Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 21 (666) - Trst - 23. oktobra 1964	40 lir
Soedlz. la abb. post. - Grappo I
glasilo KPI Za siovensko narodno manjšino
Volimo za pravice Slovencev
za gospodarski in socialni razvoj
Nahajamo se pred važnim dogodkom ne samo za italijansko javnost, ampak in predvsem za Slovence, ki živimo v Italiji. Tu-oi od teh volitev odvisi demokratizacija javnega življenja in ali se bodo začeli reševati problemi slovenske narodne manjšine, ali pa se bo nadaljevalo s staro diskri-tfiinacijsko politiko, ki jo je KD Podedovala od fašizma.
Katoliški Glas je zadnje čase Pisal o uspehih v deželnem svetu, čeprav je znano, da nimamo Slovenci še nič zagotovljenega.
Poznamo te ljudi, ki se široko-astijo s svojim slovenstvom, v res-
Na delo, tovariši !
Komunistična partija je otvorila volilno kampanjo. Otvoritvena manifestacija je bila preteklo nedeljo v Trstu, med tednom pa so bila prva volilna zborovanja tudi v drugih krajih dežele.
KPI nastopa združena in solidna, ^ot stranka, ki je tudi številčno niočnejša od lani, kot stranka, ki Je izpolnila plan pri nabiranju prispevkov za tisk in kot stranka, ki je močna po uspehih na volitvah leta 1963 in 1964.
Naša partija je prva med vsem’ Predstavila svoje kandidate za pokrajinski svet v Trstu (na Goriškem bodo volitve spomladi) ter začrtala smernice programa. (O njem pišemo na 2,strani lista. Op. uredn.). V občinah z manj kot '000 prebivavci (Repentabor, Zgonik) komunisti nastopajo na enot-.mh demokratičnih listah, ki so 'zraz tamkajšnjih skupnosti. V ob-einah, ki imajo nad 5000 prebival-cev (Milje, Dolina, Nabrežina) ko-jnunisti nastopajo skupaj s socia-•sti proletarske enotnosti - PSIUP, 'ndipendentisti in neodvisnimi kan-'dati. Povsod obstajajo perspekti-'’e za konsolidiranje dosedanjih demokratičnih večin, in tržaška s°cialistična federacija - PSI je zagotovila, da jih bo podpirala. ' ° izjavo pozdravljamo tudi zato, ker potrjuje, da je s široko ljudsko enotnostjo ’ ned Italijani in Slovenci, mržno preprečiti stre-rPljenja demokristjanov, da bi «razbili «rdeč obroč» in se polastili de-I^dkratičnib občinskih uprav na Tržaškem, ki so v veliki večini slovenske.
Komunisti se zavedajo pomena, ‘agaTlma sedanja volilna kampa-ge On Var'Še čakaj° velike neuspehi. v’akH^u dela 50 odvisni pomagal naš tist na™ w slovenskim prebivali Splosno’ med
,isl" ^
Na delo torej tovariši, priiatelii volivci, za uspeh v volitef^' nji, za propad namenov demokristjanov in njihovih prijateljev, za konsolidacijo demokratičnih občinskih uprav in za nadaljnje napredovanje KPI na pokrajinskih vo-htvah!
MARIO COLLI
niči pa ob vsaki priliki podpirajo KD, ki je odgovorna, da so problemi slovenske narodne manjšine še nerešeni. Dovolj nam je primer lanskoletnih državnozborskih volitev, ko sta goriška SDZ in KG propagiirala za KD, češ, da so problemi slovenske skupnosti rešeni. V resnici pa je bilo in je drugače.
Vsem je znano da ko je tovariš šiškovič v deželnem svetu spregovoril v slovenščini, mu je bil govor onemogočen. Besedi : enakopravnost, demokracija postajata v ustih demokristjanov le puhle fraze. Demokristjani nimajo prav nobene volje za konkretno reševanje slovenske problematike. Sistematično zavračajo vse tozadevne predloge, ki jih postavljajo komunisti tudi v deželnem svetu. To so zelo zgovorno pokazali tudi tedaj, ko je šlo za to, da bi v paritetno komisijo izvolili tudi Slovenca; da bi se predsedstvu deželnega odbora dodelila posebna pristojnost za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo manjšino; da se spremeni naziv oddelka «za splošne zadeve» pri predsedstvu v oddelek «za splošne zadeve in narodne manjšine» itd.
Jasno je, da se 'še vedno neti j-asna mržnja do Slovencev, da se ni še izpral strup, ki sta ga sejala fašizem in šovinizem.
Ko je pred par tedni načelnik matičnega urada v Gorici odklonil slovenskim staršem, da bi dali svoiim otrokom slovensko ime in jim imponiral italijansko, se ie skliceval na fašističen zakon iz leta 1939.
V	Trstu in v goriških občinah, tudi v slovenskih, ni dovoljeno i-meti dvojezičnih napisov z imeni ulic in vasi, medtem ko je topo-nomastika v turističnih področjih naše dežele v vseh mogočih jezikih; ni nam dovoljeno se posluževati materinega jezika v uradih, nasprotno, če se poslužujemo materinščine pred sodnimi oblastmi nas lahko tudi kaznujejo; nimamo še enake pravice v pridobivanju in opravljanju javnih služb; naše kulturne ustanove niso enakopravne z itali ianskimi in ne prejemajo pomoči iz javnih finančnih sredstev itd.. Največji paradoks pa je ta, da se sploh ne priznava obstoja slovenske narodne manjšine v Benečiji.
V	zadnjem letu ni bil imenovan v odseke in komisije sodnih organov noben Slovenec; slovenski tiskani prevod Uradnega vestnika gen. komisariata v Trstu so ukinili; v devinsko-nabrežinski občini. v Pevmi, Podsrori, Štandrežu in Sovodniah nasilno snreminja-jo slovenski etnični značaj.
Kršenje vseh omenjenih pravic in določb je vzrok, da se nahaja slovenska narodna manjšina v težkem položaju, za kar nosi vso odgovornost KD.
Za dosego svojih ciljev neomejenega vladanja in izžemanja, se vladajoči razred poslužuje diskriminacije in delitve med Italijani in Slovenci ter delitve Slovencev na tri kategorije.
Obstoj in razvoj slovenske na-
rodne manjšine v Italiji je mogoč samo v dejanski demokraciji ter v neprestani borbi za popolno izvajanje določil ustave. Zato se mora manjšina vključiti v to borbo skupno z italijanskimi naprednimi silami, kajti rešitev naših problemov je odvisna od rešitve osnovnih problemov, v državnem okviru.
KPI je vedno branila interese slovenskih in italijanskih množic. Vselej je bila dosledna v borbi za obrambo pravic slovenske narodne manjšine; borila se je in se bori za priznanje velikega deleža in žrtev Slovencev v borbi proti fašizmu; borila se je proti fašističnim potuhnjencem, ki so jih tolerirali demokristjani in njihovi zavezniki. Poleg tega je KPI edina stranka, ki je zagotovila izvolitev slovenskega poslanca v rimski parlament ter omogočila izvolitev dveh slovenskih tovarišev v deželni svet. Zato moramo podpreti njene kandidate v pokrajinskih in občinskih svetih ter !nm kjer sodeluje z naprednimi in demokratičnimi silami. Glas za KPI je glas proti raznarodovalni politiki v obrambo pravic slovenske narodne manjšine, je glas za socialni napredek ter za demokratični razvoj.
JOŽE JARC
Pismo tovarišu
Dragi tovariš,
naša partija živi v izredno važni fazi svoje zgodovine. Angažirana ie pri zbiranju sadov velike dediščine, ki jo je zapustil tovariš Togliatti. Poglablja razumevanje italijanske poti v socializem, ki smo jo izbrali pod vodstvom tovariša Togliattija in istočasno oživlja politiko obstoječe stvarnosti. Ta dediščina ne pripada samo zgodovini partije in dežele ampak se kaže živa in dejavna ter osvetljuje našo pot v prihodnost. To potrjuje tudi veliko zanimanje za «zapiske», katere je Togliatti napisal na predvečer smrti. Ti «zapiski» so dokument o našem avtonomnem gledanju na največje svetovne probleme in kažejo poti, po katerih je možno graditi novo enotnost mednarodnega delavskega gibanja, dati novo veljavo celotnemu svetovnemu procesu napredovanja k socializmu, graditi v Italiji novo zvrstitev naprednih katoliških in laičnih sil okrog programa obnove v demokraciji, svobodi in enotnosti. Na osnovi teh tém moramo povabiti vse demokrate, naj pokopavajo stara gledanja na našo politiko. Mnogo je odvisno od naše sposobnosti in od tega, kako bomo ponesli partijo na višino teh problemov.
Pred tedni, ko smo ginjeni žalovali zaradi izgube tovariša Togliattija, smo se obvezali, da ga počastimo s povečanjem našega dela za dosego novih političnih in organizacijskih uspehov. Danes uresničujemo to obvezo, kar potrjujeta velik uspeh kampanje za tisk in naraščajoče uveljavljanje naših političnih stališč.
Pripravljeni smo na volilno bitko, katero hočemo spremeniti, kot ic v naši tradiciji, v dialog z vsemi državljani in za pridobitev novih pristašev. Ne zadovoljujemo se s štetjem glasov, amnak želimo in hočemo, da se velik del glasov konsolidira kot trajna sila v bojih za socializem; hočemo, da stotisoči mož in žena izberejo naš program in dobe svoje mesto v vrstah naše partije.
Zato partija in zveza mladih komunistov odpirata včlanjevanje med volilno kampanjo in organi-
zirata v dneh od 22. do 25. oktobra «štiri dneve včlanjevanja», ki so že lani dali dobre sadove. V teh štirih dneh naj vsi tovariši obnovijo izkaznico in se angažirajo za nadaljnje delo.
S pospešeno otvoritvijo včlanjevanja in izkoriščenjem pogojev, ki nam jih daje volilna kampanja hočemo pospešiti in razširiti tisti proces povečanja članov, ki se je uresničil če preteklo leto.
Izhajajmo torej iz dobre organizacijske in politične baze. Razvijmo tako delo individualnega prepričevanja, ki spreminja možnosti v uresničitve. Bodimo prepričani in prepričajmo tisoče drugih delavcev, da brez močne, dobro organizirane, aktivne in združene partije nobena, niti najpra-vičnejša politika ne more napredovati in zmagati.
Vsakomur izmed nas mora biti jasno kaj pomeni biti član partije. Mnogokrat naletimo na odpor proti vpisu. Nekateri pravijo, da partija zahteva preveč obveznosti in preveliko podreditev disciplini. Zato te spominjam na besede, ki jih je izrekel tovariš Togliatti, ko smo začeli včlanjevanje za leto 1964. Dejal je, da je delavec v kapitalistični družbi navaden predmet proizvodnje, ki je brez moči ako je izoliran. Delavec postane svoboden tedaj, ko se pridruži naj-zavednejšemu delu svojih sovrstnikov v proletarski partiji, osvetljeni z naukom revolucije. Zato je vstop v partijo, dejanja svobode, zakaj aktivnost delavca postane «ustvarjanje, kultura, zavestna gradnja novega sveta».
To zavest moramo okrepiti v nas samih in jo močno razširiti okoli nas, med delavci, kmeti, mladinci, ženami, v živo praktično borbo, zlasti sedaj, ko smo angažirani pri uveljavljanju politike demokratične enotnosti in reform, proti napadu monopolov, proti popuščanju pred konservativnimi skupinami, proti grožnjam najreàk-cionarnejših sektorjev imperializma.
Dragi tovariš, vabim te. da vplivaš tudi na druga tovariše, zlasti
LUIGI LONGO
(Nadaljevanje na 4. strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Spremembe v vodstvu KP Sovjetske zveze in stališče KPI
pol Ki io ie začrial m. moreš
Centralni komite KP SZ je razrešli tovariša Nikito Hruščova. Za novega prvega sekretarja CK KP SZ je izvolil tovariša Leonida Brežnjeva, za novega ministrskega predsednika pa tovariša Alekseja Kosigina. Hkrati s temi spremembami je CK KP SZ potrdil, da bosta sovjetska partija in vlada nadaljevali pot, ki so jo začrtali XX., XXL in XXII. kongres KP SZ, da so neomajna osnova sovjetske zunanje politike leninska načela miroljubnega sožitja z državami z različno družbeno ureditvijo, nenehen boj za krepitev miru, prijateljstvo in sodelovanje med narodi in zmanjševanje mednarodne napetosti. Sovjetska zveza ima za svojo mednarodno dolžnost podpirati pravični boj narodov proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, za socialno in narodno osvoboditev, mir, demokracijo, narodno neodvisnost in socializem, za prenehanje tekme v oboroževanju, za splošno usmeritev vsega svetovnega komunističnega gibanja ter odpravljanje težav v njegovih vrstah ter strnjenje vseh bratskih partij na načelnih osnovah marxizma-Ieninizma in proletarskega internacionalizma.
KP SZ bo aktivno izvajala tudi linijo sklicevanja posveta bratskih partij z vsega sveta, ker to prispeva k sporazumevanju. Tako je
podčrtal tudi novi prvi sekretar CK KP SZ Brežnjev.
Spremembe v vodstvu sovjetske partije so povzročile v svetu veliko zanimanje in tudi začudenje. Tisk in radio posvečata tem vprašanjem zelo veliko pažnjo. Zahodna propaganda skuša stvari napihovati in jih seveda po svoje tolmačiti. To dela zato, da bi ustvarila v svetu in predvsem v delavskih vrstah kar največjo zmedo. V sedanji volilni kampanji v Italiji postavljajo «problem Hruščova» na prvo mesto. Problemi, ki se tičejo Italije in predvsem občinski in pokrajinski problemi — ki bi morali biti prvenstvenega pomena v tej kampanji — pa so takorekoč na zadnjem mestu.
Postavlja se vprašanje: kaj misli
KPI o spremembah v vodstvu KP SZ?
Na to vprašanje je odgovoril generalni sekretar partije tovariš Longo. Dejal je: «Mi smo odobrili smernice XX. kongresa KP SZ, toda tovariš Togliatti je imel določene pridržke glede načina, ki so ga v SZ ubrali pri obsodbi stalinizma. Mi smo vedno pozdravljali pogumno izvajanje smernic XX. kongresa, toda istočasno smo menili, da se te smernice izvajajo prepočasi. Ko so kitajski tovariši izdelali svoje teze o miru, miroljubnem sožitju in o različnih poteh v socializem, se mi z njimi nismo strinjali. To smo povedali brez obotavljanja. Odkrito smo povedali, da njihova polemika ne služi enotnosti. Nismo pa soglašali niti z načinom, ki so se ga sovjetski tovariši posluževali pri odgovarjanju kitajskim tovarišem. Ko so sovjetski tovariši predlagali sklicanje mednarodne konference smo izrazili določene pridržke, nismo pa se njenemu sklicanju uprli. To je tovariš Togliatti podčr-(Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
23-10-1964
Za mir in prijateljstvo med narodi - gospodarski in socialni razvoj - popolno enakopravnost Slovencev in učvrstitev demokracije
22. in 23. novembra bodo tudi na Tržaškem pokrajinske volitve. Mandat pokrajinskega sveta, ki bo izvoljen na teh volitvah, bo trajal pet let.
Iz programa, s katerim se bodo komunisti predstavili na teh volitvah, povzemamo naslednje:
Sodelovanje s socialističnim svetom
Mir in prijateljstvo z vsemi narodi sta predpogoj za razvoj Trsta in pokrajine, trst, glavno mesto avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina, mednarodno tranzitno pristanišče, sedež mednarodnega središča za teoretično liziko, ki je podružnica atomske agencije Organizacije združenih narodov, sedež univerze, ki more imeti važno vlogo na evropski in celo izvenevropski ravni, potrebuje mir za to, da se razvija kot središče gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih dejavnostih, kot središče vsestranskih izmenjav med Evropo, Sredozemljem in deželami Afrike in Azije. Zato se mora tudi pokrajina pridružiti pobudam drugih ustanov in podpirati vse, kar teži za tem, da bi Trst v resnici postal tako mednarodno središče. Pokrajina mora zahtevati od vlade, naj izvaja politiko- proti atomski oborožitvi, naj odpravi tuja vojaška o-porišča na italijanskem ozemlju, naj pospešuie ustvarjanje brezatomskih področij in razširi sodelovanje s socialističnimi deželami, v prvi vrsti z Jugoslavijo in državami, ki so se otresle kolonialnega jarma.
Zvestoba idealom osvobodilnega gibanja
Letošnje volitve sovpadajo s proslavljanjem dvajsetletnice odporništva in osvoboditve izpod nacifašizma. Zato mora biti glas, ki ga bodo volivci dali 22. in 23. novembra, izraz potrditve zvestobe idealom odporništva in protifašistične borbe. V ta namen komunisti že sedaj predlagajo, naj nova pokrajinska uprava, skupno z novimi občinskimi u-pravami in s partizans-kimi organizacijami izdela načrt za dostojno proslavljanje dvajsetletnice odporništva in osvoboditve.
Proti raznarodovanju Slovencev
Pokrajina se mora zavzeti za poživitev demokratičnega razvoja, za popolno enakopravnost Slovencev. Zavrniti mora sleherni poskus diskriminacije in raznarodovanja slovenske narodne manjšine.
Slovencem mora zagotoviti pravice, ki jim pripadajo in u-kreniti vse potrebno, da bodo tudi v uradih, ki spadajo pod njeno kompetenco, lahko govorili v svojem jeziku.
Tako kot italijanske kulturne, rekreativne in druge ustanove je pokrajina dolžna podpirati tudi sorodne slovenske ustanove.
Za uspešno delovanje pokrajinske uprave je bistvenega pomena najširša demokracija v pokrajinskem svetu. Svetovavci morajo uživati pravico, da nemoteno delujejo tako v pokrajinskem svetu kot v raznih komisijah. |
Komunisti se bodo uprli sleherni pristranosti, diskriminaciji a-Ii omejevanju pravic.
V novi deželi more tudi pokrajina svobodneje zadihati in se otresti omejitev, ki izhajajo iz fašistične zakonodaje. Pokrajinski upravni odbor, kateremu so podvrženi sklepi krajevnih u-stanov, se mora razpustiti. Za dejansko avtonomijo krajevnih ustanov, pokrajin in občin, je potreben odločilen korak naprej v smeri reorganizacije državne ureditve. Ustanovitev dežele, or-ganična reforma zakonov o občinah in pokrajinah, reforma krajevnih financ in splošna davčna reforma so bistvene zahteve, katere naj volivci podpro 22. in 23. novembra!
Načrt
za gospodarski razvoj
Pokrajina v okviru samoupravne dežele mora postati aktivno središče za elaboracijo in izvajanje deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj, istočasno pa naj pokrajina programira svojo dejavnost na raznih področjih. Komunisti bodo zahtevali :
1.	konstituiranje tržaške pristaniške ustanove, ki naj postane instrument za razvoj pro-
Komunisti so vedno vztrajali na stališču, da je pokrajina dolžna zastopati interese vseh prebivalcev, da je za uspešno delovanje pokrajinske ustanove potrebna primerna avtonomija, da mora pokrajina posegati na vsa področja gospodarsko - političnega in socialnega življenja in da je treba odpraviti vmešavanja prefekturnih organov v zadeve krajevnih ustanov. Vse to so komunisti poudarili tudi v volilnem programu, katerega je pred štirimi leti odobrilo okoli štirideset-tisoč volivcev. Vse to so naši dosedanji svetovavci v tržaškem pokrajinskem svetu še enkrat poudarili tudi v obračunu o svojem štiriletnem delovanju.
V poročilu o svojem štiriletnem delovanju je skupina komunističnih svetovavcev v tržaškem pokrajinskem svetu poudarila zlasti naslednje :
Politika tržaškega pokrajinskega sveta se tudi po ustanovitvi takoimenovanega «levega centra», ni bistveno spremenila. Pokrajinski odbor, sestavljen iz predstavnikov «centra», je tudi potem, ko je užival podporo socialistov, deloval po svojem starem receptu. To je pokazal tudi s tem, da je večino od 140 vprašanj in od 22 resolucij, ki jih je predložila skupina komunističnih svetovavcev, zavrnil in da se je, namesto da bi upošteval konkretne predloge in konstruktivne kritike komunistov, raje ravnal po navodilih resolucije, ■
meta in celotnega gospodarstva;
2.	ustanovitev integralne proste con e ;
3.	izpopolnitev cestnih in železniških zvez;
4.	zgraditev VII. pomola v tržaškem pristanišču;
5.	okrepitev pomorskih prog in trgovinske mornarice, razvoj sektorja IRI v okviru nove politike državne mornarice;
6.	razširitev metanovoda;
7.	demokratizacijo rotacijskega sklada in podpiranje male in srednje industrije ter obrtništva.
Zboljšanje socialnih in higienskih služnosti
Na osnovi deželnega statuta je bila ustanovljena posebna komisija za Trst in za podeljevanje sredstev iz sklada, s katerimi
ki jo je demokristjanski glavni tajnik Rumor poslal vsem pokrajinskim in občinskim ustanovam, pa čeravno ta okrožnica omejuje pristojnost delovanja vseh krajevnih ustanov.
Komunisti so že tedaj, ko so predložili svoj dosedanji program poudarili, da se mora tudi pokrajinska uprava angažirati v demokratični bitki za dejansko uveljavitev deželne avtonomije. Postavili so tudi več konkretnih in izvedljivih predlogov, ki pa jih demokristjani, socialdemokrati in republikanci niso hoteli upoštevati.
Tudi “levi center44 je deloval po starem konservativnem receptu
Komunisti so predlagali, naj tudi pokrajina primerno proslavi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina in objavi deželni posebni statut v italijanščini in v slovenščini ter ga razdeli med šolsko mladino.
Tudi ta predlog je pokrajinski odbor «levega centra» zavrnil.
Ko je fašistična mladina preteklo leto razgrajala po Trstu in žalila Slovence, so komunisti predlagali sklicanje izredne seje pokrajinskega sveta. Na tej seji naj bi slovesno in javno obsodili rasizem.
Tudi ta predlog so demokristjani zavrnili
Vsi ti primeri zgovorno potrjujejo, da je pokrajinska uprava, tudi po ustanovitvi takoime-
razpolaga vladni komisar za deželo. Komunisti bodo zahtevali, naj tudi pokrajinski svet pove svoje mnenje, saj je predsednik pokrajine član te komisije. Zahtevali bodo, naj se pri podeljevanju sredstev iz tega sklada upoštevajo splošni interesi prebivalstva. Prav tako bodo zahtevali odpravo vseh diskriminacij in špekulacij.
Podpora kmetijstvu in zadružništvu
V nadaljevanju volilnega programa je rečeno, da bodo komunisti zahtevali :
a)	ustanovitev medobčinskega konzorcija za higieno in pro-filakso, sodelovanje pokrajine pri koordiniranju šolske zdravstvene službe, pri konzorciju za pobijanje jetike in z drugimi podobnimi zdravstvenimi centri;
b)	odobritev novega zakona o psihiatričnih bolnišnicah, zboljšanje razmer v tržaški tovrstni bolnišnici in premestitev bolnikov v kraje izven mesta ;
c)	zboljšanje skrbstva in povišanje podpore oskrbovancem
1 antituberkularnega konzorcija;
novanega «levega centra», ki so ga podpirali socialisti, vedno delovala po svojem starem receptu izrazito konservativnega značaja.
Komunistična skupina v tržaškem pokrajinskem svetu se je v vseh štirih letih svojega mandata vneto zavzemala za poživitev gospodarskega razvoja. Postavila je vrsto konkretnih predlogov. O samoupravni deželi je pokrajinski svet razpravljal prav po zaslugi komunistov.
Naša skupina je postavila tudi konkretne predloge za boj proti draginji, za poživitev pristaniškega prometa, za ustanovitev proste cone, v Trstu, za pospešitev gradnje VII. pomola v tržaškem pristanišču, za pospešitev gradnje civilnega letališča v Renkih 'in avtoceste Trst-Benetke itd., itd.. Postavila je vprašanja, odnosno resolucije v zvezi z raznimi perečimi vprašanji, kot n. pr. : v zvezi z nameravanimi odpusti delavcev v nekaterih podjetjih, z nameravanim prenehanjem obratovanjia ladjedelnice Sv. Roka pri Miljah, s premestitvijo sedeža zavarovalne družbe RAS v neko drugo italijansko mesto, v zvezi s povišanjem tarif elektrike itd., itd..
Komunistična skupina je zahtevala, naj tudi pokrajina podpre prizadevanja za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. (Kot je znano je ustanovitvi tega vrtca nasprotoval tudi vladni komisar. Ta je razveljavil tudi zadevni sklep devinsko - nabrežinskega občinskega
d)	konkretnejšo pomoč za po-liomelitike ;
e)	zboljšanje oskrbe nezakonskih otrok itd..
Razvoj turizma in razširitev obmejnega pasu
Komunisti bodo zahtevali, naj pokrajina podeli več sredstev na razpolago za študijske natečaje, omogoči brezplačen prevoz študentov v šole in brezplačno delitev učbenikov.
Prav tako bodo zahtevali, naj pokrajina posveča večjo pozornost kmetijstvu, naj podpira razvoj cvetličarstva, vinogradništva, podpira zadružništvo, ki naj zavaruje kmetovavce pred monopoli in pospešuje boj proti dra-ginji.
Komunistična skupina v novem pokrajinskem svetu se bo zavzemala tudi za razširitev italijansko - jugoslovanskega obmejnega pasu, za izpraznitev Lazareta pri Miljah, ki je sedaj spremenjen v vojašnico, za odpravo vojaških služnosti na Molniku in za ustvaritev naravnega parka na Grmadi. Vse to z namenom, da se pospeši razvoj turizma.
sveta.) Naši svetovalci so protestirali proti načinu, po katerem je bilo izvedeno ljudsko štetje in tudi proti zavrnitvi vo-livnega znaka liste slovenske skupnosti, pisanega samo v slovenskem jeziku. Ob dvajseti obletnici ustrelitve Finka Tomažiča je na pobudo komunistične skupine tudi pokrajinski svet počastil njegov spomin. Tedaj so naši svetovavci predlagali, naj bi novo slovensko srednjo šolo pri Sv. Ivanu imenovali po njem.
Konkretni predlogi naših svetovavcev
Naši svetovavci so se zanimali tudi za vprašanja kmetijstva. Zahtevali so, naj pokrajina dobi večje kompetence pri reševanju problemov na tem področju, zavzemali so se za razvoj kmetijstva in zaščito domačih kmetijskih pridelkov. Zahtevali so tudi obnovitev pokrajinske komisije za kmetijstvo. Ta je bila res obnovljena, toda sestajala se je zelo poredkoma in je zato bilanca njenega delovanja nepo-voljna. Med drugim so naši svetovavci zahtevali tudi demokratizacijo bolniške blagajne za kmete in ustrezne ukrepe za po moč kmetom, ki so bili prizadeti po lanskem neurju v dolinski in miljski občini.
Posebno skrb so naši svetovavci posvečali vprašanjem zdravstva, otroških zavetišč, bolnic, zahtevali so izboljšanje skrbstva, (Nodalievante na 4. strani)
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
1 23-10-1964
DELO. 3
V začetku jeseni, ki so jo s številnih strani ocenili kot «strašen» čas za italijansko gospodarstvo — zaradi upada v proizvodnji in množične brezposelnosti — je prav, če očrtamo podobo konjunkturne-ga razvoja, ki smo ga vse doslej čutili me samo v Italiji, temveč tudi v vseh večjih kapitalističnih državah, od katerih je močno tudi italijansko gospodarstvo. Razume se, da je za primerno oceno številnih činiteljev — pozitivnih in negativnih — ki jih je moč izluščiti^ iz podatkov in konjunkturnih opažanj, potrebno izločiti dolgoročne težnje, ki so odvisne od gospodarske politike in po njej tudi «popravljene», gospodarska politika Pa sloni zdaj le na konjunkturi in ne kaže širših smotrov. Ce si torej Prizadevamo poiskati skupni imeno-'alec za kapitalistična gospodariva, pa čeprav s pomočjo neurejenih razmer, ki jih srečujemo ne samo v evropskih državah, temveč Judi pri primerjavi Evrope z Združenimi državami, lahko nemara u-gotovimo, da se bližamo koncu ekspanzivnega obdobja, ki je bilo v Evropi na vrhuncu okrog leta 1961, in se je potem v nekaterih državah nadaljevalo tja do konca leta 1963 m še v letošnje prvo polletje.
^ omejitvijo, da bomo posebej proučili Anglijo in Združene države, ki se zaradi tega ali onega razvijajo na poseben način, je moč ugotoviti, da se je v zahodni Evropi, razmah začel v letih 1958-59 obdobje razcveta pa nekako med letom 1961 in 1962, čeravno se je razvoj ponekod nadaljeval tudi potem.	”	1
V	Nemčiji, Holandiji in Belgija so najprej dosegli razvojno stopnjo «pregretja», značilnega zaradi izredne ekspanzije domačega povpraševanja po investicijah in zaradi potrošnje, kar je imelo za posledico inflacijske napetosti, ki so pripeljale do politike zadrževanja, spričo katere se je začel proces počasnejšega razvoja in upadanja proizvodnje, hkrati s tem pa tudi stagnacije investicij. V Franciji in Itali i se je razmah domačega povpra-sevanja, zlasti za potrošno blago, nadaljeval skozi vse leto 1963, to-
u v tem letu pa se je že precej očitno pokazala tudi inflacija; že ; rat 50 se pokazale prve težave n negotovost na torišču investicij z upadom železarske proizvodnje.
V	okviru Skupnega tržišča kaže Konjunkturni razvoj očitne neredno-sti- med drugo polovico leta 1963 m prvim letošnjim polletjem je Povzročil novo inflacijsko napetost, 2 asti očitno na Nizozemskem, ko-
.r so cene in plače pokazale težnjo po zvišanju, torej nekaj podob-nega, kot smo lani opazili v Italiji; cene pa so prizadele tudi Zahodno Nemčijo, koder se je pritisku zunanjega povpraševanja, ki omogoča močan presežek v plačilni bilanci (z relativnim inflacionističnim potencialom), pridružil še precejšen razmah domače investicijske potrošnje, kar je imelo za posledico, lovJe na.sta*a napetost na trgu de-
zdaj^ukS V< Holandiji izvaJaj°
darsko eksn da-bl obrzdali gosP°-
» *
zerve razpoioiiii' L*f° izčrpali re-proizvodne zmosin de ?vne si,e in ni mogoče ohranit;'?:8*1’ da sPIoh
cin m Italiji so kreditne in denar ne omejitve za zadrževanje povnra sevanja, ukrepi, ki so jih začeli jz vaja ti v drugi polovici leta 1963 znaj že pripeljali do precejšnjega upada gospodarske dejavnosti, za . r. i'e Predvsem značilna stagnaci-M inventicij in pred kratkim tudi ■zdanje potrošnje trajnih dobrin, I
kar je imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje na najpomembnejših toriščih (orodjarstvo, mehanična industrija, železarstvo), to pa je najbolj očitno v Italiji. Prav tako je čutiti inflacijski pritisk, čeprav obrzdan, tudi v Franciji; prav zadnje mesece pa je ta pritisk pokazal svojo moč predvsem v Italiji.
V okviru Skupnega tržišča opazimo torej konjunkturne težnje, ki na spldšno pričajo o skrčenju proizvajalnega razvoja in o močnejšem inflacijskem pritisku, onstran konjunkturnih pojavov pa se iz tega razvoja kaže težnja, ki je v bistvu povezana s strukturalnimi omejitvami evropskiih kapitalističnih gospodarstev, čemur se skušajo postaviti po robu z gospodarskimi politikami, ki so prikrojeme tako, da bi obvladale kratkoročne probleme, zanemarjajoč intervencijo na temelju širšega programa, ki bi omogočil koristnejšo uporabo produktivnih činiteljev. Ponovni u-miki, ki so jih izvedli z diskriminacijskim omejevanjem kreditov, z zamrznjenimi programi javnih del in investicij državnih podjetij na strateških sektorjih, z zadrževanjem povpraševanja pri potrošnikih in s ; spodbudnimi ukrepi za podjetnike, (Rinascita)
(Nadaljevanje na 4. strani)
SAlET.I»ETJÉ-KOLKlOltA.KNJItìe.iltlVJI£.KINO
Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu so zgradili tamkajšnji slovenski domačini. Za časa fašizma je bil nasilno odvzet zakonitim lastni-kem. Po osvoboditvi je ponovno postal kulturno žarišče, po nekaj letih pa je celotno zgradbo oblast odvzela Slovencem ter jim tako povzročila veliko kulturno škodo. Nekoč aktivno prosvetno društvo je ostalo brez sedeža. Z londonskim sporazumom o rešitvi tržaškega vprašanja je bilo določeno, da bo ta dom zopet na razpolago Slovencem. Od podpisa omenjenega sporazuma je minilo že 10 let in Slovenci še čakajo... Kot kaže, bo svetoivanski narodni dom šele po novem letu lahko začel ponovno služiti namenu,
'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Svet v katerem živimo
Tovariš Egidij Baiss je za naš list napisal daljšo poljudno in dokumentirano razpravo o razvoju civilizacije v svetu, o demografskih problemih in o drugih aktualnih problemih. Razpravo bomo objavili v več nadaljevanjih.
1.
Čas teče nezavrljivo enakomerno, neprestano, toda hitrost, s katero se spreminja življenje na zemlji, določa in meri človeški napredek.
Svet je že pred več tisočletji poznal določeno stopnjo civilizacije. Že Asirci in Babilonci so razvili civilizacijo, katero so kasneje Egipčani izpopolnili. Na temeljih te civilizacije so stari Grki izdelali filozofska načela, ki tudi danes
veljajo in ki bodo prav golovo še dolgo veljala.
V davni preteklosti se je civilizacija razvijala počasi. Minila so stoletja in celo tisočletja preden je prišlo do bistvenih sprememb v družbeni ureditvi. Danes se vse razvija bistveno drugače in z bliskovito naglico.
Kakšne bodo spremembe v bodočnosti? Kako bodo živeli naši otroci in vnuki na začetku prihodnjega veka?
Kljub temu, da se danes stvari spreminjajo s tako bliskovito naglico — in bi torej zaman iskali primerjave v vsej zgodovini — kljub temu, da je civilizacija dosegla tako visoko stopnjo je človeštvo še vedno razdvojeno. Ena tretjina človeštva živi v socialističnem svetu, kjer ni izkoriščanja človeka po človeku in kjer so vsa
velika proizvajalna sredstva družbena lastnina; dve tretjini človeštva pa živita še vedno v kapitalističnem svetu in dobršen del tega j človeštva je še vedno uklenjen v | kolonialni jarem starega ali novega tipa. Socialistični in kapitalistični svet živita drug ob drugem, čeravno v tako različnih razmerah, režimih in družbenih ureditvah.
DEMOGRAFSKI PROBLEM
Nobena civilizirana in sodobna država ne more delati načrtov za jtrihodnost, ne da bi upoštevala demografski problem. Razviti kapitalistični svet dosega višek demografskega razvoja in le malo je držav, ki imajo v tem pogledu nekaj perspektiv pred seboj. Samo Združene države Amerike bodo i-mele dovolj prehrane za 269-300 milijonov prebivalcev. Socialistični svet pa je odprt in ima torej veliko perspektiv tudi v tem pogledu. Tudi če bi razmere ostale nespremenjene, bi se število ljudi v socialističnem svetu lahko močno povečalo.
V Galeriji Alcione (bar v pasaži Penice) v Trstu razstavlja slovenski slikar-grafik Avgust Černigoj. Razstavljena so najnovejša dela po večini lepljenke. Dela vzbujajo veliko pozornost. Razstava bo odprta
do 4. novembra
RAZVOJ PREBIVALSTVA V RAZNIH DOBAH V «Studies in American Demo-grapby» je bila objavljena ta-le zanimiva študija o razvoju prebivalstva v raznih epohah:
Od leta 7000 do 4500 pred našim štetjem je prebivalstvo naraslo od 10 milijonov na 20 milijonov. Pomnožilo se je torej v 2500 letih.
Od leta 4500 do 2500 jtred našim štetjem je prebivalstvo naraslo od 20 milijonov na 40 milijonov. Iz tega izhaja, da se je število duš podvojilo v 2000 letih.
Od leta 2500 do leta 1000 pred našim štetjem je prebivalstvo naraslo od 40 milijonov na 80 milijonov. Do te podvojitve je prišlo v 1500 letih.
Od leta 1000 pred našim štetjem do začetka našega štetja, tj. v 1000 EGIDIJ BAISS
UbbirtLlcfr
s
o
O
£
Ul
ui
Š
oL'
Ul
2
UJ
2
O
*
<
o
O
£
UJ
UJ
2
ek
Ui
2
H-
2
<
o
ui
>
<
N
<
Ot
<
ca
ui
<
O
ui
<
in
<
or
tt
O
Ó
Z
2
MESTO V ZALIVU, roman tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, je pred kratkim izšel v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. To je druga izdaja tega romana.
«To je roman iz prvega razsula fašizma, ko je italijanska vojska razpadla in so nacisti lovili italijanske vojake, da jih pošljejo v nemška taborišča. Tak vojak je bil tudi tržaški Slovenec Rudi Leban, ki ga je razsulo zajelo v Bergamu. Iz Italije se 18. septembra 1943 pripelje v Trst in uide Nemcem na Konto vel. Tu prebije pol sobote, nedeljo in ponedeljek, da se razgleda po domačih razmerah. Razpravlja z mlado Vido in drugimi domačini o svojih in njihovih usodah. Po Majdi in drugih se poveže s partizansko osvobodilno borbo, a ne o-stane na Krasu, marveč se 21. septembra zjutraj napoti v Trst, kjer je njegova navzočnost važnejša in potreb-nejša.» (Dr. Andrej Budal.)
«Slovenska obala je v Pahorjevi knjigi dobila svojega pesnika, kakor je našla v Lojzetu Spacalu svojega slikarja. Te kraške vasice, stisnjene sredi kamnitih bregov, vinogradov in morja, ta obala, ob kateri žive kakor na mrtvi straži slovenstva ribiči, mornarji, kmetje, vinogradniki, delavci in posli in se čez dan izgubljajo po tržaških trgih, ulicah, delavnicah in obratih, ti kraji in ti ljudje so oživeli pod pisateljevim peresom živo, plastično in prepričljivo. Prikupen, domač in iskren liri-zem je razlit preko teh krajev in teh ljudi...» (Bojan Štih.)
Boris Pahor je začel oisati v letih pred začetkom druge svetovne vojne. Leta 1948 je izšla v Trstu prva njegova knjiga, zbirka črtic in no-vel ; «Moj tržaški naslov». Leta 1955 sta izšli dve deli: roman «Vila ob jezeru» in «Mesto v zalivu» (prva izdaja). Naslednje leto je izšla avtbiografska. kronika «Nomadi brez oaze», leta 1958 roman «Onkraj pekla so ljudje», leta 1959 zbirka novel «Kres v pristanu», leta 1960 zbirka novel «Na sipini» in letos roman «Parnik trobi nji».
> ZALOŽBA FISCHER v S Frankfurtu in Hamburgu je
S izdala izbor nemških prevo-5 dov jugoslovanskih pripoved-nikov. V knjigi pod naslovom 2 «Jugoslawien erzaelt» je ob-2 javljenih 16 novelističnih del.
med katerimi so tudi dela
£ Franceta Bevka, Milana Be-£ goviča, Iva Andrica, Vladi-A mirja Nazorja, Miroslava S Krleže, Branka Čopiča, Anto-2 na Ingoliča in Prežiha.
^	4
2	^
T FESTIVAL «OPA~JA ’64», S ki se je vršil pred kratkim, 2 raj v resnici prinesel nič poli sebno novega, razen debuta
Lada Leskovarja. Edini «slo-
jq venski glas», ki smo ga sli-< šali tokrat, je bila žal samo 5 napovedovalka RTV Ljublja-g na Helena Koder. Tako smo
Ó te dni brali v nekem sloven-? skem tedniku. Na festivalu
sta si jjevca Marjanovič in
(Nadaljevanje na 4. strani)
^ Leskovar priborila prvo me-B sto s popevko «Poišči me v g predmestju». Žirija je preje- g j la 250 besedil «za popevke». J * Od teh je bilo le 5 slovenskih. £
2	s
S-vtiot>noi-3ri3d-i3ivan3iV3j-vasvio-5ir,
,S1 A VE-GLASBA- TcATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-J<INO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLCRA-KNJIGE-REVJIE-K>NO-ODRl-RAISTAVE-etASBA-rEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGf-RFV JIE-KINO-ODRI-RAZSi AVE-GLASBA- TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-O
23.-10-1964
-DELO • 4
Volilni program in kandidati Liste demokratične enotnosti dolinske občine
Prejeli smo načrt volilnega programa Liste demokratične e-notnosti za občino Dolina. Načrt tega volilnega programa objavljamo v izvlečku. V njem so za-popadene vse poglavitne točke
Na Listi demokratične enotnosti nastopajo: komunistična partija, socialisti proletarske e-notnosti, neodvisni Slovenci in indipendentistično gibanje.
V uvodu načrta volilnega programa je rečeno:
busna služba preide pod pokrajinsko upravo.
KMETIJSTVO
Izdelali bomo pravilnik, na podlagi katerega bodo kmetje in najemniki imeli pravico, da jim občina povrne zdravniške stroške. Podprli bomo zahteve prebivalcev Gročane po razdelitvi srenjskih zemljišč. Skrbeli bomo za zaščito domačih pridelkov na tržišču.
DAVČNA POLITIKA
1.	LOVRIHA DUŠAN dosedanji župan KPI
2.	BOLCIC JOSIP neodvisni kandidat, Boljunec
Kandidati Liste demokratične enotnosti se bodo zavzemali za zaščito interesov občine in se bodo skupaj z vsemi demokratičnimi in protifašističnimi silami bojevali za pomiritev in miroljubno sožitje med narodi. Zahtevali bodo, naj se v celoti izvajajo načela republiške ustave in naj se spoštujejo pravice Slovencev; naj se sedanji pokrajinski upravni odbor zamenja z izvoljenimi organi kakor določa deželni statut; podpirali bodo državne in deželne pobude za gospodarski razvoj ; borili se bodo za reformo zakonov o občinskih in pokrajinskih upravah in za reformo krajevnih financ ; zavzeli se bodo za dostojno proslavo dvajsetletnice odporništva, v katerem je bilo skovano brastvo med Slovenci in Italijani naše dežele.
O specifičnih problemih dolinske občine pa je v načrtu volilnega programa Liste demokratične enotnosti rečeno naslednje: ŠOLSTVO
Zavzemali se bomo, da se čim-prej zgradijo nova poslopja za osnovno šolo v Dolini in otroška vrtca v Dolini in Boljuncu, za italijansko srednjo šolo pri Domju in za preureditev sedanjega šolskega poslopja v Dolini, ki bo služilo izključno enotni srednii šoli s slovenskim učnim jezikom.
Trudili se bomo, da bo davčna obremenitev čimbolj pravično razdeljena, upoštevajoč progresivnost obdavčenja, in dohodke posameznih občanov.
CESTE
Uredili in asfaltirali bomo stranske ceste in poti v vseh vaseh, cesto iz Boršta preko Jezera do državne ceste Trst-Re-ka, cesto iz Prebenega v Mač-kovlje in tlakovali cesto iz Prebenega do šolskega poslopja. Razširili bomo vaške poti v Mačkovljah, Borštu in Dolini, uredili stranske poti in prostor ob ljudskih hišah pri Domju. Zahtevali bomo, naj pokrajinska uprava uredi, razširi in asfaltira vse ceste v naši občini, ki spadajo pod njeno pristojnost. JAVNA POSLOPJA
Zgradili bomo eno ljudsko hišo pri Domju, v kateri bosta poštni urad in občinska ambulanta. V Gročani bomo zgradili občinsko hišo, ki bo služila potrebam srednje in v kateri bo tudi občinska ambulanta.
(Uredništvo «Dela» pripominja, da gornji načrt volilnega programa ni' še dokončen
V prihodnjih številkah bomo objavili volilne programe skupnih list ostalih občin.)
3.	KOCJAN LADISLAV KPI, Dolina
4.	KLJUN JUST KPI, Dom jo
5.	HRVATIC BAZILIJ KPI, Ricmanje
6.	KURET MILAN KPI. Log
7.	JERCOG VITKO PSIUP, Dolina
8.	KURET MILAN KPI, Boljunec
9.	KRALJ VERA KPI, Domjo
10.	MIKULICH GUIDO KPI, Žavlje
11.	PETAROS ANTON KPI, Gročana
12.	PETAROS MARIJ KPI, Boršt
13 PRAŠELJ JOSIP KPI, Prebeneg
14.	SLAVEC DRAGO KPI, Dolina
15.	SANCIN DANILO indip., Trst
16.	SANCIN JOSIP neodvisni kandidat, Dolina
17.	SMOTLAK ALEKSANDER KPI, Mačkolje
18.	SMOTLAK VILJEM KPI, Mačkolje
19.	ŽERJAL MIRKO KPI, Boljunec
20.	ZOBEC MIRKO KPI, Boršt
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Slovenski otroški vrtec TeZZlLf* v Križu zaprt
ZDRAVSTVO IN HIGIENA Nadaljevali bomo dosedanjo politiko glede plačevanja bolniških stroškov. Ustanovili bomo občinske ambulante v Ricmanjih in Gročani in obnovili ambulante v Boljuncu in pri Domju. Dokončali bomo ureditev kanalizacije v vseh vaseh občine in izboljšali vodovodno omrežje. Predlagali bomo, naj se ustanovi medobčinski vodovodni konzorcij, da bi tako zmanjšali upravne stroške in znižali ceno vode. Ustanovili bomo službo za od-važnje smeti.
SOCIALNO SKRBSTVO	<
Skrbeli bomo za ubožne občane, sirote in nezakonske otroke ter jim nudili zdravniško oskrbo in po potrebi tudi primerno zavetišče.
LJUDSKA STANOVANJA
Z vso odločnostjo si bomo prizadevali, da se zgradi v občini vsaj še 30 stanovanj, v katera naj se vselijo tiste družine, ki živijo danes v nezdravih in pretesnih hišah.
TURIZEM
Tudi v bodoče bomo skrbeli za vsakoletno prirejanje razstave domačih vin in praznika grozdja. Podjetnikom, ki bodo gradili turistične objekte (hotele ali restavracije), bomo nudili vse mogoče olajšave. Izboljšali bomo javno razsvetljavo, zgradili razgledno cesto iz Ricmanj v Drago ter zahtevali, naj avto-
Slovenski otroški vrtec v Križu je že drugi teden zaprt. Kaj je vzrok, da so ga zaprli že na začetku novega šolskega leta? Del stropa učilnice stare kriške šole, v kateri je otroški vrtec, je razpadel in vrtnarice se boje, da pride do hujšega. Zato je 34 slovenskih o. trok doma. Kljub temu pa občinska uprava ni nič ukrenila. Ni se pozanimala za takojšnjo obnovo stropa in niti za dodelitev drugega prostora.
Poslanka Marija Bernetič in občinska svetovavka Jole Burlo sta pred dnevi bili v Križu in si ogledali tamkajšnje šolsko poslopje.
)nooooooooooooooooooooooooooo
Obvestilo
Prosvetno društvo pri Sv. Barbari prireja ob nedeljah in praznikih družabne večere s plesom. Igra zabavni orkester «/ diabolici».
«Jaltski zapiski» v slovenščini
Objavljeni so v brošuri o Togliattiju. Brošuro dobite pri raznašalcih našega tiska in v uredništvu „0613“.
Slednja je skupaj s svetovavcem Francom Gombačem poslala pismeno vprašanje pristojnemu občinskemu odborniku ter ga povabila, naj odredi, kar je potrebno, da se slovenski vrtec preseli v poslopje italijanskega vrtca, dokler ne bo v starem šolskem poslopju zagotovljena varnost otrok.
Protest vaščanov iz Repna
Vaščani iz Repna protestirajo zaradi vojaških vaj v bližini vasi Vojaki 82. pešpolka, ki je nastanjen na Opčinah, imajo strelne vaje pri Repnu v večernih urah in celo ob nedeljah, čeravno, je na tabli pri vežbališču napisano, da se vežba-nje vrši v času od 7,30. do 18,30.
Nad 100 vaščanov je prejšnji teden podpisalo resolucijo proti nadaljevanju vojaških vaj v nočnih urah in v prazničnih dneh.
Če se vojaške oblasti ne bodo držale urnika, ki je razviden tudi na opozorilni tabli, bodo prizadeti vaščani poverili občinski upravi nalogo, naj posreduje na pristojnem mestu in bodo o zadevi obvestili tudi parlamentarce. Tako je poudarjeno v omenjeni resoluciji.
Nadaljevanje
Pismo tovarišu
na tiste, ki so iz katerega koli razloga oslabili ali celo pretrgali vezi s partijo in so ob smrti tovariša Togliattija namignili, da želijo stopiti v stik z nami. Te tovariše je treba poiskati.
Tako bomo omogočili partiji, da bo dobila nove volivce in nove člane, istočasno pa jo bomo razbremenili, da bo lahko vse svoje e-nergije posvetila pridobivanju novih članov in novih glasov.
Sovjetska zveza
tal tudi v svojih «zapiskih». V istih zapiskih pa je tovariš Togliatti med drugim poudaril tudi to-le: «... V številnih primerih prevladuje vtis, da so v vodilnih skupinah razlike v mnenjih, tudi ni jasno, če je zares tako, in kakšne so razlike. Nemara pa bi bilo včasih koristno, da bi tudi v socialističnih državah bile odkrite debate, v katerih bi sodelovali tudi voditelji in sicer o sodobnih temah. To bi vsekakor krepilo avtoriteto in veljavo samega socialističnega sistema.» Zato — tako je poudaril tovariš Longo v svojem govoru — mi odobravamo to, da se novi voditelji KP SZ sklicujejo na XX. kongres in zagotavljajo nadaljevanje te politike, toda način, po katerem je bil zamenjan tov. Hruščov ustvarja v nas zaskrb-
oooooooooooooooooooooooooooo
Volilna zborovanja KPI
Komunistična partija organizira v nedeljo 25. oktobra naslednja volilna zborovanja:
V	Skednju (kino) ob 10,30. (To-nel). Po govoru bodo predvajali film o Togliattiju.
Pri Sv. Ivanu (Trg Gioberti) ob 11. uri, (občinski svetovavec Cuf-faro).
V	Gabrovcu ob tl. uri. ookra-jinski svetovavec Gombač).
Na Proseku ob 11. uri (deželni svetovavec Sema in kandidatka za pokrajinski svet Jelka Gerbec).
Na Trgu Goldoni ob 11. uri (senator Vidali).
V	Boljuncu ob 16. uri (župan Dušan Lovriha in tržaški občinski svetovavec Cuffaro).
V	Podlonieriu (Ljudski dom) ob 19.30. (občinska svetovavka .Tole Burlo in tovariš Andrej Kranjc
Goriški komunisti
o sedanji gospodarski krizi
Vodstvo goriške federacije KPI jjs pred kratkim razpravljalo o kritičnem gospodarskem položaju v pokrajini. Kot je znano je 300 delavcev podgorske predilnice v «integracijski blagajni», v Marianu so 'aprii tovarno za predelavo lesa, .ovarni Ravaccia in Sodolwe v Gorici sta prenehali obratovati, v ytevilnih drugih obratih pa so 'krčili delovni čas. Avtoprevozno podjetje Vriz je odpustilo vse de-'avce. Kot bi to ne bilo dovolj, te vodstvo predilnice v Ronkib moročilo, da bo s 1. novembrom ’kinilo eno izmeno, kar pomeni Ja bo nadaljnjih 600 delovnih sil brez dela. Že sedaj se lahko pred '■ideva, kakšne bodo nadaljnje p' -dediče in da bodo zaradi novih odpustov in skrčenja obratovanja prizadeti ne le delavci, temveč tu di trgovci, obrtniki, gostilničarii in drugi.
Vodstvo KPI v Gorici poudarja, da so nujno potrebni takojšnji u-finkoviti ukrepi, za katere se morajo zavzeti tudi občinska, nokra-unska in deželna oblast. Komunistični parlamentarci so že postavili vprašanje v parlamentu.
V počastitev spomina
Ob žalostni obletnici daruje Mila 1000 lir za Delo.
Ijenost... in vtis, da se v Sovjetski zvezi prepočasi obnavljajo leninska načela».
Obračun delovanja
zlasti za rekonvalescente tbc in slepce. Predlagali so, naj bi zgradili novo psihiatrično bolnico na podeželju in ustanovitev vrtnarstva, v katerem bi zaposlili tiste reko verirance, ki so sposobni za delo. Predlagali so tudi ustrezne ukrepe proti ponarejanju živil in uvedbo strožje kontrole nad živili sploh.
Jasno je, da v enem samem sestavku ni mogoče zajeti in niti bežno omeniti vsega, kar so naši svetovavci napravili v štirih letih svojega mandata. Vsekakor pa je že iz tega, kar v tem sestavku naštevamo dovolj jasno razvidno, da so aktivno delovali, da so od blizu spremljali življenje ljudskih množic, se nesebično zavzemali za številna izboljšanja in predvsem za razvoj gospodarstva, za izpopolnitev zdravstvene in higienske službe, za zaščito kmetijstva in za dvih življenjske ravni kmečkega prebivalstva ter da so imeli vedno pred očmi številna vprašanja slovenske narodne manjšine in pa učvrstitev demokracije. Če bi tisti, ki so upravljali pokrajino, če bi takoimenovani «levi center» v večji meri upošteval konstruktivne kritike naših tovarišev in konkretne ter izvedljive predloge, ki so jih postavljali, bi nedvomno bilo stanje v pokrajini mnogo boljše.
Na bližnjih volitvah naj volivci s svojim glasom potrdijo politiko, ki so jo naši svetova ci izvajali in naj še bolj številni kot pred štirimi leti dajo svoj glas za kandidate KPI. Čim močnejša bo naša skupina, tem več možnosti bo imela za izsiljen je preokreta, kateremu se zoperstavijo vse konservativne sile. Ko se bo zrušil demokristjanski monopol v pokrajinski upravi, se bo prav gotovo marsikaj spremenilo.
SET
tervencij, primernih, da bi premagali strukturalne omejitve.
Za te probleme so poskušali najti rešitev na evropski ravni s pomočjo gospodarske integracije, ki naj bi odprla širša tržišča in zbudila širšo podjetnost; toda ta razvoj je po prvih uspehih, ki so se pokazali pri močnejši menjavi znotraj SET in s sporazumi o sodelovanju med nekaterimi podjetji, naletel prav v zadnjem času na čedalje hujše ovire, ne toliko gospodarske kot politične narave (De Gaullova Francija si prizadeva u-veljaviti svoj leadership, opozicija Zahodne Nemčije, pritisk, ki ga izvajajo navzven Velika Britanija in ZDA), tako da, medtem ko je gospodarska integracija na umiku. tudi pot sporazumevanja med velikimi skupinami ni lahka, zakaj pogostoma prevladajo konkurenčni razlogi in varovanje lastnih tržišč.
(Konec prihodnjič)
Svet v katerem živimo
letih je prišlo do četrte podvojitve prebivalcev zemlje.
Kasneje se je prebivalstvo še hitreje množilo. Že omenjene študija pove to-le: Od leta 900 po našem štetju do leta 1700 je število hudi na zemlji naraslo od 320 milijonov na 600 milijonov. To se pravi, da je za podvojitev zadostovalo samo 800 let.
Od leta 1700 po našem štetju do leta 1850 je število ljudi na. zemlji naraslo na 1200 milijonov. Za podvojitev je torej zadostovalo le 150 let.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12