OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrnine tiskovine
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO '
★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 22, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 15
DomaČe vesti
Zadušnice
V	petek zjutraj ob 6.30 uri se o brala zadušnica v cerkvi sv. ida za pokojno Angelo Mostar.
Jutri, v petek zjutraj ob 7.45 lin se bo v cerkvi sv. Vida brala zadušnica zA pokojnega Steven Andolek v spomin desete oblet-njegove smrti.
V	soboto zjutraj ob 7:30 uri se bo brala zadušnica ob 30-
%vnici smrti James Yanchar-3®-) v cerkvi Marije Vnebovzete Holmes Ave.
Sorodniki in prijatelji so vab-da se opravila udeleže.
padec z okna
Včeraj popoldne je padel z
. svojega stanovanja v tret-
nadstropju hotela Fenway
J ^ E. 106 in Euclid Ave. 80-
r upokojeni trgovec Louis E.
®-vy iz New Yorka. Bil je na
mrtev. Levy je šele vče-
dospel v Cleveland. Z njim
® ila tudi njegova žena, stara 'O let.
bolnišnice
g bolnišnice se je vrnil Anton 64*1 na svoj dom na 1105 E.
tii"lf '	nahaja pod zdrav-
® o oskrbo in kjer ga pri jate-lahko obišče!,.
iz domovine
p 2 (družini Gruden na 1235
■KJ. l?n 5j, .
vo« 1 • likajo pismo iz Slo-
venskep-a r. ■ • . ^ v ,
Dod"* - "nmorja od Jožefa ®ka R-	Obrov, Wr-
ki je naslovljeno ži^j Antonia Gruden, katera (Jj ^J^kje v Euclidu. Prosi se,
slov	omenjenem na-
kjer dobi pismo.
sta	24. januarja se bo-Miss Angela Eck-
fipi-i.'	Mr. in Mrs. Joe
Joe p	' ^^29 E. 77 St., in Mr.
Pgg,	sin Mr. in Mrs. Joe
bo	St. Poroka se
sv.	10- zjutraj v cerkvi še v ^ Novoporočencema na-
® čestitke!
^jjjj'^arska seja
ob 7.30 uri se vrši sltepa ^^ničarska seja Sloven-chej. A ®^^^®kega doma na Re-deijjiv Delničarji in društva-leža -	vabljeni, da se ude-
*vpokMnSb.vUu.
Ob
Silbert
®®acha
sodnik Samuel H. 3e včeraj imenoval dvoje zaitojj^'	bosta v smislu
pravif,'	vsak obtoženec
la b ° obrambe, zagovarja-žeji	Beacha, ki je obto-
%a to ^"^®tne Sheile Tuley.
"&logo sta bila Vi(j g ^ bivši mestni sodnik Da-ki je • Clarke in Dan W. Duffy, ga	član okrajne-
"^^^ilnega odbora.
poroke
35.igt^.'^	sta obhajala
kongj^^^° svojega' srečnega za-življenja bivša Cleve-^®tač u-	Mrs. Valentine
let v t)' bivata že nekaj iiilti	Grove, Ind. Sorod-
'^leveia .^^^jatelji so prišli iz 'ikb ter C drugod za to pri-Sel skupno proslavili ta ve-•"lo;	Jubilantoma kliče-
^dravjj^i'^^ '^"oga leta sreče in ^ ' --
t)r p" odsoten
Ave._ . • *'• Kern, 6233 St. Clair odšel izven mesta. V bo zopet v pone-
Zastopniki veteranskih skupin se izrekli za Marshallov plan
Senator George svari, da ako se načrt podpira samo iz sovraštva do Rusije, bo to vodilo v vojno
WASHINGTON, 21. jan.— Danes so pred senatnim odsekom za zunanje odnosa je nastopili zastopniki "Ameriške legije" in "Veteranov tujezemskih vojn," predstavljajoči nad 5,272,000 ameriških vojnih veteranov, ki so urgi-rali odobritev Marshallovega načrta.
Zastopniki obeh veteranskih*---
skupin so rekli, da je to potrebno, da se ustavi "rdeči fašizem" in da se zavaruje Ameriko pred napadom od strani Rusije z atomsko bombo.
V imenu "Ameriške legije" je pričal narodni poveljnik James F. 0'Neil, z a "veterane tujezemskih vojn" pa je pričal narodni poveljnik Ray H. Bran-naman.
Evropa naj bi Ameriko za pomoč odškodovala
Oba sta izjavila, da je ogromna vsota, ki jo predvideva Marshallov načrt za podporo držav zapadne Evrope, "razumna investicija zasiguranja miru."
Oba sta tudi izrazila mišljenje, da bi narodi, ki bodo deležni pomoči, morali prispevati k varnosti Zedinjenih držav s tem, da bi pošiljali v Ameriko ves razpoložljivi strategični material, kakor na primer kromij in kositer.
vražiti skozi štiri leta, ne da bi se z njim zapeljali v vojno," je dejal senator.
Potem pa je pristavil, da osebno ne veruje, da bo med Ameriko in Rusijo prišlo do vojne.
RUSIJA IZGNALA DVA ARGENTINCA
LONDON, 21. jan. — Uradna sovjetska časnikarska agencija Tass je danes poročala, da sta bila dva člana argentinske ambasade, neki atašej in neki tajnik, izgnana iz Rusije, ker sta poskušala pomagat pri begu iz Rusije dvema svojima prijate-ljima>
Kot poroča Tass, sta Argen-tinca poskušala 2. januarja vtihotapiti svoja prijatelja v letalo, ki je bilo na poti iz Moskve v Prago.
Omenjena Argentinca je agencija Oifilaeila za atašeja senor
Med tem s e državni tajnik Conda in tajnika senor Basana Marshall pripravlja, da zago
varja svoj program pred republikanci in drugimi kritiki, ki pravijo, da bodo stroški preveliki in da se načrt ne utegne ob-nesti.
Senator George svari pred podporo iz sovraštva do Rusije
Demokratski senator Walter W. George iz Georgije je v tej zvezi posvaril, da ako bodo Zedin jene države osvojile Marshallov načrt samo iz sovraštva do Rusije, tedaj bo to vodilo v vojno.
"Amerikanci nismo tako! Naročajte, širite in čitajtf ustvarjeni, da bi mogli koga so-i 'Enakopravnost.'"
IRAK ZAVRGEL POGODBO ANGLIJE
BAGDAD, Irak, 21. jan.—Iraški parlament ne bo ratificiral pogddbo, ki je nedavno bila sklenjena med Irakom in Anglijo in katera je povzročila včerajšnje krvave nemire, v katerih je več oseb bilo ubitih.
Regent Iraka Emir Abdul II-lah je izjavil, da bo pogodba zavržena, ker ne jamči pravice Iraku in njene nacionalne aspi-racije.
Lakotna stavka se naglo širi v zapadni Nemčiji
V Porurju in ameriški zoni je doslej na stavki 200,000 delavcev
NUERNBERG, 21. jan.— Danes je zastavkal ookrog 200,000 nemških delavcev v Porurju in ameriški okupacijski zoni v znak protesta proti obupnemu stanju prehrane.
Več kot 100,000 delavcev je*
zastavkalo v Kolinu, kjer se pričakuje, da bo stavka trajala cel dan. Tudi v bližnjem Essenu so se delavci udeležili protestne stavke.
V Nuernbergu je odšlo na stavko 30,000 delavcev, toda unijski voditelji pravijo, da se bodo tej stavki priključili tudi ostali, z izjemo transportnih delavcev.
Bavarska vlada zavrgla zahteve delavskih unij
Stavke so se začele širiti vsled nezadostnih ukrepov nemških uradnikov pri nabiranju in delitvi hrane, pravijo zavezniški uradniki. Protestna stavka se je najprej začela v Porurju, kjer delavci niso dobili zadostne odmerke masti celih treh tednov. Da popravijo ta položaj, so
uradniki za prehrano zmanjšali odmerke v ameriški zoni, da bi tako« pomagali Porurju. Toda to je zopet povzročilo, da so stavke izbruhnile tudi v ameriški zoni.
Pričakuje se, da se bo najmanj 30,000 stavkujočih delavcev udeležilo demonstracij v Nuernbergu. Protestirali bodo prati vladi, ki je zavrgla program bavarskih delavskih unij glede zbiranja hrane.
Soglasno s tem programom, ki vsebuje sedem točk, so delavske unije zahtevale zaplembo vseh zalog hrane, zapiranje vseh luksuznih kavarn in ostale mere. Bavarska vlada je te zahteve zavrgla, češ, da Bavarci imajo najboljši sistem prehrane v celi Nemčiji.
V HOTELU AMERIŠKIH PROSEKUTORJEV JE EKSPLODIRALA BOMBA
NUERNGERG, 31. jan. - Nocoj je v jedilnici Grand hotela, kjer se nahaja glavni stan ameriških proseku-torjev za nemške vojne zločince, eksplodirala granata, ki je razbila več oken in posuli več advokatov in ar-madnih častnikov s steklom.
Bomba, ki je bila očivid-no domačega izdelka, je bila položena na polico pri oknu.
Armadna preiskava je ugotovila, da je bila bomba dovolj močna, da bi mogla ubiti eno osebo, ki bi se bila ob eksploziji nahajala v neposredni bližini. Dejansko je dobilo male praske samo par navzočih.
Izjavlja se, da se ne vidi nobene zveze med bombno eksplozijo in shodom, n a katerem je 30,000 nemških delavcev protestiralo proti nižanju maščobe, ki je predvidevana v nekaterih delih anglo- ameriške okupacijske zone.
V Mississippiju demokrati grozijo z izstopom iz stranke
.JACKSON, Miss., 21. jan.— Mississipski governor Fielding I. Wright je danes napadel voditelje demokratske stranke, vključno predsednika Trumana, ker predlagajo sprejetje zakonov, ki so proti interesom Juga. Governor je zagrozil, da bodo demokrati v Mississippiju izstopili iz stranke.
Wright je posebno napadel Trumanov odbor za civilne svo-bodščine, ki je predlagal iste mere, pvcti katerim se je boril pokojni kongresnik Theodore Bilbo. Governor je rekel, da se med temi predlogami nahajajo tudi takšne "nesramne predloge kot so FEPC, zakon proti linča-nju, zakon proti volilnim davkom in končno predloge za ukinitev ločenja (med zamorci in belopoltci)."
Takoj po napadu governerja Wrighta se je oglasil tudi državni zastopnik Walter Sillers, ki je govor Wrighta označil za "pogumno obrambo Juga," katero se lahko primerja z govori, ki jih je imel Jefferson Davis v Civilni vojni.
Wright je pri koncu svojega govora pozval "borbeno ljudstvo Juga in dežele, da strne svoje moči za ohranitev resničnega amerikanizma."
GRŠKI NACIONALISTI ZOPET USTRELILI 5 OSEB
ATENE, 21. jan.—Grška mo-narhistična vlada je danes zopet ustrelila pet proti-vladnih Gr-koy in aretirala 60.
Klub društev Slov. doma
?3ocoj ob 7.30 uri se vrši prva in redna seja Kluba društev Slovenskega doma na Holmes Ave. Prosi se vse v ta namen izvoljene društvene zastopnike, da se udeleže te važne seje.
Marshall obelodanil sovjetsko-nemške diplomatske listine
Vse listine se tičejo pogajanj in dogovorov po Monakovskem paktu med naci-fašisti in zapadnimi demokracijami
WASHINGTON, 21. jan. — Z odobritvijo državnega tajnika Marshalla j e državni department danes objavil 260 doslej tajnih nemških diplomatskih listin, ki se nanašajo na odnošaje med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo od aprila 1939 pa do junija 1941, ko so nacisti napadli Rusijo.
Državni department pravi, da so vse objavljene listine iz tajnih arhivov nemškega zunanjega ministrstva, ki so jih zaplet nili Angleži in Amerikanci in da so sedaj dane v javnost v svrho "dovršitve rekordov."
Objava listin označena za "diplomatsko potezo"
Dočim se povodom objave ničesar ne omenja glede obstoječih odnošajev med Zed. državami in Sovjetsko zvezo, pa se nenadna objava teh dokumentov smatra za "diplomatsko potezo prvega reda."
(Nikjer v poročilu iz Wash-ingtona pa se niti ne omenja, da vse te listine izhajajo iz dobe po notoričnem M o n a kovskem paktu, s katerim^-sta Anglija in Francija prodali Češkoslovaško nacistični Nemčiji, in ko so "zapadne demokracije" izposIovaK. z nacistično-fašističnim osiščem "mir za naš čas", kakor je ta sramotni pakt označil premier Chamberlain.
Tudi ni nikjer povedano, da ko je Rusija po paktu v Mpna-kovem pozvala Anglijo in Francijo, da skleneta z njo obrambni pakt proti nacistični agresiji, so iz Londona in Pariza poslali v Moskvo navadne pisače, ki niso imeli niti namena še manj moči, da bi se pogajali o kakem paktu proti Hitlerju.)
Rusija izpolnjevala obveze do dneva nemškega napada
Iz objavljenih listin je razvidno, da je Molotov po Mona-kovem paktu z Nemčijo sklenil nenapadalni pakt, s katerim se je Rusija obvezala zalagati Nemčijo z raznimi sirovinami, kar je zvesto izpolnjevala prav do dneva, ko so nemške kohor-te brez svarila napadle Rusijo.
Razvidno je dalje, da je Rusija zahtevala strategične pozicije na Finskem in na Bosporu, da se zavaruje v slučaju napada skozi Sredozemlje, dočim so Nemci argumentirali za- sovjetsko ekspanzijo proti Indijskemu oceanu, pobijali pa vse ruske zahteve na Finskem in Balkanu.
Nemški častniki vodijo Arabce, pravijo Židje
Baje so slišali nemška povelja pri arabskem napadu na Yehiam
JERUZALEM, 21. jan.— Iz židovskih virov poročajo, da so arabske sile, ki štejejo 600 mož in se nahajajo pod poveljstvom nemških častnikov, obnovile napad na židovsko naselbino Yehiam, kjer je pri včerajšnjem napadu bilo ubitih osem Židov in sedem Arabcev, več njih pa z obeh strani ranjenih.
član židovske Hagana arma-*""---
ženska težko opečena
Danes zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v hiši na 874 Her-fick Rd., v katerem je dobila težke opekline Mrs. Mary Hueb-ner, stara 63 let. Škoda znaša $3,800.
Moka za pošiljke
Kot se nam poroča, bo Dobro-voljni odbor v New Yorku, ki pošilja moko v staro domovino, sprejemal naročila do 10. februarja. Parnik "Koradun" bo od-plul iz New Yorka proti koncu prihodnjega meseca in vsa naročila, ki bodo sprejeta do 10. februarja, bodo poslana s tem parnikom. Kot je že bilo poro-čano, odbor računa $13 za 100 funtov moke. Oni, ki so takim potom prejeli moko, so ^svojcem sporočili, da je moka zelo dobra. Kdor želi naročiti, naj pošlje natančno ime in naslov prejemnika skupno s poštno nakaznico ali čekom na: Dobrovoljni od bor, Yugoslav Home, 205 W. 41 St., New York, N. Y.
de je izjavil, da so branilci naselbine razločno čuli povelja za napad, ki so bila iz nemščine prevedena v arabščino.
Danes so Arabci napadli z večjimi silami kot pa včeraj. Pokazali so tudi boljšo organizacijo. Iz židovskih virov poročajo, da so napadalci rabili težko avtomatično orožje in puške.
Ameriški veterani v podtalni judovski organizaciji
Iz židovskih virov nadalje poročajo, da so Arabci napadli naselbino Yehiam zgodaj zjutraj in da je židovska policija z angleškim vojaštvom prišla na pomoč šele po 11. uri zjutraj.
Borbe so se vršile tudi v ostalih delih Palestine, posebno pri mostu "Jakobova hči," ki veže glavno palestinsko cesto s Sirijo.
Iz židovskih virov tudi poročajo glede bivših ameriških vojakov, ki so prišli v Palestino soglasno z GI Bili of Rights, da tam študirajo. Priključili so se židovski podtalni organizaciji, toda nočejo razkriti svojih imen, ker ne vedo, kakšno stališče bo ameriška vlada zavzela glede njihovih aktivnosti.
Arabci pravijo, da imajo 32,000 mož pod orožjem
CAIRO, 21. Jan.—Arabski viri so danes razkrili, da je Arabska liga organizirala tri armade broječe 32,000 mož, ki bodo stopile v akcijo za "osvoboditev Palestine" takoj, ko se bodo Angleži umaknili.
Poleg teh armad imajo Arabci v sami Palestini tri različne vrste vojaških sil, neki oddelki pa se že nahajajo v borbah.
Vsa arabska oborožena sila se bo nahajala pod poveljstvom
vojaškega odbora Arabske lige. *
Čete Z. N. bodo podrple delitev Palestine
LAKE SUCCESS, N. Y., 21. jan. — Komisija za Palestino Združenih narodov, ki je vznemirjena zaradi vedno bolj hudih spopadov med Arabci in Židi, ki so izbruhnili vsled delitve Svete dežele, bo začela takoj razmotri-vati, čigave čete bodo v Palestini stopile v akcijo, da se načrt za delitev, ki ga je odobrila Generalna skupščina, izvede.
Prve diskusije se bodo vršile na privatnem sestanku. Glavni predlog je dal delegat Filipinov, ki je svetoval, da Varnostni svet najprej razmotriva, ako sedanji spopadi v Palestini ogrožajo mir na Svetu. Ce je slučaj takšen, filipinski delegat predlaga, da se podvzamejo "miroljubne" sankcije proti odgovornim vladam in osebam, šele v slučaju, da te mere ne bi bile zadostne, bi se lahko podvzelo vojaške mere in upostavilo red in varnost v Sveti deželi.
Anglija noče odpreti palestinsko luko Židom
Na tajni seji komisije za Palestino je Anglija zavrgla pripo-
ročilo Generalne skupščine Združenih narodov, da se s 1. februarjem odpre eno pristanišče v Palestini in začne z obsežnim naseljevanjem Židov.'
V imenu Anglije je zavrnitev priporočil in predložil odboru za Palestino njen delegat Sir Alexander Cadogan.
V Georgiji bodo volilci podpisali posebne izjave
WRIGHTSVILLE, Ga., 21. jan.—Izvršni odbor demokratske stranke v Johnson County je danes razkril, da bodo morali volilci in kandidati, ako hočejo voliti pri prihodnjih primarnih volitvah, podpisati posebne izjave, da so za izobčenje zamorcev od volilnih koč in da zagovarjajo	belimi in črnimi državljani.
Predsednik odbora W. C. Brinson je izjavil, da se bo vo-lilcem predložilo na podpis sledečo obvezo:
"Sem za 'county unit' sistem, ki je sedaj v veljavi v državi Georgia.
"Sem za 'bele' primarne volitve (volitve, pri katerih se zamorcem zanikuje pravico glasovanja).
"Sem za ohranitev ločenja plemen (belcev in zamorcev) kot sedaj obstoja v Georgiji.
"Sem proti komunizmu.
"Sem proti vsaki organizaciji, ki želi uničiti ustavo Zedinjenih držav in ustavo Georgije.
"Sem proti uzakonjenju pravil, ki jih zagovarja Federal Employment - Practice Committee.
"Podpiral bom tiste, ki so no-minirani pri tekočih primarnih volitvah, pri splošnih volitvah."
STROGA VOJNA NEVESTA
PITTSBURGH, 21. jan. — Vojni veteran Robert Cheese-tnan, ki je iz mnogih ljutih bitk izšel kot zmagovalec, je danes prišel na sodnijo in zahteval razporoko od svoje žene, stroge angleške neveste, kateri ni bil kos.
Cheesman se je trpko pritožil, da ga je ljubka ženica nazivala "nepridiprav," "glupec" in "potepuh." Za spremembo pa mu je včasih prikopala tudi krepko zaušnico, ali pa ga krenila s krtačo za lase po njegovi veteranski glavi.
Sodnija je spravila Roberta iz prvih bojnih linij s tem, da mu je odobrila razporoko.
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-Qodkih po svetu in doma!
"Ivan Cankar"
igra burko
"Zadrega nad zadrego"
25. janitarja 19^8
V SLOVENSKEM AVDITORIJU
PRIČETEK OB T30 ZVEČER.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. januarja 1948J
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
PENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 - 5.00 , 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -:-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00
—	C.OO
—	3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
kako se razdira enotnost
v	naših Vrstah
III.
Vzemimo samo en primer iz omenjenega Barbičevega članka v Pros veti. Pri zaključku pravi Barbič to-le:
"Yes, naše društvo je sklenilo, da se daruje sto dolarjev za borbo vaše svobode liska. In jaz moram Ija prispevati skozi društvo, a svobode ne dobim!"
Ni nobenega dvoma, da bi si urednik A. D. želel iz vsega srca, da bi ta Barbičev članek priobčil v tisti svoji znani hujskajoči rubriki: "Kaj pravijo člani SNPJ? In k temu bi lahko urednik A. D. še posebno poudaril dejstvo, da to piše predsednik enega največjih društev SNPJ! Poudaril bi lahko, da se je Barbiča prisililo, da je prispeval "tja skozi društvo!"
Razlog, da urednik A. D. ni tega že storil je pač jasen. Ne želi, da bi razkrinkal v tej rubriki tiste, ki prav za prav peljejo vodo na njegov mlin pod firmo "naprednjakov" in "socijalistov!"
Barbič se ne ustavlja samo tu.^On poskuša omalovaževati tožbo Gabrovška, češ, da Gabrovšek nikoli ne bo dobil $1,200,000. Previdno se izogiblje vsaki agitaciji za prispevke v "Narodni odbor za svobodni tisk," ne za obrambo urednika "Prosvete" ali pa "Enakopravnosti," temveč za obrambo naših naprednih časopisov in ustanov, vključno za obrambo SNPJ.
Ni res, da moramo to tožbo omalovaževati, ker baš to je, kar/ ta reakcija od nas želi! Kar je potrebno je, da se z vsemi močmi vržemo na delo, da zberemo za "Narodni odbor za svobodni I .-ik' Ciin več denarnih prispevkov, s katerimi lahko vortinio uspe.^no borbo proti begunsko- do-mobranski-klerlka?ni reakciji. Zavedati se moramo, da imamo opravka z elementi, ki pri spletkarjenju in sejanju razdora, imajo velike skušnje. Tudi A. D. povprašuje: zakaj napredni zbirajo denar, ako niso krivi? Mi seveda nismo tako zabiti, da bi se vdajali iluzijam, da se za resnico in pravdo lahko bori tudi brez vsakega orožja!
Še en razlog je, da smo se tako obširno pomudili s tem Barbičem. Njegovo anarhistično tolmačenje svobode tiska bi utegnilo ustvariti vtis, da je mogoče res nekaj pri vsem tem in da "Enakopravnost resnično ne dovoli svobode tiska svojim dopisnikom in naročnikom." Vsak konstruktivne članek, ki je služil občim interesom naprednih ameriških Slovencev, ki je stremel za izboljšanjem naših kulturnih in prosvetnih ustanov, ki je bil namenjen ne razdiranju, ampak jačanju naših pevskih, dramskih, prosvetnih, soci-jalnih itd. ustanov in društev, je vedno bil' priobčen v našem listu.
Res je, da zadnje čase nismo mogli priobčiti par dopisov naših naročnikov. Pojasnili pa bomo zakaj, da se tudi drugi lahko potem ravnajo. Dopisi so bili v zvezi s ta-kozvano Gabroškovo tožko. Mi razumemo opravičeno ogorčenje naših poštenih Slovencev, ki so nam te dopise poslali, toda v interesu uspešne obrambe našega tiska nismo mogli vseh dopisov priobčiti. Tožba je vložena in kar nasprotna stran želi, je samo, da bi tožbi pristavila še nadaljne "dokaze obrekovanja in žaJjenja časti." Potrebno je, da imamo pred očmi dejstva, takšna kot so. Ne dovolimo, da bi dali tej reakciji nadaljnih "dokazov," s katerimi bi nastopili proti nam. Mi se bomo seveda borili in to borili tako kot se še nikoli nismo, toda potrebno je, da je ta borba taktična. Vsak posameznik, ki se čuti prizadetega pa lahko pride v uredništvo in se d tem osebno pogovori z urednikom.
Kar se pa Barbiča tiče, se bo pa moral odločiti za bolj konstruktivno delo, kajti smešno je, da se takšni pojavi dogajajo znotraj naših lastnih vrst v časih, ko z ene strani vlagamo vse napore, da utrdimo enotnost, z druge strani pa dovoljujemo posameznikom, da to enotnost razdirajo.
V	teh časih, ko gre za resnično svobodo tiska, ko gre za mir med nami, ko gre za resnico in pravdo, je bolj kot nikoli potrebno, da strnemo naše vrste in se še bolj zavzamemo za obrambo naših institucij, v prvi vrsti naših časopisov!
UREDNIKOVA POSTA
Društvo Mir št. 142 SNPJ obsoja napad reakcije na naš napredni tisk
Cleveland, O. — Na svoji redni seji z dne 11. januarja je društvo Mir št. 142 SNPJ soglasno obsodilo poskuse reakcije, da potom tožb kaplana pri fari sv. Vida Gabrovška za $1,-200,000 uniči naš napredni tisk.
Društvo Mir, ki se po številu članov šteje med največja društva SNPJ, smatra da so te tožbe le način organizirane reakcije v ozadju Gabrovška, ki želi na panterski način uničiti vse napredno gibanje, vse napredne ustanove in organizacije ameriških Slovencev.
Članstvo društva Mir se dobro zaveda zahrbtnega in nečastnega načina, s katerim se hoče zanesti med članstvo nesporazum in razdor. To je zelo jasno žs iz velike skrbi, ko jo '.'Ameriška Domovina" zadnje čase kaže za članstvo SNPJ. Ta A. D., katera doslej ni storila še ničesar v prid članstvu in organizacije SNPJ, sedaj, ko so v vprašanju tožbe kaplana Gabrovška in klike v njegovem ozadju, pretaka krokodilove solze in jih baje skrbi: Kaj pravijo člani SNPJ! Vprašajo, kaj pravijo člani SNPJ na napad, ki so ga oni sami organizirali!
Po ugotovitvah teh peklenskih namenov, ki so za vsakega člana SNPJ vidni, je društvo soglasno sklenilo, da bo stalo trdno in odločno v tem boju s svojo organizacijo SNPJ. Obenem pa društvo priporoča članstvu SNPJ in vsem zavednim ameriškim Slovencem, da tudi kot posamezniki pomagajo pri vseh akcijah za obrambo svobodnega tiska!
Johiy Prusnik, p reds.
Ivan Bostjančič, ta j.
Anton Bokal, blag.
stvo sklenilo, da se daruje v ta namen iz društvene blagajne $25.000.
Poleg te vsote so pa tudi posamezni člani darovali kot sledi: Frank Bubnič $5; po $2.00: Frank Hribar, John Kresovič, Mike Ludvik, Fr. Požar, John Samsa, Gasper Segulin, Peter Segulin, Anton Traven in Joe Tomšič; po $1: John Gril, Martin Koprivnik, John Lavrenčič in John Vrh.
Torej v odgovor A. D. — skupaj se je darovala $52.00, ter apeliramo na ostala društva in članstvo, da se nam pridružijo.
Gasper Segulin, tajnik.
Nadaljni prispevki za svobodni tisk
V prvem poročilu je bilo pomotoma izpuščeno ime John Ho-mez, Auburn, 111. $5.00 in podružnica št. 27 SANSa, Arcadia, Kans. $5.00.
Po zadnji objavi so še sledeči poslali prispevke: Progresivne Slovenke krožek 2, $50; Podružnica 51 SANS, Barberton, Ohio $25; Frank in Josephine Razin-ger iz Becker Ct. $5 in Dr. John Metelko v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. $15.
Iskrena hvala vsem
John Pollock, blagajnik.
Poročilo iz seje soc..
kluba št. 49 JSZ
Socialistični klub št. 49 JSZ je imel svojo redno sejo v nedeljo dne 18. januarja dopoldne. Za častnega predsednika te seje je bil izvoljen Matt Petro-vich.
Prva točka dnevnega reda je bila čitanje zapisnika, ki ga je prečital drug Anton Jankovich in ki je bil sprejet kot čitan.
Nadaljna poročila in sklepi so bili sledeči: poročilo tajnika-bla-gajnika John Zajca glede zadnje plesne veselice, ki se je vršila na Božični dan 25. decembra in ki je bila zelo uspešna. Bila je celo bolj uspešna kot na isti dan leta 1946.
Ker se je na veselici dobilo lep dobiček, je navzoče članstvo sklenilo, da daruje posameznim organizacijam in ustanovam sledeče zneske:
Dar za Proletarca $100, za Svobodni tisk $50, za SANS (ponovno) $25, za Prosvetno Matico (za leto 1948) $18. Torej skupno $218.
Članstvo socijalističnega kluba št. 49 se zaveda, da so vse te organizacije z listom Prolctarec' potrebne naše in vaše finr.nčne| podpore in nas zelo vesoli, da se' tudi drugi klubi, društva ; i posamezniki zavedajo te potrebe. Naprej za svobodni tisk!
Anton Jankovich. zapisnikar.
Dodatna zahvala!
V zahvali ^a pokojno Mary Fraithoffer-Vidmar se je pomotoma izpustilo sledeče imena: Mr. in Mrs. Anton Obreza in Mr. in Mrs. Anton Vičič, ki so darovali za sv. maše; Mr. in Mrs. Louis Majer, ki sta darovala v gotovini mesto venca; ter Mr. in Mrs. James ^labe in Mr. in Mrs. Taužel, ki so darovali za bolnišnico; ter Mrs. Gertrude Potočnik in Mrs. Nettie Štrukel, ki so dale svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Vse prizadete prosimo, da se nam oprosti ter se vsem enako najlepše zahvaljujemo!
Žalujoča družina.
Kaj vse so dosegli z osušitvi-i jo lienkovaškeRa polja v Dalmaciji. Zaradi številnih mala-ričnih legel boleha približno četrtina dalmatinskega prebivalstva za malarijo. Zato imajo melioracijska dela hkrati velik gospodarski in socialno zdravstveni pomen. To velja tudi za
osuševanje Benkovaškega po Ija. Na njem se je razpredlo' omrežje prekopov v zadnjih letih. Značilno je, da so začela' malaričn", obolevanja takoj na^ zadovati, ko so bila opravljena nekatera večja melioracijska' dela. To se je pokazalo tudi v okolici Benkovaškega polja. '
Iz urada društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ
Cleveland, O. — Zadnjič, ko je A. D. poslala svojim naroč' nikom vprašanje, kaj da bo reklo članstvo SNPJ sedaj, ko je tožen tudi njih list "Prosveta", je v odgovor A. D. naša članstvo društva "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ na seji z dne 4. janu-} arja t. 1. osvojilo a;)cl društva I št. 121 SNPJ za borbo proti čr-j ni reakciji, ter je pri])ravljeno' pomagati, da se porazi časti-' hlepneŽ2, obenem pa je član-'
St. Clair Rifle and Hunting Club
Trije jagri zgodaj vstali puškice na rame djali v Penslovenijo se podali nazaj srnjake pripeljali.
Sedaj pa pride na program naš banket, ki ga priredimo mi lovci v soboto 24. januarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Pričetek ob 8. uri zvečer. Ser-viralo se bo srnjakovo pečenko in tudi okuhne piške bodo na razpolago.
Glavna kuharica je Mrs. Erjavec ter njene pomočnice, ki nam jamčijo prvovrsten banket.
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti in se zabava z nami lovci. V gornji dvorani bodo igrali Vadnalovi fantje, za nas ta mlade — kakopak — v spodnji pa Urankar trio, za vse skupaj. Spodaj bomo peli tisto — no, kako se prič-— Prej pa ne gremo dam — dok se ne dela dan — gor prot Ljubljan . . .
Naši gostje, ki posečajo naša bankete že 20 let, pravijo, da smo mi jagri res fejst fantje. Torej nabavite si vstopnice pri naših članih, če jih še kaj imajo, kajti pri vhodu v dvorano, kjer se bo vršil bankef* bo pisalo: PRIVATE. Vpoštevane so samo izjeme, treba pomežikniti z enim očesom.
Naši jagri, ki so šli po srnjake, vam bodo povedali zanimive in resnične zgodbice — takore-koč nič ne lažejo!
Max Želodec pravi,,— ko sem ga ustrelil, sem takoj bil ves moker. Vprašam: kaj je padal dež? Hudiča dež,— na misel mi je prišlo, da je avto dve milji oddaljen. Zdaj pa vleči Max! Ubogi srnjak — sem pristavil. Max pa me nekam belo pogle-
da in pravi — ti se le špasaj, ampak drugo leto boš imel ti priliko iti po srnjaka!
Naš Janez Novak pa nekam drzno odgovarja na vprašanja. Tako-le. Ko pridem pokukat, če je kaj dobil, mi pravi — kaj te briga! Oho, fant! Tako ne bo šlo — uradno prosim. Jaz moram vedeti — ja ali ne? Ga imam, mi pravi in pokaže krasna roge.
Kot blisk mi šine v glavo, da kako bi jaz izgledal, ko bi imel take roge na glavi. (Opomba. Pri teh vrsticah bo moja Julka rekla: hudič, saj si žleht tudi brez rogov. No, pa naj reče, ma-gari na glas).
Torej gremo naprej. Zopet pravim: kje si ga dobU ? Isti odgovor — kaj te briga! Pa vendar bi malo povedal, ko je tako lep rogač.
Doma sem ga prikojil, pravi.
Ej, duh — to pa me je ujezilo in speklo prav doli v pete. Pa mu frknem: ti, ti lahko srnjake doma kojiš, ko nimaš nič otrok. Pa adijo. In sem ojJšel.
Po poti domov sem si mislil: saj sem res neumen, ko hočem zvedeti lovske tajnosti.
Torej pridite, zabave bo na koŠ3 za vse in do 5. ure zjutraj se bomo lahko pomenili marsikaj zanimivega. Seveda največ od jage, pušk, psov, srnjakov in lisic.
Anton Novak.
Zadrega nad zadrego
Cleveland, O. — Da, že samo ime je uganka! Dramsko društvo Ivan Cankar vprizori to nadvse smešno igro v ned&ljo 25. januarja na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., ob pol osmi uri zvečer.
Vstopnina k igri je samo 75 centov; za to malo vsoto se pa lahko nasmejete kot že dolgo ne!
Igralci so vsi, kot naročeni iz gledališča. Dominik Piškur, posestnik in vaški trgovec, bo Frank Kokal. Vsi ga poznate, da je vedno vesel, v tej igri ga ne pozabite zlepa. Urša, njegova žena, bo naša zvezda Josephine Milavec-Levstik. Franca, njiju sina, bo igral Stanley Marin, ki je nova moč. Pridite ga gledat.
Lipe Koren, kmet, bo naš dolgoletni kulturni znanec Frank Plut; Monika, njegova žena, pa pravi tip, Frances lic. Tončko, njuno hči, bo predstavljala Joyce Gorshetova, hop, zdaj tudi Plemelova.
Podgornik "šimelj," pismono-ša, bo fant od fare po mišljenju in postavi, Andrew Turkman; Petronila Logar, vesela, živah-na^in dopadljiva Emme Plemel. Fani, njena hči (ali se najde kdo da ni bil še zadovoljen z njenim nastopom na odru), Olga Marnova. Krišpin, hlapec pri Korenovih, bo Jack Plemel, da pa ni samo hlapec, izveste proti koncu igre. Režiser Joseph Skuk žrtvuje marsikatero uro, da obdrži dramsko društvo Ivan Cankar pri življenju. Cast, komur čast!
Tudi letos izvoljeni odbor je dober, in se trudi, da pridobi na članstvu. Tajnik vsako sejo čita nova imena članov in članic. Vsi dobrodošli!
Napolnite krasno, nanovo prebarvano dvorano. Naj odmeva vaš smeh od sten—privoščite si duševnega užitka, razvedrite z vašo mnogoštevilno udeležbo one, kateri se trudijo z težkoča-mi, da pokažejo, da je narodni hram res hram kulture. Prostora je dovolj na razpolago za vse.
Na svidenje za dramatiko!
Ivana Shiffrer.
Politični streli in slovenska pesem
Kdor hoče, da raste mladika lepo,
ravnati z njo mora pravilno skrbno.
Komaj smo stopili v leto 1948 in že so se začele oglašati ])oli-tiene })uške in nam oznanjat, da bodo letos predsedniške volitve. Za našega presidenta Truraana
bi rad rekel "veliki" Truman, kakor smo imenovali našega velikega Roosevelta, toda ne morem, ker bi se lagal. Bolje, da rečem resnico — mali Truman, pod katerega vodstvom je demokratska stranka doživela tako strahovit poraz pri zadnjih volitvah, bi se rad spravil v prevelike škornje velikega Roosevelta. Ubogi človek, čemu je pa spustil vajeti, katere mu je veliki Roosevelt tako spretno spletel? Sedaj pa nekaj besediči in daje taka navodila, s katerimi I še bolj plaši političnega konja, da še bolj divlje dirja z ekonomskim vozom v višine draginje. To najbolj občutijo žene delavcev z več-člansko družino in s plačo samo enega člana, ki več ne zadostuje za vse družinske potrebe.
Ker so se že sedaj začele oglašati politične puške, lahko pričakujemo, da bodo spomladi že regljale politične strojnice, ki bodo bruhale ogenj sovraštva, strup laži in hinavske za-vajalnosti, da se bo poštenemu človeku gabilo ob takšnih besedah.
Menda tako nesposobnega in nestanovitnega voditelja v eni osebi še ni imela Amerika, da kar prvi dan reče to drugi dan popravlja. Seveda njegovi zagovorniki pravijo, da s tem sa-
mo modernizira svoje besede. Mogoče bo v naš besednjak prišla še ena nova beseda in ko bo kdo nekaj rekel prvi dan, drugi pa preklical, se bo temu reklo, da je "trumaniziral" svoje besede. \
Ker se pa človek vsakega hrupa in ropota za nekaj časa rad osvobodi in rajši sliši kaj boljšega in blagodejnejšega, je začel Mladinski pevski zbor SDD zopet z vajami za spomladanski koncert, kjer bo donela lepa i» mila slovenska pesem, ki vaffl bo segala v srce, vas zazibala v blagodejne občutke in zadovoljstvo ter vas obvarovala političnih strelov, vsaj za tisti dan. Zato si naredite že sedaj sklep, da boste navzoči v dvorani na dan spomladanskega koncerta-Tiste starše, ki nimajo še svojih otrok pri zboru, se prosi, da jih pripeljejo tja, da se bodo učili in nastopili pri spomladanskem koncertu. Pri tem zborU je mnogo otrok tukaj rojenih staršev. Stare mamice in očetje pripeljite tudi vi otroke vaših sinov in hčera! Vaje se vršijo vsak četrtek ob 5:30 popoldne v Slovenskem delavskem doniu na Waterloo Rd.
Tisti, ki živite v drugih naselbinah, pripeljite otroke k on-dotnim najbhžjim zborom! ■ J. Tomšič-
A. Peterlin:
KAKO DOLGO ŽIVE ŽIVALI?
Seveda nas najprej zanima, kdo živi najdalje? Po dosedanjih ugotovitvah se zdi, da je usojeno najdaljše življenje orjaškim želvam, črapaham (Te-stiido daudini) z otoka Egmon-ta v Indijskem oceanu: 300 let dosežejo! Tudi orjaški kit in krokodil potrebujeta prav verjetno nekaj sto let, da dosežeta takšno težo in velikost. Na četrtem mestu šele je slon s 150 do 200 leti (oziroma z 80 do 120 leti, }ii jih učaka v ujetništvu).
O starosti drugih velikih sesalcev, nosorožca in povodnega konja ne vemo nič določenega. Velblod doseže 40 do 50 let, konj 40 do 60 let, osel 50 do 100, govedo 25 do 30, ovca 20, lev 35, medved 40 do 50, mačka 22, pes 15 do 28, veverica 10 do 12, zajec sedem do osem in miš pa tri do štiri leta.
Razmeroma visoko učakajo ptiči, 100 in še več let dosežejo: orel, sokol, uharica, krokar, labod, njivska gos in gaga. Štorklja doseže 70 let, žerjav 40, grlica 40, domači golob pa 30 let. Ista kukavica vas lahko razveseljuje s svojim ku-ku 40 let, isti kanarček lahko prepeva 24 let, prav tako škrjanec, kos pa 18 let.
Med plazilci smo že omenili orjaške črepahe in krokodile, ki dosežejo najvišjo starost med
čebelah živi tri do pet let, medtem ko žive delavke ob najbolj' ; ši paši, ob naj hujšem delu 1® šest do osem tednov; pravtako , so opazovali delavke v ujetništvu 10 do 15 let. Matica pri ter-mitih leže vsaki dve sekundi po eno jajčece tudi 10 let neprenehoma!
'i

Pajjci žive običajno eno dve leti, evropski pajek s štirimi (drugi imajo le po en par) listastimi vzdušnicami—Atypv^] —učaka sedem, navečji, do sedem centimetrov veliki južnoameriški ptičji pajek (Avicidd' ria) živi celo preko 15 let.
Potočni rak učaka 20 let, njegov orjaški morski sorodnik, jastog doseže verjetno še večjo , starost; raki samotarci žive do devet let.
Isti deževnik lahko rahlja, zemljo do 10 let; pijavka pa do-starost I seže starost celo 27 let.
Mali vrtni polž—če se ozremo k mehkužcem — doseže starost devet let, navadni mlakar živi le dve do tri leta, gozdni lazai" in poljski slinar pa živita sam" eno leto; drugi lazarji (Lima^) žive dve in pol do tri leta; nekateri predškrgati (popika— tica) pa živijo preko 30 let.
Slikarski skržek in jezerska brezzobka dosežeta, starost 20 do 30 let; veliki biserni skržek pa živi 80 do 100 let, toliko kot
vsemi živalmi. Žoltoplaz (Paew- orjaška, do 100 kilogramov teZ dopus apus) dočaka 12 let, sle- ka zeva (Tridacna)
pec pa celo 33 let v ujetništvu.
Pri dvoživkah učaka krastača 40, urh 19, žela rega 10, močerad 11, planinski pupek pa celo 20 let.
Visoko starost dočakajo tudi ribe. Krap, rečni som, jeseter in beluga so lahko stari 100 let in še več ;trska živi 25, sled 18, potočna postrv 20, v nekaterih pa celo 53 let!
Poglejmo še k nevretenčar-jem! žuželke žive prav za prav dvojno življenje, kot ličinke in odrasle živali. Za ličinke enodnevnice vemo, da žive dve do tri leta v vodi. Ogrci rjavega hrošča delajo škodo tri leta po naših poljih in travnikih. Vendar je to malenkost proti ličinki severnoameriškega škržata (Ti-bicina scptendecim), ki živi 17 let, odrasel škržat pa prepeva le nekaj tednov. Razumljivo je, da je življenje odraslih žuželk, če nič ne jedo, kratko, kot na primer enodnevnicah in mnogih prelcih. Sicer pa lahko dosežejo odrasle žuželke prav lepo starost. Tako žive brzci do pet let, sorodnik mokarja (Blagu gigas)
Majhni glavonožci, kot primer liganj (Loligo vulgaris)' so le enoletni, orjaške veleho-botnice (njih lovke so lahko do 18 centimetrov velike) pa dosežejo. verjetno visoko starost-^ mogoče 100 let.
Med. ožigalkarji doseže rdec^ morska vetrnica (Actinia na) 66 let, drugi pa (Sagari^ troglodytes) tudi preko 50 let.
Če se ozremo še na nekatC® praživali, moramo ugotoviti zanimivo dejstvo, da žive dalje, c® ne jedo ])reveč; kajti sicer se obilni hrani pridno dele v dvoJ® in osebnega življenja je koneC' Ob pravilni stradalni kuri, J® mogel Chejfec obdržati pap^' čico (Paramecium caudatum)' ne da bi se delila, 120 dni;
mann pa je podaljšal osebno Ijenje menjačici na 130 dni ® tem, da ji je dnevno odreza (amputiral) košček telesca.
Običajno se deli menjači^® , (Amoeba prutaus) vsak dru^' dan, z amputacijo se ji je 65 kra^ podaljšalo življenje! Čudne 2'' vali skoraj zavidanja vredne: ^ tem, da jim režeš živo telo,
pa živi celo devet let. Matica pri podaljšuješ življenje!
i
22. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ilja Ehrenburg:
Zaščitniki kulture
Ne gre niti za to, da so pehali ri ljudstva predani umetniki in
(Nadaljevanje in konec.)
Da bi pokazal svojo "objektivnost" je oddajal londonski radio serijo či;tic o vplivu rus-^6ga romana na angleško literaturo. l'o so bile povsem točne Ugotovitve in izpodbijale so deklaracije o zaščiti "zapacine kulture," ki jih je oddajal london-® i radio prej. Zanimivejše bi ilo slišati v londonskem radiu črtic o vplivu klasičnega ^eriškega kapitala na angle-® o politiko, zlasti na oddaje
londonskega radia.
Ko hoče Harriman ločiti "za-Padno kulturo" od ruske kultu-'■ ne misli na razvoj znanosti, na literaturo in tudi ne na marveč na dolarje in na 1- To je povsem naravno za inistra trgovine v državi, ki radi^ svojo bilanco na potokih oveske krvi,—tiste krvi, ki je ^ prelita, in one, ki bi jo bilo fg	Toda ali so se pro-
tur°^^'' ^^^'^^ovnjaki v litera-' ^^ovinarji in esteti za-
prav ^ tem, kaj prav za , POcno, ko oznanjajo idejo ^^Padne kulture?"
^Gmo, kako je Hitler ob-^ zastopniki nemške So	njegovih grmadah
gorele knjige Heine j a in
'^na, Marxa in Einsteina. To-se je spomniti, kam
Ma:
zanimivo
"kulturna avtarkijam	r-azglašali nacisti, Šiij Pr-ivedel poskus, da bi re-to«„„ pred dozdevno smr-nim" "^^^jskim," "vzhod-
Na ^ ^ ■ '^^P^(^riim" vplivom, kg	vrgli francoske sli-
80	galerij, začeli
Škenm°	ruskemu, angle-
^emč' ■ /'^^ricoskemu romanu. Slasbo^b^^ "ckoč sijajno Nemčiin	poezijo, toda
leea J^^Koli ni imela dostoi-
kil
asičneg
^®tva, niti dobrega'
''Omana. S tem, da so turo," ^ ^^2:1 z "neseverno kulti	duhovno oropa-umetjji narod. Nemške ^'soljjjj ^ pisatelje so oropali Vzorov, navadne Nemce umetnosti.
"Combat" je 'jem J ^P^'^ocil svojim citate
i. ' ^a 8mn TV,; ____- ^
zeju, ko so zavzele mesto Sevastopol."
Dvomimo, da govori tak napis na vazi o visoki kulturi angleških imperialistov. Winston Churchill se ne more skriti za kip Williama Shakespeara, g.
Harriman se ne bo izmuznil s j sklicevanjem na Longfellow in g. Spaak ima prav tako malo skupnega z Memlingom, kakor Zalazar z "Luziadami."
Skozi 30 let so postavljali kr-	. , , ,
mar^
proti nam svojo kulturo. Mi
razni zaščitniki "zapadne kulture" od Focha do Bullita, od Chamberlaina do Hoovera, Hitlerja na vse, kar je sledilo. Gre za to, da je preveč skupnega med licemerskimi pridigami imperialistov 1947. leta in knjigo "Mein Kampf," med imperializ-' mom 1947. leta in fašizmom.
Pokrovitelji Franca branijo svobodo, krvniki Grčije se zgražajo nad nasiljem, ljubitelji vojnih baz v petih delih sveta obsojajo osvajalne tendence, gospodarji sužnjev žigosajo nacizem. Ti ljudje lahko praznujejo zmago nad Nemčijo. Ne bom
imamo pravico napraviti bilanco.
Ob rojstvu sovjetske republike so nemški topovi še vedno uničevali gotiko Reimsa, kri se je prelivala od Rokavskega preliva do Soluna. Zdaj, po 30 letih, se preliva kri v Grčiji in na Kitajskem, v Vietnamu in v Indoneziji. Morda kapitalisti v presledkih med vojnami niso pustošili, marveč gradili? Ne, tudi v mirnem času so . razbijali stružnice, barvali pšenico z eozi-nom, klali krave mlekarice in sežigali bombaž.
V njihovem svetu so bili kralji—ne govorim o operetnih kraljih, ki so ostali v nekaterih deželah kot spomeniki starine, marveč govorim o kraljih kapitala. Kaj hočemo, tudi ti vladarji so bili klavrne trske v razburkanem morju kapitalistične anarhije.
Spominjamo se nekrologov
vali in kako so zmagali. Toda prav zares se jim ne spodobi praznovati zmago nad fašizmom; je vrv, o kateri v hiši Linchevih privržencev ne kaže govoriti.
Novinarji "Combata" varajo svoje čitatelje, ko trdijo, da mi zaničujemo in odklanjamo vse, kar prihaja z zapada. Ne smemo klečeplaziti pred Shakespearom ali pred Rembrandtom, —takim se lahko pokloniš še tako nizko, pa poklon ne bo ponižal tistega, ki se klanja. Mi pa se nočemo klanjati niti najsijaj-nejšim ameriškim sesalcem prahu. Mi ne zaničujemo sesalcev i prahu, tudi mi jih za silo izdelujemo, nismo pa pripravljeni oboževati jih. Mi vemo, da na zapadu ni nobene "zapadne kulture;" tam je buržoazno barbarstvo in kultura narodov. Mi vemo, daje vse veliko, vse živo na zapadu na naši strani. Mi smo ponosni na kulturne pridobitve
1932. leta. Komaj se je ustrelil' uaših prijateljev v Franciji, An-kralj vžigalic Kreuger, že je sle- jgliji, Ameriki in dr,ugih deželah, dil njegovemu zgledu kralj fil- i Naša družba je stara šele 30 ma George Eastman. Dva ted- i let, in ta leta so bila težka; večna pozneje si je končal življenje ^ krat smo morali z orožjem v ro-kralj britvic Kulrich, potemikah braniti neodvisnost repub-kralj jekla Donald Rirson, po-1 like. Toda v kratkem zgodovin-tem je zblaznel in skočil skozi | skem roku smo dali človeštvu okno kralj mesnih konzerv marsikaj. Zapadni znanstveniki Swift. O teh kronanih samomo-1 dobro poznajo dela velikih so-rilcih so časopisi pisali. Tiho, ^ vjetskih učenjakov, zapadni či-
neopaženo so si končali življenje ne kralji, marveč lačni, zve-
tatelj. bero knjige sovjetskih pisateljev, in ni dežele, kjer bi
sti državljani. Kaj jirri je obetal ljudje ne gledali sovjetskih fil-jutrišnji dan? Še eno krizo? Še|™ov. Naša znanost, naša litera-eno vojno?	j tura, naša glasba blagodejno
Vzporedno z umetno svilo in ■ vplivajo na znanstvenike in umetnim medom je bila ustvar- umetnike zapada. Toda najbi-
jena umetna umetnost. Holly-I wood je na tekočem traku izde-ie, ^^0 mi, sovjetski ljud-' loval cenene sanje z obveznimi odkia^.^ ®^l®nili "zaničevati in'umori, detektivi, lordi, zaljub-vre(jjjoj	velike kulturne ' Ijenimi v pepelčice, in potepuhi,
^^Pada." Seveda, čejki najdejo najbogatejše neve-"velike kulturne | ste. Jazz je ponoči dušil in glu-..^^Pada" novinarji šil glas razuma in vesti; smrti
stvenejši prispevek k svetovni kulturi je sam obstanek sovjet-
pesniki, kakor Španec Pablo Picasso in Francoz Louis Aragon, v Komunistično partijo, v partijo, ki šteje v svojih vrstah mnogo kulturnih delavcev, velikega danskega pisatelja Martina Anderson Nexoe, in irskega dramaturga O'Caseya. Vera v veličino in dostojanstvo človeka je bila vedno vodilno načelo mojega življenja. Logika mojega življenja in mojega dela me je privedla v Komunistično partijo."
Zanimivo bi bilo vedeti, ali pozna Harriman ta sijajni dokument in h kateri kulturi prišteva "Ameriško tragedijo"—k "vzhodni" ali "zapadni?"
Ne, mi ne zaničujemo in ne odklanjamo resnične kulture sodobnega zapada. Zaničujemo in odklanjajo jo tako imenovani zaščitniki "zapadne kulture." Ti zaščitniki prepovedujejo v Ten-: nessee teorijo evolucije, v Mis-' sissippiju sežigajo dela antro-; pologov, ki se posmehujejo ra-1 sistični teoriji, v raznih lepub-1 likah Južne Amerike mečejo iz j knjižnic znanstvena dela mark- i sistov. Ti zaščitniki so v Ame-1 riki nahujskali javnost proti j. Charlie Chaplinu in zahtevajo njegov izgon iz Zedinjenih držav Amerike.
V Franciji hujskajo ti pritlikavi ameriški lakajčki iz "Au-rore" in "Parole francaise" javnost proti odličnemu francoskemu pesniku Louisu Aragonu. V Londonu prirejajo demonstracije na razstavi in zahtevajo, naj odstranijo slike sodobnih uinet-nikov filma, ki bi ga lahko prišteli med zgodovinske—"Rim odprto mesto."
Ti dozdevni zaščitniki "zapadne kulture" v resnici sovražijo vsako kulturo, kajti njihova oblast je zgrajena na nevednosti onih, na utrujenosti drugih in ne brezbrižnosti tretjih. Ti zaščitniki pišejo brez napak, umestno (ali neumestno) znajo vplesti latinski pregovor, ti zaščitniki imajo nalivna peresa "Parker" in v zrnato usnje vezane čekovne knjižice. Toda mi zaničujemo in odklanjamo blesk, in mi govorimo o njih:
"To so divjaki 1947. leta!"
Theodor Dreiser še daleč ni imenoval vseh velikih znanstve-
SLIKE IZ JUGOSLAVIJE
------------, M
V. Grošelj:
Najmanj svetla zvezda
Elektrifikacija—Med vojno opustošena centrala Fužine
ske države: ta obstanek je iz- nikov, pisateljev in umetnikov premenil duhovno podnebje sve- zapada, ki so se pridružili komu-
ta.
Theodore Dreiser se je poleti
nistom. Teh je mnogo več. Se več pa je tistih, ki sicer niso
1945 malo pred svojo ■ smrtjo,' napravili logičnega zaključka iz obrnil na Williama Z. Fostera,' svojega dela, kakor Dreiser, pač
šujgj^ ki se enako navdu- j zapisani so plesali in mehanično sekretarja ameriške Komun-' pa so se z vso svojo ustvarjal-kof g ^&rshallov načrt, k a-1 drhtenje fokstrotov je sporni- stične partije, s pismom. Pisa-1 nostjo postavili proti umirajo-
bedaa*-" ;___J- T	4.______Tr toli_tolrT-ot mii io kUn 71 lot_' pPtYiii hiiržnni^npmn svptll Mi iiV
žitn	Naj
kar
hitro potola-"Combata": To, se nanaša samo
^^ničujemo in odkla-kanje	nizkotno podti-
vrednotam, mi ne ne odklanjamo '^^''več njegovo Kos'	Villona, ne Hu-
nnbauda, marveč tiste
čemu buržoaznemu svetu. Mi jih ne zaničujemo in ne odklanja-
spevoigre s preoblačenjem. ! "Moja prošnja je sad mojega | mo. Z zaupanjem in ljubeznijo Knjige pravih pesnikov so ti- davnega prepričanja, ki se je z sledimo njihovi ustvarjalni poti.
^aste izpade zadnjih | njalo na tovarniške igrače. V tel j—takrat mu je bilo 74 let-jih zaničujemo in ' gledališčih so bile na sporedu! je prosil za sprejem v partijo:
skali v 800 izvodih. Navadnim ljudem' so dajali policijske romane in ceneno erotiko tedenskih revij. Otrokom so vtepali v glavo preprosta pravila: "človek človeku volk" in "če ne ogoljufaš—ne prodaš".
Države so prodajale druga
8kbe Od • -
(k s^^v, pisce, ki opevajo zdaj' drugo; in dvomimo, da bi bila
v
prozi) Velikodušnost' čvrsta morala mladine, ki je
tnani ' ^^^ruhov in globoko atomske bombe. Zanič, Evrope ne samo marv?.""®	odklanja-
'ft n, ^"^0 najnesebičnej-
T,
Močnejši čuvarji te
■•oda u
niso samo mu-g„ tudi šole. Kultura 0%,-^ L^ari zvezki v knjiž-kultura so tudi To ?°^tanejo jutri pisa-' samo preteklost, to
leti poglobilo in okrepilo." j Provokatorji kapitalizma so Dreiser je pisal:	| še nedavno v vseh časopisih in
"Z globokim zadovoljstvom' na vseh valovih, dolgih, sred-sem zvedel, da sta vstopila zna- ] njih in kratkih, kričali, da smo na učenjaka, francoska fizika' izolacionisti, da smo zavrgli ide-Langevin in Joliot-Curie, kakor' jo bratstva narodov, da se hoče-že prej angleški učenjak Hol- mo ugraditi od sveta in svet od dein, v Komunistično partijo, j sebe. Zdaj so provokatorji iz-kamor jih nista privedla samo menjali gramofonsko ploščo^ znanstvenikom lastna nesebič- zdaj trdijo, da ne priznavamo
nacionalizma, skupnosti narodov, enotnosti človeške kulture. Nikoli nismo odklanjali nacionalne oblike kulture, kakor nismo odklanjali pravice vsakega naroda, da si sam kr^i svojo usodo in svoje življenje. Mi menimo, da so ideje resničnega patriotizma in internacionalizma strnjene, da te ideje nasprotujejo nacionalizrnu pridobnika, ki neprimerno bolj ljubi tuj žep, kakor rože na svojem vrtu, ki pa meni, da lahko prelije v imenu prednosti rase ali naroda potoke krvi. Tembolj, ker ta kri ni njegova, dohodki pa bodo njegovi dohodki.
Mi smo pokazali, da znamo braniti kulturo. To smo pokazali v letih vojne, ki nam je bila vsiljena, ko so naši ljudje branili ne samo svojo rodno zemljo, marveč tudi visoke ideale. To smo pokazali tudi v letih miru: izgradili smo novo družbo, h
kulturi—ne k "vzhodni" in ne k "zapadni," marveč k prvi kulturi—smo priključili milijone in milijone ljudi.
Naš obstanek, naša rast in naša zmaga navdušujejo resnične zaščitnike kulture in njene graditelje na vsem svetu. Mi vemo, da so ti zaščitniki in gradi- i telji kulture z nami, in to nam vliva hkrati z našim kulturnim dozorevanjem samozavest. Bak-la„,ki jo je ukradel Pr omete j, ni ugasnila in ne bo ugasnila. V dolgi in žilavi borbi med lučjo in temo bo zmagala luč.
Ena največjih oljarn v državi bo kmalu gotova. Letos so začeli pri Obrenovcu graditi veliko oljarno, ki zavzema s svojimi poslopji in zemljiščem več hektarjev, štiri velika poslopja so že povsem gotova. Blizu tudi gradijo kalorično elektrarno, ki bo dajala tok novi tovarni.
V McDonaldovem observatoriju so z dvameterskim zrcalnim daljnogledom odkrili pri neki zvezdi 9. velikosti (meter je dvete), da ima v navidezni razdalji 74" zelo slabotnega spremljevalca, ki so ga ugotovili po tem, ker se gibljeta obe zvezdi v isto smer. Navidezna velikost te na novo odkrite zvezde znaša v rdeči luči 18. Zvezda spada torej med rdeče pritlikavke, to je med razmeroma majhne in precej hladne zvezde. Ker je njena razdalja od Zemlje samo šest par-sekov (en parsek je razdalja, iz katere se vidi polumer zemeljskega tira okoli Sonca pod kotom 1")., je absolutna velikost zvezde le 19.
Absolutno velikost zvezde dobimo, če si jo mislimo postavljeno v razdaljo 10 parsekov. Iz m =c 19 vidimo, da je ta zvezda še 16krat slabotnejša kot Wolf 359 (359 zvezda iz Wolfovega zvezdnega kataloga), ki so jo doslej smatrali za najmanj svetlo zvezdo.
Če se seveda vprašamo po tem, ali res ni manj svetlih zvezd, je odgovor popolnoma jasen. Prav gotovo take zvezde so, toda njihova svetloba je preslaba in njihova razdalja od nas je. prevelika, da bi jih sploh mogli zaznati.
Mlada slovenska dvojica
nujno potrebuje stanovanje s 3 do 4 sobami. Pokličite med 8. zj. in 3. pQp. in vprašajte za Emil Martinsek.
HE 9500
tudi -i;
^ bodočnost. V oko
v Arundell parku.
> ^idel Ml	— ■
grško va-bilo napisano:
so našle angle-
^astonolskem mu-
opazovala "odbor za nevmeša-vanje" ali klavrno komedijo Miinchena.
Tako je prišel njihov zapad do fašizma. Zaman se skušajo sedanji pristaši "zapadne kulture" otresti niirnberških zakonov, grmad, na katerih je Goeb-bels sežigal knjige, Majdaneka in Oswienczyma. Fašizem ni padel z neba. Fašizem tudi ni bil poseben mikrob, ki se zaredi sa- i mo v nemški krvi. Fašizem je j silen napad tiste strašne, ogab-1 ne bolezni, ki je smrtna bolezen; vsega denarnega sveta. Ne gre j samo za to, da so nemški indu- i strijci, ki so podpirali Hitlerja, rodni bratje, angleških, ameriških in francoskih industrijcev.
nost in požrtvovalnost, marveč nacionalnih posebnosti, da od-tudi zavest možnosti, da bi zdru- klanjamo narodno kulturo in da žili rešitev znanstvenih proble-1 hočemo prikrojiti ves svet po mov na svojih področjih z znan-1 sovjetskem kopitu. Pravokator-stveno rešitvijo socialnega pro-'ji kapitalizma so lagali včeraj,
blema.
"Bil sem globoko ganjen, ko
lažejo tudi danes.
Mi nikoli nismo zavrgli in ne
sem zvedel, da so vstopili k stva- bomo zavrgli visoke ideje inter-
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
Cleveland 3, Ohio
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; vse po-
šiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, za obleko in jestvine, sprejema pakete, ter
vse potrebno uredi za odposlali v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRN AT-
KAKO STE lAHKO UDOBNI ■ —IN TUDI PRIHRANITE NA PLINU
" It wiyyg
Vaša družina je to zimo lahko udobna, medtem, ko vi pomagate preprečiti kritično pomanjkanje plina ob najbolj mrzlih dnevih v zimi. Aktualno boste prihranili denar—brez žrtvovanja udobnosti. In vi boste prispevali k splošnemu hranjenju plina,, ki bo nujno potrebno za dobrobit naselbine tekom zelo mrzlega vremena. .	.
TO JE, KAR IMATE STORITI;
V	inštalirajte insulacijo, zimska okna in obode. Hiša, ki je opremljena s temi pripomočki za hranitev gorkote, se greje z manj kot polovico plina, ki bi se ga drugače rabilo.
V	ZAPRITE sobe, ki jih ne rabite—posebno spalnice na drugemu nadstropju. Zvita preproga ali brisače preprečijo uhajanje mrzlega prepiha pod vrati.
V	ne KURITE PREVEČ v vaši hiši. Pomnite, prihranili si boste okrog 3% na vašemu računu za kurivo za vsako vzdrževano znižano stopinjo toplote za normalno gretje.
y NE RABITE vaše kuhinjske peči za gretje sobah plinske grelce poleg vašega forneza.
y NE rabite brezpotrebno tople vode.
. ne rabite po
DRUGA PRIPOROČILA ZA HRANITEV TOPLOTE: obijte okna V vaši kleti z insulacijo . . . potegnite zastore zvečer do kraja . . . vzpostavite insulacijo okrog majajočih se oken in med steno ter podom . . . vložite nekaj vrst papirja pod preprogami. . . nikoli ne jušite perila na radiatorjih . . . če imate vašo garažo poleg
hiše, imejte vedno zaprta vrata.
POMNITE—resno pomanjkanje plina to zimo lahko spravi na tisoče ljudi ob delo, zmanjša industrijsko produkcijo, škoduje biznesu, škoduje vašemu sosedu, škoduje vam. Vaše sodelovanje v temu prizadevanju za hranitev plina, je nujno potreljno.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
Music Classics — ''POPOLDANSKI KONCERTI" — 4:30—5:00 Ponedeljek do petka WGAR 1220 v#"
^LAIR rifle and
club
VABI NA
Srnjakovo večeijo in ples
V SOBOTO, 24. JANUARJA v Slov. del. doirtu na Wateiloo Rd.
VEČERJO SE SERVIRA OD 7.30 DO 10. ZV.
V zgornji dvorani igra Vadnalov orkester, * spodaj Urankarjevi fantje.

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
22. januarja 1948 '
PREŽIHOV VORANC:
Ljubezen na odoru
(Nadaljevanje )
Prvi dan sta otroka lupila do opoldanskega sonca, potem ju je Radmanca nakrmila s polento in ju nato poslala domov.
"Danes sva olupila le štiri, jutri jih bova že več!" sta rekla pred odhodom.
Odslej sta prihajala vsak dan za nekaj ur.
Drugi dan sta' se pred odhodom že brstila:
"Danes sva jih pa šest." "To je dvanajst dinarjev!" je rekla mati.
Tretji dan sta se brstila: "Danes sva jih le sedem, ker so bile velike."
Mati je rekla: "To je štirinajst dinarjev!"
Četrti dan sta se brstila: "Danes sva jih osem." In mati je rekla:
"To je šestnajst dinarjev. Še eno jutro, pa imata vsak eno srajčko."
"Koliko juter še, da bo sedem srajc?" je vprašal Karmuh.
"In koliko juter še, da bo sedem oblek?" je za njim vprašal Lukač.
Radmanco je zgrabilo pri srcu.
"Toliko ne moreta vidva zaslužiti, ker nimata časa."
"Morava, prej ne odnehava!" "In toliko smrek ni!" "Ni toliko smrek?" sta rekla fanta vsa žalostna.
Materi je bilo zdaj žal, da jima je pokvarila up in veselje. Vsi trije so obstali nemi. na mestu in se gledali. Iz vznožja poseke je odmevala Voruhova te-sača. Radmanca je prisluhnila, potem pa rekla;
"Dobro, kar bo bo, kar bo pa manjkalo, bo pa Voruh dal."
"Voruh?" sta se zavzela dečka.
Zavladal je kratek molk, ki ga je nenadoma presekal uporni Karmuhov glas:
"Od Voruha pa ničesar ne vzamemo!" .
"Zakaj?".
"Ker nam je mater vzel!" Mater je bridko zadelo; spoznala je, de je šla predaleč, da se je zaletela, zato je skušala hitro popraviti:
"Dobro, bom jaz dodala, kar bo manjkalo."
Fanta sta postala zopet bolj zadovoljna.	^
"Kdaj bomo pa šli kupovat obleke, mati?" je hotel vedeti Karmuh.
"Na letni sejm. Vidva bosta šla in Afrula in jaz, pa bomo kupili vseh sedem oblek."
"Zate nič?"
"Za mene le, če bo denarja ostalo."
Že nekaj dni je bila poseka tiha in žalostna. Sončnemu vremenu je sledil dolgotrajen dež in kakor je bila poseka sredi gozda veličastna, drhteča, dušeča, vžigajoča in kipeča v lepem vremenu, tako je bila ozka, ta-lovna, stokajoča in ubijajoča, ko je potonila v deževnem vremenu.
Dva dni je kar curkoma lilo izpod neba, nato je še nekaj dni v presledkih huje in pohlevneje mokrilb in onemogočilo vsako delo. Debele breje megle, ki so zastirale nebo, so neprestano vlačile iz sotesk in globač siv-kastobelo, mokrotno vlago. Bilo je, kot da je zemlja odprla svoja nedra in je neprenehoma porajala meglo.
Poseka sama je bila tesna in stisnjena v breg. Vrhovi dreves, ki 80 jo obrobljali, so kakor mrtve pošasti moleli iz cunjastih megel. Zemlja in stelja sta bili napiti težke deževnice. Podrto in križem razmetano steblčvje
je orumenelo in namesto po smoli je dišalo po vlažni hosti, po trehneči zemlji, po gnilem štorovju. Obenem je skoraj izumrlo petje ptic. Namesto tega je pršelo po vejevju in so bobnele globače noč in dan.
Dokler je curkoma lilo, nista Radmanca in Voruh zapustila kolibe. Zleknjena po ležišču sta uživala nepričakovani, težki počitek. Dva dni so njuni udje zadovoljno mirovali, nato so se kar sami od sebe začeli pretegovati in dolgočasiti. Vreme se ni hotelo spremeniti. Na tesa-nje ni bilo misliti, ker je dež sproti' spiral barvo s tramov; bilo pa' je razrezovanje in -drugega dela dovolj.
"Nikamor ne hodi! Prehladil se mi boš in zbolel."
Voruh jo je, gledal s svojimi dobrodušnimi očmi:
"Meni to ne škoduje."
"Kaj ti veš. Ostani pod streho, bova pa potem pritisnila, kadar bo vreme spet lepo."
Toda tesač je bil trdobučen in je rinil iz kolibe. Tedaj je Radmanca odhajala za njim.
"Pomagala ti bom."
Voruh se je branil:
"Pusti in ostani v bajti. Pre-hladila se boš in zbolela."
"Ne bom zbolela, če le ti ne boš!"
"Jaz sem bolj vajen dežja in mraza."
"O, ti sirote j ti!" je vzkliknila Radmanca in se smehljala. "Ali si pozabil, da sem petnajst let bila Radmanca?"
Dolgočasnega jutra, ko je narahlo, a trdovratno pršelo, je prišel od Radmana Karmuh. Pokukal je v kolibo in rekel:
"Ali bomo začeli?"
"Še ne, mokro je!" mu je rekla mati. Fant je ves taloven obstal pred kolibo in premišljal.
"Potem ne bo oblek!" je dejal žalostno.
Mati se je medtem domislila nekaj drugega:
"Pojdi k bajti in prinesi vse otročje cunje, da operem in po šivam, dokler imam čas."
Fant se je kmalu vrnil s svežnjem umazanega in raztrganega perila in oblek. Radmanca je dva dni prala in šivala in v kolibi se ni bilo mogoče premakniti, ker je od stropa viselo perilo in se sušilo v dimu ognja, J{i je ves dan plapolal na ognjišču. Vsa tesna koliba je dišala po perilu.
Zvečer se je Radmanca stisnila k Voruhu, ki je sit ležal na slami. Po skorjasti strehi je škrabljal dež in se v lenih kapljah plazil po zemlji, ki ga ni mogla več neslišno požirati, temveč ga je v tenkih curkih zlivala proti soseski.
"Kaj pa ti je? Ali te zebe?" jo je vprašal Voruh.
"Ne zebe me, temveč srečna sem!" je odvrnila Radmanca.
"Ti si malo nora!" je dobrodušno menil Voruh.
"Nisem nora, če sem tvoja ljubica."
Njen glas je bil topel in drhteč .. .
"Kako dolgo boš pa moja?"
"Na večno tvoja in mojih otrok!"
Za vlažno nočjo, ki je bila polna nemirnega grgranja in klokotanja odtekajočih se voda, se je rodilo svetlo jutro. Skozi meglo so se začele jasniti preli-he, se širiti, dvigati in zraščati v prostorna okna belega, vedrega, sonce obetajočega dne. Zrak je postajal toplejši in čistejši, lahen vetrc je komaj za spoznanje pihljal od'zapada in nalahno stresal drevje, s katerega so se vsipale poslednje kaplje mo-
krote. že se je videlo modro ne-j: bo. Poseka se je sama od sebe; jasnila, širila, rastla, postajala i bolj barvita in polna.	i"
Pred kolibo sta stala Voruh ■ in Radmanca. Ozirala sta se po ; poseki in globoko vdihala. Iz-! pred njunih oči je j)ežal mrak,: iz njunih prsi je bežala tesnoba, j svetloba in moč sta se vračala v I srci in telesi. Zemlja pod noga-' mi je rastla, vstajala in ju dvi-1 gala kvišku.
"Lep dan bo!" je rekla Rad-j manca.	!
Voruh ni rekel nič; molče se je iztegnil za skorje, potegnil izza njih žago in cepin ter izginil proti tesišču. Ko se je skril pod robom, je prešerno zavriskal.
Trikrat mu je odgovorila narava: enkrat kratko in jedrnato sama poseka, drugič že zateglej-še in oddaljenejše globača pod njim, tretjič pa, oddaljenejše in pojemajoče, strmine onstran globače. Ko je zamrl zadnji odmev njegovega vriska, je gori nad poseko, odkoder je vodila cesta preko strmin do Radmana, zacingljal nov, mlajši vrisk. Temu pa žlebovje še ni utegnilo trikrat odgovoriti, ko se je na istem kraju razsul tretji, še mlajši vrisk.
"Otroci so tu!" je pomislila Radmanca.
SLIKE IZ JUGOSLAVIJE
g#;?.««'"
Razno
Most pri Prestranku
Koj nato so od tam začeli od- j žago in za deruha ter se zagna-mevati udarci sekire.	i la v breg . . .
"Pom—pom—pom, rom-pom-pom!" je pel trdinast sek na debeli, olupljeni smreki.
Radmanci je zagomazelo po žilah. Kakšen znak, in kakšen odmev!
Žlebovje še ni utegnilo požreti tega odmeva, ko je Karmuh zavpil doli po poseki z močnim čistim glasom:
"Radmani so tu!"
Zdaj je Radmanco dvignila zemlja; zgrabila je za sekiro, za
čez strmine navzdol so se spustili sončni žarki in poljubili poseko od vrha do tal, da se je spremenila V eno samo preprogo neštetih barv in podob. Že so pele žage; na dnu tesišča usmerjeno, enakomerno, na zgornjem koncu poseke sunkoma in pretirano. Poseka je postala živa, začela je dihati, lomastiti, požirati.
(Dalje prihodnjič)
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Cos Basement
Zadnjo pot smo popolnoma vse razprodali!
J-J ' :
■ - a h' -
SAVINGS OF, 40% to 50%
Tovarniško drugo-vrstno fino blago 48"
Drapery Prints
1.98 do 2.25 če je perfek+no v
•	Andes Cloth • Bengalines • Dustites
•	Nalurno # Zeleno • Rumeno
•	Modro • Rozasto # Sivo • Temno rudeče
19
JD.
Krasno dekorativno blago za zavese; fine kakovosti pisano blago... ki bi se prodajalo za veliko več ko bi bilo perfektno. Vse blago je stalne barve, se opere in ne obledi — perfektno za zavese, pokrivala za stole, itd. Izdeluje ga eden izmed najbolj znanih ameriških izdelovalcev blaga za zavese.
2-98 Rayon Drapery Prints
Nekoliko neregularno po samo
stalne barve, ki so jamCcnc, da se perejo lepo in no obledijo! Blago je malo poškodovano ter se običajno prodaja za dvakrat tako veliko ceno kot je razprodajna cena! Bogate barve, ki bodo osvežile vaš dom.
Basement drjaperies
1
.39
id.
V najem
se odda stanovanje-kuhinja in sna ali dve sobi za dvojico ali žensko srednjih let, pod pogojem, da se prevzame hišno delo dveh oseb, spodaj. Zglasite se po 11. uri dopoldne na
434 E. 157 St., pri Waterloo Rd.
Uradnik avtne družbe
z ženo in šest-letnim dobro vzgojenim dečkom želi dobiti v najem primerno stanovanje s 2 ali 3 spalnicami; najraje v Parma, O.
MR. WINTEREGG — AT 2896 ali v uradu ME 6290
mm	■■■>/v
Zemlfisca
NAPRODAJ
je hiša za eno družino na Grov^ wood Ave. 6 sob; 3 sobe zgoraj 3 spodaj; klet je zgotovljena; velika lota in garaža za 2 avta. Hisa je prazna.
Hišo za eno družino, 8 sob; 0° E. 185 St. Ena spalnica spodaj, ■' zgoraj. Gorkota na vročo vodO' Prazna. Cena za hitro prodajo-
D. STAKICH
15813 Waterloo Rd., KE 1#
Zdravnikova družina
nujno potrebuje stanovanje s 5 ali 6 sobami. V primernem kraju na zapadni strani ali v predmestju.
ME 4506
Letalski pilot in žena
želita dobiti v najem stanovanje v bližini letališča.
H. J. BULLOCK — IV 6175 ali Chagrin Falls 8618
STORITE DRUGIM, KOT ŽELITE, DA VAM STORE
Mlada dvojica potrebuje stanovanje s 3 ali 4 sobami, opremljene ali neopremljene. Na vzhodni ali zapadni strani mesta. Oba sta veterana, brez otrok.
SU 5833 med 9. in 5. uro, vklj. nedeljo
Mlad mož
z ženo in 2 majhnima otrokoma potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami v prijazni naselbini. Uposlen kot uradnik pri znani tvrdki ter ima izvrstna priporočila. Pokličite podnevi
W. J. KNUFF — HE 4920
Išče se
stanovanje s 2 spalnicami; spodaj ali zgoraj; želi se poleg tudi garažo. Plača se od $75 do $80 mesečno. Bivši vojak z ženo in 2 otrokoma, ki je bil pred kratkim premeščen v Cleveland kot poslovodja pri Nat'1 Food Co.
CH 0235
Zanesljiva dvojica
z enim dobro discipliniranim otrokom nujno želi dobiti v najern stanovanje s 5 sobami. Ima priporočila.
Berea 6473
Eksekutivni uradnik
z ženo in dvema otrokoma želi dobiti stanovanje s 3 spalnicami. Na zapadni, južno-zapadni strani ali v predmestju. Pokličite Mrs. Russell, CL 7700, EX 316, zvečer BO 0470.
Eksekutiv in žena
hočeta stanovanje z 2 spalnicami; v Lakewoodu ali Rocky River; $125-$135; v zameno in na željo od damo v najem naše stanovanje v Pittsburghu. Pokličite CH 3557
Zanesljiva dvojica
s 7-letno hčerko potrebuje 5 ali 6 sob; najraje na zapadni strani mesta. Ima priporočila.
CE 3733
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Zavarovalnina
proti'ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
daniel stakich
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Domače klobase
Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo ter Diamond orehe po 39c funt. Odprto imamo ob večerih. Se priporočamo za obisk.
MRS. JOHANNA REMIG
921 E. 185 Sf.
KE 1846
Dela za moške
Mizar
zurjen na delu za razstavo. StalBj Zglasite se osebno. Unij ska pl®' GALLO DISPLAY ! 1012 Sumner Ave., od E. 9th St., blizu prospec*
Polishers-Buffers and Pla**^*
Tudi moški, ki je izurjen •zdelovanju in delu na "pla"" racks; plača od ure in komada-
MODERN PROCESS PLATING 4102 Hough ___,
Drill Press in Milling
Machine operatorji
Samo izurjeni moški se naj glasijo. Dobra plača od koma''
5151 St. Clair Ave.
Hand Screw operatorji
Samo izurjeni delavci. Dobra plača od komada.
5151 St. Clair Ave. Pošten in zanesljiv fan* '
delo dobi Bus Boy. Dobi pla*^® obedq. Prost ob nedeljah. TAVERN 1800 E. 11 St., zglasite se po 10. zj.____
Popravijalci strojev
40 ur tedensko.
šift'
Dobra plača od ure. — 3 THE OLIVER CORP-preje Cleveland Tractor Co^-^ 19300 Euclid Ave
VERTICAL BORING
HAND	!
LATHE HANDS |
Podnevni in nočni sift. ' Morajo biti prvovrstni dela^'' [ Stalno delo.	1
Na zapadni strani.
2711 CHURCH ST.
Dela za žensk*
Strojepiska
20 do 25 let stara. , Stalno delo. 40 ur teden^V j
The Elect. Contlroller ^ } Mfg. Co.
EN 2644	-
Klerkinja-strojepisk® „
z prilično izkušnjo; "capti®"®' "schedules," "statistics-Tedenska plača; staln<^ STANDARD BRANDS. I* 1375 EUCLID AVE^^
stenografka
5 dni — 40 ur tedensko Tedenska plača — prijetne de' ! razmere RKO RADIO PICTURES l" 2340 Payne Ave
plesalke'
(Chorus Girls); atraktivna 5,„ ta od 18 do ŽO let stara- ggl* ni potrebna. Zelo dobra plač*
site se pri Mr. Kane.
ROXY THEATRE E. 9th & Chester
Operatorice ŠIVALNIH
STROJEV
Izurjene na oblekah Plača od ure in bonU®' Delo skozi celo leto-
G. ENDSLEY, iN^', 6523 Euclid Ave., sob*
Oglašajte v - j Emakoprav#*