politika avtarkije, ** tj. popolne gospodarske neodvisnosti od tujine, se je za- sebno kapitalistično gospodarstvo monopolov moralo In kako so se naštete in na kratko opisane teorije uvelja- podrejati izključno pripravam na vojno tudi v Nemčiji, le vile v politiki nacionalsocialistov oz. nacistov? Glede na to, da z večjo strnjenostjo in vse do skrajnih posledic. Iz tega da razpravljamo o pojavu, katerega sklepni del se je razvil na je izšla oblika gospodarstva, ki ga je načrtovala država in pobudo nemških nacistov, je osrednja pozornost namenjena katerega poglavitna značilnost je bil »usklajen razvoj« Nemčiji. Preden se posvetimo razpravi družbenih in gospo- med državo in zasebno industrijo, pri čemer je bila dana darskih razmer v tej državi, še kratko pojasnilo poimenova- absolutna prednost velikim monopolističnim koncentra- nja nacionalsocializem. Kot pravi Eric Hobsbawm, je faši- cijam in semimilitarizaciji dela v okviru takšnega razvoja. stično gibanje v Nemčiji »resda imelo prvine revolucionar- Podobno kot v fašističnih korporacijah v Italiji je tudi v nih gibanj, če so bili vanj vključeni ljudje, ki so hoteli doseči gospodarski zbornici rajha in v pokrajinskih gospodar- temeljito preobrazbo družbe, pogosto z izrazito antikapita- skih zbornicah temeljne usmeritve in načine upravljanja listično in antioligarhično ostjo. Vendar pa se konj revoluci- nemškega gospodarstva obvladoval kapital, pa čeprav pod onarnega fašizma ni niti premaknil z mesta, kaj šele, da bi se nadzorstvom nacistične hierarhije, ki je produkcijo pognal v galop. Hitler je spravil s poti vse tiste, ki so ‘sociali- 26 27 stično’ komponento v imenu Nacionalsocialistične nemške kot »nepoštena« − ki jim je podelila nesorazmeren delež delavske stranke vzeli resno – sam je prav gotovo ni.«26 služb v nekaterih poklicih, ki so zahtevali izobrazbo; ter kot tujca in outsiderja nasploh. Da splošno sprejetega prepriča- nja, da so Judje ubili Jezusa Kristusa, niti ne omenjamo. Koga, kako in zakaj Kot smo že ugotovili, je nenaklonjenost do Judov prežema- la ves zahodni svet in njihov položaj v družbi 19. stoletja je bil je očaral nacizem? dvoumen. Pa vendar nas dejstvo, da so bili stavkajoči delavci zmožni – tudi če so bili pripadniki nerasističnih delavskih gi- Kot trdi zgoraj omenjeni avtor, sicer eden največjih zgo- banj – napadati judovske lastnike trgovin in videti v svojih de- dovinarjev 20. stoletja, je skupno vezivo nacizma in fašizma lodajalcih predvsem Jude in manj kapitaliste, ne bi smelo nape- predstavljalo ogorčenje malih ljudi, ukleščenih med velikim ljati k temu, da vidimo v njih protonacionalsocialiste. Če bi to kapitalom na eni strani ter množičnim delavskim gibanjem bilo tako preprosto, bi kot antisemite morali obravnavati tudi na drugi. V nacistični retoriki in propagandi nasploh so se članice in člane skupine Bloomsbury,27 ki so sicer veljali za prepoznali predvsem ljudje, ki so imeli občutek, da jih je nek- zgled edvardijanskega liberalizma v Veliki Britaniji. do oropal ustreznega socialnega statusa v družbi. In prav ta Antisemitizem kmetov srednjevzhodne Evrope je bil samopercepcija in z njo povezana frustracija sta našli svoj nekoliko drugačen. Kot ugotavlja Hobsbawm, so imeli Jud- značilni izraz v antisemitizmu, ki je postal gonilo novih poli- je na tem območju zaradi praktičnih razlogov vlogo vezne- tičnih gibanj, utemeljenih na sovražnosti do Judov, ki so se v ga člena med gospodarstvom zunaj vasi in preživetjem va- zadnji četrtini 19. stoletja razvila v več državah. Judje so bili ščana. Tovrstno sovraštvo do Judov je bilo gotovo bolj za- prisotni skoraj na vseh področjih in so zlahka simbolizirali koreninjeno in eksplozivno, predvsem pa je postalo bistve- vse, kar je zbujalo največ sovraštva v nepoštenem svetu, ne no bolj izrazito potem, ko so se začele slovanske, madžarske nazadnje tudi njegovo zavezanost idejam razsvetljenstva in in romunske ruralne družbe soočati z zanje docela nerazu- francoske revolucije, ki je Jude emancipirala in jih postavila v mljivimi posledicami modernizacije. Med temi kmeti so še vidnejši položaj. Služili so lahko kot simboli osovraženega vedno krožile zgodbe o Judih, ki žrtvujejo krščanske otro- kapitalista/finančnika; revolucionarnega agitatorja; razkra- ke, zaradi česar so se občasni socialni nemiri neredko kon- jajočega vpliva »intelektualcev brez korenin« in novih mno- žičnih medijev; konkurence – kako bi lahko bila drugačna 27 Tukaj mislimo na skupino umetnikov in intelektualcev iz Brunswicka v Londonu, ki so v prvi polovici 20. stoletja v mnogočem usmerjali britansko intelektualno življenje. Med 26 Hobsbawm, Čas skrajnosti, str. 121. njimi srečamo tudi pisateljico Virginio Woolf in ekonomista J. Maynarda Keynsa. 28 29 čali kot pogromi. Če kje, potem je v tej obliki protijudo- vstva treba iskati neposredno povezavo med prvotnimi ko- reninami antisemitizma in iztrebljanjem judovstva v drugi svetovni vojni. Gotovo so korenine antisemitizma dale te- melj takšnim vzhodnoevropskim fašističnim gibanjem, ki so pridobila množično podporo – zlasti romunski železni gardi in madžarskim suličastim križarjem. Vsekakor je bila na nekdanjih ozemljih Habsburške monarhije in znotraj ruskega carstva ta povezava veliko bolj jasna kot v nem- škem rajhu. V Nemčiji, kjer so se po letu 1871 Judje lahko celo potegovali za določene javne službe, je bil tako imeno- vani družbeni antisemitizem nekoliko bolj zastrt, kar pa ne pomeni, da ga ni bilo. O tem priča tudi zgodba nemške sli- karke Charlotte Salomon (1917–1943), katere dela kažejo na domet zagrizenega antisemitizma nemških društev, klu- bov, komisij in žirij. Zato se ne moremo strinjati z Ericom Hobsbawmom, ko pravi, da se je v Berlinu antisemitizem razširil po ukazu od zgoraj. Res pa je, da novoveška Nemčija pred novembrom 1938 ni poznala dogodkov, ki bi bili kakor koli primerljivi s pogromom v Kišinjevu leta 1903 ali masovnimi poboji Ju- dov med rusko revolucijo leta 1905. Da surovega poboja 3.800 Judov, ki so jih po prihodu Nemcev dobesedno potol- kli Litovci sami, niti ne omenjamo.28 Poboj Judov v Vilni leta 1941. Fotografija iz Botsch et al. 2008, str 69. 28 Hobsbawm, Čas skrajnosti, str. 114. 30 31 Omenjeni dogodek ni le napoved opisa osnovne topo- Nemčija: od frustracije grafije sistematičnega pogroma, temveč tudi uvod v krono- logijo nacističnega antisemitizma in izhodišče za razmislek do uničevalnega sovraštva o delu holokavsta, ki so ga zagrešili antisemiti zunaj Nemči- je. Slovenskemu prostoru najbližji je pogubni antisemiti- Znotraj osnovne anatomije nemškega antisemitizma je zem hrvaških ustašev v koncentracijskem taborišču Jaseno- osupljiv podatek o tem, da je v nemških deželah kmalu po vac, med posameznimi zločinci slovenskega rodu pa brez združitvi v enotno državo živelo 500.000, leta 1914 pa vsake konkurence vodi Odilo Globocnik (1904–1945), šef 600.000 Judov, ki so predstavljali le odstotek celotnega pre- esesovcev in policije v okraju Lublin, odgovoren za organi- bivalstva Nemčije. Skoraj dve tretjini nemških Judov sta ži- zacijo in izvedbo »Akcije Reinhardt«.29 veli v večjih mestih, vsak četrti pa v Berlinu. Gospodarsko Preden omenjene dogodke natančneje pojasnimo, se so bili izjemno uspešni: med 100 najpremožnejšimi Prusi je posvetimo še tako imenovanemu nemškemu primeru, ki je bilo 30 Judov; predstavljali so pet odstotkov vseh prebival- omogočil udejanjenje vseh ostalih. cev Berlina in prispevali več kot tretjino mestne dohodnine. Ti uspehi so bili posledica njihove izobrazbe – osem odstot- kov vseh pruskih gimnazijcev in študentov je bilo Judov – oziroma njihovega stremljenja po dosežkih in napredova- nju. Kljub temu Judje v Nemčiji niso bili obravnavani na enak način kot drugi nemški državljani. Do visokih držav- nih položajev in do častniškega poklica niso imeli dostopa, 29 Akcija Reinhardt, katere cilj je bil uničenje Judov v lublinskem okraju na Poljskem, je trajala od marca 1942 do novembra 1943. Brutalnost, s katero se je Odilo Globocnik lotil kot učitelji v ljudskih šolah ali gimnazijah so komaj izstopa-tega zločinskega podjetja, je presenetila celo Josepha Göbbelsa, nacističnega ministra za li, med univerzitetnimi profesorji so bili redki. Vse to ni te-propagando, ki je 27. marca v svoj dnevnik zapisal: »Iz generalnega Gubernija bodo pri meljilo na kakršnih koli pravnih predpisih, ampak na prikri-Lublinu začeli z izseljevanjem Judov na vzhod. Pri tem so bile uporabljene precej barbarske [. .] metode, zato tam ni ostalo prav veliko Judov.« Koncentracijska taborišča Belzec, Sobibor ti diskriminaciji, ki jo je izvajala nejudovska večina. in Treblinka, v katerih je končala večina izseljenih judovskih družin, so bila do konca leta Poglejmo, kako se je tega spominjal nemško-judovski pisa-1943 izbrisana z obličja zemlje. Med redkimi dokazi o tem zločinu se je ohranil tudi »obračun telj Jakob Wassermann (1873−1934): prihodkov«, ki ga je na osebno željo Heinricha Himmlerja sestavil Odilo Globocnik. Skupni prihodek (v devizah, nemškem denarju, zlatu in drugih vrednih predmetih) je znašal dobrih »Čeprav sem kot vojak vso svojo energijo namenjal 100 milijonov Reichmark . . (navedeno po Gideon Botsch, Florian Dierl, Elke Gryglewski, opravljanju svoje dolžnosti, nisem bil deležen priznanja Marcus Gryklewski, Peter Klein, Thomas Rink, Christa Schikorra, Die Wannsee-Konferenz und Völkermord an den europäischen Juden. Katalog der ständigen Ausstel ung, Haus der nadrejenih in kmalu sem opazil, da mi to ne bo uspelo niti z Wannsee-Konferenz, Berlin, 2008, str. 152). vzornim delom. To sem razbral iz zaničljive drže oficirjev, 32 33 na neprikriti težnji, da jemljejo zadovoljiv dosežek za samo- Poleg prikritega je obstajal tudi neprikriti javni antisemiti- umeven, nezadovoljivega pa zasmehujejo. O družabnem zem, ki ga je bilo mogoče srečati povsod: v akademskih znan- zbližanju ni bilo nobenega govora, človeških kvalitet sploh stvenih razpravah; v publicistiki; v strankarski politiki, ki je niso upoštevali, duhovitost ali že vsaka izvirna oblika izra- Jude okrivila za vse težave gospodarske in družbene moderni- žanja je takoj zbudila nezaupanje, preseganje določene zacije. Na antisemitsko propagando so se opirale zlasti konser- meje sploh ni prišlo v poštev, vse samo zato, ker je v drža- vativne in nacionalistične, kmečke in malomeščanske skupine. vljanski izkaznici pod rubriko veroizpoved pisalo Jud. […] Dober predstavnik prve, tj. konservativne politike, je bil Očitnejše in daleč bolj mučno se mi je zdelo […] obnaša- nacionalnalistični zgodovinar Heinrich von Treitschke nje moštva. Prvič sem naletel na tisto topo, togo in skoraj (1834−1896), ki se je leta 1880 zavzemal za to, da Nemci od osuplo sovraštvo v narodovem telesu, o katerem oznaka an- svojih »izraelitskih sodržavljanov« zahtevajo: tisemitizem skoraj nič ne pove, ker ne razkriva njegovega »Postanejo [naj] Nemci, naj se preprosto čutijo Nemce – načina, vira, globine in cilja. To sovraštvo je zaznamovano s ne glede na njihovo vero in njihove starodavne svete spomine, praznoverjem in prostovoljno zaslepljenostjo, s strahom ki jih vsi spoštujemo; kajti nočemo, da tisočletju germanske pred demoni in farško trmoglavostjo, z gnevom zapostavlje- nravi sledi čas nemško-judovske mešane kulture. Grešno bi nih in prevaranih, z nevednostjo, lažjo in brezvestnostjo, pa bilo pozabiti, da so bili mnogi Judje, krščeni in nekrščeni, […] tudi z upravičeno obrambo, zverinsko zlobo in verskim fa- nemški možje v najboljšem pomenu besede, možje, v katerih natizmom. […] Poleg tega je bilo katoliško prebivalstvo častimo plemenite in dobre poteze nemškega duha. Toda ena- Spodnje Frankovske zelo izpostavljeno nesrečnemu navalu ko neizpodbitno ostaja dejstvo, da številni močni krogi našega še napol getoiziranih, trgovsko zagretih in razbohotenih Ju- judovstva ne kažejo volje, da bi postali pravi Nemci. […] Mar- dov, kramarjev, starinarjev, trgovcev z živino in krošnjarjev. sikateri judovski prijatelj mi bo z globokim obžalovanjem pri- Izpostavljeno je bilo stalnemu hujskanju […] spomin na pra- trdil, če rečem, da se je zadnje čase v judovskih krogih prebudil vljice o zastrupljenih vodnjakih in klanje pesahov, škofovske nevaren duh precenjevanja, da se vpliv judovstva na naše naci- krvne odloke ter morilska in zmagovalna preganjanja Judov onalno življenje, ki je v preteklosti ustvaril marsikaj dobrega, pa je bil še zelo živo prisoten.«30 danes večkrat kaže v škodljivi luči. […] Če premislimo vse te razmere – in koliko bi se še dalo povedati! – se trenutna hrupna agitacija kaže samo kot groba in sovražna, toda naravna reakci- ja germanskega ljudskega čuta proti tujemu elementu, ki je v 30 Jakob Wassermann, Mein Weg als Deutscher und Jude (Moja pot Nemca in Juda), S. našem življenju zavzel preveč prostora. […] Danes vse do naj- Fischer Verlag, Berlin, 1921, str. 38 ff. bolj izobraženih krogov, med možmi, ki bi z odporom zavrnili 34 35 vsako cerkveno nestrpnost ali nacionalni napuh, tako rekoč Skoraj sočasno z Wassermannovo kritično refleksijo enoglasno doni: Judje so naša nesreča!«31 nemške družbe se je leta 1920 v krogu takratne NSDAP izo- blikoval program, ki je med drugim določal, da je nemški Še isto leto mu je odgovoril njegov kolega, liberalni zgo- »državljan […] lahko samo tisti, ki je sonarodnjak. Sonaro- dovinar Theodor Mommsen (1817−1903), ki je ugotavljal: dnjak je lahko samo tisti, ki je nemške krvi, neoziraje se na »Množice [je] zagrabil pravi vihar norosti in njegov resnični veroizpoved. Zato noben Jud ne more biti sonarodnjak«. Is- prerok je gospod von Treitschke. Kaj se to pravi, da od naših točasno so v govorih, šolah, strankarskih časopisih, knjigah izraelitskih sodržavljanov zahteva, naj postanejo Nemci? Saj oni in na plakatih Jude skrbno in dosledno predstavljali kot so- to niso nič manj kot jaz in on. Mogoče je on od njih krepostnejši; vražnike. Pripadniki jurišnih oddelkov nemške nacionalso- toda ali so samo krepostni ljudje Nemci? Kdo nam daje pravico, cialistične delavske stranke so posameznike ogrožali in pre- da iz vrste Nemcev izločimo to ali ono kategorijo naših državlja- ganjali že pred nacističnim prevzemom oblasti leta 1933, nov zaradi napak, ki jih tej kategoriji na splošno očitamo, pa če- prve formalne ukrepe proti državljankam in državljanom tudi upravičeno? Naj se nam zdijo napake teh sodržavljanov še judovskega porekla pa so uvedli dva meseca po prevzemu tako hude, naj še tako strogo zavrnemo vse olajševalne razloge, oblasti. NSDAP je popolnoma javno, brez ugovora vlade, po- bomo logično in praktično vedno prišli kvečjemu do tega, da zvala k bojkotu, torej k izobčenju judovskih trgovin. Na pla- Jude razglasimo za Nemce, ki so bili z vidika izvirnega greha katih in letakih so zahtevali: »Noben Nemec ne kupuje več dvakrat zaznamovani. […] Naš narod, ki se je šele komaj zdru- pri Judu.« Oblikovali so akcijske komiteje, katerih pripadni- žil, stopa z vojno proti Judom na nevarno pot. Seveda so naši ki so na množičnih zborovanjih zahtevali, da smejo Judje iz- rodovi zelo različni. Med njimi ni nobenega, ki ne bi imel po- vajati zdravniški in odvetniški poklic ali obiskovati srednje sebnih napak, in naša medsebojna ljubezen ni tako stara, da ne in visoke šole samo še glede na njihov delež prebivalstva. bi mogla zarjaveti. Danes to velja za Jude, […] jutri pa bo morda 7. aprila 1933 so objavili Zakon o obnovitvi uradniškega dokazano, da strogo vzeto noben Berlinčan ni boljši od Semita. poklica. V tretjem odstavku tega zakona – kasneje tudi v arij- Še malo, pa bo Pomorjanec zahteval, da se statistika razširi na skih določilih številnih drugih zakonov – je bilo določeno, da razpihovanje, in bo poskušal s številkami dokazati, da je v zaho- je treba uradnike »nearijskega« porekla upokojiti. Za »nea- dnih provincah odstotek dvojen.«32 rijskega« je veljal tisti, »ki ima nearijske, zlasti judovske star- še ali stare starše«. V nasprotju s kasnejšimi določili nürnber- 31 Heinrich von Treitschke, Ein Wort über unser Judentum (Beseda o našem judovstvu), Ber- ških zakonov je zadoščalo, »če je eden od staršev ali starih lin, 1880, str. 3. staršev nearijski«. Uradniki, ki so službovali manj kot deset 32 Theodor Mommsen, Auch ein Wort über unser Judentum (Še ena beseda o našem judovstvu), Berlin, 1880, str. 11. let – kar je veljalo za številne mlajše uradnike –, niso dobili 36 37 pokojnine in so v tem primeru ostali brez sredstev. Ta določila so omejili svobodo in življenjske možnosti Judov. Drugo določi- se sprva niso nanašala na Jude, ki so že bili na uradniškem lo k Zakonu o državljanih rajha z dne 21. decembra 1935 je dolo- položaju 1. avgusta 1914, ki so se med prvo svetovno vojno čalo, da Judje ne smejo več biti vodilni zdravniki v bolnišnicah (1914−1918) borili na fronti ali pa so njihovi očetje ali sinovi ali zdravniki zaupniki. Že aprila 1933 je bil nearijskim zdravni- padli na fronti. Leta 1935 so bile odpravljene tudi te izjeme. kom z odredbo odvzet dostop do zdravstvenega zavarovanja. V kratkih presledkih so sledili nadaljnji ukrepi, namenjeni Temu so sledile omejitve tudi pri opravljanju drugih poklicev. diskriminaciji in ponižanju Judov. Mednje sodi Zakon proti Pritisk je za trenutek popustil samo sredi leta 1936, ko je prezasedenosti nemških šol in univerz z dne 25. aprila 1933, v Berlin gostil XI. olimpijske igre, vendar se položaj Judov s skladu s katerim je lahko študiralo le še majhno število nearij- tem ni bistveno izboljšal. skih študentov, sežigi knjig maja 1933, uredniški zakon z dne Slabi dve leti kasneje so v kratkih presledkih sledile na- 4. oktobra 1933, za mnoge poklice in dejavnosti pa tudi doka- daljnje omejitve − 26. aprila 1938 je bilo določeno, da morajo zilo o poreklu. To je pomenilo, da je moral iskalec službe ali Judje prijaviti premoženje, ki presega 5000 rajhovskih mark, izpitni kandidat predložiti Izjavo o arijskem poreklu, s katero od 14. junija 1938, da je bilo treba judovske obrtne delavnice je dokazal, da je arijec. To izjavo je bilo treba postopoma pre- in tovarne registrirati in označiti kot judovska podjetja. Obe- dložiti za vse svobodne in akademske poklice. nem so Nemce na vsakem koraku opozarjali, naj ne kupujejo 15. septembra 1935 so bili z Zakonom o državljanih raj- v judovskih trgovinah ali delajo v judovskih podjetjih. ha in Zakonom o zaščiti krvi izdani nürnberški zakoni: z Devet mesecev pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo Zakonom o državljanih rajha so bili Judje razglašeni za dru- podobno zakonodajo srečamo tudi na območju današnje Slo- gorazredne državljane, Zakon o zaščiti krvi pa je prepovedal venije. Informacijo o tem zasledimo tudi v slovenskem časo- zakonske zveze in/ali izvenzakonske spolne odnose med pisu Jutro, ki je poročal o sprejemu dveh uredb, in sicer Ured- »Judi in državljani nemške ali sorodne krvi«. be o izločitvi Judov iz določenih vej gospodarstva in Uredbe o Prva odredba k Zakonu o državljanih rajha z dne 14. no- vpisu Judov na visoke, strokovne in srednje šole. Slednjega, vembra 1935 je prvič določila, kdo je bil po nacionalsociali- »odstranjevanja […] vidnih in nevidnih sil«, ki ovirajo »po- stičnem pojmovanju Jud in kdo »judovski mešanec«. Od- zitivne norme današnjega kulturnega stremljenja«, se je vo- redba je tudi določala, da Judje nimajo volilne pravice in da dilni slovenski politik tedanjega časa in v letu 1940 tudi jugo- ne smejo več opravljati nobene javne funkcije. slovanski minister za prosveto, dr. Anton Korošec, lotil »s Zakonu o državljanih rajha je do 1. julija 1943 sledilo 13 po- pripravnimi pedagoškimi metodami«, in to brez »neodloč- dodredb. Do začetka druge svetovne vojne leta 1939 je bilo tako nosti, omahovanja in tarnanja«. Po njegovem mnenju bi mo- sprejetih 250 zakonov, odredb, odlokov, določil in predpisov, ki ralo »vse […] biti jasno, precizno, odločno. Prosvetni in kul- 38 39 turni delavci morajo biti smeli in energični. Samo tako se da so ubežnike ponovno zajeli nacisti. Tokrat je nasilje nad Judi izvesti moralni in kulturni preporod«.33 doseglo vrhunec. Na Poljskem, na primer, so morali od no- A vrnimo se nazaj v Nemčijo, kjer so judovski zdravniki vembra 1939 Judje nositi rumeno judovsko zvezdo z napisom od sredine leta 1938 smeli zdraviti samo še judovske paciente. »Jud«, ki jih je zaznamovala podobno kot gobavce v srednjem Tej uredbi so sledile še druge in drugi izključujoči zakoni. Ju- veku. Leta 1942 so bile sprejete ustrezne odredbe za druge za- dinje in Judi so morali svojim imenom dodati obvezna imena sedene države. Med prvimi so nemški praksi sledili ustaši, ki Sara in Izrael. Judovske odvetnike so preimenovali v »judo- so nošenje judovskega znaka (dva koščka rumenega blaga z vske konzulente«, ki so lahko zastopali samo Jude. 9. novem- veliko črko »Ž«) uvedli že maja 1941. bra 1938 so v razvpiti kristalni noči uničili večino sinagog, Oktobra 1941 so nacisti izseljevanje Judov prepovedali. judovskih stanovanj in tovarn in zaprli več kot 20.000 Judov. Na območjih vzhodne Evrope, ki so jih zasedle nemške Sledila je popolna arizacijo, s katero so bili Judje dokončno enote, so bili Judje deloma nagnani v gete, deloma pa so jih gospodarsko onemogočeni in izključeni iz javnega življenja. pobili posebni oddelki varnostne policije in SD ( Einsatz- Od srede novembra 1938 namreč niso smeli obiskovati gleda- gruppen der Sicherheitspolizei und des SD, na kratko Einsatz-lišča, kina, koncertov in drugih javnih prireditev. gruppen), ki so sledili enotam nemške armade. V Berlinu so Jude izgnali tudi iz vseh muzejev, športnih • 14. oktobra 1941 so se začele deportacije, torej preva- dvoran, kopališč, poleg tega pa so jim prepovedali tudi upo- žanje Judov iz starega rajha. rabo javnih prevoznih sredstev. Decembra istega leta so jim • 20. januarja 1942 so na razvpiti konferenci v Wannse- odvzeli vozniška dovoljenja in zaprli vrata univerz. Pone- eju določili koordinacijo vseh pristojnih organov za »do- kod so uvedli splošno omejitev gibanja, jeseni pa so jim za- končno rešitev judovskega vprašanja« – načrtni umor sko- plenili radijske sprejemnike. raj vseh evropskih Judov. Po tem so Jude, ki so ali niso bili Namen pritiskov je bil več kot jasen. Jude so hoteli prisiliti zaprti v drugih koncentracijskih taboriščih, začeli množič- k izselitvi iz Nemčije. V veliki meri se je to tudi zgodilo. Boga- no transportirati v uničevalna taborišča na Poljskem. tejši so se izselili v ZDA, Južno Ameriko ali Veliko Britanijo, • 1. julija 1943 je bila izdana trinajsta odredba k Zakonu revni pa so zbežali v sosednje države. Potem ko so nemške eno- o državljanih rajha. Njen drugi člen je še posebej ciničen. Po- te kmalu po začetku druge svetovne vojne zasedle Poljsko, tem ko so bili Judje že leta brez vsakršnih pravic prepuščeni Dansko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo in severno Francijo, samovolji uradnikov in policije, mnogi pa so že umrli v uni- čevalnih taboriščih, je ta člen določal, da judovsko premože- 33 Jutro, 1. 7. 1940, str. 1. Na odmeve prizadevanja Antona Korošca za sprejem antisemitskih nje pripada nemškemu rajhu. In to potem, ko je bila usmrče-uredb v slovenskem časopisju me je opozorila dr. Mateja Ratej. na že dobra tretjina vseh Judov. 40 41 II. Judje in Slovenci Je bila usoda Judov na slovenskem ozemlju primerljiva z usodo nemških in vzhodnoevropskih Judov? »Povej [...] kam se peljemo?« Za verodostojen odgovor na to vprašanje moramo vsaj »Zelo daleč. V drugo državo.« na kratko predstaviti njihov življenjski prostor, njihovo de- »Kako ji pravijo?« javnost in razloge za njihovo uničenje . »Taborišče.« ... Naselitev »[...] zakaj imamo zvezde?« V pisnih virih se posamezni Judje na ozemlju današnje Slo- »Židje smo.« venije prvič pojavljajo konec prvega tisočletja, prve judovske »Kaj pa je to?« skupnosti pa so nastale v 12. stoletju, in sicer v času, ko so iz »Ne vem.«34 večjih krajev in trgov postopoma nastajale mestne naselbine. Po mnenju Jožeta Mlinariča, največjega poznavalca srednjeve- ške judovske zgodovine, je večina judovskih družin na Kranj- sko in v sosednje pokrajine prišla iz Koroške, tja pa iz Porenja.35 Večina se jih je naselila v Trstu, Gorici, Ljubljani, Mariboru in Ptuju. Prva v virih potrjena naselitev judovskih družin omenja Ljubljano oz. njeno sinagogo iz začetka 13. stoletja. Podatki o prvih stalnih naselitvah v Mariboru in Ptuju segajo v čas med letoma 1274 in 1296.36 Po podatkih Borisa Hajdinjaka se Judje 35 Jože Mlinarič, »Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496«, v: Judovski zbornik, ČZN, letn./št. 1–2, Maribor, 2000, str. 50. 34 Miriam Steiner, Vojak z zlatimi gumbi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, str. 33. 36 Ibid. 42 43 »na Ptuju prvič omenjajo že leta 1286, ko sta Jud Jakob in nje- tja, dvesto petdeset let kasneje pa štela vsaj štirideset družin z gova žena Gnana od ptujskega mestnega sodnika Nikolaja I. okoli dvesto člani med najpomembnejšimi, če ne celo najpo- Weckela kupila hišo. [. .] Sodeč po imenih prič,«37 ki so v listini membnejša v celotnem prostoru med Benetkami, Salzbur- omenjene (Hekel, Altman ..), so prvi Judje na Ptuj prišli iz gom in Prago. Še več, »mariborski rabini in njihovo rabinsko nemškega prostora. V Celju in Slovenj Gradcu so Judje prvič sodišče« naj bi bili celo »nadrejeni« tistim v »Salzburgu in omenjeni v prvi polovici 14. stoletja, v Slovenski Bistrici pa ne- Gradcu«.39 Trditev je verjetno malo pretirana, na kar opozar- kaj desetletij kasneje. Priseljenci so se preživljali predvsem s ja tudi Boris Hajdinjak, ki meni, da je Jelinčiča v zgornjo trdi- trgovino z vinom, lesom, konji . ., njihovi partnerji pa so bili tev zapeljalo obdobje izjemno pomembnega rabina Isralea raztreseni po večjem delu Balkana, v osrednjih avstrijskih de- Issreleina oz. Israela bar Petachja, neformalnega vrhovnega želah, na Ogrskem in severni Italiji. Še posebej donosna trgo- rabina notranjeavstrijskih dežel. vina je mariborske in ljubljanske Jude vodila v Benetke, od ko- Sicer pa so denarni posli Jude pripeljali tudi na Kranjsko in der so uvažali različne vrste blaga, svilo, začimbe, drage kamne Goriško, kamor jih je povabil Henrik Goriško-Tirolski, teda- in zlatnino. Poleg trgovcev v virih naletimo tudi na izdelovalce nji deželni gospod na Kranjskem. Kljub živahni dejavnosti in pečatov, zlatarje, zdravilce in posestnike.38 daljnosežnim stikom srednjeveške judovske četrti v sloven- skih mestih niso pustile veliko sledov. Razlog za to je relativ- Največja in najvplivnejša srednjeveška judovska skupnost no skromno število judovskih družin in njihova razpršena na slovenskem ozemlju je nastala v Mariboru, o čemer priča poselitev. Judje v slovenskih mestih namreč niso bili omejeni večje število listin, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. na posamezni predel mesta, iz katerega bi se kasneje lahko V tem gradivu je z letnico 1429 prvič omenjena tudi maribor- razvil geto, temveč na posamične hiše v ulicah, ki so kasneje ska sinagoga. Ne glede na to, da je bila mlajša od tiste na Ptuju, pogosto dobile ime Židovska ulica, steza ali cesta. V vsakem je spomin nanjo izrazitejši predvsem zaradi vrste generacij primeru so morali zato dobiti posebno dovoljenje, podobno družine Marpurgov, katerih posamezniki so imeli stike celo s tistemu, ki ga je dobrih tristo let kasneje podpisal cesar Leo- florentinskimi bankirji. Klemen Jelinčič Boeta je celo prepri- pold I. v želji, da bi zaščitil judovske prebivalce Trsta. čan, da je bila skupnost, ki je nastala v drugi polovici 13. stole- Sicer stalno napet odnos med staroselci in Judi se je začel občutneje spreminjati v drugi polovici 15. stoletja, ko so no- tranjeavstrijski deželni stanovi od cesarja Friderika III. v 37 Boris Hajdinjak, »Judje srednjeveškega Ptuja«, v Slovenski Judje, Zgodovina in holokavst, Irena Šumi in Hannah Starman (ur.), Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Maribor 2012. 39 Klemen Jelinčič Boeta, »Judje v Mariboru«, Življenje na dotik, brezplačno glasilo 38 Peršič, Židje in kreditno poslovanje, str. 31. Zavoda Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture, letn. 1, št. 3, Maribor 2012, str. 10. 44 45 zameno za denarno odškodnino zahtevali izgon Judov iz Ponovna naselitev in nastanek Koroške in Štajerske. Njihovemu pritisku se je dokončno vdal šele njegov sin in naslednik Maksimiljan I., katerega judovske skupnosti v Prekmurju edikt z dne 18. marca 1496, poleg odgovornosti za izbruh, širitev in posledice kužnih bolezni, Judom očita še tako ime- Po prelomnih dogodkih, ki so Jude izrinili na obrobje novano skrunitev hostije, uboje krščanskih otrok in zastru- slovenskih dežel, so razmere ostale bolj ali manj nespreme- pitev vodnjakov.40 Čeprav zastopniki kranjskih deželnih njene vse do druge polovice 18. stoletja, ko so se judovske stanov pobude Korošcev in Štajercev niso podprli, to ni pre- družine začele znova naseljevati ne le v osrednjih slovenskih prečilo izgona Judov iz Kranjske dve desetletji kasneje.41 deželah, temveč tudi v Prekmurju. Večina tistih, ki so se od- Kljub Maksimiljanovim načrtom, da se izgnanci preselijo ločili za severovzhodni del današnje Slovenije, je prišla iz na ozemlje današnje Gradiščanske, so izgnani Judje za svoj Ogrske in Gradiščanske. Kot omenjajo listine iz leta 1778, novi dom raje izbrali Goriško in jadranska mesta, nekaj pa se se je prvih štirinajst judovskih priseljencev naselilo v Lenda- jih je odločilo za ogrske in češke dežele ter nekatera poljska vi. Sledilo je priseljevanje v Beltince, kamor so se, podobno mesta. Zaradi značilnega priimka je bilo še najlaže slediti seli- kot v Mursko Soboto, judovske družine v večjem številu pri- tvam mariborskih Morpurgov, ki so za svoj novi dom izbrali selile predvsem v sredini in v drugi polovici 19. stoletja. Gorico, Split, Benetke in druga manjša mesta Benečije in Fur- Proces naseljevanja je doslej najbolj natančno rekonstru- lanije. Razlog za to se po vsej verjetnosti skriva v relativno str- iral Marjan Toš v svojem doktoratu, ki je v začetku leta 2012 pnem odnosu do Judov v italijanskih mestnih državicah pod izšel v knjigi Zgodovinski spomin na prekmurske Jude.42 Sodeč beneškim patronatom, zaradi česar so se Judom, ki so v Trstu, po njegovih podatkih, se je desetim oziroma dvanajstim Tržiču, Krminu, Kopru in Piranu prvič omenjeni v 14. stole- družinam, kolikor jih je na ozemlju današnjega Prekmurja tju, dve stoletji kasneje pridružili še Judje iz Koroške, Kranj- živelo v zadnji četrtini 18. stoletja, dobrih trideset let kasne- ske in Štajerske. je pridružilo še približno štirideset družin. Popis iz leta 1831 tako omenja že 207 Judov. Največ, in sicer 98, jih je živelo v Murski Soboti. Dvajset let kasneje se je število skoraj podvo- 40 Elizabeth Arlt, Brako Lenart, Vergangen und vergessen. Juedische Kultur in Sloweinen (Preteklo in pozabljeno. Judovska kultura v Sloveniji), Pavelhaus (Pavlova hiša), Potrna jilo (383), pri čemer je razmerje med posameznimi kraji (Laafeld), 2010, str. 56. ostalo približno enako; največ (okoli 180) v Murski Soboti, 41 Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo v »dolgih pogajanjih [. .] kljub zahtevam stanov, nekoliko manj (okoli 120) v Lendavi, preostali pa v Beltincih ki so se nadejali odpisa dolgov, določeno, da judovska posest ne bo zaplenjena, temveč, da bodo [Judje, op. p.] lahko svoje [nepremične, op. p.] premoženje prodali« (gl. Jelinčič Boeta, »Judje v Mariboru«, str. 10). 42 Marjan Toš, Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, Založba ZRC, Ljubljana, 2012. 46 47 in drugih večjih vaseh. V Beltincih je judovska skupnost pri- kot dobro povezani preprodajalci so Judje po vaseh odkupo- bližno v tem času zgradila tudi lastno sinagogo. vali med, kože, živino, perje, grobo laneno platno ... in ga pro- Večina se jih je preživljala s trgovino, srečamo pa jih tudi dajali veletrgovcem iz večjih mest. Poleg tega so Judje nasto- kot lastnike mesnic in gostiln. Še več, po mnenju Boruta Bru- pali tudi kot uvozniki in s tem pomembno vplivali na obliko- mna so nekdanjemu cehovskemu korporativizmu, ki je vse do vanje lokalnega trga ali, kot nakazuje Brumen, na podlagi nji- sredine 19. stoletja v pokrajini zaviral razvoj moderne trgovi- hove mreže je samo v Murski Soboti živelo okoli 130 »regi- ne, »›smrtni udarec› [. .] zadali prav judovski priseljenci s striranih obrtnikov«.45 svojimi trgovinami, v katerih so (pre)prodajali tudi izdelke soboških obrtnikov«.43 Veletrgovini Ascher, ki je bila ena pr- Ker so Judje po jožefinskih reformah (1781–1789) lahko vih resnih znanilk tega procesa, so »sledile številne druge« in najemali in obdelovali zemljo, jih srečamo tudi kot posestni- dobrih trideset let kasneje je bilo v Murski Soboti že 16 trgo- ke, čeprav so se v spomin pokrajine vtisnili predvsem kot la- vin, »ki so bile vse razen ene v judovskih rokah«.44 Skratka, stniki trgovin, čevljarskih in drugih delavnic, kot gradbeniki, prevozniki, lekarnarji, kasneje pa tudi kot hotelirji, tovarnar- 43 Borut Brumen, Na robu zgodovine in spomina, str. 86. Brumnova knjiga predstavlja ji in bančniki. Med vplivnimi člani Dolnjelendavske hranil-najboljši oris gospodarskih in kulturnih razmer v Prekmurju med obema svetovnima vojnama nice je Marjan Toš naštel kar štiri člane judovske skupnosti: s poudarkom na Murski Soboti. Poleg podatkov iz mariborskega arhiva, gradiva pokrajinskega zdravnika dr. Mora Kiralya, veletrgovca Lazarja Pollaka, od-muzeja v Murski Soboti in različnih zapuščinskih fondov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani se avtor naslanja tudi na vso relevantno literaturo s področja urbane etnologije. vetnika Adolf Wollaka in knjigovodjo Emila Pollaka.46 Še več, v svojih opredelitvah črpa tudi iz del Jürgena Habermasa, Henrija Lefebvra, Marcela Sicer pa so bili Judje v okolici Lendave tudi lastniki dveh Maussa, Günterja Wiegelmanna, Clifforda Geertza, Jacka Goodyja, Feranda Braudela in mnogih drugih filozofov, antropologov in zgodovinarjev, ki so se tako ali drugače ukvarjali z regionalnih mlinov in dveh opekarn. Mlin in opekarna v sa-urbanizacijo Evrope. mem mestu sta bila v lasti družine Eppinger; lastnik podob- Glede na to Brumnova razprava ponuja doslej najboljši vpogled v začetek procesa spremin-nih obratov v bližnji Dolgi vasi pa je bil Jozsef Schwarz. janja multikulturne skupnosti v moderno nacionalno skupnost. Proces, ki so ga na prelomu stoletij začeli Madžari s poudarjeno madžarizacijo, so namreč nadaljevale jugoslovanske ob-Zgodbo družine Schwarz je preko pripovedi o njegovem lasti. Že spomladi 1920 sta bili v Murski Soboti ustanovljeni Jugoslovanska matica in Narod-sinu Tamasu Bertholdu Schwartzu oz. Yoelu Shacharju na- na čitalnica. V mestu, ki je pred tem imelo kar tri čitalnice s pretežno madžarsko literaturo in tančneje opisal Bojan Zadravec, ki je ugotovil, da je bilo v dokaj vpliven časopis v madžarščini, je to bil prelomen dogodek. Več o tem lahko preberemo predvsem v dveh poglavjih Brumnove knjige, in sicer v » Papinci, luterani in židovje – Prekmurci, Schwarzovem mlinu zaposlenih »pet mlinarjev«. Yoel se Slovenci in Vogri« in » Med fabrikanti in želarji; na sprehajališču in kavarni«. spominja tudi, da jim ni »nič [. .] manjkalo«, da je družina 44 Ibid. Na podlagi gradiva, ki ga je zbral Brumen, si lahko živo predstavljamo, kako je ve- čina takšnih trgovin izgledala. Kot pravi sam, je bila ponudba »po navadi skromna«, saj je povprečna zaloga cele trgovine obsegala »50 do in 100 kg soli v blokih, sod petroleja, sod kisa, 45 Ibid. vžigalice, tobak, milo in alkoholne pijače«. 46 Toš, Zgodovinski spomin, str. 30. 48 49 »zahajala na izlete na morje v Opatijo in Crikvenico«.47 Vse celotno skupnostjo. Podobnemu razvoju lahko sledimo tudi to je pri njihovih nejudovskih sosedih vzbujalo občutek, da v Murski Soboti, ki pa je novo sinagogo dobila šele štirideset so Judje nadpovprečno bogati. Skratka, podobno kot so Ro- let kasneje (1908). V približno istem obdobju so v Lendavi mom očitali, da so lenuhi, so Judom očitali bogastvo.48 Trdi- obnovili judovsko šolo. Le-ta je kmalu po prenovi dobila tev, da so bili premožni vsi Judje v Prekmurju, je seveda pre- tudi novo predstojnico, gospo Hermino Brünner, ki je na tirana, prav nič pretirana pa ni ugotovitev, da so bili prav oni tem mestu vztrajala vse do zaprtja šole leta 1921. zaslužni za razvoj tiskarske dejavnosti v pokrajini.49 Podob- Navedeni podatek zgovorno priča o tem, da sta si višek no velja za papirništvo, ki se je razvilo skupaj s tiskarstvom razvoja judovske skupnosti in njen postopni propad sledila in svoj višek doseglo tik pred začetkom prve svetovne vojne, nenavadno hitro. Najbolj prepričljivo razlago tega procesa je ko sta ta posel prevzela tudi Ernest Balkany oz. njegov sin ponudil Andrej Pančur v svoji knjigi Judovska skupnost v Slo- ter Izidor Hahn, »ki je [. .] v Murski Soboti [. .] sčasoma pri- veniji na predvečer holokavsta. Po njegovem mnenju je upada- gospodaril še knjigoveznico«.50 nje števila judovskega prebivalstva v Prekmurju »povsem v skladu s takratnim razvojem na celotnem Ogrskem«, kjer je O rasti in uspešnosti judovskih skupnosti v Prekmurju prišlo do masovnega »izseljevanja iz vasi in manjših mest v pričata tudi ustanovitev judovske šole in gradnja nove sina- večja mestna središča. Manjša mesta so v glavnem pritegnila goge v Lendavi. V slednjo so v šestdesetih letih 19. stoletja priseljence iz neposredne okolice, velika mesta pa iz celotne preselili matično knjigo, ki je bila leta 1944 uničena skupaj s države in celo tujine. V tem pogledu se je število Judov zlasti hitro večalo v Budimpešti«, kjer je »pred prvo svetovno voj- no [. .] živela že skoraj četrtina vseh ogrskih Judov«.51 47 Bojan Zadravec, »Vsak konec je nov začetek, četudi izgubiš vse«, Ona, letn. 14, št. 5, Delo revije, Ljubljana, 31. 1. 2012, str. 24. V dobrih petdesetih letih je bila Lendava priča največjemu 48 Sin enega redkih moških informantov Janeza Gergarja, Karel Gergar, ki ga je leta razcvetu in hkrati tudi propadu judovske skupnosti, pri čemer 2011 intervjuvala Klaudija Sedar, v svoji pripovedi kar nekajkrat zatrdi, da so » ciganje [...] se je slednji začel stopnjevati že v času med obema vojnama. K manjacke [. .] bilij [. .] Židove pa bogati«. temu je deloma prispevala tudi nova politična ureditev po 49 Kot je ugotovil že Franc Kuzmič, najboljši poznavalec regionalne gospodarske zgodovine prvi svetovni vojni, deloma pa tudi gospodarska kriza in rastoči zadnjih dveh stoletij, je bil prvi tiskar v Murski Soboti M. Grünbaum, ki se je v Mursko Soboto priselil iz madžarskega Keszthelya in proti koncu leta 1884 začel izdajati časopis Muraszombat antisemitizem. Judje, ki so po večini izvirali iz Madžarske, so es Videke (gl. Franc Kuzmič, »Podjetnost prekmurskih Židov«, v: Znamenje. Revija za teološka, po priključitvi Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo-družbena in kulturna vprašanja, letn. 19, št. 2, 1989, str. 172–178; gl. tudi poglavje, ki ga je za katalog stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murski Soboti prispeval isti avtor, »Židje v Prekmurju«. Katalog stalne razstave, Pokrajinski muzej, Murska Sobota, 1997, str. 187−194). 51 Andrej Pančur, Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta, Zgodovinsko 50 Franc Kuzmič, »Židje v Prekmurju«, str. 187. društvo Celje, Celje, 2011, str. 24. 50 51 vencev delili strahove svojih madžarskih someščanov. Kot antisemiti prekrstili v »Judapest«.53 Čeprav je do porasta anti- premožni člani skupnosti, ki se je s priključitvijo znašla sredi semitizma prišlo kmalu po priključitvi Prekmurja h Kraljevini nacionalne emancipacije, pa so bili soočeni s tradicionalnim SHS, le-ta ni bila edini razlog prvega večjega vala preseljevanja. antisemitizmom, ki je v njih videl predvsem tujerodne izkori- Prekmurske kraje so namreč najprej zapustile družine, ki so bile ščevalce. Zaradi svoje dejavnosti namreč niso uravnavali sorodstveno in gospodarsko tesneje povezane z Madžarsko. samo gospodarskega utripa pokrajine, temveč so odločilno Sicer pa je imela združitev z Jugoslavijo za prekmurske zaznamovali tudi njeno kulturno in družabno življenje. Jude tako negativne kot pozitivne posledice. Po eni strani so Med tistimi, ko so imeli pri tem še posebej pomembno vlo- se lendavske in soboške manufakture in delavnice spreminja- go, kaže še enkrat omeniti tiskarje, med njimi predvsem izda- le v prve prave industrijske obrate, po drugi pa so se z združi- jatelje lokalnega časopisa Muraszombat és Vidéke in lastnike tvijo prekinile tradicionalne zveze z ogrskimi partnerji. Kot je lokalne Dolnjelendavske hranilnice. Podobno velja za ustano- ugotovil že Borut Brumen, je nova uprava pokrajine s prepo- vitelje najstarejšega modernega industrijskega obrata v pokra- vedjo svobode gibanja in rigidnim pravilnikom o trgovanju jini, tovarne pletenin in dežnikov. Obrat, ki se je razvil od šival- pretrgala »vse gospodarske in trgovske zveze z Madžarsko«.54 nice do uspešnega podjetja že na samem začetku 20. stoletja, Dodatno negotovost je sprožala tudi napoved ukinitve ma- kar je Lendavo zaznamovalo vse do konca socializma. džarske zakonodaje, ki je ob rimokatoliški priznavala še se- Podobno velja za Mursko Soboto ter njeno živilsko in pre- dem drugih veroizpovedi. Še posebej nezaupljivi so bili evan- delovalno industrijo, ki so jo začeli člani družin Arvay, Berger, geličani in Judje, ki so se bali, da bo Kraljevina SHS uveljavila Fürst, Weiss in Koblencer. V njihovih rokah oz. pod njihovim »nekdanje avstrijsko pravo in s tem legitimirala slabši formal- vplivom je bila velika večina mesnic, trgovina z živino ter go- nopravni položaj nekatoliških verskih skupnosti«.55 stinstvo, ki je s svojim blagom in storitvami zalagalo tudi Ne glede na razlog izselitve je bil končni rezultat za ju- partnerje v Radgoni in v drugih avstrijskih krajih. Sodeč po dovsko skupnost vse prej kot spodbuden. V dobrih desetih podatkih Franca Kuzmiča in Marjana Toša, naj bi Koblencer- letih je zaradi strahu pred reformami, omejevanja trgovinskih jeva prodajna mreža segala celo do Italije in Švice.52 povezav in lokalnega antisemitizma pokrajino zapustila dobra Glede na to ne preseneča, da so nekateri sodobniki Mursko Soboto označili za »židovsko gnezdo« oz. začetek »gospostva Židov«, ki naj bi segalo vse do Budimpešte, ki so jo najbolj vneti 53 Toš, Zgodovinski spomin, str. 51. 54 Brumen, Na robu zgodovine in spomina, str. 62. Tu mislimo na »Pravilnik o prometu z blagom v obmejnem pasu«, št. 5184/20 izdan v Murski Soboti 8. julija 1920. V njem je omejen oz. prepovedan promet z veliko večino pridelkov in živino razen s konji. 52 Kuzmič, Podjetnost prekmurskih Židov, str. 176. 55 Ibid. 52 53 tretjina njenih članov.56 Bolj kot kdaj koli prej so v dvajsetih pijanca, ki jih ni nič naučil,59 drugi, med njimi predvsem Ne- in tridesetih letih prejšnjega stoletja tudi v Prekmurju Jude judje, pa so ga doživljali kot visoko izobraženega in prijetnega začeli gledati kot verske »odpadnike«, Murska Sobota pa sogovornika.60 je bila zaradi njih pogosto predstavljena kot »nesnažno me- Pet let kasneje, in sicer na začetku tridesetih let, so se raz- sto, [. .] kakor je nesnažno vsako židovsko mesto«.57 Enega mere še poslabšale. K temu je v veliki meri prispeval razvoj od vrhuncev antisemitizma predstavlja povzemanje novic dogodkov v Nemčiji, od koder so prihajale novice o razlaščanju iz madžarskih in avstrijskih časopisov, ki so Jude predsta- in preganjanju Judov, največji razlog za preplah pa gre iskati vljali kot pobudnike boljševizma. Na začetku leta 1935 se je v spremembi politične klime v Jugoslaviji, na kar so vplivale ta trditev znašla celo v naslovu nekega članka v soboških tako spremenjene razmere po smrti kralja Aleksandra, ki je Novinah.58 veljal za svojevrstnega zaščitnika Judov v Jugoslaviji, kakor Spremembe pa se niso kazale samo v gospodarstvu, tem- tudi posebna zakonodaja, ki je podobno kot v Nemčiji Jude več tudi v kulturnem življenju obeh mest in vasi z judovskim sistematično onemogočala. Na videz najbolj goreči zagovor- prebivalstvom. Številčno zmanjšanje judovske skupnosti je nik antisemitskih »uredb« je bil prav slovenski član takratne imelo namreč vrsto posledic, ki so vplivale na vsakdanje ži- jugoslovanske vlade in vodja Slovenske ljudske stranke dr. vljenje skupnosti. Murska Sobota je ostala celo brez rabina. Anton Korošec.61 Odmev na njegova prizadevanja v vlogi mi- Leta 1921 je mesto zapustil rabin Henrik Kiss, zaradi česar sta nistra za prosveto lahko preverimo v takratnem osrednjem do prihoda rabina Lazarja Rotha pet let kasneje nujne posle slovenskem časopisu Jutro, ki je poročal o sprejemu dveh skupnosti opravljala rabina iz Lendave in Čakovca. Droben, a uredb, s katerima je Korošec v nekem trenutku celo pogojeval pomemben pokazatelj težav so tudi deljena mnenja o novem rabinu. Nekateri izmed njegovih učencev so se ga, najverje- 59 » Rabin je bil pijanec, nič nas ni naučil, absolutno nič, dal nam je odlično, a nas nič ni tneje pod vplivom svojih staršev, še po vojni spominjali kot naučil. « Pričevanje Šarike Horvat, Fundacija šoa. 60 Mariborski pomožni škof Jožef Smej se ga spominja kot markantnega človeka » z lepo črno brado«, ki se je kljub svoji » visoki izobrazbi [. .] spuščal v pogovor z nami [. .] 56 Po popisu jugoslovanske zveze rabinov naj bi bilo leta 1921 v celotni Sloveniji in Medži-dijaki višjih gimnazij«. Pričevanje pomožnega škofa Jožefa Smeja, intervju opravil Oto murju samo še slabih 2.000 Judov (točneje 1.959), v statistiki vsedržavnega popisa zabele-Luthar oktobra 2010. žena številka pa je celo za polovico manjša, in sicer 946 (gl. Jaša Romano, Jevreji Jugoslavije 1941–1945, Žrtve genocida i učesnici narodnooslobodilačkog rata, Savez jevrejskih opština 61 O Koroščevi vlogi pri sprejetju antisemitske zakonodaje kaže upoštevati predvsem Jugoslavije, Beograd, 1980). delo Ervina Dolenca, v prvi vrsti njegov članek z naslovom »Zmaga ali poraz?: marginalije h Koroščevi antisemitski uredbi leta 1940«, v: Dušan Nećak (ur.), Stiplovškov zbornik, His-57 Anton Trstenjak, Slovenci na Ogrskem, (rokopis) stari fond 193, Narodna in univerzi-toria: znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 10, Oddelek tetna knjižnica v Ljubljani, Rokopisni oddelek, 1909. za zgodovino Filozofska fakuteta, 2005, str. 199−210. Iz zgornjega članka po Hajdinjako-58 Novine, letn. XXI , št. 5, Murska Sobota, 3. 2. 1935, str. 4. vem mnenju izhaja, da je bil Korošec izrazit pragmatični antisemit. 54 55 svoj obstoj v vladi. Mislimo na poročilo o uredbi o izločitvi »Špecialno poglavje bi bilo treba posvetiti židovskemu Judov iz določenih vej gospodarstva in poročilo o uredbi o problemu v Prekmurju. Naravno bi bilo, da se Židje za proble- vpisu Judov na visoke, strokovne in srednje šole. me narodov, med katerimi živijo, ne zanimajo v tem smislu, da Del tistih, ki se kljub tem pritiskom niso mogli ali hoteli nastopijo proti tem narodom sovražno, in v resnici se žido- odločiti za izselitev, so novonastale razmere prisilile k presto- vstvo pri drugih narodih večinoma prilagodi težnjam gospo- pu v krščanstvo. Ta proces je značilen predvsem za zadnja dujočega naroda. Samo pri nas v Prekmurju je to pravilo doce- leta pred vojno, pri čemer se je za spoznanje več konvertitov la odpovedalo. Če bi popotnik v Prekmurju slišal kje glasno odločilo za protestantsko in nekoliko manj za rimokatoliško madžarsko govorjenje in kričanje, bo morebiti domneval, da je vero. V posameznih primerih so dali starši krstiti samo otro- zašel med ljudi mangulske krvi, če si bo pa fiziognomijo dotič- ke, v drugih so se prekrstile cele družine in nato v skladu nih natančneje ogledal, bo opazil, da je večina izmed navzočih z osnovnim namenom spremenile tudi imena. semitske krvi. Tako si drznejo nastopati Židje, ki na videz pou- Posledice so bile več kot občutne. V Lendavi, kjer so leta darjajo svojo lojalnost vsepovsod. In kdor pozna njihov značaj, 1931 našteli še 259 članic in članov judovske skupnosti, je na pride do prepričanja, da ne priznavajo Slovencev in Jugoslova- začetku druge svetovne vojne živelo samo še 143 Judov.62 nov kot gospodujočega naroda pod nobenim pogojem in da so Podobno razmerje nakazujeta tudi štetji v Murski Soboti. oni tista mreža v Prekmurju, ki skuša vzdržati idejo vrnitve iz Kot kaže, je bil za Jude, ki so bili občasnih izrazov nenaklo- azijske v neazijsko državo.«63 njenosti, omejitev in žalitev sicer vajeni, tokratni pritisk pre- velik. O tem ne nazadnje priča nova, iz Nemčije in anektirane Tudi sicer so časopisi v tem delu Dravske banovine ponujali Avstrije uvožena različica antisemitizma, ki so ga v veliki podobne izraze nestrpnosti in bolj ali manj prikritega sovraštva, meri podžigali članki v časopisih in revijah. Na to je opozorila po drugi strani pa je bilo mogoče v listih, kot so bile že omenjene že Darja Kerec, ki v prispevku Judje v Murski Soboti v letih katoliške Novine, zaslediti zelo malo izvirnega antisemitizma. 1934–1954, ponuja tudi nekaj najbolj značilnih odlomkov. Srečamo le prevzete stereotipe o »Židih« kot »nesreči za našo Poglejmo si enega od njih: [slovensko, op. p.] krajino«, »Židih« kot »goljufih« in »izda- jalcih Kristusa« in poročila o »trgov skem boju proti Židom«, v katerem »navadno vsak Nežid podleže«.64 Posnemovalci 62 Miletić se v knjigi Koncentracioni logor Jasenovac 1941−1945. Dokumenta I I (Narodna knjiga Beograd – Spomen područje Jasenovac, 1987) sklicuje na Zvezo judovskih občin in omenja 134 Judov v Dolnji Lendavi ter 711 v Murski Soboti. Glej tudi Aleksandar Gaon (ur.), Mi smo preživjeli, Jevreji o Holokaustu, Jevrejski istorijski muzej Zaveza jevrejskih 63 Darja Kerec, »Judje v Murski Soboti v letih 1934–1954«, v: ČZN, letn. 71, št. 4, Maribor opština, Beograd, 2005, str. 497). Pri tem kaže opozoriti, da so v murskosoboško skupnost 2000, str. 595. spadali tudi Judje iz vse Dravske banovine razen lendavskega dela Prekmurja. 64 Ibid. 56 57 tovrstne retorike so svoj navdih neredko našli tudi v osrednjih Še več, iz pričevanj je mogoče razbrati, da so si prekmurski slovenskih časopisih, zlasti v Slovencu in že omenjenem Jutru. Judje ustvarili vzporedno družabno življenje, kar je na primer Prvi je »izvestnemu delu soboškega meščanstva« celo sporočil, za premožnejše pomenilo igranje tenisa na lendavskem teni- da je njihova »pot iz Jugoslavije [. .] prosta« oz. da iz sloven- škem igrišču in obiskovanje koncertov lokalnega kvarteta.67 skih krajev »tako blago izvažamo brez kompenzacij«.65 Za večino, ki je živela na videz nerazburljivo življenje znotraj Posledice spremenjenega odnosa so občutili vsi, ugledni »ustaljenih tirnic«,68 pa so se razmere občutno spremenile. Pod in manj ugledni člani skupnosti, pri čemer se teh sprememb gladino vsakdanje rutine, ki so jo predstavljali »kozarec vina na poseben način spomnijo tisti, ki so v tem času bili otroci. v Dobrayu«, posedanje »ob kavi v Sočičevi Veliki ali Faflekovi Nenadne prekinitve prijateljstev so bile zanje nerazumljive Central kavarni«69 in nakupovanje pri Ebenšpangerju, Kohnu, tudi zato, ker jih starši namenoma niso želeli obremenjevati Preussu .. , se je kljub na videz zavidljivemu premoženju in s pričakovanimi težavami. Zato v večini pričevanj preživelih, statusu skrival vse bolj nezavidljiv družbeni položaj. ki so imeli v času tik pred vojno dobrih deset let, naletimo na Le-ta je v celoti prišel do izraza po nemškem napadu in precej emocionalno podoživljanje presenečenja zaradi izgu- okupaciji. Prej mestoma pridušene nestrpnosti, zamere in bljenih prijateljstev. Šarika Horvat, ki je svoje občutke v teh frustracije dela večinskega prebivalstva so domala čez noč trenutkih zaupala sodelavcem znane ustanove Fundacija privrele na dan, kar se je odražalo predvsem v ropanju in šoa ( Shoah Foundation), se spomin ja, da » se je vse razbilo« že, uničevanju judovskih trgovin in gostiln. ko je bil » na vladi Korošec«. Večina drugih informantk in Glede na to lahko navidezni mir, ki je zavladal po nemški informantov, med njimi tudi naša osrednja informantka predaji Prekmurja madžarskim zasedbenim oblastem, ra- Erika Fürst, pa ta trenutek povezuje z vojno, točneje z » jesenjo zumemo kot zatišje pred viharjem. Potem ko so prvi pobrali 1943«,66 ko si bili Judje v Prekmurju prisiljeni » nositi Davidove večino predmetov večje vrednosti (» prišli so s pištolo, [oče] zvezde«, torej v času odkritega preganjanja. Tik pred vojno so je moral oddati avto in ključe od tiskarne«) » in so domačini stike z Judi prekinili predvsem najbolj preračunljivi in politično izropali trgovine«,70 so madžarske oblasti čez kak teden ambiciozni posamezniki, zaradi česar je postala judovska skupnost v odnosu do družbe še bolj zaprta. 67 Toš, Zgodovinski spomin, str. 63. V tem znanem lendavskem kvartetu sta violini igrala Ludvik Blau in Laci Freyer, na čelu je muziciral Feri Stern, Juliska Stern pa je trio godalcev spremljala na klavirju. 65 Slovenec, letn. XLVI , št. 234, Ljubljana 11. 10. 1919, str. 4. 68 Ibid., str. 64. 66 Pričevanje Erike Fürst. Intervju je junija 2010 opravil Oto Luthar. Pri tem gre za napako. 69 Ibid. Judje so na Madžarskem morali nositi »Davidovo zvezdo« od 5. aprila 1944. 70 Pričevanje Erike Fürst. 58 59 vzpostavile » bolj normalno življenje«, kar pa lokalnih kultur- Fürst se na primer spominja, da » kot otrok ves čas vojne [ni] niko- bundovcev ni odvrnilo od občasnega ropanja judovskega li slišala za Auschwitz ne za koncentracijska taborišča [nasploh]. O premoženja tudi pred internacijo leta 1944. Auschwitzu, o taboriščih nisem vedela nič, dokler nas niso Navidezna normalizacija življenje je za otroke pomenila odpeljali«.72 Podobno se spominja tudi njena soimenjakinja Eli- olajšanje, saj so lahko znova obiskovali pouk in se družili z zabeta Fürst iz Lendave, ki je Judki Rudaš za zgoraj omenjeno vrstniki, odrasli pa so jo razumeli kot začetek njihovega konca. revijo Življenje na dotik povedala, da še na vlaku ni » slutila, Sledile se namreč prve razlastitve, omejitve dejavnosti in kam [jih] peljejo«.73 Na to, kako zelo so se nekateri judovski star-osebne svobode. Med drugim so bile prepovedane tudi meša- ši trudili, da njihovi otroci ne bi vedeli, kaj se jim obeta, priča ne poroke, kar pa še zdaleč ni zadovoljilo nemških zaveznikov, tudi dejstvo, da se je šele konec leta 1943 neposredno soočila z ki so že spomladi leta 1942 od Madžarov terjali internacijo odkritim antisemitizmom svoje bližnje okolice. Šele zadnjo vseh Judov iz Madžarske in pokrajin pod madžarsko okupacijo. zimo pred deportacijo je namreč opazila, da očeta na cesti ne Glede na to je sredi istega leta prišlo najprej do sprememb v pozdravljajo niti stari znanci in da jo zapuščajo njene prijatelji- madžarski vojski, ki je vse vojake judovskega porekla preraz- ce. Upoštevajoč, da so rumeno zvezdo Judje v Lendavi morali poredila v pomožne delovne enote, septembra pa je bil spre- pripeti šele spomladi 1944, je to do določene mere razumljivo. jet odlok o odkupu judovske zemlje. Kot je ugotovila že Po drugi strani so se predvsem očetje poskušali vsaj de- Metka Fujs, so od tega trenutka naprej pri odkupu v novembru loma pripraviti na najhujše. Tudi v tem primeru je precej zasežene judovske zemlje prednost dobili visoki oficirji zgovorno pričevanje Erike Fürst, ki se spomni, da sta oče in madžarske vojske, vojaški invalidi, vojaške vdove in sirote mati njej in sestri nekaj tednov pred internacijo v drvarnici ali vojaški odlikovanci z manj kot pet plugov zemlje.71 pokazala skrivališče skromnega družinskega nakita in do- Približno v istem obdobju se je še dodatno povečala mobili- kazilo o njegovi izobrazbi. zacija judovskih mož v nove delavske bataljone, njihovi svojci »Drvarnica je bila polna drv, na enem mestu je bil velik panj doma pa so približno v istem času v javnosti morali nositi […] Oče je pod tem panjem izkopal luknjo […] in nama rekel, da posebne oznake. so [v njej] neke stvari, ki so zelo pomembne in če se nam kaj zgodi, Sodeč po pričevanjih informantov, so v tem času tudi Prek- če se katera koli od nas ali kdor koli od nas vrne, bo imel nekaj za murje dosegli drobci pripovedi o koncentracijskih taboriščih, vendar so starši tudi te novice praviloma zadrževali zase. Erika 72 Pričevanje Erike Fürst. 73 Jutka Rudaš, »Elizabeta Fürst. Usodni dogodki in življenske izkušnje, ki dajo misliti«, 71 Metka Fujs, »Odnos madžarske države do židovskega prebivalstva v drugi svetovni Življenje na dotik, brezplačno glasilo Zavoda Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture, vojni«, Kronika Pomurja 7, Murska Sobota, 1998, str. 25−29, str. 26. letn. 1, št. 3, Maribor, 13. 4. 2012, str. 12. 60 61 začetek. Takrat nisem vedela, kaj je noter in kaj je to sploh. Po ske in Avstrije prek Jugoslavije poslali v Palestino. Zagreb, vojni nama je mama povedala, da je bil to velik steklen kozarec za kjer so obtičali zaradi okupacije Jugoslavije, je v nekaj tednih vlaganje. V tem kozarcu je bila škatla, v kateri je bil očetov obrtni postal prizorišče aretacij in ubojev, v Ljubljani, kamor so se list in nekaj zlatnine, nekaj malega zlatnine [. .]«. 74 umaknili na poti v Italijo, pa je bilo v istem času še vedno mogoče »prebirati časopise nevtralnih dežel [. .] in poslušati Iz tega pričevanja je mogoče razbrati slutnjo dogodkov, ki tuje radijske postaje«.76 Indig, ki je med pripravo poti pred so sledili, po drugi strani pa zgovorno priča o ozračju napete- odhodom otrok večkrat obiskal Ljubljano, se spomni, da je ga pričakovanja, ki ga je zaznamovala zmes strahu in upanja. bilo kljub aretacijam »nasprotnikov režima« življenje v naj- Po eni strani so podobno kot Judje v hrvaškem Medžimurju večjem slovenskem mestu »z opero, kinom in švicarskimi tudi člani prekmurske judovske skupnosti upali na čudež, ki časopisi še vedno prijetno«.77 Predvsem pa popolnoma dru- ga bo prinesel nemško-madžarski poraz, po drugi strani pa gačno od ozračja »umorov in sadizma« v Zagrebu, ki je bil jih je preganjala slutnja usode njihovih sorodnikov in znan- polepljen z oznanili o eksekucijah »judov in komunistov«, cev iz drugih delov Evrope. Še najbolje so bili seznanjeni z dopolnjenimi z antisemitskimi sporočili.78 usodo svojih sorodnikov na Hrvaškem in v Srbiji. Kar nekaj Sicer pa je ta čas in prve žrtve ustaškega režima natančno prekmurskih Judov se je namreč že pred vojno preselilo v Za- opisal Anton Miletić, avtor obsežne dokumentacije o kon- greb, Karlovec in druge hrvaške kraje, ki so po okupaciji po- centracijskem taborišču Jasenovac. Sodeč po njegovih iz- stali sestavni del ustaške Neodvisne države Hrvatske, nekaj sledkih, so v prvem transportu iz Zagreba, ki je obsegal okoli pa jih je odšlo tudi v jugoslovansko prestolnico. Prvi so bili 300 ljudi, bili predvsem Srbi in Judje, od poletja 1941 pa je na udaru Judje na Hrvaškem, in sicer že dobrih štirinajst dni večina tovrstnih transportov končala prav v Jasenovcu in nje- po kapitulaciji jugoslovanske vojske. govi okolici. Tudi sicer je bila razlika med Zagrebom oz. Neodvisno državo Hrvaško in drugimi deli Kraljevine Jugoslavije ogro- 76 Josef Indig, Joškos Kinder, Flucht und Alija durch Europa, 1940−1943, Josef Indigs mna. O tem piše tudi Jozef (Joško) Indig, ki je ob pomoči Bericht, Verlag das Arsenal, Berlin, 2006, str. 59. Indigova knjiga je za nas zanimiva tudi zato, ker je v njej popisana celotna usoda »otrok iz Vile Eme« oz. otrok iz Lesnega Brda zagrebške judovske skupnosti, Rdečega križa v Sloveniji in nad Horjulom. V graščini med Drenovim Gričem in horjulsko dolino je v skupini osemdese-italijanske judovske organizacije Dealasem75 uspel iz Zagre- tih otrok, ki jih je Indig preko Zagreba, Ljubljane in italijanske Nonatole spravil v nevtralno ba rešiti okoli šestdeset otrok, ki so jih starši iz Nemčije, Polj- Švico, skoraj leto dni živelo tudi 16 judovskih deklet iz Berlina, Leipziga, Hamburga in Dunaja, ki jih je januarja 1941 na mejnem prehodu Šentilj rešil mariborski »Kommissar« Uroš Žun . . in zato dobra tri desetelja po vojni postal eden prvih slovenskih pravičnikov. 74 Pričevanje Erike Fürst. 77 Ibid., str. 106. 75 Kratica za Delegazione per l‘assistenza agli emigranti. 78 Ibid., 59 in 61. 62 63 Še preden je bilo koncentracijsko taborišče na Lonjskem po- tje, gostilno pa grunt, torej zemljišče,« pri notarju prepisal na lju sploh uradno odprto, sta se v njem znašla vsaj dva Juda, roje- svojega soseda, očeta že omenjenega Jožeta Smeja, kasnejšega na v Murski Soboti, in sicer Franjo Trautman in Izak Roman, ki pomožnega škofa mariborske škofije, podpisnika pa sta sklenila sta v Jasenovac prišla že 3. julija 1941. Njima sta se 10. septem- še » tihi dogovor« o tem, » da, če se vrnejo, vrne vse to nazaj, če se bra in 27. oktobra pridružila še Božo Schulchof in Pepo Moric,79 pa ne vrnejo, pa ostane njegovo«.83 v primeru, da ustaši ne bi vsaj dvakrat uničili taboriščne doku- Smej, ki je v tem času že študiral teologijo v Sombathelyju, se mentacije, pa bi v njej verjetno našli še nekaj drugih imen Judov spominja, da so v približno istem času iz bogoslovja izključili iz Prekmurja. Podobno velja za odgovor na vprašanje, koliko so njegovega sošolca, judovskega izvora. » Prišli so po njega nacisti o pokolih svojih sorodnikov v tem taborišču vedeli Judje v Pre- in so ga odpeljali. Pravi, ti ne smeš več študirati tu. Odpeljali so ga, mu kmurju. Vsi razen ene same informantke namreč trdijo, da kot dali [...] žuto zvezdo, je moral nosit petokrako [sic!] žuto zvezdo«. otroci o usodi Judov zunaj Prekmurja niso vedeli nič ali zelo Vsi ostali so morali za » pet rodov nazaj« dokazati, » da nismo malo. Lili Hajmer Kožič je ena redkih, ki se spomni, da so » sva- Judje«.84 Po puču v Budimpešti in nastopu madžarskega mario- ki dan [. .] čekali, da če biti gore i gore i gore« in da so o dogodkih netnega režima so se razmere še dodatno zaostrile. Smej omenja, po Evropi nekaj malega izvedeli s pomočjo edinega radijskega da jim je škof v sombathelyskem bogoslovju celo prepovedal sprejemnika, ki jim ga niso zaplenili.80 Lili se spominja tudi » hoditi [...] po mestu«, kar priča o tem, da so se deportacije začele tega, da sta morala oče in stric vsako jutro na » žandarmeriju se takoj po spremembi režima oziroma takoj po sprejetju predpisov, prijavit i dati častnu reč, da mu je još cela obitelj u kuči«,81 Tamas ki so natančno opredeljevali vse omejitve in prepovedi. Tako je B. Schwarz alias Yoel Shachar pa je prepričan, da so bili » starši bilo od začetka pomladi naprej Judom prepovedano domala vse; [. .] obveščeni, da pridejo žandarji po nas [. .]«.82 zaposlovanje nejudovskih delavcev, javna služba, članstvo v no- Tudi zato so se starši naših pričevalk in pričevalcev spuščali vinarskih in igralskih združenjih, 21. aprila 1944 pa je nato v Ura- v precej nenavadne dogovore s sosedi in nejudovskimi znanci. dnem listu izšla še posebna Uredba o zaplembi judovskega premo- Tako je na primer gostilničar Voglar iz Bogojine »vse svoje ime- ženja. V skladu s to uredbo so morali Judje prijaviti vse imetje, »razen stanovanjskih dobrin in predmetov za osebne po- trebe, katerih vrednost ne presega 10.000 pengoejev. Po tej 79 Anton Miletić, Koncentracioni logor Jasenovac 1941–1945, str. 91−92. odredbi se razveljavi vsak uradni pravnoveljavni dokument, s 80 » Znali smo, mi smo potajno jedan mali radio imali makar su nam radio uzeli, dva katerim bi Jud po 22. marcu 1944 lastnino prenesel na drugo radia su nam uzeli, potajno smo radio slušali, na madžarskoj na njemačkoj«. Iz pripovedi Lili Hajmer Kožič, pričevanje hrani Fundacija šoa. 81 Ibid. 83 Pričevanje Jožefa Smeja. 82 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 24. 84 Ibid. 64 65 osebo; le-ta lastnina pride pod udar zakona. Izjemoma ne pri- Pri tem preseneča zagrizena doslednost nacističnih vodi- de pod ta udar lastnina, vrednost katere ne presega okvirne teljev pri izvrševanju tako imenovane »dokončne rešitve«. povprečno ocenjene vrednosti 10.000 pengoejev. Pod obve- Kot kaže, izgube na vseh frontah in pričakovano izkrcanje zno prijavo spada tudi judovska lastnina, katero so v oskrbo zavezniških sil v Franciji ali Belgiji v ničemer niso upočasnile prevzeli kristjani. Zaseženi so bili tudi bančni tekoči računi aretacij, zaplemb premoženja in zapiranja v koncentracijska Judov in tudi njihove terjatve. Od zasežene denarne lastnine taborišča. Prav nasprotno, sistematično uničevanje Judov v smejo Judje koristiti mesečno 1000 pengoejev. Dobrin, ki spa- tako imenovanih tovarnah smrti se je razmahnilo do neslu- dajo pod obvezno prijavo, Judje ne morejo prodati.«85 tenih razsežnosti. Joseph Göbbels, že omenjeni glavni propa- gandist nemškega rajha, je to med drugim pripisoval Hitler- Temu je sledila še prepoved gibanja oz. popolna družbe- jevemu besu zaradi stanja na bojiščih in vse pogostejšim za- na osamitev. vezniškim bombnim napadom na nemška mesta. »Firerjevo Prepovedi »obiska javnih kopališč, javnih prireditev, sovraštvo do Judov se je samo še povečevalo. Jude je bilo kinopredstav, nogometnih tekem in zabavišč«86 je namreč treba kaznovati za njihove zločine proti evropskim narodom sledil tudi omejen dostop do tržnice in prepoved gibanja in proti celotnemu kulturnemu svetu. Kjer koli jih dobimo v med sedmo uro zvečer in sedmo uro zjutraj. roke, ne smejo uiti našemu maščevanju,« je spomladi 1944 Med najbolj grozljive trenutke omenjenih priprav na do- Joseph Göbbels zapisal v svoj dnevnik, v katerem srečamo končno uničenje gotovo sodijo tudi objave v časopisih, ki jih tudi nedvoumno trditev, da je »uničenje nemških mest delo je bilo mogoče brati tudi kot napovedi prihodnjih dogodkov. Juda«.89 Podobno stališče srečamo pri Reichführerju Him- Pri tem mislimo zlasti na pisanje Muraszombat es Videke, ki je mlerju, ki je organizatorje genocida prepričeval, da je iztre- aprila 1944 v članku z zgovornim naslovom Veliko čiščenje 87 bljenje Judov predpogoj za varnost in svetlo prihodnost nem- poleg čistke »Judov napovedovalo tudi čistko komunistov in škega naroda. Kot eden Hitlerjevih najožjih sodelavcev se je drugih sumljivih oseb«.88 v celoti identificiral z njegovim prepričanjem, da so Judje tu- jek v nemški nacionalni skupnosti. Ali, kot je dejal sam Hi- 85 Toš, Zgodovinski spomin, str. 72. tler: »S tem, ko sem odstranil Juda, sem v Nemčiji odstranil 86 Ibid. nevarnost nastanka revolucionarnega jedra ali zarodka.« Na 87 Darja Kerec, »Judje v Murski Soboti . .«, str. 607. Slab mesec kasneje je isti časopis poročal tudi o inventarizaciji judovske lastnine v Prekmurju in o razprodaji živine v Murski Soboti . V istem prispevku Darja Kerec omenja novico o internaciji 21-letne kristjanke, ki so jo oblasti odpeljale v 89 Joseph Göbbels, Die Tagebücher von Joseph Göbbels, Elke Fröhlich (ur.), 2. del, zvezek 12, taborišče zato, »ker se je po mestu pod roko sprehajala s svojo judovsko prijateljico«. München, str. 202 (nav. po Saul Friedländer, The Years of Extermination, Nazi Germany and 88 Toš, Zgodovinski spomin, str. 73. the Jews, 1939−1945, Harper Col ins, New York, str. 604). 66 67 morebitne, a nikoli zares izrečene očitke, da bi to lahko storil politiko Budimpešte porazne posledice ... in se ob tem strinjala, na drugačen, manj krut način, pa je odgovarjal z značilnim da ga je treba zajeziti oz. da je z madžarskimi Judi treba obra- izbruhom, da gre za boj na življenje in smrt. »Če zmaga naš čunati na podoben način kot z Judi v drugih delih Evrope. Na sovražnik, bodo Nemci iztrebljeni [. .], boljševizem [pa] bo zadnjem srečanju z Antonescujem pred Eichmannovo ekspedi- pobil milijone in milijone in milijone naših intelektualcev. cijo v Budimpešto je Hitler svojemu sogovorniku zagotovil, da so Kdor ne bo ustreljen v vrat, bo izseljen. Otroci višjih slojev načrti za tak obračun že pripravljeni. bodo odpeljani in odstranjeni. Ta zverinski načrt so v celoti In to so madžarski Judje, poleg njih pa tudi Judje v Prek- pripravili Judje.«90 murju, občutili že slab mesec po tem pogovoru. Kljub tihemu Skratka, več kot je bilo poročil o žrtvah bombnih napadov, upanju na čudežno rešitev92 so zgodaj spomladi leta 1944 sku- hujše obtožbe so letele na račun Judov, ki jih je dal Hitler iztrebiti paj z drugimi prebivalci Lendave, Murske Sobote in okoliških na podoben način, kot naj bi Judje hoteli iztrebiti Nemce. Na tem vasi ugotovili, da se jim obeta podobna usoda kot njihovim mestu nas še posebej zanima, kako je bes vodje vplival na usodo sorodnikom in znancem v drugih delih okupirane Evrope. Ko- prekmurskih Judov, ki so − podobno kot Judje na Madžarskem nec marca tega leta se je namreč »v Lendavi pojavil odposla- − s strahom pričakovali razplet vojne. In njihov strah je bil več nec madžarske vlade in izdal nalog za zbiranje Judov«.93 Areta- kot upravičen. Hitler je svojemu slovaškemu zavezniku Jozefu cije, ki so sledile, so potekale večji del aprila, postopek pa je bil Tisu namreč že spomladi 1943, torej slabo leto pred okupacijo v vseh krajih zelo podoben. V sinagogah oz. drugih javnih pro- Madžarske, zaupal, da ga čudi stopnja »judaizacije Madžarske«. storih so v zgodnjih jutranjih urah zbrali cele družine in jih od Tri dni pred prvimi transporti madžarskih Judov v Auschwitz tam z vozovi, tovornjaki in vlaki odpeljali v Čakovec. je Tiso po pogovoru s Hitlerjem v svojih beležkah ugotavljal, da Tako naši kot tudi informanti Fundacije šoa se spominjajo imajo »Nemci izjemno srečo, ker je njihov vodja Avstrijec in zato tistega aprilskega jutra, ko so » ob petih potrkali na [njihova] dober poznavalec Judov«.91 Podobnega mnenja naj bi bil tudi vrata, [jih] zbudili in […] naročili, da se v pol ure«94 pripravijo romunski diktator Antonescu, sicer eden najpogostejših in na pot. Yoel Shacher se denimo spomni, da so žandarje » doča- najbolj priljubljenih Hitlerjevih gostov v Berlinu. Sodeč po raziskavah Saula Friedländerja, ob Raulu Hilbergu in Randolp- 92 Mirjana Gašpar in Beata Lazar, Židje v Lendavi, Lindpalst Pince, Lendava, 1997, str. hu Brahamu enega najboljših poznavalcev holokavsta, sta oba 84. Odločitev, ki je zapečatila usodo prekmurskih in medžimurskih Judov je bila sprejeta s Hitlerjem vedno znova ugotavljala, da je imel judovski vpliv na 19. aprila. Madžarski okraji, ki so mejili na območja delovanja jugoslovanskih partizanov so bili označeni za »območje sovražnosti«, od koder je bilo treba Jude preseliti na območ- je pod nadzorom nemških sil. 90 Citirano v Fridländer, The Year of Extermination, str. 605. 93 Toš, Zgodovinski spomin, str. 73. 91 Ibid., str. 606. 94 Pričevanje Erike Fürst. 68 69 kali [. .] že oblečeni«.95 Glede na to, da se je pred odhodom Mama je bila tako nervozna, da ni bila v stanju spakirati od doma v družini Fürst odvila prava mala drama, začenjamo zase nobene stvari, midve s sestro sva ji spakirali kovček in potem rekonstrukcijo dogajanja v teh aprilskih jutrih prav s pripovedjo smo šli, vsak je lahko nesel 20 kilogramov, je pa menda eden od Erike Fürst: žandarjev mami namignil, naj vzame hrano s sabo, čim več hra- »[. .] oče je moral predati vse vrednostne papirje, zlatnino, ne. Ko smo se spakirali, smo šli peš do sinagoge, kjer so nas pre- denar, čisto vse, kar je bilo kaj vrednega. Jaz sem imela na veri- vzeli nemški esesovci.« 96 žici Davidovo zvezdo, to so mi vzeli z vratu. Sestra je imela Mojzesa z desetimi zapovedmi. Bilo je hudo, ko so nam vse to Če namočeno perilo pri družini Fürst priča o tem, da kljub vzeli. Potem ko so nam vse pobrali, nas je oče poklical v dnevno zgoraj omenjenim napovedim niti starši niso vedeli, da je čas od- sobo. Prosil je, če lahko gremo v dnevno sobo. Vsi štirje smo pri- hoda tako zelo blizu, izpoved Šarike Horvat priča prav naspro- šli v dnevno sobo, odprl je en predal, in sicer predal njegove pi- tno. » Sem točno znala, da so prišli po nas, « je odločna v uvodnem salne mize. Iz predala je vzel vrečko, nas pogledal, in ko so mu delu svojega pogovora s sodelavko Fundacije šoa. Še več, prepri- prišle solze v oči, je tisto vrečko vrnil v predal, ga zaklenil in šli čana je bila, da » bi lahko šli, « pa se oče, ki je bil » strašno veliki smo ven. Po vojni nama je mama povedala, da je bil v tisti vreč- optimist«, za to ni mogel odločiti. Horvatova se od večine ostalih ki arzen, s katerim nas je hotel zastrupiti. Očitno je vedel, kaj pričevalk in pričevalcev razlikuje tudi po svoji oceni sosedov .. nas čaka. Potem … mama in služkinja sta prali, belo perilo je Če pri Smeju in drugih srečamo več zagotovil, da pri Nejudih v bilo ravno namočeno in je mama prosila orožnike, če dovolijo, Prekmurju ni bilo srečati » nobenih predsodkov«, da so Jude da perilo odnesemo revnim sosedom, češ, da se perilo uniči, če » imeli radi«97 in da » dobro blago« v judovskih trgovinah » ni ostane v vodi. Potem so orožniki ‹poslali glas› tej družini ... S bilo nič dražje kot kakor v drugih trgovinah«,98 pri Horvatovi sre- sestro sva se želeli posloviti od najboljše prijateljice in žandarji čamo povsem drugačno interpretacijo istega odnosa. Tudi pol so nama to dovolili. Prvi sosedje so bili. Šli sva in jim nesli spo- stoletja kasneje se je namreč spomnila antisemitizma nekaterih minske knjige, da nama jih spravijo, in se poslovili od njih. Njen profesorjev, zaradi česar so jo starši svarili, da ne sme v ničemer oče pa je bil že pred tistim zaprt v bazo na Madžarskem in »izstopati«.99 Podobno velja za prevladujoči odnos Nejudov, ki najbolj hudo je bilo njemu. Objel naju je, solze so mu tekle, ko je rekel: ‹Ubogi otroci, žal vem, kaj vas čaka.› No, potem sva 96 Pričevanje Erike Fürst. hitro prišli nazaj. 97 Pričevanje Elizabete Šejk iz Hodoša. 22. avgusta 2010 je pogovor opravila Klaudija Sedar. 98 Pričevanje Jožefa Smeja. 99 V svojem pričevanju za Fundacijo šoa se je med drugim spomnila, da so jo starši 95 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 24. redno svarili, » naj ne pokaže« ter jo na ta način prepričevali, naj ne zbuja pozornosti. 70 71 so Jude kljub spoštovanju njihove sposobnosti in razgledano- verige mesnic, nosili » hrano, meso in mleko«,103 v primeru sti100 pogosto doživljali kot skope, nedostopne, mestoma celo njihove družine pa tudi denar. Njen oče, sicer lastnik trgovi- nevarne. V pričevanjih naših informantov namreč neredko sre- ne z mešanim blagom, je namreč pogosto dajal material za čamo opazke o njihovi natan čnosti, ki v resnici govorijo o njiho- gradnjo hiš na up in nekateri dolžniki tega niso pozabili. Liza vi skoposti.101 Podobno velja za prilagojen stereotip o Judih kot Berger, ki se je z antisemitizmom srečala že v času svojega morilcih krščanskih otrok, ki se je, pa čeprav v zmehčani inačici, študija na Dunaju, pa se spominja, da so soboški meščani, ki v Prekmurju obdržal vse do sredine 20. stoletja. Generacije, ro- so se odpravljali na delo, stali ob cestah in jokali. » [D]ošli van jene v dvajsetih, tridesetih letih prejšnjega stoletja, se namreč […] i plakali. Ja sam videla ljudi, koji plaču. To je bilo za plakat, spominjajo, da so jih starši strašili, da bodo, če ne bodo pridni, ljudi sa vrečama na ledjima, kao u pričama o židovima.«104 prišli Judje, jih odpeljali in prekuhali »v žajfo«.102 In podobno kot v starih zgodbah o Judih, ki z vrečami na ramenih bežijo pred svojimi preganjalci, se je tudi v tej re- snični drami njihov položaj z vsakim naslednjim prizorom Deportacija samo še slabšal. Erika Fürst se namreč spominja, da so v tre- nutku, ko so pred sinagogo zagledali Nemce, vedeli, da je Po drugi strani so bile judovske družine v tistih aprilskih situacija zelo resna: »Čim smo Nemce zagledali [...], seveda jutrih deležne tudi precejšnjega sočutja in podpore. Lili Haj- z ovčjaki [. .], smo vedeli, da so [. .] bol krvoločni kot [. .] Madža- mer Kožič denimo pripoveduje, da so jim sosedje, med kate- ri. Madžari so bili vseeno nekako bolj obzirni.«105 rimi še posebej izpostavi Josipa Benka lastnika klavnice in Strahu pa niso zbujali samo psi in neprijaznost Nemcev, temveč celoten postopek. Potem ko so jih prignali do sinago- 100 V vseh pričevanjih srečamo veliko podatkov o podjetnosti in bogastvu Judov, nekateri pa se jih spominjajo kot napredne in razgledane: » Tau so bilij fejst takše inteligentni, ge, so morali počakati preostale, ki so jih vozili iz okoliških ka so se bole po moude ravnali, pa bole kaj takšoga.« Pričevanje Jolanke Smodiš iz Gorn-jih Petrovcev. Pogovor je septembra 2010 opravila Klaudija Sedar. 101 Anton Vratuša, eden treh moških informantov, se spominja judovskega trgovca 103 Pričevanje Lili Hajmer Kožič, Fundacija šoa. (»židova Koblencarja«), ki je » vedno jako natančno mero uni kvas koliko ga dobim. Oni 104 Pričevanje Lize Berger, Fundacija šoa. O podobnem, za njihovo preživetje ključnem izrazu drugi [nejudovski trgovec, op. p.] pa nekako bolj površno pa gor pa dol . . Pa nisem raz-sočutja govori tudi Erika Fürst, ko omenja pomoč, ki jo je njena družina prejela od lokalnega mišljal, ampak sem si pa zapomnil«. Intervju opravil Oto Luthar avgusta 2011. tovarnarja: » Moram pa še povedati to, da je vmes gospod Benko, tovarnar Josip Benko, poslal 102 Anton Vratuša se sicer natančno ne spominja, kdo in kdaj mu je to povedal, » verjetno svojim znancem, tudi mojemu očetu, ki je večkrat opravljal za njega prevoze [..], en velik paket v onih večerih, ko se je lupilo tikvino seme, česalo perje ali kaj takega, so ljudje pripove-jestvin, in sicer prekajeno šunko, prekajeno meso, salame. Bil je velik paket, tako, da ga je oče dovali take reči«, se pa zato dobro spomni, da mu je » stara mati« pogosto » zapretila, če komaj dvignil. In ta paket nas je rešil [..], ker hrane nismo dobivali do Auschwitza čisto nič.« nauš dober te židovje v žajfo spremenijo«. Pričevanje Antona Vratuše. 105 Pričevanje Erike Fürst. 72 73 vasi. Vmes so z glasnim branjem imen večkrat preverjali pri- Kmalu zatem so Nemci zbrali za delo sposobne moške, med kateri- sotnost, dokler se do večera ni zbralo » 300 pa skoraj 400 mi je bil tudi moj oče Josip Schwarz, in jih odpeljali v delovno tabo- ljudi«,106 ki so bili v sinagogi » stisnjeni [...] kot heringi«.107 rišče, kjer so jih razvrstili v delovne bataljone. Ostal sem z mamo »No, potem so nas z vozovi, ostale pa z vlakom, odpeljali v Ča- Rozalijo, sestro Vero, babico Rozsi Wortmann in preostalimi lenda- kovec. V Čakovcu so nas zaprli v eno šolo. Spali smo na tleh. Dva vskimi Židi v Nagykanizsi. Mislim, da je bil 17. maj 1944, ko so nas dni smo bili tam, in sicer tako dolgo, dokler vsakega posameznika spravili v vagone za živino in nas odpeljali do Birkenaua«.109 niso pregledali. V mali prostor, kjer sta sedela dva nemška oficirja, so po imenu klicali vsakega posameznika ter nas tam spraševali, če Čeprav se posamični podatki o številu prvih deportirancev imamo še kaj denarja ali zlatnine. Takrat me je bilo zelo strah, saj razlikujejo, lahko z gotovostjo trdimo, da so aprila iz Lendave, sem bila stara 13 let in sama s tistimi oficirji, [ki so] grdo gledali. Beltincev, Murske Sobote in okoliških vasi izgnali nekaj manj Zraven so imeli psa: vso so me pretipali, če imam kje kaj. [. .] Tako kot 300 Judov.110 To je bil prvi val deportacij, »v katerem je bilo so vsakega posameznika pregledali. En gospod, gospod Hiršl Kal- prizaneseno tistim Judom, ki so se prej prekrstili v krščansko man iz Murske Sobote, se mu je vmes pač zgodilo, da mu je padla vero«, in Judom s »posebnimi zaslugami za Madžarsko«.111 zlata krona iz zoba. Kje se je to zgodilo, ne vem, samo dal [. .] je tisto V začetku maja je prvi skupini deportirancev sledila druga, krono v žep in na to pozabil. Ko je prišel pred Nemce, so ga tako 20. oktobra 1944 tretja, novembra pa so aretirali še zadnjo, pretepli, da je bil, ko je prišel ven, ves zabuhel, ves pretepen. Ker so najmanjšo skupino, ki se je prejšnjim deportacijam izognila zaradi mislili, da je hotel to skriti. No, tu smo bili dva dni; [. .] po dveh dneh že omenjenih »zaslug za madžarski narod«. Potek v okviru prvih so nas naložili na živinske vagone in odpeljali Nadžkanižo.« 108 dveh izgonov je bil približno enak; aretacijam v zgodnjih jutra- njih urah je sledilo zbiranje, preverjanje identitete in transport na Podobno se spominja tudi Yoel Shachar, ki so ga skupaj z ma- Hrvaško oz. na Madžarsko,112 od koder so deportirance v dveh terjo Rozalijo, sestro Vero in očetom Josipom iz lendavske transportih (prvem 28. 4. 1944 in drugem 18. 5. 1944) prepeljali sinagoge »odpeljali v Čakovec, od tam pa čez en dan v Nagykanizso, kjer 109 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 24. so nas nastanili v šolski zgradbi in nas porazdelili po učilnicah. 110 Po mnenju Borisa Hajdinjaka, ki se pri tem sklicuje na Nemeth-Paskyja, naj bi bilo na koncu iz Prekmurja in Medžimurja skupaj deportiranih 672 ljudi. 111 Toš, Zgodovinski spomin, str. 73. Gl. tudi Franc Kuzmič, Posebnosti židovske populacije 106 Ibid. v panonskem prostoru glede izseljenstva in sezonstva, v: Sezonstvo in izseljenstvo, Založba 107 Pričevanje Šarike Horvat, Fundacija šoa. Nekaj podobnega je občutila tudi Liza Berger, ki se ZRC, Ljubljana, 2003, str. 137−142, str. 138. spominja, da je sinagoga » bila puna [..] to je bilo užasno [...]«. Pričevanje Lize Berger, Fundacija šoa. 112 Nekateri informanti kot zbirno mesto na poti v Nagykanizso omenjajo tudi Hodoš: » Te 108 Pričevanje Erike Fürst. so je pelali na Hodoš na zug, pa s cugom v Avšvic. « Pričevanje Jolanke Smodiš. 74 75 v Auschwitz. V naši rekonstrukciji aretacije in deportacije se po- nje judovskega premoženja po izgonu pa verjetno ne bo niko- svečamo predvsem aprilskemu oz. majskemu transportu, v ka- li mogoče natančneje opredeliti. Vse redkejši sodobniki ta- terem so bile tudi naše informantke, najstnici Šarika Horvat in kratnega dogajanja se namreč omejujejo na zelo splošne pri- Erika Fürst ter nekdanja dunajska študentka kemije Liza Berger. povedi o ropanju in le redko naletimo na jasne opise tega Na začetku moramo poudariti, da so vse deportacije iz dogajanja. Med našimi informantkami in informanti sta o Prekmurja potekale »pod nadzorom žandarmerije oziroma ropanju judovskega premoženja neposredno spregovorili matične madžarske policije«,113 za preglede in z njimi poveza- samo dve sogovornici. Nekdanja soseda družine Hahn iz ne kraje osebnega premoženja pa so bili pristojni Nemci. Gle- Murske Sobote je še dobrih šest desetletij po dogajanju vidno de na to je tudi iz prekmurskega primera mogoče sklepati o vznemirjena pripovedovala, kako so »nilaške« in »kultur- siceršnji delitvi dela, po kateri sta bili zamisel in organizacija buntaše« iz hiše in tiskarne Hahnovih » oropali [prav] vse« genocida na Madžarskem v domeni nemških esesovcev in vo- vključno s pohištvom,114 njena vrstnica iz Poznanovcev pa se jakov Wermachta, delo na terenu pa so vključno z občasnimi spomni vsesplošnega ropanja blaga v Kovačevcih.115 poboji opravili madžarski žandarji in madžarski fašisti. V Skoraj istočasno, ko so kljub napovedi odkupa judovske- okviru prvih so, vsaj pri aretacijah po prekmurskih vaseh in ga premoženja njilaši in kulturbundovci ropali njihove do- mestih, sodelovali tudi slovenski žandarji v madžarski žan- move, trgovine in delavnice, so prekmurske Jude iz Čakovca darski službi. Med njimi tudi precej članov lokalnega Kultur- prepeljali v zbirno taborišče na zahodu Madžarske: bunda, ki so prednjačili pri ropanju judovske posesti. Med » Kot sem že rekla. Po dveh dneh so nas naložili na živinske temi naj bi, vsaj v soboškem primeru, večina prihajala iz Turo- vagone in odpeljali v Načkanižo. V Načkanižo na srednjo kmetij- pulja, predmestja na zahodnem robu mesta ... Po drugi strani sko šolo. Ta šola je bila popolnoma izpraznjena, ležali smo na tleh je mogoče s podobno gotovostjo trditi, da Slovenci pri poko- v razredih, kjer ni bilo klopi. [. .] Drugo jutro so zbrali vse mlajše lih v večjih madžarskih mestih in manjših krajih niso sodelo- moške in tudi mlada dekleta na dvorišču. Vsi so se morali prijaviti vali oziroma o tem doslej nimamo nobenega dokaza. na dvorišču. Žal med njimi tudi moj oče, in so jih popisali, jih Skratka, sodelovanje Slovencev z okupatorjema pri de- poslali nazaj po prtljago in so jih postavili v vrste ter odpeljali na portaciji Judov se je končalo s predajo deportirancev v Ča- železniško postajo. Takrat sem [. .] nazadnje videla mojega očeta. kovcu. Obsega njihove odgovornosti za uničevanje in ropa- Bili smo vsi objokani, [. .] bili smo zaprti v razredih, gledali skozi 113 Formalno je po zapovedi madžarskega ministrstva za notranje zadeve vse akcije 114 Pričevanje Julijane Zrim, Murska Sobota. Intervju opravila Ivanka Huber avgusta 2010. madžarske žandarmerije vodil ( Oberstleutnant) podpolkovnik László Ferenczy (gl. Ota Kraus 115 » Vse ka ger bilo blaga so lidge odnesli. « Pričevanje Francke Cör iz Poznanovcev. in Erich Kulka, Die Todesfabrik, Kongres Verlag, Berlin, 1958, str. 167). Intervju opravila Ivanka Huber avgusta 2010. 76 77 okno in [. .] mahali. Nikoli ne bom pozabila tega [. .] žalostnega »Ja sam se smijala [. .] to je nemoguče [. .] toga nema. Onda pogleda mojega očeta. Njih so odpeljali na železniško postajo in su nam dali, da se poslovimo od roditelja in ja sam rekla: ‹Bu- v Auschwitz. «116 dite mirni [. .] ja vam obečam, da se vratim› [. .] i ja sam se vratila ali oni niso bili [. .] oni me nisu čekali.«119 Sodeč po pričevanju Lize Berger, je bil Erikin oče med red- kimi starejšimi ljudmi v prvem transportu prekmurskih Judov Tisti, ki so ostali, so delili usodo preostalega dela druži- iz Nagykanizse v Auschwitz. Spominja se namreč, da so » zva- ne Fürst. Poglejmo, kako se teh treh tednov spominja Erika: li van« predvsem » mlade ljude« in jim » rekli, da če nas uzeti na » Razen vode nismo imeli ničesar, tako da smo se prehranjevali posao, a roditelji če ostati u Madžarskoj«.117 Podobno pripove- s tistim mesom, ki nam ga je poslal gospod Benko. In mama je ime- duje tudi Šarika Horvat, ki si je zapomnila, da so bili v prvem la en kolač kruha, en kolač je dala očetu. In to smo tri tedne potem transportu, ki naj bi šel na pot mesec pred ostalimi, predvsem jedli. Gibali smo se lahko po dvorišču, stražili so nas madžarski » moški in ženske brez otrok«.118 Pričevanji obeh podpirajo orožniki, dokler nas spet niso prevzeli po treh tednih Nemci in nas tudi podatki, ki jih je zbral Hajdinjak. Iz Nagykanizse, kjer je odpeljali na železniško postajo, v živinske vagone. «120 bilo na koncu zbranih 2.675 Judov, so v Auschwitz najprej po- slali za delo sposobne može in ženske. Na budimpeškem Šarika Horvat se spominja, da so jih v vagonih pričakali Vzhodnem kolodvoru so transportu iz Nagykanisze priključili tudi hlebci starega kruha,121 ki so v naslednjih štirih oz. pe- še 1.000 Judov iz internacijskega taborišča Kistarcsa pri Bu- tih dneh vožnje še stopnjevali žejo nagnetenih potnikov. dimpešti. Med njimi so bili v glavnem ljudje, aretirani v racijah Vsi po vrsti se namreč spominjajo vsaj treh stvari; po- po glavnem mestu Madžarske v drugi polovici marca 1944. manjkanja prostora, pomanjkanja vode in nemogočih higi- Liza Berger, vidno nezadovoljna s svojim takratnim ravna- enskih razmer. Vagoni namreč niso imeli niti stranišč niti njem, se ob tem spominja, da je podobno kot večina drugih improviziranih sanitarij.122 sopotnic in sopotnikov tega transporta verjela, da se bodo vr- » Bili smo lačni in žejni, predvsem žejni in prestrašeni, « pri- nili. Še več, ko je ena od manj lahkovernih žena začela vpiti, poveduje Erika, njeno pričevanje pa potrjuje tudi Marija da jih bodo na poti ubili, se je prestrašeni sopotnici smejala: Dajč Ebenšpanger, ki se spominja predvsem pomanjkanja 119 Pričevanje Lize Berger. 116 Pričevanje Erike Fürst. 120 Pričevanje Erike Fürst. 117 Pričevanje Lize Berger. 121 Pričevanje Šarike Horvat. 118 Pričevanje Šarike Horvat. 122 » [N]i bilo wc-jev, skratka vse smo opravljali v enem kotu. « Pričevanje Erike Fürst. 78 79 vode (» niti vode nije bilo niti ništa«),123 Šariki Horvat pa se je Ota Kraus in Erich Kulka, dva izmed najbolj zanesljivih priče- v spomin vtisnil predvsem bratov zobobol in počasna vožnja. valcev razmer v Auschwitzu. V svoji, žal nekoliko pozabljeni Neskončna kompozicija živinskih vagonov s po 80 ali celo 90 oz. spregledani knjigi Die Todesfabrik, ki sta jo najprej v češčini ljudmi se je premikala glede na prometne razmere oz. glede nato pa v nemškem prevodu izdala že dobro desetletje po kon- na transporte s fronte. Slednji so namreč imeli prednost, za- cu vojne, namreč natančno opisujeta »velikopotezne priprave radi česar se je vožnja še dodatno zavlekla. » Enkrat smo se na judovske transporte iz Madžarske. Krematoriji so bili skrb- vozili, pa stali, « pripoveduje Horvatova, Liza Berger pa se no popravljeni, peči na novo prevlečene s šamotom in kamini spomni, da jih je bilo v vagonu » mnogo [. .], ali ne tako puno, ojačani z železnimi profili.«125 Poleg tega so peči okoli krema-da se ne bi mogli micati«. Transport je bil za to mlado žensko torijev obdali s koridorji žičnih pregrad, ki so jih mestoma pre- iz Murske Sobote še posebej pomemben, ker je na njem spo- krivale odeje in s tem prikrivale poglede mimoidočih. »Za znala svojo bodočo prijateljico in rešiteljico: krematoriji so bile izkopane ogromne jame«, dokončan pa je »[…] i tamo sam upoznala jednu gospodju, malo stariju, s bil tudi nov priključek železniške proge, ki je krematorija I in II kojem sam prijatelje do sada, zajedno celo vreme, gde god sam v Birkenauu povezoval s postajo v Auschwitzu. Še več, »med bila. Ona mi je mnogo pomogla [. .] i možda ja njoj. Ona je odsekoma BI in BII je nastala popolnoma nova izstopna rampa sada u Americi.« 124 s štirimi tiri«,126 poveljnik taborišča pa je naročil tudi poveča- nje oddelka, pomenljivo imenovanega »Kanada« in namenje- nega razvrščanju zaplenjene prtljage prispelih. Auschwitz ... Pričevalca se tudi spomnita, da so najprej prispeli tran- sporti iz Podkarpatske Ukrajine (»Karpato-Ukraine«) in Sledil je šok ob prihodu v taborišče. Prvo srečanje s stražar- Transilvanije, še najbolj pa sta si zapomnila, da je bilo v va- ji in taboriščniki, ki so skrbeli za red, je vse prišleke tako presu- gonih iz vzhoda in jugovzhoda Madžarske veliko mrtvih nilo, da o njem pripovedujejo zelo emocionalno, natančno in potnikov, »ki so umrli zaradi žeje«. Pri tem se z grozo spo- obširno. Neredko pa se z njimi srečamo tudi v literaturi, ne minjata prizora, v katerem so Nemci postrelili cel vagon nazadnje tudi v delih nobelovcev Imreja Kertezsa in Elija Wie- zaradi žeje ponorelih potnikov: »Enkrat so odprli vrata zela. Toda preden se s taboriščem podrobneje seznanimo, po- nekega vagona, iz katerega so planile od žeje ponorele žen- glejmo, kaj sta o pripravah na »madžarski transport« zapisala ske in začele lesti na gasilske rezervoarje z vodo; pri tem se 123 Pričevanje Marije Dajč Ebenšpanger, Fundacija šoa. 125 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 161. 124 Pričevanje Lize Berger. 126 Ibid. 80 81 niso ozirale niti na nasprotovanje esesovcev niti na udarce Tudi ona se spominja srečanja z zloglasnim dr. Menge- [in] esesovci so jih postrelili vse po vrsti.«127 lejem oz. se spomni » točke«, ki jo omenja Fürstova, to je Erika Fürst prihod v taborišče opisuje kot » pravo kalvarijo«: » točke, kjer je stal in [jih] sortiral«: » Odprli so vagone, nemški vojaki so kričali na nas ‹al e raus› » Starce z otroki in mlade mamice [je pošiljal] na desno […], – vsi ven. S seboj nismo smeli vzeti ničesar, ženske niti osebne tor- tistih nekaj, po njegovem za delo sposobnih, smo šli na levo. Ko bice ne, čisto ničesar. Šušljali so, da nam bo ostalo le tisto, kar smo prišle do Mengerleja, je, ker sva bili s sestro enako oblečeni bomo imeli oblečeno, kar bomo imeli na sebi. Zato smo si oblekle in približno enako veliki, čeprav je bila sestra dve leti starejša od nekaj perila, obleko, bluzo, krilo, čez tisto pa zimski plašč, čez mene, ta mamo vprašal, če sva dvojčici. Mama je rekla, da ne, da zimski plašč pa še balonarski plašč. Tako, da sva s sestro izgledali nisva. ‹Koliko sta stari?› ‹17 in 15,› je rekla, nemško je dodala: starejši in močnejši, in tako smo potem poskakali iz vagonov. Tam ‹Mi hočemo delati.› Nato se je hinavsko nasmejal in rekel: so nas vojaki postrojili, stalno se drli na nas: ‹hitro, hitro› in po- ‹Levo.› tem smo šli peš ob železniškem tiru do razpotja [. .].«128 Tako smo ostali živi, nismo šli takoj v krematorij. Od celega transporta nas je ostalo 34 žensk. Vem zato, ker smo bile po- Na podoben način sta prihod v taborišče doživljala Šarika strojene po pet v šest vrst, v zadnji pa so bile samo štiri. «131 Horvat in Tamas B. Schwarz. V spomin se jima je za vedno vti- snilo kričanje esesovcev: » Aussteigen! Schnel , schnel ! «129 Šarika Podobno je mogoče razbrati iz pričevanja Marije Dajč pa se spomni tudi, da so » prtljago morali pustiti na vagonu«. Po- Ebenšpanger, ki je povedala, da jim je » Mengels [. .] naredio, leg tega se ji je zdelo, da je nekdo med transportom umrl.130 ko kamo ide« in da » stari niso išli sa nama, stari so išli krema-Nekoliko drugače je prihod doživela Liza Berger, ki se sicer torij odmah unutra« . 132 spomni Nemcev in tega, da so morali v vagonih pustiti vso pr- Skoraj enako zgodbo pripoveduje Liza Berger, ki je prepri- tljago, češ: » sve čete dobiti u logoru [. .], ne samo kufere«, po drugi čana, da je Mengele s tem, ko je njej in njeni novi prijateljici strani pa poudarja, da so jih sprejeli » jako, jako lepo«, in sicer z Greti Weiss svetoval, naj gresta peš, namenoma rešil življenje. besedami: » Dobrodošli, idete u logor, idete na posao. « Starejše in bolj onemogle so namreč vabili na tovornjake, ki so vozili naravnost do plinskih celic. 127 Ibid, str. 162. 128 Pričevanje Erike Fürst. 129 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 25. 131 Ibid. 130 » Mislim, da smo imeli enega mrtvega v vagonu«. Pričevanje Šarike Horvat. 132 Pričevanje Marije Dajč Ebenšpanger. 82 83 Šarika Horvat se » Mengerla« spominja kot prijaznega, » vi- informantk in informanta tega nikakor ni mogoče trditi, sokega« moškega, ki je » stal in gledal« ter pri tem celo » dobro čeprav je Liza Berger na eksplicitno vprašanje, kako je ve-izgledal«;133 ... in tak se ji je zdel tudi kasneje, ko so najemniki dela, da je to bil Mengele, prostodušno zatrdila, da je to delovne sile za nemške tovarne prišli nabirat nove delavke. Ta- » znao svaki« oz. da » to svaki zna«.136 Da je to res oz. da je mas B. Schwarz se spomni, da je neki poljski ujetnik njegovi veliko večino žensk res pregledal sam Mengele, potrjujeta materi svetoval, naj se sin izdaja za šestnajstletnika: tudi Ota Kraus in Erich Kulka, ki sicer omenjata tudi dr. » Pomešali so nas s poljskimi ujetniki in eden od njih je sveto- Königa, vendar naj bi ta Mengeleju prvenstveno pomagal val moji mami, naj me pošlje naprej. Ko me bodo vprašali, koliko pri iskanju novih »zdravilnih metod« ( Heilmethoden). Na sem star, naj odgovorim, da 16 let. [. .] Tako sem se znašel pred primer: »ženske, ki so tožile zaradi glavobola, so morale cel Mengelejem, ki me je vprašal: ‹Wie alt bis du?› Odgovoril sem: dan preživeti na sončni pripeki, zvečer pa so jih poslali v ‹16 Jahre.› Zato me je Mengele poslal naprej k skupini, ki so ji posebno obravnavo ( Sonderbehandlung) – v krematorij. bile dodeljene delovne naloge. Ko sem pogledal nazaj, sem videl Zdravim in mladim ženskam [so še prej] vzeli kri za vojake mamo, ki je bila stara 32 let in bi bila lahko prav tako razvrščena nemške vojske.«137 med delavce, vendar se ni hotela ločiti od moje sestrice Vere, ki je Tiste, ki so selekcijo preživeli, je čakala pot v taborišče. bila stara pet let in pol. Vedela je, da bo umrla skupaj z njo. Obe Pod vodstvom sta bili usmrčeni, kakor tudi babica, ki je bila stara 59 let. «134 » esesovke [. .] smo [. .] u redove po pet [. .] marširale [. .] nekoliko kilometara«.138 » Esesovka [. .] je rekla, da nas pelje na Glede na pogosta opozorila kolegic in kolegov, ki se sprehod. [...] mimo krematorija, kjer so takrat že sežigali naše ukvarjajo z uničenjem judovskih skupnosti v tem delu svojce. Mojo babico, sestrično, teto in druge sorodnike. Ženske so Evrope, smo bili pri analizi prizorov srečanja z Mengelejem esesovko vprašale: ‚Kaj se pa tu tako kadi iz tega dimnika?‘ in je še posebej pozorni. Poznavalci namreč opozarjajo, da so si odgovorila: ‚Tu vam pečejo kruh.‘ Je pa tako smrdelo, dim je bil mnogi taboriščnice in taboriščniki to srečanje zamislili na črn in strašen smrad se je valil iz tistega dima. Tu smo začeli še podlagi pripovedovanja sotrpinov.135 Za pričevanje naših bolj čutiti grozen strah in se bali, kaj bo z nami.«139 133 Pričevanje Šarike Horvat. 134 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 25. 136 Pričevanje Lize Berger. 135 Na to nas je še posebej opozoril Ivo Goldstein, poleg očeta Slavka Goldsteina brez 137 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 163. dvoma vodilni strokovnjak za vprašanja holokavsta na področju bivše Jugoslavije. Boris Hajdinjak pa opozarja, da so tovrstna srečanja z Mengelejem sestavni del vsaj 350-ih 138 Pričevanje Lize Berger. preverjenih protokolov, zaradi česar kaže verjeti tudi našim informantkam. 139 Pričevanje Erike Fürst. 84 85 Sledil je standardiziran higienski postopek: živeti. Po začetnem sistematičnem razčlovečenju oz. razose- »Odpeljali so nas v eno zgradbo, kjer smo se morale sleči do bljenju, ki je vrhunec doseglo s tetovažo taboriščnih številk, golega, potem so nam postrigli lase, čevlje in čisto vse, kar smo so jih tudi v prihodnjih dneh čakala nova neprijetna presene- imeli na sebi, smo pustili na kupu. Mama je zadržala družinsko čenja. Liza Berger se še dobro spomni, da so ji starejše soje- sliko, esesovka ji jo je iztrgala iz rok in rekla: ‹Kaj imate to, tega tnice čevlje ukradle, še preden se je nanje navadila. Takoj po ne boste potrebovali.› Sliko je pred nami strgala. Šli smo pod prvem obisku stranišča, » to je bila baraka sa klupama«,143 je tuše. Tuši so bili mlačni, vendar nas je zeblo, saj smo bile do gole- namreč ostala brez obutve in brez lasnega glavnika, ki ga je ga postrižene. Na drugem koncu smo prišle ven in nismo imeli uspela skriti pred tuširanjem. Vse po vrsti pa je najbolj pretre- brisač, ničesar za obrisat. Dobili smo sive obleke, brez nogavic, slo spoznanje, da krematoriji niso pekarne, temveč kurišča brez perila, samo obleke in čevlje. Ker sva s sestro imeli bolj majh- trupel njihovih svojcev. To, da je » brat [. .] šel z mamo v kre- ne noge, nama je esesovka dovolila, da sva lahko vzeli svoje čevlje. matorij [. .], takrat nisem znala, « se spomni Šarika Horvat in Mama je dobila neke druge, nekateri so dobili lesene cokle.« 140 doda, kako je bila pretresena, ko je ugotovila, zakaj je v dneh, ko so prišli, v krematorijih » skoz gorelo«.144 Zgodilo pa se je, da taboriščnice niso želele sprejeti za- V njih je zgorela večina potnikov štirinajstih transportov, porniške uniforme, zaradi česar so bile izpostavljene doda- ki so prispeli v maju, večji del celo v manj kot enem dnevu.145 tnemu izživljanju. Kraus in Kulka se denimo spomnita sku- Ota Kraus in Erich Kulka se še posebej dobro spominjata pine 128-ih jugoslovanskih partizank, ki so v Auschwitz skupine, ki so jo v veliki meri sestavljali bivši judovsko-ma- prišle poleti istega leta in so svoje uniforme zamenjale s ta- džarski vojaki Wermachta. Ne nazadnje tudi zato, ker jih je boriščnimi šele, ko so jih v to prisilili s stradanjem in težkim tako nagovoril nek esesovski oficir. Nezaupljive in zato pre- delom, zaradi katerega naj bi jih preživelo samo dvanajst.141 cej nemirne je v vrsti pred krematorijem nagovoril z beseda- Prezeblim, pomanjkljivo oblečenim v » neke krpe« in mi, ki jih skušamo ponazoriti v naslednjih vrsticah: » ostriženim na nularco«,142 je ženskam iz Murske Sobote in »‹Na vas se obračam kot na pripadnike zavezniškega naro- Lendave hitro postalo jasno, da bo v novem okolju težko pre- da, ki se z ramo ob rami bori z nami. Vem, da vam je hudo, ker ste 143 Pričevanje Lize Berger. 140 Ibid. 144 Pričevanje Šarike Horvat. 141 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 79. 145 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 165. Hajdinjak je ugotovil, da je zgorela večina 142 Pričevanje Šarike Horvat. Marija Dajč Ebešpanger pa se spomni, da so jih namenoma potnikov štirinajstih majskih trasportov. Med njimi tudi večina iz transporta iz Nagykanizse. postrigli zelo površno, in sicer zato, » da izgledamo kako pravi cigani«. Pričevanje Marije Mnogi niso v taborišču preživeli niti 24 ur. Glej Boris Hajdinjak, »Mengelejeve žrtve; Kohnste-Dajč Ebenšpanger. ini in Singerji iz Maribora, mariborske žrtve holokavsta«, Večer, 14. 4. 2010. 86 87 se znašli v delovnem taborišču, toda fronta je tudi tukaj, zato ste taborišča, ki ga kljub dejstvu, da gre za cel konglomerat tabo- tudi tukaj naši zavezniki. V skladu s tem vas bomo v taborišču rišč, večina pozna pod enim samim imenom, pod imenom tudi obravnavali. Ker je iz vaše domovine na delo prišlo na deset Auschwitz. Razlog za to je preprost. Tudi Nemci sami so naj- tisoče ljudi, v vojnih razmerah vsem ne moremo zagotoviti loče- pogosteje uporabljali ime »Der Auschwitzkonzern«147 ali na ne kopeli in dezinfekcije. Zato morate vsi prispevati minimalno kratko Auschwitz. Za lažje razumevanje strukture si bomo žrtev in se zadovoljiti s skupinskim kopanjem in dezinfekcijo. pomagali tako z arhivskim gradivom kot tudi s kasnejšimi Zanašam se na vaše razumevanje in na vašo disciplino ... Prosim, interpretacijami, predvsem grafičnimi ilustracijami, ki so na- da tisti, ki razumete nemško, prevedete moje besede.› Na to se je stale po pripovedovanju preživelih taboriščnikov. odzval eden madžarskih oficirjev in svoje sonarodnjake nagovo- ril, naj pokažejo, da se ne znajo samo hrabro boriti, temveč, da so Ko govorimo o Auschwitzu, Birkenauu ali taborišču Raj- se brez zadržkov pripravljeni prilagoditi vsaki situaciji. ‹Prosim sko, mislimo na sistem 39-ih koncentracijskih taborišč, ki je za popolno tišino in za to, da se v prostoru za dezinfekcijo čim bil razdeljen na tri glavne skupine: bolj stisnete in s tem omogočite, da vanj pridemo vsi.›« • Auschwitz I je bilo matično, osrednje taborišče s po- veljstvom »centra«, štabom taboriščnega gestapa in upravo Po mnenju očividca Filipa Müllerja, ki je v krematoriju na taboriščno delovno silo vezane vojaške industrije. delal kot kurjač in je avtorjema Todesfabrik o tem poročal še • Auschwitz II se je uradno imenoval Birkenau. Osrednji isti večer, so se na govor svojega oficirja nekateri vojaki od- cilj tega dela je bilo masovno ubijanje ljudi, zlasti Judov, Ro- zvali celo s ploskanjem ... in nekaj minut kasneje svoja življe- mov, članic in članov odporniških gibanj iz cele Evrope, ru- nja končali kot »skrajno disciplinirana trupla«.146 skih vojnih ujetnikov, gejev, nemških političnih zapornikov .. Sodeč po mnenju Ote Kraus in Ericha Kulke, se je to zgodi- V sklop Birkenaua so sodili še: taborišče Budy, perutninska lo na samem višku »žalostne dejavnosti Birkenaua«, v kate- farma, vrtnarija Rajsko in kemijski laboratoriji. rem je bilo julija in avgusta 1944 natrpanih rekordnih 105. 700 • Auschwitz III ali Buna je bilo koncentracijsko taborišče, ki ujetnikov. Največ od teh, nekaj čez 60.000, jih je bilo v tabori-je služilo podpori različni vojni in v manjši meri tudi mirno- šču B II (Birkenau II), najmanj pa v B III, in sicer 10.000. dobni proizvodnji. Osrednja dejavnost je bila posvečena iz- Ob skopem orisu številčnega stanja in posameznih gro- delavi umetne gume v Monowicah. V sklop tega taborišča so zot našteti podatki ponujajo tudi najboljše izhodišče za opis spadale še manjše enote, kjer so živeli prisilni delavci in ru- 146 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 164−165. 147 Tudi zato strokovnjaki v zadnjem času pledirajo za poimenovanje koncentracijski center namesto koncentracijsko taborišče. 88 89 darji rudnikov Fürstengrube, Königshütte, Jawiszowice, Jaworzno, Bobrek, Janina in cementarne v Goleszowu ter nekaterih manjših obratov. Začetki taborišča segajo v pomlad 1940, ko so sem pre- selili prvo skupino kasnejših »kapotov« in predstojnikov barak iz Sachsenhausna. Konec junija se jim je pridružil prvi transport poljskih političnih jetnikov. In v ta svet so maja 1944 začeli prihajati tudi Judje iz Ma- džarske. Med podatki Krausa in Kulke najdemo dve številki. V numeričnih prikazih najpogosteje navajata 400.000, enkrat pa tudi »450.000 madžarskih državljanov judovskega porekla ( ungarische Staatsbü rger jü discher Herkunft)«.148 Pri tem ne po-zabita povedati, da je bilo med njimi tudi precej Slovakov in Judov iz karpatskega dela Ukrajine, relativno majhne skupine Zemljevid prikazuje deportacije Judov iz evropskih držav v Auschwitz. Zemljevid iz Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 200. iz Prekmurja pa v tako veliki množici nista mogla zaznati. Se pa zato natančno spomnita, da je zaradi velike količine prtljage, odvzete v času prihoda transportov iz Madžarske, vodstvo taborišča povečalo število tistih, ki so delali v pro- storih, kjer se je zbiralo odvzeto osebno premoženje de- portirancev. Pri tem mislimo na sistem šestih barak z že omenjenim imenom »Kanada«, v katerih so taboriščnice in taboriščniki, torej »Kanadčani« in »Kanadčanke«, 148 »450.000 madžarskih državljanov judovskega porekla« (Kraus in Kulka, Die To-razvrščali pobrano blago. V slabih štirih letih obstoja tabo- desfabrik, str. 168). Hajdinjak prisega na številko 430.000, med katerimi je bilo tudi okoli rišča so se v teh prostorih nabrale gore kovčkov in potoval-12.000 Judov iz Kraljevine Jugoslavije, »torej iz Prekmurja in Medžimurja ter jugoslovan-skega dela Baranje in Bačke«. Vseh 430.000 so stlačili v 147 vlakovnih kompozicij, od nih torb, protez, odej, oblek in perila ter zdravil. Zlatnina, katerih je večina dosegla Auschwitz do 22. julija 1944. Okoli 75 odstotkov ljudi, ki jih je za-denar, alkohol in drugi uporabni predmeti oz. predmeti jela tako imenovana Ungarnaktion, je kmalu zatem izginilo v plinskih celicah. Iz rokopisnih večje vrednosti so pogosto končali v žepih nemških pripomb Borisa Hajdinjaka. 90 91 stražarjev,149 del predmetov (osebni dokumenti, kompasi, »Kopalnica«, pogosto pa tudi »Pazite na red in čistočo« zdravila .. ) pa je prišel v roke taboriščne odporniške orga- in »Ohranite mir«.151 Spomladi leta 1942, ko so bili kre- nizacije, ki je občasno načrtovala pobege. Delo v tem skla- matoriji še sestavni del taboriščnega kompleksa Auschwitz dišču je imelo posebno ceno, saj so »Kanadčani« z bla- I, omenjenih napisov še ni bilo, neprimerljivo manjša pa je gom, ki so ga kljub strogemu nadzoru tu in tam uspeli pre- bila tudi njihova zmogljivost. Rudolf Höss, eden kasnejših tihotapiti, kupovali hrano in druge usluge, čeprav je to bilo obsojencev na procesu proti vojnim zločincem v Krakovu, precej tvegano. Po navedbah Krausa in Kulke so večino pripoveduje, da so prve usmrtitve s plinom (ciklon B) slej ko prej ujeli in poslali v krematorij, kjer so se srečali s opravljali kar v delu enega taboriščnih blokov (Blok 11); tistimi, katerih lastnino so si iz takšnih ali drugačnih ra- med prvimi žrtvami tovrstne usmrtitve spomladi 1942 pa zlogov želeli prisvojiti.150 Upoštevajoč, da se je večji del so bili ruski vojni ujetniki in Judje iz Žiline.152 Razmere so transportov, ki nas tudi najbolj zanimajo, končal v krema- se temeljito spremenile po Himmlerjevem obisku, v okvi- torijih, tem namenjamo posebno pozornost. ru katerega je bila sprejeta odločitev o širitvi plinskih celic Krematoriji so tudi sicer eden osrednjih simbolov ma- in krematorijev. Leto kasneje je bil dogovor tudi izpeljan in sovnega pobijanja nemških nasprotnikov in sistematične- tako je center pobijanja in kremiranja žrtev postal Birke- ga iztrebljenja Judov. Ko govorimo o krematorijih, običaj- nau. Na mestu, kjer so nekoč stale kmetije vasice Brzezin- no mislimo tudi na pripadajoče dele. Najpogosteje na plin- sky, po nemško Birkenau, in v dveh od njih tudi prvi primi- ske celice s predprostori, kjer so deportiranci, misleč, da tivni krematorij, je nastal moderniziran in domišljen po- gredo na tuširanje, odlagali svoje obleke. Zavajanje je bilo gon z ogromnimi prostori za »garderobe«, plinskimi celi- toliko bolj prepričljivo, ker so bili prostori tudi ustrezno cami in krematoriji. V primerjavi s starejšimi zgradbami, v označeni. Zlasti v novi generaciji krematorijev iz leta 1943 katerih so žrtve morale od slačilnice do »tušev« oz. plin- so bile obešene večjezične table z napisi »Dezinfekcija«, skih celic prepešačiti skoraj pol kilometra, je bilo sedaj vse združeno v en sistem. Jeseni 1942 začeta dela so bila do- 149 Velika večina zlata, predvsem zlatih zob, je vendarle končala v centralni banki končana poleti 1943, ko so v Birkenauu nastali štirje kre-nemškega rajha, o čemer priča tudi dopis SS Brigadenführerja, general majorja Franka, matoriji, stari krematorij v Auschwitzu pa je služil samo še Himmlerju leta 1942 (nav. po romanu katalonske pisateljice Marie Angels Anglada, The Auschwitz Violin, Bantam, New York, 2010, str. 85−86). za skladiščenje pepela. Namesto štirih starih je bilo v kleti 150 T. i. Kanado in v njej zaposlene omenja tudi Erika, ki se spominja, da so » v Kanadi [...] sortirali stvari, ki smo jih mi s sabo pripeljali. In ti so tudi hrano našli med stvarmi. Perilo so si vzeli, pa čeprav so potem šli v [..] savno [..]. Mi smo mislili [..], da [..] so ti priviligirani, ker 151 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 111, 112, 115. jim je boljše. Nevoščljivosti ni bilo, ampak smo vedeli, da jim je boljše. Kaj je bilo s tistimi, če 152 Prve poskuse s ciklonom B ( Zyklon B) nasploh naj bi opravljali že avgusta oz. sep-so potem tiste vse, ... ne vem, če jih niso potem likvidirali. « Pričevanje Erike Fürst. tembra 1941, »testna skupina« pa so bili ruski vojni ujetniki in bolniki. 92 93 novega pogona kar 23 peči, celotna kapaciteta največjih V času, ko je tovarna smrti obratovala s polno paro, si uprava krematorijev (I in II) pa je bila 2000 ljudi, kolikor jih je taborišča boljšega poveljnika krematorijev verjetno ni mogla lahko naenkrat odšlo v plinske celice. zamisliti. Glede na njegovo vnemo pa si lahko predstavljamo, Če temu dodamo zgoraj omenjene iztovorne rampe, ki da ga je na svoji zadnji poti srečal tudi kdo iz Prekmurja. Mor- so jih dokončali tik pred prihodom »madžarskih transpor- da je bil med njimi tudi kdo, ki je bil priča Mol ovemu poseb- tov«, in cesto, ki je obnemogle potnike s tovornjaki pripe- nemu hobiju. Kot poroča Mül er, je ta krvnik posebne sorte še ljala pred vrata krematorijev, postane podoba celotnega posebej rad ubijal otroke. Neredko jih je s čokolado ali ka- sistema masovnega pobijanja ljudi in upepeljevanja njiho- kšnim izgovorom zvabil od čakajočih mater in jih vrgel v kotel, vih trupel še jasnejša. v katerem se je zbirala vrela maščoba sežganih trupel.155 Glede na nove zmogljivosti se je neredko dogajalo, da so * manjše skupine ljudi postrelili. Pri tem poslu se je še posebej izkazal esesovski oficir Vsi, ki so preživeli prvo selekcijo, med njimi mladi možje in Moll, eden od petih komandantov krematorijev, ki je ljudi ženske brez otrok, so bili razporejeni po različnih taboriščih oz. najraje pobijal s pištolo oz. je svojim vojakom naročil, naj so odšli na delo v taborišča, bližje Nemčiji. Tja je morala tudi ujetnike razvrstijo enega za drugim in s tem, ko jih po štiri, Šarika Horvat, potem ko ji je prve dni v Auschwitzu pomagala pet pobijejo z eno kroglo, prihranijo strelivo.153 Poleg sa- preživeti njena sestrična Judita Kreft. Judita je namreč prišla v dizma, s katerim je obravnaval jetnike, je iz njegovega rav- taborišče s prvim transportom in − na njeno veliko srečo − do- nanja mogoče razbrati, da so nekateri upravljavci taborišč bila delo v kuhinji oz. razdeljevalnici hrane. Šariki je zato zvečer v resnici verjeli, da je »vsak ujetnik državni sovražnik šte- pogosto prinesla kak ostanek in jo že na samem začetku opozo- vilka ena«.154 rila, naj ne pije vode. Neprekuhana je bila namreč kužna, še naj- bolj pa je bila nevarna voda v odprtih zbiralnikih. Sodeč po pripovedovanju Erike Fürst, je večina pristala v 153 Ibid., str. 120. Mol , ki je poleti 1944 zamenjal prejšnjega, organizacijsko manj kom-Birkenauu, ki je ob krematorijih gostil tudi večino žensk, zapr- petentnega (str. 133) komandanta Forsta, je proces ubijanja in sežiganja trupel še dodatno tih v celotni koloniji taborišč. » Odpeljali [so jih] v ženski A la-izpopolnil. Po njegovem ukazu so za krematorijem morali skopati dodatne jame za sežiganje trupel. V dneh, ko so bili krematoriji polno zasedeni, pa je tudi sam priskočil na pomoč pri ger, « se spominja in dodaja, da so » tukaj začutili in videli, kaj sežiganju mrtvih. Ali, kot je zapisal Filip Mül er, taboriščnik z najdaljšim stažem dela pri kre- [jih] čaka« . Bili so »lačni, žejni, prestrašeni [. .] skratka, zelo smo matorijih (str. 130): »Ko je bilo največ dela, je [Mol , op. p.] tudi sam pomagal pri spravljanju trpeli. Bila [. .] sem [. .] kar naprej lačna, kar naprej me je želodec trupel [v krematorijske peči, op. p.]: zavihal je rokave in delal za dva [. .]«, str. 133. 154 Prva od desetih zapovedi vodij različnih enot se je namreč glasila: »Jeder Häftling ist ein Staadfeind Nummer 1« (gl. Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 182). 155 Ibid., str. 134. 94 95 bolel, žejna [. .]«.156 Pomanjkljive hrane v obliki koščka kruha V mrazu in v družbi stenic so prestale karanteno, ki se je in » neke supe na tanjuru od pleha« se spominja tudi Liza Ber- tako Eriki kot tudi Šariki zdela nekaj najhujšega, nato pa so jih ger, ki je ležišča v svoji baraki opisala kot » stalaže«.157 premestili ali − bolje rečeno − natlačili v barake, ki so bile že Podobno kot večina drugih se obe spominjata tudi dolgotraj- tako prepolne. Kraus in Kulka opozarjata, da se je poleti 1944 nih preštevanj oz. »apelov«,158 pretepanja in težkega dela. Prete- v barakah za 500 ljudi drenjalo »tudi do 1.200 madžarskih panja se spomni tudi Šarika Horvat, ki dodaja, da » so stare še bolj žena, ki so spale in delale v izmenah«.164 tepli kot deco«.159 Prav tako se spominja preštevanja (» stalno so To so bile razmere, v katerih so dočakale jesen, čas pa jim je nas brojali«) in neustreznih stranišč. Obe, tako Šariko kot Eriko, mineval na gradbišču opečnate ceste. » Vsak dan smo hodili de- je še najbolj motilo to, da » potrebe niso [. .] smele opravljati, kadar lat, « pripoveduje Erika in večkrat ponovi, da je bilo delo zelo [jim] je bila potreba, ampak samo, kadar so [jim] dovolili«.160 Pa še [...] težko. Težko opeko so nam naložili na roke. Tisto opeko takrat » je esesovec vmes hodil, če si pet minut duže sedel«.161 Povr-smo na kilometre prenašale. Še zdaj stoji tista [. .] cesta iz tiste hu vsega jih je na začetku tudi zelo zeblo, » ker tam je bilo še maja opeke v Auschwitzu. V Auschwitzu je še sedaj tista opečna ce- hladno«.162 Zeblo jih je tudi ponoči. » Mrzlo je bilo grozno, « do-sta. Do jeseni sem opravljala to težko delo [...]. 165 daja Šarika, Erika pa ob tem ne more pozabiti stenic, zaradi kate- To delo je Erika opravljala vse do zgodnje jeseni oz. do tre- rih ponoči prav tako niso mogli spati. » Zjutraj smo bili vsi krvavi nutka, ko so jih » kar naenkrat« postrojili in prerazporedili. po obrazih. [. .] Potem ko so nas premestili v B lager, [. .] ni bilo več Vzrok za to je bila rekrutacija za delo v tovarnah ali izločanje za stenic, bile pa so uši, samo stenice so dosti hujše od uši.«163 delo nesposobnih taboriščnikov. Ljudje, ki so novačili delavke in delavce, so namreč izbirali samo mlade in močne, ostale pa je 156 Pričevanje Erike Fürst. uprava poslala nazaj na delo v taborišče, bolnico, otroško bara- 157 Pričevanje Lize Berger. ko ali v krematorij.166 Erika Fürst opozarja na to, da se je selekci- 158 Med večurnim stanjem so lahko dan za dnem prebirali ogromne panoje z navodili za prežive-ja za smrt običajno izvajala v času tuširanja.167 Taboriščniki so tje. Na plakatih je namreč pisalo, da je pot do svobode tlakovana s »čistočo, točnostjo, ubogljivostjo, odkritostjo, pridnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo do [nemške, op. p.] domovine«. (» Es gibt nur enine Weg zur Freiheit! Seine Meilenstene Heissen: Sauberkeit, Puenklichkeit, Gehorsam, Wahrhaf-164 Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 163. tigkeit, Fleiss, Opfersinn, Liebe zum Faterland«; gl. Kraus in Kulka, Die Todesfabrik, str. 33). 165 Pričevanje Erike Fürst. 159 Pričevanje Šarike Horvat. 166 V takih primerih so bile jetnice povsem gole, tako da je » tisti tovarnar, ki je zbiral 160 Pričevanje Erike Fürst. videl, koliko smo še močni, koliko smo sposobni za delo«. Pričevanje Erike Fürst. 161 Pričevanje Šarike Horvat. 167 V zvezi s tem kaže opozoriti na opis tako imenovanega »spomladanskega čiščenja«, ki ga je vodstvo taborišča, sodeč po romanu Violina Auschwitza Marie Angels Anglada, 162 Pričevanje Erike Fürst. naročilo zgodaj spomladi 1944 v pričakovanju »drugih jetnikov zle usode« (gl. Anglada, The 163 Ibid. Auschwitz Violin, str. 76). 96 97 bili takrat goli in zdravniki so jih lahko lažje pregledovali. Ob Podobna usoda je doletela Tamasa B. Schwarza, ki so ga eni teh priložnosti se je še drugič srečala z » Mengerlejem«, ki jo v skupini šestdesetih mlajših in » visokih moških [. .] izbrali« je ločil od mame in sestre. in odpeljali »[E]nkrat konec septembra, v začetku oktobra mogoče, smo »v Auschwitz, kjer so nas skopali, dezinficirali in tetovirali šle spet v to savno, kot so oni rekli, na tuširanje. Seveda, vedno smo [nato pa] prepeljali v taborišče Javišovic [Jawiszowice, op. p.], v se mogle do golega sleči, ko je bila selekcija in ko je prišel doktor bližini mesta Bžešče, ki je bilo 20 kilometrov oddaljeno od Au- Mengerle, mene zagledal in me potegnil za uho ven iz vrste.168 Za- schwitza. Tam je bil rudnik premoga, v katerem so kleče delali sta- prli so me v prostor zraven [. .], v katerem je bilo majhno okno in rejši jetniki. Zaradi težkih razmer so umirali kot muhe. Tiste, ki sem se potegnila skozenj [. .] in se postavila [nazaj] k mami. Men- zaradi poškodovanih rok niso mogli več delati, so posadili na klop, gerle je šel mimo, me tam našel, me za uho potegnil ven: ‹ Ti, mala, pretepli in vrgli nazaj v rudnik. Mnogi, ki so se zaradi izčrpanosti kaj delaš spet tu,› in se hinavsko nasmejal ter me spet zaprl. Od prijavili v bolnišnico, da bi se pozdravili, niso vedeli, da je to plintam so me potem odpeljali, jaz sem bila sigurna, da grem v krema- ska celica. Jaz sem s preostalimi mlajšimi jetniki delal na površju torij, ampak so me odpeljali v otroško barako, [zato] sem bila pre- premogovnika, kjer sem na tekočem traku prebiral premog. Od pričana, da gredo [. .] v krematorij sestra, mama in ostali [. .]. To je prahu se je tako kadilo, da nisem mogel videti svojega soseda. Po bil zelo težak trenutek zame. Zdaj sem ostala čisto sama.« 169 delu, ko sem se že umil, me je Schreiber, ki je nosil rumen trikotnik, se pravi, da je bil nemški zločinec, vprašal, kako mi je ime in koliko V resnici ni šla v krematorij niti Erika, niti njena mama in sem star. Rekel sem mu, da sem ravno danes dopolnil 13 let. ‚Poča- sestra, niti Šarika Horvat, ki je imela še dodatno srečo, saj so kaj,‘ mi je rekel in odšel. Vrnil se je s tri milimetre debelim kosom jo po eni teh selekcij poslali v » mali lager v Nemčijo«,170 kjer črnega kruha, kocko sladkorja in listom mlade čebule. [. .] Rudar- se je iz njej neznanega razloga prikupila eni od paznic, ki je sko delo sem opravljal približno sedem mesecev. Stanovali smo v kasneje poskrbela zanjo in ji na ta način rešila življenje: lesenih barakah, spali na lesenih posteljah, po trije na eni [. .].« 172 »Aufseherka, esesovka [. .] ta ženska je mene imela rada [. .], grozna, najhujša [toda] mene je imela rada [. .] ,vedno mi je kaj Erika je ostala v Auschwitzu, v .. prinesla, jesti, zdravila.« 171 » otroški baraki [skupaj] z otroci – od dojenčkov pa vse tja do šestnajstega leta. Nemci so to barako imeli za mednarodni Rdeči 168 Glede na to, da je bila videti kot » shiran otrok«, je bila prepričana, da je » ne bi nihče vzel na delo«. Podobno je opisal tudi sestro, ki je bila sicer starejša, a je prav tako kot ona izgledala križ, s tem so hoteli dokazati, da ni res, da vse otroke zažgejo. In kot » drobižek«. Pričevanje Erike Fürst. tam nisem mogla govoriti z nikomer, tam so bile Ukrajinke, s cele 169 Ibid. 170 Pričevanje Šarike Horvat. 172 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 26. 171 Ibid. 98 99 Evrope so bili otroci. Govoriti nisem mogla z nikomer, ker se ni- »No, potem se je bližal januar .. «175 smo razumeli, pa tudi nismo smeli govoriti med sabo. Edino dve sestri sta bili iz Budimpešte, obe malo starejši od mene. Tu mi je . . in z njim evakuacija taborišča. 18. januarja 1945 so Nem- bilo toliko bolje, zato sem preživela, ker v zimi, ko je bil že sneg , ci začeli s selitvijo zapornikov v taborišča v Nemčiji. Večina nam ni bilo treba stati [zunaj]. Otroke so preštevali kar v baraki. tistih, ki niso zmrznili ali padli pod streli svojih stražarjev, je Večji otroci smo bili vsak dan poslani v posebno sobo, kjer končala v taboriščih Mauthausen, Dachau, Gross-Rosen (polj- smo sortirali volno. Ljudje so v taborišče prinašali s sabo vse sko Rogoznica), Flossenburg, Ravensbrück, Buchenwald in sorte, pa tudi cele kupe volne. Ne v štrenah, ampak raznobarv- Bergen-Belsen, v taborišču pa je ostalo okoli 4.800 bolnih in ne volne, in sicer zato, ker so tam skrivali zlatnino, pa mogoče izčrpanih žena, otrok in manjše število moških. 176 kakšen denar. Mi smo morali to volno po barvah namotavati v Sicer pa poglejmo, kako je priprave na selitev doživljala štrene. Delala sem skupaj z dvema Madžarkama … in en dan Erika: » Nemci so bili že zbegani, « pripoveduje Erika in v isti smo v eni štreni našle zlat prstan in uhane. To je starejša spra-sapi omenja priprave na vila. Žal teh deklic potem nisem več videla. Verjetno so pri njiju » Todesmarsch; to je tisti marš smrti, marš, ko smo se mora- našli to zlatnino in ju odpeljali v krematorij [. .].« 173 li vsi postaviti v vrsto [. .], češ , da bodo Auschwitz bombardirali, da naj se vsak, [ki] lahko stoji na nogah, postavi in naj gre. Izginotje Erikinih mladih sodelavk pri sortiranju volne Jaz sem se tudi postavila v vrsto, šla sem že ven iz taborišča, je še en dokaz, da tudi otrokom ni bilo prav nič prihranjeno. ker so bila vrata na stežaj odprta in preprosto skočila v visok Tudi oni so morali na delo, tudi njih so kaznovali in tudi sneg in se skrila v snegu. Oni so pa šli, na obeh straneh so jih njim so včasih nalagali prav absurdne naloge. Gospa Fürst spremljali vojaki s psi in seveda oboroženi. Jaz sem tam dolgo se v zvezi s tem še posebej spominja, da so jih občasno na- čakala v tistem snegu. Ko je vrsta odšla, sem (prej sem že našla gnali ven na mraz, kjer so morali hoditi v krogu in peti: mamo) šla v tisto barako, kjer je bila mama, in se skrila pod » [. .] včasih so nas nagnali ven na sneg [in] večje smo se mo- njeno ležišče. Nemci so se vračali in z ležišč dobesedno vlekli rale postaviti v krog postaviti in peti eno nemško pesem. Mora- ujetnice ter jih streljali …. To je bila bolnica, kjer sta bili mama le smo zelo zelo glasno v tistem mrazu, kot pri ringa raja smo in sestra in so naganjali ljudi ven in nam pretili, da nas bodo vse hodili v krogu in peli tisto pesem [. .].«174 postrelili. Jaz sem se tam skrivala deset dni . .«177 173 Pričevanje Erike Fürst. 175 Ibid. 174 Ibid. 176 Sodeč po Hajdinjakovih izsledkih, je bila ta ševilka precej večja, in sicer okoli 7.500. 177 Pričevanje Erike Fürst. 100 101 . . skrivala in skrbela za bolno sestro in mamo, ki brez In kakšna je bila usoda taboriščnikov, ki so jih Nemci njene pomoči gotovo ne bi preživeli. prisilili v pohod proti Nemčiji? » [S]estra in mama nista bili pokretni […]. Sama sem hodila Z eno besedo; grozljiva! Taboriščnike so postrojili in jih v s taboriščniki po skladiščih [in iskala], če so Nemci pustili ka- januarskem mrazu deloma peš deloma z vlakom, neredko pa kšno hrano. […] Po vodo smo hodili v bazen, […] kjer so se tudi na odprtih vagonih nagnali na dolgo pot proti Nemčiji. Nemci poleti kopali […] v enem od skladišč [pa] sem našla Večina je bila brez dodatne obleke in hrane. V znani pripovedi moko, jo dala v ruto in iz te moke sem potem kuhala žgance. Maus, kjer Art Spiegelman predstavlja zgodbo svojega očeta, […] V drugem skladišču sem našla [konzervo] zelja. Bila je so tisti, ki jih niso postrelili po poti, po več kot sto kilometrih tako velika, [da] je nisem mogla dvignit in zato sem [jo] kotalila prispeli v majhno taborišče Grossrosen v Prusiji, kjer so jih […] do naše barake. «178 naložili na vlak proti jugozahodu. Čeprav so bili od tu naprej v bolj ali manj zaprtih živin- In prav ta »konzerva« kislega zelja je vsem trem in še skih vagonih, velik del potnikov ni preživel do končne po- nekaterim drugim jetnicam pomagala preživeti do prihoda staje. Nekateri so shirali zaradi pomanjkanja hrane, drugi Rusov, ki so bili, sodeč po Erikinem pripovedovanju, zgro- zaradi hude žeje. Vlak so namreč ustavili samo v dveh pri- ženi nad prizorom, ki so ga srečali v taborišču: merih: ali zato, da so sprostili pot vojaškim transportom ali » Bili so tako presenečeni, ko so nas zagledali, kako izgleda- zato, da so jetniki z vagonov pometali svoje mrtve tovariše. mo, saj smo bili vsi kost in koža.«179 In tako vse do konca poti v Buchenwald ali Dachau, kjer so jetniki dočakali osvoboditev. Mnogi so umrli kmalu po pri- Rusi so jih najprej prepeljali v Auschwitz in naselili v bara- hodu v novo taborišče, med njimi tudi oče pisatelja Elija Wi- ke paznikov in vojakov, kjer so bile vse do začetka maja, nato esla. Mraz in izčrpanost sta jih zdesetkala. Oba Wiesla sta pa so jih z »romunskim transportom« prepeljali v Krakov. namreč pristala na odprtih vagonih pri temperaturah globo- ko pod lediščem. Sicer pa prepustimo besedo avtorju samemu, ki se iz teh 178 Ibid. dni agonije spominja predvsem dvojega, skrbi za lastno 179 Ibid. Po oceni poznavalcev naj bi bilo v Auschwitzu pobitih okoli dva milijona ljudi, preživetje in preživetje oslabelega očeta: med katerimi je bila velika večina Judov. Po podatkih Jaše Romana jih je največ prišlo iz Poljske (okoli 1.200.000), slabega pol milijona iz Madžarske in »preko 500.000 iz ostalih »Deset dni, deset noči potovanja. [. .] okupiranih držav Evrope, [med njimi] okoli 20.000 iz Jugoslavije«. Od teh največ iz da-Nekega dne, ko smo stali, je neki delavec vzel iz svoje našnje Hrvaške, kamor prišteva tudi žrtve iz Prekmurja (iz osrednjega dela do 4.500, iz Slavonije okoli 1.500, Bačke, Baranje, Medžimurja in Prekmurja okoli 12.000, iz Raba in malhe kos kruha in ga vrgel v enega izmed vagonov. Kako so Istre 300) ter okoli 2.000 iz Bosne. Gl. Romano, Jevreji Jugoslavije, str. 176. navalili! Desetine sestradancev se je pobijalo med seboj za 102 103 nekaj drobtinic. [. .] Metali so se drug na drugega, se teptali, » ponudil košček kruha«.184 Buchenwald je doživel kot » zelo trgali, grizli.« 180 dobro organizirano taborišče, v katerem so bili predvsem politični zaporniki«, kar je brez dvoma posledica dejstva, da ga je neki Po desetih dneh so taboriščnik uspel pretihotapiti med jugoslovanske rojake, » ki »prispeli na cilj. Bilo je pozno ponoči. Pazniki so [jih] prišli so živeli v tako imenovani komuni in si med seboj vse delili«.185 iztovorit. Mrtve so pustili v vagonih. Izstopili so lahko samo tisti, ki so se še mogli držati na nogah. Zadnji dan je bil najbolj moril- ski. V [. .] vagon [jih] je vstopilo sto. Izstopilo [jih] je dvajset.« 181 Nazaj v življenje .. Med njimi tudi Eli Wiesel in njegov oče. Toda zadovolj- Približno v istem času so bile Erika, njena mati in sestra stvo, da sta preživela pot do Buchenwalda, je bilo kratko. še vedno v Auschwitzu. Tokrat na toplem v vojaških bara- Dober teden kasneje je namreč oče zaradi izčrpanosti in kah, nato pa » v neki šoli« v Krakovu, kjer so dočakale ura- bolezni umrl. Eli se spomni, da se ga po tem vse do osvobo- dni konec vojne v Evropi. ditve taborišča »ni nič več dotaknilo«. Spomni se samo, da » Potem […] se je mama odločila, da gremo domov z romun- ni »mogel jokati«, da »ni imel več solza«.182 skim transportom […], ker je bilo zgleda dosti Romunov in Romuni Še za spoznanje hujša usoda je doletela Tamasa in Josipa so prihajali po svoje svojce v Krakov. […] Prvi transport je bil ro- Schwarza. Poleg tega je Tamas, kljub temu da sta bila verjetno munski. […] Pot je bila dolga, težka, na odprtih vagonih smo se del istega transporta, za očetovo usodo izvedel šele kasneje. vozili, se mi zdi, do češke meje […] potem [pa] prek Prage v Budim- Po pripovedovanju očividcev je » umrl na postaji v Gleiwitzu, pešto. V Budimpešti so nas na železniški postaji pričakali [z] žido- ko je žejen stopil iz vrste, da bi pobral sneg in se odžejal. Za kazen vske občine, nas spet odpeljali v neko šolo, nam dali jesti […].«186 so ga Nemci ustrelili v glavo«.183 Sam je pot preživel s pomočjo sojetnikov. Med njimi se še posebej spominja trgovca dia- mantov iz Antwerpna, ki mu je med potjo v odprtih vagonih 180 Elie Wiesel, Noč, Didakta, Ljubljana, 2007, str. 84−85. 181 Ibid., str. 86. 184 Ibid., str. 26. 182 Ibid., str. 92. 185 Ibid., str. 27. 183 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 27. 186 Pričevanje Erike Fürst. 104 105 V Budimpešti so jim tudi prvič ponudili, da se izselijo v tisto, v čemer smo prišli domov iz taborišča. […] Brez vsega. ZDA: [Bivši] hlapec nam je prinesel eno malo posodo masti, sosedje »Takim, kot smo bili mi, bi židovska skupnost uredila, da so nam prinesli malo moke in tako smo počasi začele živeti. «189 bi šli v Ameriko. Vendar medve s sestro nisva hoteli slišati o tem, saj sva pomnili zadnje očetove besede: ‹Vidimo se doma.› V približno istem času, vse tja do poletja, se je vrnilo Bili sva prepričani, da nas oče čaka.« 187 tudi petindvajset Sobočank in Sobočanov ter triindvajset lendavskih Judov. Skupaj s preživelimi iz drugih krajev in Namesto v Ameriko so se napotile nazaj na budimpeško vasi petinšestdeset ljudi ali slabih 20 odstotkov od teh, ki so železniško postajo » na en odprt vagon, poln krompirja, in s jih leto pred tem deportirali. V taboriščih, na prisilnem tistim vlakom [. .] potem do Sombathela, kjer [. .] nas je [. .] ži- delu in na tako imenovanem maršu smrti jih je po doslej dovska občina [. .] namestila pri enem gospodu. Tu smo se lahko znanih podatkih umrlo 387, med njimi tudi Erikin oče. skopale, oprale in potem [. .] šle peš [. .] do Kermendina.«188 Glede na izkušnje naših informantk in znano statistiko na- Od tam do Prosenjakovcev v Prekmurju so jih pogosto silnih smrti jih je bilo največ pobitih prav v Auschwitzu. ustavljali » Rusi, [...] ker so mislili, da smo bogve kdo«. V Prose-Zato so bile po krajšem čakanju tudi Erika, njena mama in njakovcih pa jih je pričakal očetov znanec in jih odpeljal v sestra, kljub nepojasnjenim okoliščinam moževe oz. očeto- Mursko Soboto, kjer so: ve smrti, prepričane, da je končal prav tam. Ne nazadnje » [. .] našli razdejanje. En konjski hlev je bil porušen in ena tudi zato, ker so podobno predvidevale tudi mamine sestre, klet, drvarnica je še stala. V hiši je bila partizanska vojska. ki so ga na poti z dela v Auschwitzu nazaj v Birkenau vsaj Podi so bili strgani, elektrika strgana. Partizanska vojska je enkrat srečale in povedale, da je imel » zelo zatečene [. .] in spala na tleh, na slami. Po našem prihodu so hišo takoj izpra- ožuljene noge«,190 zaradi česar so ga verjetno poslali v plin- znili. Hiša je izgledala nemogoče, [zato] smo bili nekaj dni […] sko celico. pri eni soboški družini. Mama je dobila kredit, ne vem, na kaj O tem, da je uprava s pregovorno nemško natančnostjo so ji kredit dali, nato so pobelili hišo, napeljali elektriko v kuhi- evidentirala vse premike, priča tudi obrazec, s katerim so njo, in v eno sobo dali žarnico. Spali smo na tleh, oblečeni v […] vsak dan beležili pot na delo in prihod z dela. 187 Ibid. 189 Ibid. 188 Ibid. 190 Ibid. 106 107 na preživelih vrnila domov iz drugih taborišč. Da so preživeli predvsem tisti, ki so jih izbrali za delo v tovarnah. Ne naza- dnje se je tudi sama še dobro spomnila selekcij, med katerimi » je tisti tovarnar« hodil in med vrstami » do golega« slečenih žensk izbiral: » ta, ta, ta [. .] in tiste [. .] potem odpeljal [. .] v Nemčijo«.192 Upanje ji je do neke mere vzbujala tudi izkušnja njene znanke Šarike Horvat, ki jo v pripovedi večkrat omenja- mo. V to, da ni mogel preživeti Auschwitza, jo je prepričevala lastna izkušnja, zaradi katere je ob koncu pogovora za naš pro- jekt omenila, da so med tistimi, ki so ostali v Auschwitzu do konca, po vsej verjetnosti preživele samo one tri. Kasneje se je izkazalo, da je bilo preživelih še nekaj, po drugi strani pa so se potrdila njena opažanja, da je bilo med povratniki zelo malo moških. Statistika govori o dobri peti- ni. Pogosteje, vsaj kar zadeva prekmursko judovsko sku- pnost, so preživele ženske in še te so se kmalu po vojni v ve- liki meri izselile iz Prekmurja. Največ jih je odšlo v Palestino in ZDA, nekaj pa v druge slovenske kraje. Erikina sestra se je z možem preselila v Maribor, kjer je kmalu zatem umrla v nenavadni nesreči pri likanju, ko ji je zagorela obleka in po- Formular za beleženje dnevnih odhodov in prihodov taboriščnikov v tem še likalna deska .. Auschwitzu. Original, darilo Erike Fürst, hrani ZRC SAZU. Precej več sreče je imel Tamas B. Schwarz, ki se je iz Bu- Ne glede na to je Erika po vojni pisala na » Rdeči križ v Bu- chenwalda v Lendavo vračal prek Subotice in Baje, kjer je chenwald«, saj je po vojni » slišala neke govorice, da je oče umrl našel sorodnike po materini strani: v Buchenwaldu«.191 Poleg upanja, da je to morebiti res in da » Vlak je stal v Baji, kjer sem [. .] na tamkajšnji postaji [. .] oče tam okreva, jo je k temu napeljalo spoznanje, da se je veči- zaustavil neko žensko in jo vprašal, ali pozna Reveszove, ki so 191 Ibid. 192 Ibid. 108 109 bili moji sorodniki in pri katerih sem bil večkrat na počitnicah. Čas spomina Tako sem se srečal s sorodniki, ki so me prepričali, naj stopim z vlaka in ostanem v Baji, češ da me v Lendavi ne čaka nihče in Pri rekonstrukciji usode judovske skupnosti nas še pose- da sem jaz edini preživeli član družine. To je bilo res, kajti bej zanima spomin nanjo; med drugim tudi zato, ker so bili kasn eje sem izvedel, kako so umrli moji starši. «193 procesi, podobni tistim, ki so se po vojni odvijali v Prekmur- ju, značilni tudi za druge dele okupirane Evrope. Vrnimo se še za trenutek nazaj v maj 1945 in si pobliže V prvi vrsti kaže opozoriti na pojav, ki smo ga že omeni- oglejmo poskuse družine Fürst, da zaživijo kar se da nor- li z omembo Erikinih težav s pomnjenjem šolske snovi. Po- malno življenje. Erika se spominja, da sta » s sestro [. .] šli že dobno kot drugi pred nami ugotavljamo, da se je prva leta konec maja v šolo. Delali sva nostrifikacijske izpite, najprej sva (ki so se v večini primerov raztegnila na dve desetletji) ve- imeli tečaje, potem pa izpite. « Spomni se tudi, da je čina preživelih »zatekla« k zavestni amneziji. Razlogov za » prvo zimo hodila [. .] v šolo brez nogavic [in v plašču] do ta pojav je več, vendar priče največkrat omenjajo strah, da kolen. Imela sem ene, stric mi je dal ene moške dokolenke in neke se jim kaj podobnega ne bi ponovilo, in željo, da bi čim prej škornje [. .] od tete. Dve teti sem imela v Martjancih in na vasi so pozabili na preživete grozote. Po drugi strani pa so kaj ljudje marsikaj spravili in nam tudi vrnili. Žal v Soboti to ni bilo kmalu spoznali, da jim ljudje ne verjamejo oz. da se težko mogoče. «194 soočijo s tem, kar slišijo. Ali, kot je povedala Marija Dajč Ebenšpanger: Posebej živo ji je ostal v spominu občutek, da se ne more » Niso htjeli verovati, jer to nije istina [. .] malemu unuku [. .] zbrati, da si ne more nič zapomniti. Kar se je zvečer naučila, sam rekla [. .] kad je išao u školu, drugi razred [. .] i on je u školi je zjutraj pozabila. Iz tega je mogoče sklepati, da je podzave-izpričal [. .] i to je bila senzacija, [. .] kad so me vidjele ove na- stna potreba po pozabljanju grozot preteklega leta vplivala stavnice, učiteljice to niso znale, kaj bi z menoj delali i to je vaš tudi na novo pridobljeno znanje oz. pomagala pri tlačenju Bojan, pa to je grozno šta je izpričal. «195 spomina. Takih, ki so si pri tem pomagali s sovraštvom, je, sodeč po pričevanju preživelih, relativno malo. Med njimi tudi naša 193 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 27. 195 Pričevanje Marije Dajč Ebenšpanger. 194 Pričevanje Erike Fürst. 110 111 Liza Berger, ki je sogovornici iz Fundacije šoa zaupala, da ne podatkih, ki jih je zbral Marjan Toš, je v novoustanovljeno sovraži samo Nemcev, temveč vse, kar je nemško.196 judovsko državo emigrirala večina od dveh tretjin vseh, ki Tudi zato se je, podobno kot nekateri drugi, nekoliko laž- so po letu 1945 za vedno zapustili Prekmurje. Glede na to je je odločila za izselitev v Izrael, ki je po besedah Nobelovega bilo uničenje judovske skupnosti na severovzhodu Sloveni- nagrajenca za literaturo, Saula Bellowa, do neke mere »ob- je domala popolno. Več kot 85 odstotkov jih je bilo pobitih novil izgubljeno vero v judovstvo« oziroma »odstranil pre- v času vojne, dodatnih deset pa je odšlo po njej. V Murski kletstvo holokavsta«.197 Nekateri so se za odhod odločili Soboti in Lendavi jih ni ostalo niti toliko, da bi lahko obli- tudi zato, ker so ostali brez partnerja ali celo brez vseh soro- kovali versko skupnost. dnikov. Del tovrstnih občutkov lahko podoživimo ob pri- Ker je tudi ta del uničenja judovske skupnosti Prekmur- povedi Marije Dajč Ebenšpanger, ki ob tem, ko pove, da se ja mogoče ponazoriti z biografijo Tamasa B. Schwarza, tudi njen mož ni vrnil, potoži, da jo je vse motilo: na koncu besedo prepuščamo človeku, ki je kmalu po svo- » Sve mi je smetalo. Nisam bila z ničim zadovoljna, htijela jem prihodu v Izrael, kjer si je kasneje ustvaril družino, svo- sam nekaj drugo, a nije uspelo. Nije mi došao muž natrag, to je je ime spremenil v Yoel Shachar .. : bila največa katastrofa meni, da sam sama ostala, nikdje niko- » [...] v Baji pri sorodnikih [. .] sem dve leti obiskoval gimna-ga i tako [. .]. «198 zijo. Potem sem se preselil v Budimpešto, kjer sem se udeležil mladinskega cionističnega gibanja. Po bivanju na Madžar-Cilj tistih, ki so se odločili za odhod, pa ni bila samo Pa- skem, v Avstriji in Franciji sem leta 1950 odpotoval v Izrael in lestina oz. od 1948 naprej Izrael. Kar nekaj se jih je odločilo tam leta 1953 spremenil ime. To ni bilo več nemško. Kmalu po tudi za ZDA, Veliko Britanijo, celo Avstralijo ... Sodeč po prihodu sem bil eden od ustanoviteljev kibuca Dir v Negevski puščavi, kjer sem z družino živel več let. «199 196 » [..] absolutno mrzim jih, absolutno mrzim ih [..] sve, šta je nemačko [..]«. Pričevanje Lize Berger. 197 Saul Bel ow, »A Jewish Writer in America – I «, The New York Review of Books, November 10−23, 2011, str. 28. Citat je iz nedavno prvič objavljenega predavanja Saula 199 Zadravec, »Vsak konec je nov začetek«, str. 27. V sklepu besedila, ki je nastalo na Bel owa iz leta 1988. Pri Bel owu med drugim zasledimo tudi po vojni močno zasidrano podlagi intervjuja s Tamasom Betholdom Schwarzem oz. Yoelom Shacharjem, Zadravec prepričanje, da »sovraštvo do Judov ne zamre nikoli«, zaradi česar »ni rešitve judov-dodaja, da je imel Yoel, zato ker je v času vojne ostal brez izvirnih dokumentov, težave skega vprašanja«. Še posebej v Evropi, kjer je bil »Jud vedno obiskovalec«, Judje na-pri dokazovanju svoje identitete. Sodeč po zapisu v »lendavski matični knjigi [. .]«, je nasploh pa »duhovni aboridžini modernega sveta« ( the spiritual aborigines of the modern mreč veljal »za mrtvega«. Potem ko je dokazal, da je živ, ga je čakalo » dolgo pravdanje«, world) (str. 29). po katerem » je dobil nazaj družinsko vilo in dosegel vrnitev dela tovarne«. Poročen z 198 Pričevanje Marije Dajč Ebenšpanger. madžarsko Judinjo Rachel živi v Herzliji blizu Tel Aviva. Ibid. 112 113 Fizičnemu iztrebljenju in odhodu večine preživelih je sledi- Podoben cinizem je mogoče zaslediti v ravnanju nevtral- la nacionalizacija judovskega premoženja. Kot omenja Marjan ne Švice oz. njenih bank. Kar nekaj povratnikov je namreč Toš, je: poskušalo dobiti denar, ki so ga njihovi najožji sorodniki »judovsko premoženje [. .] delilo usodo zaplemb in naci- tam shranili pred vojno. Med njimi tudi Lili Hajmer Kožič, onalizacij, ki so jih doživljali tudi drugi premožnejši državlja- ki je pisala v Schweizer Bank v Zürichu, od koder so zahteva- ni. Pri odvzemu premoženja pa ni bila odločilna nacionalna, li »šifro«. Ker te ni imela, odgovorov iz Švice ni bilo več: verska ali rasna pripadnost, pač pa zgolj razredna, zato ne » I oni meni odgovorili, kaže može biti. Ali vi nama pošaljite preseneča, da so marsikaterega Juda razglasili za osebo nem- šifru, koja bila dana vašim roditeljima. Gdje bi ja kakvu šifru na- ške narodnosti ali celo za člana Kulturbunda in ga razlastili šla. Onda sam ja njima još jedan put pisala, da bi si vi toliko tru- na podlagi odloka predsedstva Avnoja z dne 21. 11. 1944 po da mogli uzeti, da bi vi u popisima gdje ste primili od bilo koga ne prehodu sovražnikovega imetja v državno last.«200 samo od mojih i našli ime Evgen i Arnold Hajmer, Murska Sobo- ta, Jugoslavija. Na to nisam više dobila odgovora [. .].«202 Toš tudi sicer v večini svojih prispevkov jasno pokaže na absurdnost situacije oz. »paradoksalnost« procesa, v Takšne in podobne situacije so botrovale izrazito skromne- katerem so bile žrtve zaradi svoje predvojne nacionalne mu spominu na judovske žrtve v prvem desetletju po vojni. Z pripadnosti tudi formalno prevedene v storilce in na pod- njim so se sodobniki povojne izgradnje do poznih šestdesetih lagi tega razlaščene. Pri tem preseneča predvsem povr- let povsod po Evropi srečevali zelo redko in v omejenem obse- šnost sodišč, ki so »spregledala« dejstvo, da je bila večina gu. In Prekmurje ni bilo izjema ... V enem prvih zapisov v Ob- Judov vendarle »jugoslovanskih državljanov, slovenske murskem tedniku tako na primer najdemo dokaj skopo notico narodnosti, židovske vere« ali, kot opozarja tudi Erika Jožeta Velnarja, ki govori o tem, da so okupatorji odgnali v ta- Fürst, da so imeli v » dokumente, [. .] v rojstne liste in tako borišča »tudi soboške Žide«. Poleg površnosti je v njej tudi naprej [. .] vpisano, […], da smo bili Slovenci«. Fürstova obe- velika mera netočnosti pri oceni (117) žrtev holokavsta. Zato nem zatrjuje, da v Prekmurju » ni bilo družine, kjer se ne bi pa je avtor več pozornosti namenil Aliju Kardošu, enemu osre- slovensko govorilo«.201 dnjih pobudnikov odporniškega gibanja v pokrajini. Kot kaže, je samo v tem kontekstu Jud lahko nastopil tudi kot posameznik s svojo zgodbo. Članek namreč v nada- 200 Toš, »Vrnilo se jih je samo 65«, 7 dni, tedenska priloga dnevnika Večer, 21. 4. 2010, str. 43. ljevanju razkrije, da je bil ta revolucionar tudi dober pesnik 201 Pričevanje Erike Fürst. K tematizaciji nacionalne pripadnosti se je ga. Fürst vrnila tudi ob vprašanju, zakaj je ostala, zakaj ni emigrirala tudi ona, in v odgovor kratko in odločno zatrdila, da » je [. .] rada Slovenka in Prekmurka«. 202 Pričevanje Lili Hajmer Kožič. 114 115 in odličen prevajalec madžarskega pesnika Sándorja Petőfi- ja. Dokaj natančno so bili predstavljeni tudi vsi drugi udele- ženci narodnoosvobodilnega boja. Ob Aladarju Kardošu še Eugen Kardoš, Koloman Hajmer, Ferit Hiršl, Kolman Hiršl, brata Fürst, Ignac Boroš in Zoltan Boroš iz murskosoboške- ga okoliša ter Ernest Balkany, Desider Majer, Beno Tei- chman, Zoltan Strasser in Stjepam Blum iz Lendave. Skoraj vsi so se odporniškemu gibanju priključili leta 1941 in veči- na jih je v istem ali naslednjem letu padla v partizanskih enotah na Hrvaškem ali končala v koncentracijskem tabori- šču oz. na prisilnem delu.203 Če bi za Alija Kardoša še lahko trdili, da je bil idealist, sanjač brez resnega poklica, skratka, vihravi intelektualec, pa tega gotovo ni mogoče trditi za pivovarja Majerja, knji- garnarja Balkanyja ter odvetnika Teichmanna in Strasser- ja. Podobno kot to ni mogoče trditi za skoraj sto trgovcev in osem uslužbencev, fotografa, krojača, zdravnika, profe- sorja glasbe, geometra, brivce, tiskarje in prevoznike, ki sicer niso sodelovali pri odporniškem gibanju, pa jih je vendarle doletela enaka usoda. Ali, povedano drugače, Dr. Aleksander Vály, odvetnik iz Murske Sobote, med meritvami nacio- skupaj z njihovimi ženami in več kot šestdesetimi otroci in nalizirane zemlje leta 1932 ali 1933. Sodeč po poizvedbah Borisa Hajdinja-mladostniki je izginil večji del pokrajinske elite. Natanč- ka, je umrl v taborišču Flossenburg. Žena, ki je osvoboditev dočakala v Bergen-Belsnu, kamor je prišla prek Dachaua, in sin, ki je v tridesetih letih odšel nejša analiza poklicne strukture žrtev holokavsta v Prek- študirat v ZDA, sta vojno preživela. Fotografija je last Julijane Zrim. murju kaže na to, da je podobno kot v drugih delih srednje in vzhodne Evrope v genocidu nad Judi izginila gospodar- V pričujoči statistiki so žal spregledane predvsem pod- ska, kulturna in družbena elita pokrajine. jetnice in trgovke. Čeprav so ženske po poroki običajno prenehale redno delati v trgovini, skladišču, obrtni delav- 203 Več o tem Romano, Jevreji Jugoslavije, str. 263 in Ferdo Godina, Prekmurje 1941– nici, gostilni ali mesariji, njihov prispevek k družinskemu 1945, Pomurska založba, Murska Sobota, 1967, str. 85. 116 117 podjetju še zdaleč ni bil zanemarljiv. Preglednica, na kate- 1859, je, sodeč po raziskavah Bojana Zadravca,204 nedvou- ro se sklicujem, prav tako ne priča o delu samskih žena, ki mno najboljšega poznavalca beltinške judovske skupnosti, so, kot kaže primer družine Erike Fürst, torej družine doletela enaka usoda kot judovsko pokopališče v tem kraju. Hirschl, pomagale v družinskih trgovinah. Omenjena sta- Potem ko so leta 1943 pokopali zadnjega Juda Jana Eben- tistika namreč ne vključuje žena, ki se zaradi predsodkov špangerja, »je bilo judovsko pokopališče v Beltincih dobe- okolja ali ortodoksnosti očetov niso mogle poročiti in so sedno izropano. Ohranjen ni niti en spomenik«.205 zato še naprej delale v različnih družinskih obratih. Vse te Za spoznanje več sreče je imelo veliko večje judovsko se skrivajo v največji skupini (131) »domačic« oz. »go- pokopališče v Murski Soboti, ki so ga po predhodnem so- spodinj«, med katerimi so bile nekatere gotovo tudi tr- glasju predstavnikov Zveze judovskih občin Jugoslavije govke in obrtnice. premestili.206 A tudi v tem primeru se je ohranila le peščica Na podlagi tovrstnih podatkov prav tako ni mogoče na- spomenikov. Od približno 65 nagrobnikov, kolikor jih je tančneje rekonstruirati lastniških razmerij, lahko pa pritr- konec vojne dočakalo nepoškodovanih, so jih konec se- dimo splošni ugotovitvi, da je bila velika večina trgovin, demdesetih let peščico prenesli v spominski park z ura- gostiln in mesarij v lasti judovskih družin. Kategorij »po- dnim pojasnilom, da gre za spominsko obeležje na mestu sestnik«, »fabrikant«, »lastnik firme ali podjetja« ipd. »židovskega pokopališča« in »v spomin židovskim žrtvam statistika Zveze judovskih občin Jugoslavije v Beogradu ne fašizma in nacizma«.207 premore, zato moramo slednje iskati v kategoriji »trgo- vac«. In vsi ti so za vedno izginili spomladi in poleti leta 1944 … in vsi ti so v lokalni spominski pokrajini domala v celoti spregledani. O tem in o povojnem odnosu lokalne oblasti do prek- murskega judovstva zgovorno priča tudi uničenje sinago- 204 Bojan Zadravec, »Židje v Beltincih«, rokopis, Beltinci, 2006. Zadravec sodi med najpo-ge v Murski Soboti. Sredi leta 1949 jo je za 500.000 dinar- membnejše avtorje poljudnih člankov o prekmurskih Judih. Na podlagi njegovih odkritij in jev kupil Mestni ljudski odbor Murska Sobota, ki je pet let intervjujev s preživelimi Judi v Sloveniji, ZDA in Izraelu se v zadnjem desetletju izrisuje vse zatem sprejel sklep o njeni rušitvi. Več sreče je imela sina-bolj jasna podoba deportacije in uničenja judovske skupnosti na severozahodu Slovenije. goga v Lendavi, ki po obnovi v devetdesetih letih prejšnje- 205 Ibid. Gl. tudi Toš, Zgodovinski spomin, str. 130. ga stoletja služi kot prireditveni prostor. 206 Savez jevrejskih opština Jugoslavije, Beograd. Sedež je bil v zdajšnji Ulici kralja Petra 71a, kjer je tudi Judovski zgodovinski muzej ( Jevrejski istorijski muzej), v katerem je shran-Podobna je bila tudi usoda sinagoge v Beltincih. Prepro- jenega tudi nekaj gradiva o slovenskih Judih. Tudi ta podatek dolgujemo Marjanu Tošu. sto enodružinsko hišo, ki so jo v sinagogo spremenili leta 207 Toš, Zgodovinski spomin, str. 130. 118 119 ni obliki spominja na krščansko mrliško vežico, na stenah ka- tere najdemo dve spominski plošči. Na eni je napis: » V spomin pokopanim na pokopališču v Beltinicih«, na drugi, starejši, pa je letnica gradnje objekta. Gre za leto 1905, ko je versko dobro- delno društvo Hevra vodil Jakab Schwarz. Večina napisov na betonskih, kamnitih, redkeje pa tudi marmornih nagrobnikih je v madžarščini, sledijo hebrejski in slovenski, najmanj pa je v nemščini zapisanih imen in be- sed slovesa. Madžarski napisi sledijo madžarskemu pravopi- Spominsko obeležje na mestu nekdanjega judovskega pokopališča v su, kar pomeni, da je priimek pred imenom, poročena žen- Murski Soboti. Fotografija Marko Zaplatil. ska, pokopana ob možu, pa se navaja kot žena, npr. žena Bena Wortmanna oz. Wortmann Benone szul. Podobno velja za za- pis letnic, kjer dnevi sledijo mesecem. Na večini nagrobni- Najbolj ohranjen del judovske kulturne dediščine Prek- kov je zapisan datum rojstva, datum smrti, tu in tam tudi murja ostaja judovsko pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi, ki starost umrlega, npr. Elt 69 evet (živel 69 let). Neredko naleti- na približno dva tisoč kvadratnih metrih sence cipres skriva mo tudi na imena ubitih v taboriščih, pri čemer najpogosteje 191 nagrobnikov in osrednji spomenik v spomin »žrtvam nastopa Auschwitz, zapisan tudi kot Ausvic ali Aušvic. fašizma«.208 Slednjega je v spomin na 387 ubitih Judov leta 1947 postavila skupina štirih preživelih iz Auschwitza; med Podobno kot vrsta spomenikov na ljubljanskem osrednjem njimi gospoda Weiss in Blau iz Lendave in njun tovariš Fürst iz pokopališču Žale je tudi nekaj spomenikov dolgovaškega po- Murske Sobote. Pokopališče je razdeljeno v tri dele, v okviru kopališča preživelo manjše skrunitve. Na dveh, treh spomeni- katerih se še vedno jasno kaže nekdanja ureditev.209 V pokopa- kih v osrednjem delu je namreč še vedno zaslediti ostanke rde- lišče lahko vstopimo samo skozi manjšo zgradbo, ki po osnov- če barve. Poznavalci tovrstne desekracije to početje pripisujejo za srednjeevropski prostor tipičnemu antisemitizmu brez Ju- 208 Viri navajajo različno število nagrobnikov, in sicer od 128 (Gašpar in Lazar, Židje v Lendavi), 176 (Dolga vas pri Lendavi, judovsko pokopališče, dostopno na: ) do 181 (projektna naloga dijakov obravnava v dvanajstem zvezku serije Jews and Slavs.210 Doslej 3. letnika gimnazije v Lendavi v šolskem letu 2008/2009 z naslovom Holokavst – popis spomenikov na judovskem pokopališču v Dolgi vasi). 209 Nazorno ponazoritev lahko najdemo tudi na spletni strani . in the Balkans, Jeruzalem, Ljubljana, 2004. 120 121 nam je uspelo odkriti samo to, da je do skrunitve prišlo okto- vstvom izstopala škofa Anton Mahnič in Janez Evangelist bra 1988, da je prijavo podala ena sama oškodovanka in da do Krek. Prvi je odkrito pozival na vojno proti judovstvu,213 obravnave ni prišlo, ker je storilec ostal neznan (sic!).211 drugi pa je vernike prepričeval, da so Judje posredniki naj- Povzetek nekaterih ugotovitev iz te tematizacije je obenem bolj škodljivih vplivov. tudi najboljša iztočnica za oblikovanje sklepa pričujoče razpra- Pri tem je mislil predvsem na »individualizem«, »libe- ve, s katero smo želeli opozoriti na »odpornost« antisemitiz- ralizem« in »socializem«. Jude je predstavljal kot lene, sa- ma oz. na nekatere nove oblike sodobnega antisemitizma. Za movšečne in prostaške, v lokalno zgodovino antisemitizma lažje razumevanje moramo pri tem opozoriti na večkrat obrav- pa se je vpisal s trditvijo, da so v okolju, kjer imajo oblast navano podobo Judov in judovstva v slovenski literaturi. Še Judje, krščanska ljudstva obsojena na smrt.214 posebej zanimivo je delo prekmurskega pisatelja Miška Kranj- Višek militantnega antisemitizma predstavlja čas druge ca, v katerem Judje nastopajo kot izkoriščevalci revnega prek- svetovne vojne oz. stališča skrajno konservativnega politič- murskega človeka; najpogosteje so v vlogi judovskega trgovca, nega katolicizma, ki ga je poosebljal Lambert Erlich s svoji- ki ne goljufa in krade zato, ker je izkoriščevalec, temveč zato, mi nastopi proti »judovskemu satanizmu«, ki se skuša do- ker je Jud.212 Skratka, za Kranjca je »Žid« predvsem »Žid«, kopati do zakladov narodnega bogastva drugih narodov.215 zaradi česar so posamezni literarni zgodovinarji in družbo- slovci v njegovih spisih odkrivali nezgrešljive sledi lokalnega antisemitizma druge polovice 19. stoletja. 213 Anton Mahnič, Rimski katolik, str. 340 (nav. po Egon Pelikan, »Antisemitismus ohne Pri tem je po eni strani šlo za poudarjeni antisemitizem Juden in Slowenien«, v: Wolfgang Benz, Jahrbuch fuer Antisemitismusforschung 15, Metropol Verlag, Berlin, 2006, str. 185−199. vodilnih predstavnikov rimokatoliške cerkve, po drugi pa 214 Janez Evangelist Krek, Socializem, Slovenska kulturna gospodarska zveza, Ljublja-za primere populističnega sovraštva do Judov, pri čemer se na, 1901 (nav. po Egon Pelikan, »Antisemitismus ohne Juden in Slowenien«). je oboje napajalo pri nereflektiranem povzemanju pred- 215 Straža v viharju, 1. oktober 1936 (nav. po Pelikan, »Antisemitismus ohne Juden in sodkov iz drugih delov monarhije, zlasti z Dunaja. Med cer-Slowenien«). Erlichov militantni antisemitizem se je po eni strani napajal pri že omenjeni antisemitski tradiciji slovenske rimokatoliške cerkve, po drugi strani pa pri njenih odme-kvenimi dostojanstveniki sta s svojim odkritim protijudo- vih v popularnih medijih. Na tem mestu mislimo predvsem besedila v koledarju Društva sv. Mohorja, ki so ga v Celovcu sredi prejšnjega stoletja ustanovili štirje slovenski duhovniki in učitelji. V vsakoletnih publikacijah, ki jih poznamo pod skupnim imenom »mohorjana«, je 211 Ozadje skrunitve je na policijski postaji Lendava in na okrožnem sodišču v Murski predvsem v zadnji četrtini mogoče srečati trditve, »da se Judov povsod branijo oz. da »kamor Soboti raziskala Klaudija Sedar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. se Judje naselijo, uboža kmalu ves kraj« (gl. tudi Rolanda Fugger Germadnik, »Podoba Juda v 212 Gl. tudi Miha Kovač, »O Mišku Kranjcu, komunistični partiji, razrednem redukcio-mohorjani v drugi polovici 19. stoletja«, v: Vse za zgodovino, zgodovina za vse, letn. XVI , št. 1, nizmu in nacionalsocialistični ideologiji«, Problemi, letn. 25, št. 277, 1987, str. 35–40. 2010, str. 19−29, str. 23). Predvsem veliko protijudovske nastrojenosti ponujajo opisi procesa Avtor v razpravi predstavi rezultate analize vsebine Treh novel, pri čemer se Kranjčev proti Dreyfusu. Vsi avtorji člankov o tej temi so namreč prepričani, da so »Židje [. .] porabili antisemitizem še najbolje kaže v že omenjeni noveli Režonja na svojem. ves vpliv in denarno moč, da bi dokazali njegovo nedolžnost«. Ibid. 122 123 Antisemitizma sredine prejšnjega stoletja, vključno s ugotavlja, da so Judje sestavni »del slovenske zgodovine«. prikritim antisemitizmom po drugi svetovni vojni, pa ni Poleg tega so učenci pod vodstvom sedmih mentoric pre- mogoče razbrati samo v tako imenovani visoki literaturi, gledali vso relevantno literaturo in prečesali najnovejše po- temveč v najrazličnejših situacijah vsakdanjega življenja; datke na internetu. Glede na to so s presenetljivo natančno- od časopisnih karikatur do na videz ironičnih, v resnici pa stjo rekonstruirali predzgodovino in zgodovino lokalnega rasističnih opazk, ki so jih bili deležni preživeli ves čas po holokavsta in postregli z aktualnimi podatki o času in obse- koncu vojne. gu deportacije, pa tudi o naraščajočem številu Judov v Slo- Do sprememb je prišlo šele v zadnjem desetletju, ko sta veniji po letu 1990. Poleg tega so obiskali nekaj preživelih Jude odkrili druga in tretja povojna generacija, ki Cigane taboriščnikov in izvedeli nekaj o življenju Judov pred vojno povsem samoumevno naslavlja z Romi in Žide z Judi. Za- (»Na vprašanje, ali je bilo pred vojno zaznati kako sovra- sluga za to odkritje gre seveda v celoti njihovim učiteljem in štvo do Judov, je Elizabeta odgovorila, da da, predvsem s učiteljicam in profesorjem in profesoricam, ki so jih ob obi- strani nejudovskih trgovcev, ki so jim bili nevoščljivi zaradi čajni pripovedi o holokavstu soočili tudi z dogajanjem v njihovih uspehov.«) in o razmerah v koncentracijskih tabo- Prekmurju in jim poleg knjig in časopisov pomagali odkriti riščih (»Vsako jutro so se morali sleči in iti stati v mrzlo tudi vpogled v judovsko spomeniško pokrajino. Tako so mlako. Voda jim je segala do ust. To se je dogajalo v času, ko denimo srednješolke in srednješolci iz lendavske gimnazije je voda že zmrzovala.«). Če temu dodamo še pojasnilo prečesali judovsko pokopališče v Dolgi vasi in odkrili nekaj osnovnih pojmov, npr. kaj je sinagoga, in zanimiv slikovni dodatnih nagrobnikov, učenke in učenci Osnovne šole III v material, ki je nastal na podlagi fotografij učenk in učencev, Murski Soboti pa izdelali zanimivo e-knjigo z naslovom lahko ugotovimo, da se je popolnoma zabrisana podoba o Judje v Prekmurju.216 Tako odkrivanje zaraščenih spomeni- Judih in njihovi kulturi začela postopoma jasniti, obenem kov kot tudi oblikovanje elektronske knjižice v veliki meri pa tudi to delo kaže, kako globoko je bil potlačen spomin prerašča običajne seminarske naloge. O tem pričata tako na lokalni antisemitizem ter njegove posledice. doslednost pri odkrivanju pozabljenega pokopališča kot tudi premišljena struktura besedila, ki že v samem uvodu 216 E-knjiga Judje v Prekmurju je nastala v okviru razpisa Ministrstva za šolstvo in šport RS; projekt z naslovom »Stisni roko v pest« je bil namenjen obeležitvi 70. obletnice upora proti okupatorju in 20. obletnice neodvisnosti države Slovenije. Učiteljice angleščine, slovenščine in zgodovine so s pomočjo računalničarke in knjižničarke ugotovile, da je učence najbolj pritegnila prav usoda prekmurskih Judov. 124 125 NAMESTO EPILOGA Vályja pa je nastala že poleti 1945. V vili je namreč bila nekaj časa skupna kuhinja za povratnike iz taborišč in druge žrtve vojne. Tudi zato je ta fotografija nekaj posebnega. Predstavlja Tudi zato, predvsem pa zaradi dejstva, da je bila judo- namreč enega redkih dokumentov iz časa takoj po vojni. Na vska preteklost Prekmurja odkrita šele tik pred prelomom resnih, skoraj mrkih obrazih, ki se jih le tu in tam dotakne sen- tisočletja, zaradi česar čaka raziskovalke in raziskovalce na ca smeha, namreč ni mogoče razbrati samo fizične utrujeno- tem področju še veliko dela, namesto običajnega sklepa po- sti, temveč tudi emocionalno stisko, ki se kaže skozi trpko, nujam nabor odprtih vprašanj in eno najbolj žalostnih foto- skoraj melanholično žalost. Slednja se najlepše odraža na grafij v zgodovini Prekmurja. obrazu Lize Berger v središču fotografije (v srednji vrsti, osma z leve), ki izdaja prisotnost in odsotnost obenem, obet nasme- ška pa zakrije z zamaknjenim pogledom mimo kamere. In prav obraz Lize Berger je najboljše izhodišče za ugotovi- tev, da so tudi po odkritju holokavsta njegove osrednje žrtve v veliki meri ostale nevidne in brez glasu.217 Po mnenju Omerja Bartova, profesorja na ameriški univerzi Brown, so se zgodo- vinarji, sociologi, filozofi, pravniki, antropologi vse do začet- ka sistematičnega zbiranja pričevanj v poznih osemdesetih letih ukvarjali predvsem z nacistično ideologijo, z razmerjem med kapitalizmom in komunizmom ter njunimi morebitnimi posledicami za izbruh vojne, z opredelitvijo genocida,218 same žrtve in njihovo trpljenje pa so še naprej ostale nevidne. Skupinska fotografija povratnikov iz koncentracijskih taborišč na vrtu K temu so deloma prispevali tudi sami povratniki, ki za- Walyjeve vile v Murski Soboti leta 1945. Fotografija je last Erike Fürst. radi hude travme pogosto niso hoteli ali mogli govoriti o raz- merah v taboriščih. Del odgovornosti gotovo nosijo tudi lju- Na fotografiji je skupina šestnajstih preživelih Judinj in Ju- dov v družbi prijateljev in znancev, večinoma nekdanjih sode- lavcev. Slaba tretjina vseh preživelih torej. Zaradi počasnega 217 Omer Bartov, »The Holocaust as 'Leitmotif' of the Twentieth Century«, v: Zeitges-okrevanja v različnih zbirnih taboriščih so se mnogi vrnili chichte, letn. 31, zv. 5, september/oktober 2004, Studienverlag, Insbruck, str. 316. šele kasneje, fotografija na vrtu vile odvetnika Aleksandra 218 Za avtorja poimenovanja velja Ralph Lemkin, pojem pa se je uveljavil po letu 1948 na podlagi resolucije Združenih narodov oz. v času sojenja nacističnim zločincem v Nürenbergu. 126 127 dje iz njihovega domačega okolja oz. okolja, v katerega so se vodja norveških kolaboracijskih enot Vidkun Quisling. priselili. Po eni strani zato, ker niso hoteli ali niso mogli ver- Norveški primer je za Slovenijo oz. za Prekmurje zanimiv jeti, da so se takšne grozote sploh lahko zgodile, po drugi iz več razlogov. Prvič zaradi obsega žrtev. Oktobra in novem- strani pa je prihajalo do bolj ali manj (ne)posrečene primer- bra 1942 ter marca 1943 so z Norveške deportirali 767 oz. jave z njihovim lastnim trpljenjem. Podoben vzgib je mogoče tretjino vseh Judov na Norveškem. Podobno kot Judje iz Pre- srečati tudi med slovenskimi revizionisti, ki interpretacijo kmurja so bili tudi norveški Judje v veliki večini pobiti v Au- holokavsta dopolnjujejo z usodo po vojni pobitih domobran- schwitzu in podobno kot v Murski Soboti, Lendavi in drugih cev. Tudi v tem primeru se namreč pojavljajo opredelitve, kot krajih Prekmurja so tudi v Oslu in drugih norveških mestih so genocid, polja smrti in podobno. v prvem delu deportacije sodelovali lokalni policisti. Še več, V takih primerih morda ni odveč znova prelistati drobne, v Oslu so jim priskočili na pomoč tudi lokalni taksisti in de- a zelo pomembne knjižice nemškega filozofa Karla Jaspersa z portirance v pristanišče prepeljali kar zastonj. S tem pa se naslovom Vprašanje krivde, ki je dvajset let po vojni zapisal, podobnost med Prekmurjem in Oslom tudi konča. Norve-da so vsi Nemci dolžni priznati svojo krivdo. Pri tem je mislil ška vlada se je namreč leta 1996 odločila, da bo dve tretjini tako na tiste, ki so bili krivdno in politično odgovorni, kakor odškodnine žrtvam namenila raziskovanju holokavsta oz. tudi na one, ki jih je zadela moralna in metafizična krivda. Ne posebni fundaciji. Zato poleg že omenjene razstave v tako nazadnje tudi zato, ker se ne morejo izgovarjati na ukaze imenovani Villi Grande deluje tudi raziskovalni center s po- (»zločini ostanejo zločini tudi, če so zukazani«219) oz. ne sebno knjižnico in potrebnimi spremljevalnimi prostori, morejo brez sence dvoma trditi, da so storili vse, kar je bilo v vključno s kavarnico. Še bolj kot to pa je pomembna ambicija njihovi moči, da bi zločin preprečili .. norveških oblasti, da središče norveške kolaboracije dekon- Tudi zato bi se morali v Sloveniji pogosteje zgledovati po po- taminirajo prav z ohranjanjem spomina na njene žrtve. Po- dobnih primerih iz drugih delov Evrope. Tukaj mislimo pred- pularno preimenovanje Centra v Hišo sramote pa zgovorno vsem na Nizozemsko in skandinavske države, med katerimi priča o odločnem nastopu proti kakršnemu koli obujanju izstopa Norveška z nedavnim odprtjem posebnega Centra za tradicije norveškega nacionalsocializma s Halldisom Needa- preučevanje holokavsta in verskih manjšin, katerega osrednja ardom Ostbyjem in Vidkunom Quislingom na čelu. muzejska razstava je posvečena deportaciji in uničenju norve- V Prekmurju ali za Prekmurje to nalogo za sedaj opravlja ške judovske skupnosti. Norveška vlada je leta 1999 v ta namen Sinagoga v Mariboru in nekaj posameznic in posameznikov odstopila ogromno meščansko vilo, v kateri je med vojno bival iz drugih ustanov, v okviru manjših, predvsem pa občasnih projektov. Pri tem kaže še posebej opozoriti na to, da je nji- 219 Karl Jaspers, Pitanje krivice, Freeb92/samoizdat/K.V.S., Beograd 1999, str. 21. hovo delo občasno deležno grobih napadov nacionalistov in 128 129 neonacistov zadnje generacije. Med njimi izstopajo posame- DODATEK zniki, ki časopisne objave člankov, ki tematizirajo judovsko preteklost, pospremijo s trditvami, da »holokavsta ni bilo«, da so »Judje [. .] najbolj izkoriščevalski narod, ki hoče imeti Leksikon antisemitizma, nacizma in holokavsta221 vse ostale za hlapce, da Nemci niso »napadli židov«, temveč »židi [. .] Nemce« oz. delovanje direktorja zavoda razume- dokončna rešitev, dobesedno »dokončna rešitev judovskega jo kot »gonjenje holokavsta do onemoglosti«. Če temu do- vprašanja« − Nacionalsocialistična oznaka za pregon in po- damo običajno primerjavo med holokavstom in aktualnimi boj Judov, živečih v Nemčiji in na vseh območjih Evrope, ki dogodki v Gazi in Izraelu nasploh oz. občasno pisanje po jih je zasedla nemška vojska in so bila pod nadzorom nem- fasadi centra Sinagoga oz. poškodbe oznak, ki do njega vo- škega rajha. dijo, se pred nami izriše slika običajnega antisemitizma brez Adolf Hitler je svojo namero, da uniči Jude, javno razkril že Judov. Posledica tovrstnega odnosa je tudi nadvse skromna 30. januarja 1939 v govoru pred parlamentom: »Če bi med- spominska pokrajina. Poleg judovskega pokopališča v Dolgi narodnemu finančnemu judovstvu v Evropi in zunaj nje slu- vasi, lendavske sinagoge, ostankov pokopališča v Murski čajno uspelo narode še enkrat pahniti v svetovno vojno, te- Soboti, na katerega spominja borna peščica nagrobnikov .. , daj se to ne bo končalo z boljševizacijo zemlje in z zmago na usodo prekmurskih in štajerskih Judov spominjajo samo judovstva, ampak z uničenjem judovske rase v Evropi!« spominski tlakovci220 v Mariboru in spomenik pred mur- Izraz »dokončna rešitev judovskega vprašanja« se prvič poja- skosoboško železniško postajo. Prebivalci Murske Sobote vi 12. marca 1941 pri Adolfu Eichmannu, vodji preselitvenega ga poznajo pod dvoumnim imenom Pozabljeni kovček .. in judovskega oddelka, ki je še najbolj znan po imenu oz. kra- tici Oddelek IV B 4 RSHA, in 29. maja 1941 v ukazu rajhovske varnostne službe gestapovskim organom kot napotek na »prihajajočo dokončno rešitev judovskega vprašanja«. Mi- mogrede, Boris Hajdinjak je v svojih časopisnih člankih in referatih že nekajkrat opozoril, da je bil ta zloglasni zločinec 220 Na pobudo Mariborske knjižnice, Prve gimnazije Maribor, Sinagoge Maribor in Znan-vsaj enkrat tudi v Mariboru, in sicer pomladi leta 1941. stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je idejni vodja projekta Spominski tlakovci ( Stolpersteine) Gunter Demnig, prvih 12 tlakovcev postavil V tem času je bilo na Poljskem v množičnih usmrtitvah, ki so sredi julija 2012. To so tudi prvi slovenski »spotakljivci« med 35.000, ki jih je Demnig v so-delovanju z lokalnimi pobudniki postavil od leta 1994 v »750 krajih od Belgije do Ukrajine«. 221 Deloma povzeto po Hilde Kammer, Elisabet Bartsch, Jugendlexikon. Politik, Rowolth Glej Boris Hajdinjak, »In vendar so Židi bili«, V soboto, Večer, 14. 7. 2012, str. 24. Taschenbuch Verlag, Hamburg 2006. 130 131 jih izvajali posebni oddelki SS, umorjenih že na tisoče Judov; množično prevažali Jude iz vseh dežel pod nacionalsociali- začelo se je prevažanje poljskih Judov v gete in koncentracij- stično vladavino. V koncentracijskih taboriščih so do izčrpa- ska taborišča. Od 22. junija 1941 so nemškim vojaškim eno- nosti izkoriščali njihovo delovno silo, zaporniki so umirali tam, ki so vkorakale v Sovjetsko zvezo, sledili posebni oddelki zaradi trpinčenja in zaradi posledic medicinskih eksperimen- z nalogo, da dosežejo »čim obsežnejšo odstranitev Judov«. tov. V uničevalnih taboriščih so jih ubijali v plinskih celicah in 31. julija 1941 je Hermann Göring šefu varnostne policije in množičnih usmrtitvah, njihova trupla so potem zažgali v ta- SD ter vodji rajhovske varnostne službe Reinhardu Heydric- boriščnih krematorijih ali jih zakopali v množična grobišča. hu izdal pisni nalog, po katerem je treba množični umor načr- Besede generalnega guvernerja Poljske Hansa Franka z dne tno organizirati: »Dalje Vas pooblaščam, da mi kmalu pre- 16. decembra 1941 so postale kruta realnost: »Sočutje dložite celostni načrt organizacijskih, stvarnih in materialnih bomo imeli samo do nemškega naroda in do nikogar druge- ukrepov za izvršitev predvidene dokončne rešitve judovskega ga na svetu […] In kaj naj se zgodi z Judi? […] Jude moramo vprašanja.« Ta poziv k obsežni organizaciji »dokončne reši- uničiti, kjer koli jih že srečamo.« tve judovskega vprašanja« je bil izpolnjen 20. januarja 1942 Evropske države po rezultatih raziskav, ki se opirajo skoraj na konferenci v slikovitem predmestju Berlina ob jezeru izključno na dokumente SS, štejejo med žrtve »dokončne Wannsee, ki so se je udeležili vsi ustrezni uradi in ministrstva. rešitve« približno pet milijonov Judov. Septembra 1941 – štiri mesece pred konferenco v Wannseeju – so v Auschwitzu izvršili prve poskuse poboja ljudi s strupe- Zakon o zaščiti krvi − Je bila oznaka za Zakon o zaščiti nemnim plinom. Oktobra 1941 je bil izdan prvi ukaz za deportaci- ške krvi in nemške časti, ki ga je nemški parlament sprejel 15. jo Judov iz nemškega rajha. 23. oktobra je sledila prepoved septembra 1935 na strankarski dan NSDAP v Nürnbergu. emigracije. Decembra 1941 so v uničevalnem taborišču Chel- Ta zakon je prepovedal zakonsko zvezo med Judi in Nejudi mno/Kulmhof na Poljskem začeli z množičnim pobojem v ter izvenzakonski spolni odnos med njimi. Zakon o zaščiti premičnih plinskih celicah, v katere so dovajali motorni plin. krvi je skupaj z Zakonom o državljanih rajha, ki je bil sprejet Konferenca v Wannseeju torej ni bila namenjena sprejetju istega dne, spadal k nacionalsocialističnim nürnberškim ra- množičnega poboja, ampak koordinaciji že izvršenih in na- snim zakonom, ki se imenujejo tudi nürnberški zakoni. črtovanju prihodnjih ukrepov. Začetek Zakona o zaščiti krvi se je glasil: »Prežet s spozna- Vodenje sistematične izvedbe dokončne rešitve je prevzela njem, da je čistost nemške krvi predpostavka za obstoj nem- rajhovska varnostna služba, najmočnejša služba institucije škega naroda, in navdahnjen z neuklonljivo voljo, da zavaru- rajhovskega vodje SS in šefa nemške policije. je nemški narod v prihodnje, je reichstag enoglasno sprejel Od leta 1942 so v koncentracijska in uničevalna taborišča sledeči zakon.« 132 133 Zakon je v prvem členu odločil: »Zakonske zveze med Judi in ljuda; »judovski mešanci« z enim samim judovskim starim državljani nemške ali sorodne krvi so prepovedane«; v drugem staršem so bili označeni kot »mešanci 2. stopnje«. »Mešan- paragrafu je bilo predpisano, da je »izvenzakonsko občevanje ci 2. stopnje« so bili izenačeni z ljudmi »nemške krvi«. Njim med Judi in državljani nemške ali sorodne krvi« prepovedano. je bila po odredbi prepovedana zakonska zveza z Judi. Kršitve so kaznovali z zaporom ali kaznilnico. 6. paragraf prve izvršne odredbe k Zakonu o zaščiti krvi je Pojma »čistost nemške krvi« in »nemške ali sorodne določil razširitev zakonske zveze, ki jo je bilo mogoče po- krvi« označujeta nacionalsocialistično rasno vedo, po ka- ljubno interpretirati: »Zakona se tudi ne sme skleniti, če je teri naj bi bili ljudje razdeljeni na višje in manjvredne rase, od njega mogoče pričakovati potomstvo, ki bo ogrožalo kri pa naj bi bila nosilka rasnih lastnosti. Kot Nemcem so- ohranjanje čistosti nemške krvi.« To določilo se je nanaša- rodni so »v bistvu veljali evropski narodi … brez tujih lo tudi na zakonske zveze med Nemci ter Sinti in Romi (Ci- krvnih primesi«. gani) ali črnci. Kdo naj bi veljal za Juda, ni bilo določeno v Zakonu o zaščiti Poleg prepovedi zakonskih zvez je Zakon o zaščiti krvi vse- krvi, ampak šele v prvi izvršni odredbi k Zakonu o državlja- boval dve nadaljnji prepovedi: Judom je bilo prepovedano nih rajha z dne 14. novembra 1935: »Jud je, kdor izvira iz izobesiti rajhovsko ali nacionalno zastavo. Poleg tega je Za- najmanj treh rasno gledano judovskih starih staršev … Stari kon o zaščiti krvi judovskim državljanom prepovedoval za- starši veljajo brez nadaljnjega za popolnoma judovske, če so poslovati nejudovske uslužbence v njihovih gospodinjstvih. pripadali judovski verski skupnosti.« Ta stavek jasno kaže, da nacionalsocialisti niso mogli dolo- nürnberški zakoni − S tem izrazom svetovna javnost označu- čiti pojma Jud zgolj na podlagi svojega rasnega nauka. Kot je dva razvpita zakona, ki sta bila razglašena 15. septembra dokaz pripadnosti domnevno manjvredni človeški rasi jim 1935 na nürnberškem strankarskem dnevu NSDAP. Z Zako- je služila pripadnost verski skupnosti. nom o državljanih rajha so bili vsi nemški državljani judovske V prvi izvršni odredbi k Zakonu o zaščiti krvi z dne 14. no- vere ali z dvema starima staršema judovske vere degradirani vembra 1935 je bilo določeno, da mora zakonske zveze med na ljudi z omejenimi pravicami. Zakon o zaščiti nemške krvi »državljani nemške ali sorodne krvi« in »judovskimi me- in nemške časti, imenovan tudi Zakon o zaščiti krvi, je prepo- šanci« odobriti notranji minister rajha in zastopnik firerja. vedal in kaznoval zakonsko zvezo med Nejudi in Judi. Prega- Kot »judovski mešanci« – spet po določilih prve izvršne od- njanje Judov – ki se je začelo že leta 1933 z nacionalsocialistič- redbe k Zakonu o državljanih rajha – so bili opredeljeni ljudje nim prevzemom oblasti – je tako dobilo pravno podlago. z dvema judovskima starima staršema, ki sta bila v uradniški Nacionalsocialisti so Zakon o državljanih rajha in Zakon o za- govorici označena kot »mešanca 1. stopnje« ali tudi kot Po- ščiti krvi imenovali »nürnberška rasna zakona«: »Nürnberška 134 135 rasna zakona sta temeljni kamen nemške rasne zakonodaje. Kar Vneti nacionalsocialisti so na vrata svojih trgovin ali celo zadeva državnopravni in dedno-biološki vidik rasne problema- pod imenske table njihovih mest prostovoljno izobesili ta- tike, bosta nemškemu narodu zagotovila rasno moč in vzgojila ble z napisom »Judje tukaj niso zaželeni«. Beseda judenfrei, ‹germansko ljudstvo nemške narodnosti›, ki ohranja svojo vr- »brez Judov«, je služila kot izraz uspeha, ko so iz kakšne sto z varovanjem pred vsakim mešanjem s tujimi rasami.« občine, mesta ali celotnega območja izselili ali deportirali, Nürnberška zakona sta po celem svetu postala simbol naci- torej s silo odpeljali vse Jude. onalsocialističnega zaničevanja človeka. Bila sta podlaga za najgrozljivejše preganjanje v zgodovini človeštva, ki je mili- preganjanje Judov − Te besede označujejo predvsem zače-jone Judov potisnilo v neskončno trpljenje in smrt. tek procesa uničenja evropskih Judov v času nasilne nacio- Cinično geslo strankarskega dne iz leta 1935 se je glasilo nalsocialistične vladavine 1933−1945. »strankarski dan svobode«. Parlament – ki je bil po sprejetju Cilj nacionalsocialistične politike in propagande je vseskozi pooblastilnega zakona 24. marca 1933 samo še pritrjevalni bil obrekovati Jude in jih izriniti iz družbe. Na podlagi naci- parlament brez pravice vplivanja na zakonodajo – je bil pokli- onalsocialistične rasne vede so trdili, da Judje pripadajo can v Nürnberg samo zato, da bi potrdil zakon. manjvredni rasi, pred katero se morajo Nemci, ki po nacio- Tretji nürnberški zakon, Zakon o zastavi rajha, je določil, da nalsocialističnem dojemanju v večini pripadajo nordijski so barve nemškega rajha črna-rdeča-bela in da postane zasta- rasi, braniti. Kot nosilec rasnih lastnosti je veljala kri. va s kljukastim križem nacionalna zastava in zastava rajha. pravičniki med narodi − Podobno kot v nekaterih drugih de- Judje nezaželeni in »crkni Juda« − Sta bila najpogostejša lih okupirane Evrope so bili tudi med Slovenci ljudje, ki so slogana nacionalocialistične propagande, katere cilj je bil Judom skušali po najboljših močeh pomagati in so se zaradi diskriminirati Jude, torej jih ponižati in izriniti iz družbe. tega vpisali med tako imenovane pravičnike med narodi. Nacionalsocialisti niso izbirali sredstev, da bi vplivali na Ob znanem primeru načelnika mejne policije Uroša Žuna, Nemce, in jih pripravili do tega, da so izvajali ali vsaj dopu- ki je rešil 16 judovskih deklet, in duhovnika Andreja Tum- ščali preganjanje Judov, ki je z dokončno rešitvijo privedlo peja, ki je rešil judovsko družino v času svojega službovanja do skoraj popolnega uničenja Judov v Evropi. v Beogradu, so se na ta dragocen seznam vpisali še štirje Za otroke so prodajali namizno igro, ki se je imenovala Slovenci, med katerimi pa zaenkrat ni nobenega Prekmur- »Judje ven«; tisk je širil »Judje so naša nesreča«. SA, jurišni ca. Preden se podrobneje posvetimo nekaterim znanim oddelek NSDAP, je po ulicah korakal s tablami, na katerih je primerom dodajmo, da Boris Hajdinjak zbira gradivo o lju- pisalo: »Nemci! Uprite se! Ne kupujte pri Judih!« deh, ki so skrivali Erikinega strica Emerika oz. Mirka Hir- 136 137 šla. Ne glede na dokaj stroge kriterije (1. dejanski primer njen brat in Andrej Tumpej. Potem ko je brat zapustil Beo- reševanja Judov; 2. reševanje je ogrožalo življenje človeka, grad, je bila še toliko bolj dragocena pomoč slednjega. V ki je pomagal; 3. rešitelj za svoje dejanje ni zahteval nobe- trenutku, ko so začeli v zbirno taborišče na Sajmištu zapira- nega povračila; 4. pomoč je bila aktivna in ne zgolj pasivna; ti tudi ženske in otroke, se je Tumpej namreč odločil, da bo 5. dejanje mora potrditi zanesljiva priča oz. zanesljiva doku- vse tri za začetek skril kar v župnišču. Še več, hčerkama je mentacija) se torej lahko zgodi, da se bo šesterici sloven- izstavil nova rojstna lista. Matilda je tako postala Lidija, skih pravičnikov v doglednem času pridružil še kak Prek- Rahela pa Breda. Po treh mesecih so se vse tri preselile v murec oz. Prekmurka. zgradbo nad hipodromom, kjer so se preživljale s tem, kar Sicer pa se je ideja o podeljevanju naziva »pravičnik med na- je mati, ki je zaradi varnosti prevzela svoje staro ime Anto- rodi« rodila že leta 1953, skupaj z nastankom spominskega nija, zaslužila z delom na neki kmetiji zunaj Beograda. Na centra Yad Vashem v Jeruzalemu, dejanski seznam oseb pa je hipodromu so ostale do zavezniškega bombardiranja oz. do zaživel deset let kasneje. Sredi leta 2011 je bilo na njem že trenutka, ko je njihovo zasilno stanovanje raznesla letalska 23.832 imen v zadnjem času pa predlogi prihajajo predvsem bomba. Po tem jih je pod streho sprejela neka ženska iz bli- iz bivše Vzhodne Evrope, kjer je bila ta tema predvsem na žine. Vmes so župnika Tumpeja aretirali, zaprli in mučili v ozemlju nekdanje Sovjetske zveze do leta 1991 bolj ali manj gestapovskem zaporu, od koder so ga po nekaj dneh izpu- zapostavljena, če ne celo nezaželena. stili. Za pravičnika med narodi je bil proglašen leta 2001, in Med slovenskimi »pravičniki« je najbolj znan lazarist An- sicer predvsem po zaslugi Brede Kalef, ki je iz hvaležnosti drej Tumpej, ki je po letih službe v Makedoniji, na Kosovu do svojega rešitelja za vedno obdržala svoje drugo ime.222 in v južni Srbiji leta 1929 prišel v Beograd, da bi pomagal pri gradnji cerkve na Čukarici. Leta 1930 je postal tudi prvi žu- pnik cerkve, ki še danes nosi ime cerkev svetega Cirila in Metoda. Tu je tudi spoznal Antonijo Ograjenšek, ki se je konec dvajsetih let prejšnjega stoletja poročila z judovskim trgovcem Jakovom Kalefom. Kot Dona Kalef je tudi po po- roki ohranila stik s Tumpejem, zaradi česar je ta poznal tudi njeni hčerki Matildo in Rahelo. Potem ko se je večina dru- žine Kalef pred Nemci, »folksdojčerji«, in drugimi srbski- 222 Večino podatkov o duhovniku Andreju Tumpeju smo dobili iz feljtona »Ko je spa-mi kvizlingi umaknila iz Beograda in potem ko je izgubila savao Jevreje u Srbiji: Nemoj nikad da piškiš pred drugom decom (9)«, objavljenega v e-novinah (gl. http://www.e-novine.com/feljton/45071-Nemoj-nikad-piki-pred-dru-nepokretnega moža in taščo, sta ji lahko pomagala samo gom-decom.html). 138 139 njilaši oz. puščičašti križarji in madžarski holokavst − Nji-septembra 1943 v Berlinu potekale priprave na nemško oku- laši oz. člani radikalne antisemitske stranke oz. hungaristič- pacijo Madžarske. Akcijo, ki so jo poimenovali »Operacija nega gibanja ( Nyilaskerresztes Part – Hungarista Mozgalom Margareta«, je imela katastrofalne posledice tako za judo- ali kratko NYKP) so grozljiv hibrid med nemškimi nacional- vsko prebivalstvo Madžarske kakor tudi za Madžarsko v ce- socialisti, italijanskimi fašisti in hrvaškimi ustaši. S slednjimi loti. Namesto obljubljenega umika madžarskih vojakov z jih druži predvsem njihova okrutnost do Judov, Romov in vzhodne fronte je Hitler za operacije na vzhodu od nove vla- predstavnikov demokratičnih strank, vključno z madžarski- de izsilil dodatnih 300.000 vojakov, maja 1944 pa so v Au- mi komunisti, ki pa so v času vojne delovali v okviru tako schwitz poslali 430.000 Judov iz cele Madžarske z izjemo imenovane Mirovne stranke. Stranka je bila ustanovljena Budimpešte. 320.000 se jih ni nikoli vrnilo, njihovo usodo pa leta 1939 kot naslednica Szalasijevih strank (Stranka naro- so v veliki meri delili tudi budimpeški Judje, ki so jih začasno dne volje/ Nemzet Akaratanak Partja; Madžarska nacional- zbrali v mestnem getu. Razmere so se dodatno zaostrile sredi socialistična stranka/ Magyar Nemzeti Szocialista Prt; Nacio- jeseni, ko je Sztoyaja nadomestil general Géza Lakatos, ki je nalsocialistična madžarska stranka – hungaristično gibanje/ skupaj s Hortyjem pripravil drugi mirovni sporazum, tokrat Nemzetiszocialista Magyar Part-Hungarista Mozglom), ki so s Sovjetsko zvezo. Zaradi mlačnih potez, ki so sledile podpi- bile v času Hortyjevega režima prepovedane. Za lažje razu- su tega dokumenta, so se razmere iz slabih spremenile v kata- mevanje ravnanja njenih članov, če je genocidno uničevanje strofalne. Z nemško pomočjo je Lakatosa na čelu vlade za- Judov sploh mogoče razumeti, moramo imeti pred očmi raz- menjal Ferenc Szálasi, Horty pa je po dostopu končal v mere na Madžarskem po poletju 1943, ko sta Endre Bajcsy- nemškem ujetništvu. Novi predsednik, ki se je oklical za -Zsilinszky in Zoltan Tildy, predstavnika maloposestniške vodjo naroda, je v državo znova povabil Eichmanna, organi- stranke, predlagala prekinitev zavezništva z Nemci in mirov- zatorja spomladanske deportacije Judov in Romov v Au- ni sporazum z zavezniškimi silami. Hitler se je na to odzval z schwitz. Sledila je ena najbolj mračnih epizod v madžarski ultimatom regentu, tj. predsedniku Madžarske, admiralu zgodovini. Jude v getu so začeli sistematično pobijati. Po Hortyju, ki je na njegov pritisk moral zamenjati predsednika ugotovitvah Laszla Kontlerja je v pogromih puščičarjev ži- vlade. Namesto Miklosa Kallayja je na čelo madžarske vlade vljenje izgubilo okoli 100.000 Judov, nekaj so jih skrili njiho- prišel nekdanji veleposlanik v Berlinu Miklos Döme Sztójay vi madžarski sosedi in prijatelji. Okoli 50.000 so jih pognali (alias Dimitrije Stojaković), ki je s pomočjo madžarskih na- proti zahodu in zaprli v delovna taborišča, kjer jih je večina cionalsocialistov prepovedal vse opozicijske stranke. Še več, zaradi težkega dela pri utrjevanju zadnjih frontnih položajev dobrih 3.000 nezaželenih politikov in njihovih simpatizerjev in zaradi pomanjkanja hrane umrla. Cena Hortyjeve oma- se je do konca aprila 1944 znašlo v zaporu. Vmes so vse od hljivosti in terorja njilašev je bila ogromna. V nacističnih 140 141 koncentracijskih taboriščih in delovnih taboriščih za izgra- LITERATURA dnjo tako imenovanega Jugovzhodnega okopa ( Südostwall ali Reichschutzstel ung)223 na jugovzhodu Rajha med Donavo pri Bratislavi in Dravo pri Ormožu, torej ob vzhodni meji da- 1. Alatri, Paolo. Oris zgodovine moderne politične misli. Delavska enotnost, našnje Avstrije, je bilo ubitih oz. je umrlo okoli pol milijona Ljubljana, 1980. madžarskih Judov, med njimi tudi več kot 300 prekmurskih 2. Anglada, Marie Angels. The Auschwitz Violin. Bantam, New York, 2010. in okoli 400 medžimurskih Judov. 3. Arlt, Elizabeth, Lenart, Branko. Vergangen und vergessen. Jüdische Kultur in Sloweinen. (Preteklo in pozabljeno. Judovska kultura v Sloveniji). Pavelhaus (Pavlova hiša), Laafeld, Potrna, 2010. 4. Alič, Vanja. »‘Za nacizem smo bili vsi Judje‘«. Dnevnik, 31. 1. 2011. 5. Bartov, Omer. »The Holocaust as ‚Leitmotif‘ of the Twentieth Century«. Zeit-geschichte, letn. 31, zv. 5, september/oktober 2004, Studienverlag, Insbruck. 6. Bauer, Erwin, Fischer, Eugen, Lenz, Fritz. Grundriss der menchlichen Erblischkeitslehre und Rassenhygiene. J. F. Lehmann, München, 1921. 7. Bauer, Yehuda. Trends in Holocaust Research. Yad Vashem, Jerusalem, 1977. 8. Bel ow, Saul. »A Jewish Writer in America – I «. The New York Review of Books, November 10−23, 2011. 9. Berger, Liza. Pričevanje. Fundacija šoa. 10. Botsch, Gideon, Dierl, Florian, Gryglewski, Elke (et al.). Die Wannsee-Konferenz und Voelkermord an den europaeischen Juden. Katalog der ständigen Aus-stellung. Haus der Wannsee-Konferenz, Berlin, 2008. 11. Brumen, Borut. Na robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Pomurska založba, Murska Sobota, 1995. 12. Chamberlain, Houston S. Die Grundlagen des XIX. Jahrhunderts. Verlagsanstalt F. Bruckmann A.-G., München, 1912. 13. Dajč Ebenšpanger, Marija. Pričevanje. Fundacija šoa. 14. E-novine. »Ko je spasavao Jevreje u Srbiji: Nemoj nikad da piškiš pred drugom decom (9)«. e-novine, http://www.e-novine.com/feljton/45071-Nemoj-nikad- -piki-pred-drugom-decom.htlm, dostop 21. junij 2012. 15. Friedländer, Saul. The Years of Extermination. Nazi Germany and the Jews, 1939−1945. Harper Col ins, New York, 2007. 16. Fugger Germadnik, Rolanda. »Podoba Juda v mohorjani v drugi polovici 19. 223 Nikoli dokončan sistem utrdb, ki naj bi zajezil prodor Rdeče armade v Avstrijo, je med stoletja«. Vse za zgodovino zgodovina za vse, letn. XVI , št. 1, 2010, str. 19−29. novembrom 1944 in marcem 1945 gradilo okoli 300.000 ljudi. Med njimi je bilo tudi 55.000 17. Fujs, Metka. »Odnos madžarske države do židovskega prebivalstva v drugi madžarskih Judov in Judov iz različnih delov bivše Kraljevine Jugoslavije. svetovni vojni«. Kronika Pomurja 7, Murska Sobota, 1998, str. 25-29. 142 143 18. Gaon, Aleksandar (ur.). Mi smo preživjeli, Jevreji o Holokaustu. Jevrejski 38. Kerec, Darja. »Judje v Murski Soboti v letih 1934–1954«. ČZN, letn. 71, št. 4, istorijski muzej Zaveza jevrejskih opština, Beograd, 2005. 2000, str. 591–613. 19. Gašpar, Mirjana, Lazar, Beata. Židje v Lendavi. Lindpalst Pince, Lendava, 1997. 39. Kovač, Miha. »O Mišku Kranjcu, komunistični partiji, razrednem redukcionizmu 20. Godina, Ferdo. Prekmurje 1941–1945. Pomurska založba, Murska Sobota, 1967. in nacionalsocialistični ideologiji«. Problemi, letn. 25, št. 277, 1987, str. 35–40. 21. Göbbels, Joseph. Die Tagebücher von Joseph Göbbels. Elke Frhlich (ur.), drugi 40. Kuzmič, Franc. »Da so morali tako žalostno končati. V: Holokavst 1933–1945 del, zvezek 12, München, 2008. ( Pogum, da se spominjamo). Pokrajinski muzej Maribor – Sinagoga Maribor, Maribor, 2004. 22. Goldstein, Slavko, Goldstein, Ivo. Jasenovac i Bleiburg nisu isto. Novi liber, Zagreb 2011. 41. Kuzmič, Franc. »Judje v Prekmurju«. V: Signal. Letni zbornik Pavlove hiše, zima 2004/2005, Potrna 2005, str. 112−117. 23. Grdina, Igor. »Podoba Žida v slovenski literaturi«. Kronika, letn. 37, št. 3, 1989, str. 267–277. 42. Kuzmič, Franc. »Podjetnost prekmurskih Židov«. Znamenje. Revija za teološka, družbena in kulturna vprašanja, letn. 19, št. 2, 1989, str. 172–178. 24. Hajdinjak, Boris. »Judje srednjeveškega Ptuja«. V Slovenski Judje, Zgodovina in holokavst, Irena Šumi in Hannah Starman (ur.). Center judovske kulturne 43. Kuzmič, Franc. »Židje v Prekmurju«. V: Katalog stalne razstave. Pokrajinski dediščine Sinagoga Maribor, Maribor 2012. muzej, Murska Sobota, 1997, str. 187−194. 25. Hajdinjak, Boris. »Kohnsteini in Singerji – Mariborske žrtve holokausta; 44. Kuzmič, Franc. »Posebnosti židovske populacije v panonskem prostoru glede Za vsakim imenom se skriva zgodba«. 7 dni, tedenska priloga dnevnika izseljenstva in sezonstva«. V: Zbornik Sezonstvo in izseljenstvo. Založba ZRC, Večer, 31. 3. 2010, str. 26–27. Ljubljana, 2003. 26. Hajdinjak, Boris. »Kohnsteini in Singerji – Mariborske žrtve holokausta; Zavrnje-45. Ludwig, Emil. Colloqui con Mussolini. A. Mondadori, Milano 1932. ni zaradi porekla«. 7 dni, tedenska priloga dnevnika Večer, 7. 4. 2010, str. 36–37. 46. Luthar, Oto, Šumi, Irena. »Living in metaphor«. V: Wolf Moskovich, Oto Luthar 27. Hajdinjak, Boris, »Kohnsteini in Singerji – Mariborske žrtve holokausta; in Irena Šumi (ur.). Jews and Anti-semitism in the Balkans, Jews and Slavs 12. Mengelejeve žrtve«. 7 dni, tedenska priloga dnevnika Večer, 31. 3. 2010, Jeruzalem, Ljubljana, 2004, str. 29−48. str. 36–37. 47. Luthar, Oto. Pogovor z Antonom Vratušo. Avgust 2011. 28. Hajmer Kožič, Lili. Pričevanje. Fundacija šoa. 48. Luthar, Oto. Pogovor z Eriko Fürst. Junij 2010. 29. Hobsbawm, Eric. Čas skrajnosti. Svetovna zgodovina 1914–1991. Znanstveno 49. Luthar, Oto. Pogovor z Jožefom Smejem. Oktober 2010. in publicistično središče, Ljubljana, 2000. 50. Miletić, Antun. Koncentracioni logor Jasenovac 1941–1945. Dokumenta I I. 30. Horvat, Šarika. Pričevanje. Fundacija šoa. Narodna knjiga Beograd – Spomen područje, Jasenovac, 1987. 31. Huber, Ivanka. Pogovor s Francko Cör. Avgust 2010. 51. Mlinarič, Jože. »Judje na slovenskem Štajerskem do njihove prisilne izselitve 32. Huber, Ivanka. Pogovor z Julijano Zrim. Avgust 2010. v letu 1496«. Judovski zbornik, ČZN 1–2, 2000, str. 49−70. 33. Jaspers, Karl. Pitanje krivice, Freeb92/samoizdat/K.V.S., Beograd, 1999. 52. Mlinarič, Jože. Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi. Pokrajinski arhiv Maribor, Katalogi 7, Maribor, 1996. 34. Jelinčič Boeta, Klemen. »Judje v Mariboru«. Življenje na dotik, brezplačno glasilo Zavoda Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture, letn. 1, št. 3, Maribor, 53. Mommsen, Theodor. Auch ein Wort über unser Judentum. Berlin, 1880. 13. 4. 2012, str. 10. 54. Moskovich, Wolf, Luthar, Oto, Šumi, Irena. Jews and Slavs. Jews and Anti-semi-35. Judje v Prekmurju. E-knjiga učencev Osnovne šole II Murska Sobota, 2011. tism in the Balkans. Jeruzalem, Ljubljana, 2004. 36. Jutro, 1. 7. 1940, str. 1. 55. Novine, letn. 22, št. 5, Murska Sobota, 3. 2. 1935. 37. Kammer, Hilde, Bartsch, Elisabet. Jugendlexikon. Politik. Rowohlt Ta-56. Németh, Lászlo, Lazar, Beata. »Zgodovina dolnjelendavskih Judov«. Signal. schenbuch Verlag, Hamburg, 2006. Letni zbornik Pavlove hiše, zima 2004/2005, Potrna 2005, str. 77–88. 144 145 57. Kraus, Ota, Kulka, Erich. Die Todesfabrik. Kongres Verlag, Berlin, 1958. 75. Toš, Marjan. »Stereotipno o zgodovinskem spominu na slovenske Jude«. V: 58. Pančur, Andrej. Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta, Mitja Ferenc, Branka Petkovšek (ur.). Zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih Zgodovinsko društvo Celje, Celje 2011. društev Slovenije, Kranj, Ljubljana 2008. 59. Pelikan, Egon. »Antisemitismus ohne Juden in Slowenien«. V: Wolfgang Benz 76. Toš, Marjan. »Vrnilo se jih je samo 65«. 7 dni, tedenska priloga dnevnika Večer, (ur.), Jahrbuch für Antisemitismusforschung vol. 15. Metropol Verlag, Berlin, 21. 4. 2010, str. 43. 2006, str. 185−199. 77. Toš, Marjan. Zgodovinski spomin na prekmurske Jude. Založba ZRC, Ljubljana, 60. Peršič, Janez. Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Oddelek 2011. za zgodovino Filozofske fakultete. Ljubljana, 1999. 78. Treitschke, Heinrich von. Ein Wort über unser Judentum (Beseda o našem 61. Peršič, Janez. »Problem Cankarjevega antisemitizma«. Problemi, letn. 23, judovstvu). Berlin, 1880. št. 251−252, 1985, str. 21–22. 79. Trstenjak, Anton. Slovenci na Ogrskem, NUK, Rokopisni oddelek, stari fond 62. Radević, Milinko. »Predgovor«. V: Aleksandar Gaon (ur.). Mi smo preživeli, 193, Ljubljana, 1909. Jevreji o Holokaustu. Jevrejski istorijski muzej Zaveza jevrejskih opština, 80. Wiesel, Elie. Noč. Didakta, Ljubljana, 2007. Beograd, 2005. 81. Wassermann, Jakob. Mein Weg als Deutscher und Jude (Moja pot kot Nemec 63. Ristović, Milan. Njemači novi poredak i Jugoistočna Evropa 1940/41–1944/45. in Jud). S. Fischer Verlag, Berlin, 1921. VINC, Beograd, 1991. 82. Zadravec, Bojan. »Vsak konec je nov začetek, četudi izgubiš vse«. Ona, 64. Romano, Jaša. Jevreji Jugoslavije 1941–1945. Žrtve genocida i učesnici nardo-letn. 14, št. 5, 31. 1. 2012, Delo revije, Ljubljana str. 24. dnooslobodilačkog rata. Savez jevrejskih opština Jugoslavije, Beograd, 1980. 83. Zadravec, Bojan. »Židje v Beltincih«. Rokopis, Beltinci, 2006. 65. Rudaš, Jutka. »Elizabeta Fürst. Usodni dogodki in življenske izkušnje, ki dajo 84. Zeman, Zbynek A. B. Nazi propaganda. Oxford University Press, London, misliti«. Življenje na dotik, brezplačno glasilo Zavoda Maribor 2012 Evropska Oxford, New York, 1973. prestolnica kulture, Maribor, letn. 1, št. 3, 13. 4. 2012, str. 12. 85. Zore, Janoš. »Med žrtvami holokavsta tudi 20.000 slovenskih otrok«. Delo, 66. Schneede, Uwe M. George Grozs. Der Künstler in seiner Gesel schaft. M. 28. 1. 2011, str. 12. DuMont Schauberg, Köln, 1975. 86. Žižek, Slavoj. »O Slovencih in antisemitizmu«. Problemi, letn. 21, št. 4−5, 1983, 67. Sedar, Klaudija. Pogovor z Elizabeto Šejk. Avgust 2010. str. 24−38. 68. Sedar, Klaudija. Pogovor z Jolanko Smodiš. Avgust 2010. 69. Slovenec, letn. XLVII, št. 234, Ljubljana 11. 10. 1919. 70. Spengler, Oswald. Zaton Zahoda ( Untergagng des Abendlandes). Slovenska Matica, Ljubljana, 2009. 71. Starman, Hannah. »Ezoterični antisemitizem«. Večer, Sobotna priloga, letn. 60, št. 76, 2. 4. 2005. 72. Starman, Hannah. »Judje in ideacija o Judih v sodobni Sloveniji. Raziskovalni ekspoze«. V: Razprave in gradivo, št. 45, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2004, str. 160–182. 73. Steiner, Miriam. Vojak z zlatimi gumbi. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964. 74. Thörner, Klaus. »‘Der ganze Suedost ist unser Hinterland‘ – die geschichtlichen Hintergruende der Germanisierungspolitik in Slowenien«. V: Neuengammer Studienhefte No. 2, KZ-Gedenkstätte Neuengamme, Hamburg, 2010. 146 147 Po robovih sPomina Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti Avtor Oto Luthar Recenzenta Eva Klemenčič, Goran Hutinec Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc, Mateja Curk Fotografije Erika Fürst; Marko Zaplatil; Julijana Zrim Oblikovanje Tanja Radež Prelom alten10 Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d.o.o. Naklada 200 izvodov Publikacija je nastala v okviru projekta »Neglected Holocaust: Remembering the H O L O C A U S T T A S K R E M E M B R A N C E E L T L T N C A S DeAportationS of the Jews in Slovenia«, ki ga je omogočilo financiranje Task Force for N N N IO A U U T IO IO R A A A T T B A C A C C M N N U E O O R R D M E L E L E T InTternational Cooperation on Holocaust Education, Remembrance and Research E O O R N N I H I H R E S T E A R C H F O R C E ter MASiKnFORiCsEtrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šolstvo in šport RS. C O O P E R A T I O N T A S K F O R C E H O L O C A U S T E L E A C N C N N R O IO I A O T T R F A A B N C K M R U E S E D M A T E E T R I N H O R E M R L O E M E C A U S T B R A N C E S E A R C H © 2012, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.411=411.16) 341.485(=411.16) LUTHAR, Oto Po robovih spomina : antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti / Oto Luthar ; [fotografije Erika Fürst, Marko Zaplatil, Julijana Zrim]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012 ISBN 978-961-254-391-4 263396096 148 149 »Odprli so vagone, nemški vojaki so kričali na nas 'alle raus' – vsi ven. S seboj nismo smeli vzeti ničesar, ženske niti osebne torbice ne, čisto ničesar. Šušljali so, da nam bo ostalo le tisto, kar bomo imeli oblečeno, kar bomo imeli na sebi. Zato smo si oblekle nekaj perila, obleko, bluzo, krilo, čez tisto pa zimski plašč, čez zimski plašč pa še balonarski plašč. Tako, da sva s sestro izgledali starejši in močnejši, in tako smo potem poskakali iz vagonov. Tam so nas vojaki postrojili, stalno se drli na nas: 'hitro, hitro' in potem smo šli peš ob železniškem tiru do razpotja [. .].«