Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 51.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MARCH 10 1944	Priče 5 c.		Let. 2. štev. 51.
Anti-demokratična poteza mestne uprave
Potrebno je vzbuditi javno mnenje proti, ker ni ne demokratična in ne v interesih meščanov, ampak ozke sebične grupe dobička pohlepnežev.
Toronti — Na zadnji seji mestne uprave je prišlo do vročih debat vsled podtaknjenega zakona z strani reakcionarnih odbornikov in kontrolnega odbora z katerim je prepovedano potom delegacije od raznih ustanov, podnašati bodisi resolucije ali pa proteste seji mestne uprave. Predlog za sprejetje tega zakona je podal J. Wilson, vsled odsotnosti avtorja zakona, mestnega odbornika Millen. In kot razvidno sta proti sprejetju zakona glasovala edino dva odbornika delavske progresivne stranke, Charles Sims in Norman Freed.
Kakor je omenjeno zakon prepoveduje podnašanju pritožb zoper eno ali pa drugo zadevo meščanov, potom delegacije seji mestne uprave. Kar v prostih besedah pomeni, ne samo omejiti demokratične svobodščine v do-sedajnem običaju, ampak tudi omejiti na ta. način javno rasprava proti nedemokratičnim predlogom z strani reakcionarnih odbornikov v mestni upravi. To je končno glavni cilj zakona, da grupa sebičnih reakcionarnih odbornikov brez prisotnosti delegacij vsled pritožb, rešuje mestna vprašanja po svoji neomejeni volji. ' Volilci Si bi morali zapomniti posamezne odbornike, ki so bili tako blagohotni in naklonjeni meščanom po vzor-
tino mornarice
Washington — Italijansko brodovlje ki je bilo zaplenjeno v ameriških lukah po padcu Musolinijevega režima, se razdeli enako med Ameriko, Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo, je naznanil predsednik Roosevelt in dal izjavo na sestanku časnikarskih poročevalcev v Beli hiši. V slučaju da se iz katerega koli vzroka omenjene ladje ne morejo dostaviti Sovjetski Uniji, bo slednja dobila v zameno druge ,	•
Gornji sporazum glede razdelitve italijanskih ladij, je bil dosežen med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom.
Mornarični tajnik Frank Knox je med drugim omenil, da se večina italijanskih bojnih ladij ki so prišle v roke zaveznikov, nahaja na Sredozemskem morju in pa v bližini Sueškega prekopa.
•Predsednik Roosevelt je na sestanku časnikarjev na-glasil, da je sporazum, da Amerika, Vel. Britanija in ' Sovjetska Unija dobe vsaka tretjino italijanske mornarice, važen. Koraki glede do-stavljenja ladij so že pod-, vzeti.
NENADNA SMRT DAVIDA GOLDSTIK
Toronto — Tukaj je ^pre-minil zelo znan delavski odvetnik, kateri je nešteto krat se boril na strani delavcev in za njihove pravice, na sodnijskih raspravah. Enako je bil znan zelo vnet Anti-fašist.
Iznenadno je podlegel srčni hibi dne 6 marca. Pogreb se je vršil dne 8 marca ob spremstvu velikega števila delavcev in delavk, sorodnikov ter zanacev. številni venci šo izražali globoko so-žalje raznih organizacij in društev, katerih je bil Mr. Goldstick, tudi član, vsled izgube vnetega bojevnika za delavske in narodne pravice.
Naše globoko sožalje njegovi družini in sorodnikom, Ured.
cu Wilsona in družine, da ne žele slišati pritožbe meščanov in njihovih organizacij, proti visoki davčni lestvici in tudi proti zniževanju preračuna za pouk, vzgojo in izboljšanju stotero drugih stvari za ljudsto v splošnem.
Kljub temu da je provin-cionalna vlada znižala precej davčnega bremena posameznim mestnim upravam z namenom, da se mesto tega ublaži davčna lestvica in dajo boljše ugodnosti za šolnino otrok itd., reakcionarni odborniki so vztrajali pri tem, da so znišali denarni preračun v teh skladih mest-neuprave in ga založili za druge stvari od katerih bodo imeli največ dobička posamezni podjetniki in finančni trusti.
Vsled tega nedemokratil-nega zakona mestne uprave, je že zdaj nastalo med občinstvom nezadovoljstvo in zahteve, da se ga odstrani, da se povrne pravica prebivalcem mesta Toronta, la pritožiti se zoper eno ali pa drugo zadevo mestnih upravi.
STETTINIUS ODPOTUJE V ANGLIJO
London — Iz tukajŠnih poročil je sklepati, da Edvard R. Stettiunius, pomožni ameriški državni tajnik, odpotuje v Anglijo. Vset iz Washingtona pravi, . da se bo udeležil važnih razgovorov ki se prično v Londonu.
Sklepati je, da se bodo razgovori na našali na probleme in vprašanja, ki so prišla na površje v zadnjih tednih in čakajo rešitve. Eno izmed teh se tiče ameriških pravic glede dobav-ljanja olja na Srednjem v-zhodu. Namreč Amerika hoče dobiti gotove koncesije od Vel. Britanije v tem oziru.
Poleg vsega tega pa^ ni nič gotovega potrjeno o čem bod izključno potekali raz* govori. Dozdaj so največ le dozdevanja, a slutiti je že na podlagi omenjenega, da bodo važni razgovori vsekakor med predstavniki obeh držav.
Debata proti diskriminaciji v parlamentu
Toronto — J. B. Salzberg, provincionalni poslanec za volilno okrožje St. Andrews, Toronto, kakor je bilo zadnjič poročano, je podnesel na odobritev načrta o zakonu proti ' rasni diskriminaciji vladni zbornici.
Omenjeni načrt, ki je vsekakor izzval precej obširno debato v poslanski zbornici, vsebuje gotove člene zakona proti rasne diskriminacije. Dokazano je v zbornici, da so se posamezni delodajalci poslužili s diskriminacijo proti tujezemcev lavne moči. Tak dokaz je dostavil J. B. Salzberg v poslanski zbornici z lastoruč-nim podpisom delodajalca tudi kljub temu, da so tarnali pred pomanjkanjem delodajalca, kateri je odslovil tujezemca edino zato, ker ni britski podanik, a vendar pripada narodnosti v zavezništvu z nami.
Ta očitnost je vzbudila večjo pozornost med poslanci in se pričakuje, da bo omejeni zakon če ne do cela vsaj deloma vpoštevan na zasedanju zakonodavnega odbora. Vsaj deloma kažejo znaki bolj progresivnih reform v raznih zadevah ljudstva in provincije Ontario s no-vom provincionalnom vla-dom.
Pregled bojevnih črt
proti fašizmu
t
Poraz nacističnih sil fta Ukrajini. Rdeča Armada prerezala glavni, spoj ob Volochinsk-Cherni-Ostrov na Lawow-Odessa železniški prog\ Njeni oddelki prodirajo proti Tamopola in rtimunski meji.
Nacistična ofenziva doživela fiasko v Sloveniji
Moskva — Nad dvesto topov je izstrelilo salve v Moskvi v počast zmagovitim oddelkom Rdeče Armade ob zavzetju važnega železniškega spoja Volochinsk ob Lwow-Odesa železniški progi. Z tem je pretrgana glavna železniška pot nacističnim silam tako za dobavam orožja kakor tudi za umikanje pred močnim nasto-panjem^oddelkov Rdeče Armade v Zapadni Ukrajini, kateri se že nahajajo v neposredni bližini Tarnopol in rumunske meje. S zavzetjem omenjenega železniškega spoja oddelki Rdeče Armade ogrožajo zdaj celo ju-no črto ob zavoju Dnjepra proti rumunski meji.
Oddelki Rdeče Armade pod vodstvom Maršala žu-kova, ki je nasledil generala Vatutina, so takoj v prvih treh dneh zdrobili nacistični odpor na vsih važnih točkah južno-zapadno od žito-mira proti Tarnopolu in rumunski meji. Povprečno njegovi oddelki so napredovali po 11 milj dnevno, osvobodili nadaljnih sto in sto vasi ter naselj in zaeno zaplenili ogvompe količine vojne o-preme.
Maršal Stalin je naznanil, da je armada maršala žu-
kova porazila štiri tankov-ske in 8 pehotnih divizij ter je šla skozi Izjaslav, šumah, Jampol in Stropol, ki se prištevajo med najpomebnejše od 500 osvobojenih krajev. S bliskovitim naskokom ki ga so izvedli oddelki prve Ukrajinske armade po njegovim poveljstvom, So pognali nacistične sile iz teh krajev ter zajeli nad 3000 vojnih vjetnikov, ogromna
Maršal Gregory K. Žukov
število topov, tankov in bojnega orožja.
Kakor v nacističnih krogih tako tudi v zunajnih, je nastalo neko občudovanje, češ da je nemogoče izmeriti silo Rdeče Armade. Do tega zaključka pridejo zdaj na podlagi močnih ofenzivnih naskokov zdaj na enem in zdaj na drugem kraju bojne črte. Če bi se pa spomnili lastnih napovedovanj v letu 1941, ko so dajali oceno Rdeči Armalj in ji blagohotno priznali da bo vzdržala kakih "šest tednov", bi zdaj ne bili v dvomu in bi tudi to nezadostovalo spoznati moč Rdeče Armade, ki ni zamišljena v kolajnah in napovedi, temveč dejansko počiva na strebrih novega družabnega reda Sovjetske Unije. In Rdeča Armada opravičuje njegov pomen v interesih narodov in človeštva.
Maršal Gregory K. žukov, je namestil generala Vatutina .ko je slednji zbolel in vsled tega bil prisiljen se podati zdravljenju. Na se-verozapadni strani, namreč ob severni Estoniji, oddelki generala Leoni d Govorova in Popova, zadajajo močne udarce nacističnim silam na celif bojni črti.
9
Ranjenci vojake maršala Tita, Rina Senjanovič in Stevo Ervenk, se nahajajo na zdravljenju v zavezniški bolnišnici na Malti. Okrog 25 % N. Osvob. arm. so ženske.
70,000 RUDARJEV NA STAVKI
London — Okrog 70.000 Welških rudarjev je izšlo na stavko vsled nezadostne mezdne lestvice in se pričakuje, da se bo stavka razširila še na druge rudnike in z tem pomonžoila število rudarjev na stavki do 100.000.
Situacija je resna kakor trdi poročilo, a je kljub temu upanje za poravnanje med stavkarji in rudniškim; barroni.
Do stavke je prišlo iz protesta vsled tega ker je pred nedavnim zvišana plača ne-izurjenim delavcem, dočim ni pa izurjenim. Slednji so naslovili protest, ki vsebuje obtožbd da so rudniški baroni naredili precej dober dohodek in da so prav malo prizadeti s tekočo vojno, ter da lahko plačajo delavcem
PARTIZANI REŠILI 114 LETALCEV
Berne, Švicar. — Iz zane-nesljivih virov vesti se trdi, da so partizani rešili 114 za-evzniških letalcev iz višin vzhodnih Alp, kjer so se spustili s padobrani potem ko so bila njihova letala poškodovana po zadnjem bombardiranju južne Nemčije.
Ta vest istočasno nadalje trdi, da v obmejnosti Avstrije in Jugoslavije vodijo borbo avstrijski partizanski oddelki znani 'Rdeči Orli' in da so v tesni kooperaciji s partizanskem gibanjem v Jugoslaviji v okrajih Karavank, kakor tudi Tirolskih Alpah.
vsaj nekoliko več za njihovo delo globoko pod zemljo.
Obrat prizadetih rudnikv s stavko znaša okrog 196 milijonov ton premoga na ! leto.
Pred splošno stavko v Italiji
Nekje na meji. — Strojnice, topovi in nacistični oddelki so bili v pripravnosti proti stavki delavcev v severni Italiji. Računa se da je okrog 6 milijonov delavcev zaposlenih v tovarnah v severni Italiji, kateri prete z stavko proti vojaškega nabora in proti pašiljanja strokovnih tovarniških delavcev v Nemčijo.
Napram poročilo iz nacističnih virov se trdi, da je v Florenci bila odkrita podtalna anti-fašistična organizacija "in v katere posesti se je našlo orožje iz Vel. Britanije spuščeno s padobra--nom, na kar je aretirano nad 100 anti-fašistov.
Čez noč izmed 7 in 8 marca, po raznih mestih v severni Italiji, so z puškami
Nedaleč Ljubljane oddelki sedemnajste divizije Narodne Osvobodilna Vojkse, so zdrobili nacistično motorizirano kolono in razstrelili železniško postajo Rakek.
London — Poročila ki so bila prenešena iz glavnega stana maršala Tita Narodne Osvobodilne vojske v Jugoslaviji, trdijo da je nacistična ofenziva doživela popo-len fiasko, če tudi je bila naperjena z streh strani ob avstrijsko-jugoslovanski meji ob železnici Maribor-Ce-lje-Jesenice-Ljubljana Ra-kek-Trst.
Nacisti so podvzeli novo ofenzivo v Sloveniji z namenom da zavarujejo železniške proge za prevoz vojnega materijala čez Slovenijo in Hrvatsko v Bosno in proti jadranskega obrežja. Načrt se pa ni obnesel, ker so močni oddelki sedemnajste divizije so pravočasno zasačili njegov pomen in udarili na motorizirane kolone nedaleč Ljubljane, ter pognali v zrak železniško postajo Rakek.
Vroče bitke so bile v teku zadnjega tedna ob železniški progi Gorica, zatem na štajerskem izmed Maribora in Celja. Severovzhodno od Ljubljane sedemnajsta divizija v borbi proti nacističnih oddelkov generala Wei-cha, je pobila 230 vojakov, razbila zaeno dva oklopna vlaka, dva tanka in en tovorni vlak.
V Bosni- partizanski oddelki so izvedli protinapad na razdalji 25 milj bojne
črte v zapadni Bosni lil SO potisnili nacistične oddelke znane "Tiger" in 'Hudičeve' divizije, ter zavzeli rudnik vzhodno od Prijedora. Nacistične sile so doživele poraz tudi na drugih krajih v. Jugoslavije, oziroma Dalmaciji in ob Jadranskem morju. Na otoku Hvar so podpirali partizan^ v borbi proti nazifašistom, ameriški vojaki, kakor pove poročilo.
Njujorški Timmes, je prinesel poročilo od svojega dopisnika iz Kairu, kateri poroča da je zadnje dni prispela Sovjetska vojna misija od 22 vojaških častnikov, na čelu s generalom-poročni-kom Korneyef, zelo znan komandir oddelkov Rdeče Armade na zapadni bojni črti.
Poročila iz Londona trdijo, da je na potu v London in sicer na zahtevo premiera Churchilla finančni minister čičič, kateri je bil pred nedavnem aretiran v Kairo in kakor razvidno izpuščen, ter neki Krizogonov, radi resnih pregovorov glede .jugoslovanskih vprašanj. Vest podaja možnost, da morda pride tudi kralj Peter. Kakor razvidno vprašanje glede jugoslovanskih Vprašanj je resno postavljeno vprašanje priznanja Narodne O-svobodilnega gibanja maršala Tita in dr. Ribar-a.
"KRVAVI PONDEUEK" PRAVI BERLIN
Zavezniška zračna armada je spet močno deževala nad 3e-linom in drugimi mesti v Nemčiji.
London — Zavezniški letalci sp izvedli dne 6 marca ob belem dnevu en od največjih zračnih napadov nad Berlinom in drugimi industrijskimi središči v Nemčiji. Neko poročilo iz Stokhol-ma trdi, da je bilo 4 tisoč duš mrtvih v Berlino in je prebivalstvo masno bežalo na vse strani iz mesta. Dočim so nacistični krogi napovedali, da je to bil "krvavi ponedeljek" in prava katastrofa.
Ta napad je izvedla 8 in 9 ameriška zračna armada, katera je obenem pretrpela tudi največje izgube ob tej priložnosti. Napram poročilo je ameriška zračna armada izgubila 68 bombnikov in bojevnih aeroplanov, istočasno je pa sovražnik pretrpel izgube 176 bojevnih letal.
Nekoliko bombnikov je treščilo natovorjeni z bombami sredi mesta in je pri tem nastala strašna eksplozija. Med tem so zavezniški letalci bombardirali tudi druga mesta v Nemčiji in Franciji.
' Britski in kanadski bombniki so sodelovali v napadu na mesto La Mans, kakih 110 milj južno od Pariza, posebno pa ob obrežnem položaju Francije.
V Italiji so v teku prav vroče bitke ob Cassino in Anzio. Vsled neuspeha v zadnjih ofenzivah pri Anzio pod Rimim, nacistične sile se pripravljajo za četrto o-fenzivo, trdi poročil iz zavezniškega stana . Nacisti
s t r a ž i 1 i nacistični oddelki, po ulicah so bile nastavljene pa strojnice in topovi, pravi ta vest. Kakor razvidno delavci v severni Italiji bodo prej ali pa slej združili svojo moč in ob priložnosti pognali nacistične Fritce iz svojega ozemlja tudi kljub temu, da so slednji pod popolno vojno opremo.
kneetrirajo vojaške in motorizirane oddelke, za ofenzivo.
Ob Cassino, oddelki Novo Zelandcev so pritisnili z močnimi topniškimi streli na sovražne postojanke in pri tem zadeli skladišče z muni-cijo.
Razen bojev pri Cassino in ob Anzio pod Rimom, zadnja poročila ne omenjajo o večji aktivnosti v Italiji.
Tito zahteva izpustitev aretinanili vojakov
Moskva — Sovjetsko časopisje priobčilo je protest maršala Tita, proti ubežne jugoslovanske vlade v Kairu. Protest vsebuje zahtevo za takojšno izpustitev aretiranih jugoslovanskih vojakov po ubežni vladi, ki so naklonjeni in pripravni se priključiti Narodni Osvobodilni'Vojski v Jugoslaviji.
Omenjeni protest se glasi r 'Energično protestiram proti progona jugoslovanskih vojakov, častnikov in podčastnikov, ki so izrazili željo priključiti se Narodni Osvobodilni vojski Jugoslavije, za osvobojenje svoje domovine."
'Jugoslovanska kraljevska vlada, nima pravice sprečiti povrnitev jugoslovanskih državljanov v svojo domovino."
"Poživljam vse vojake, častnike in podčastnike, ki se žele vrniti in ki so sposobni za borbo, da takoj zahtevajo za povrnitev v svojo domovino, da se priključijo Narodni Osvobodilni vojski in Partizanom Jugoslavije."
Kakor razvidno ubežna vlada preživlja poslednjo sramoto v javnosti z tem, da se je poslužila aretacije ju-goslovanskih vojakov v Kairu, ki so naklonjeni in pripravni se vrniti v svojo domovino in priključiti Narodni Osvobodilni Vojski.
Spomin o njej ne ostane drugo, kakor le sramota!
16356025
JI
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Minoit Publishing proprietor in Slevenian Language
Kegistered in the Regi«try Office for the Oity of Toronto on the 2»th d«y of Jane, 1942, u No. 4T939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpošfcovajo. Rokopis nenaro-ienih člankov in dopisov se ne vrača.
Mednarodni ženski dan
Če je kda. koli izražal tako simbolično pomembnost o častni vlogi žena sveta, matera, uradnic, umetnic, delavk pri raznih strojih v tovarni, na polju in v prvi vrstah borbe proti sovražniku narodov in človeštva — proti fašizmu, jo izraža v bistvu svojega pomena v tekoči dobi.
Je pač vidno dejstvo da je mogoče zamisliti borbo na bojni črti in v njenem zaledju, brez sodelovanja sto in sto tisočev žena in matera. Stopnjema zamenjujo može ne samo pri stroju v tovarni, traktorju na polju, uradnika v uradu, letalca v zraku, vojaka na bojnem polju, ampak z svojo vztrajnostjo in junaštvom ustvarjajo čudeže o katerih ni bilo mogoče zamisliti ob rojstvu ženskega mednarodnega praznika, 8 marca v letu 1910.
Ta sicer kratka, a vendar prenaporna doba je postavila v ospredje ženski spol, enak moškemu ne samo iz človekoljubne dostojnosti in demokratičnih načel, ampak tudi po dejanju.
Fašistični ideo'ogi, ustvrjevalci rasne mržnje in zločinci vseh vrst, so napovedali civiliziranemu svetu, da je žensko bitje nižje moškega in je vsled tega edino mesto za nje v poslugj moških m pa kuhinji.
Tisoči partizank, tisoči matera v zasužnjeni Evropi, je ne le ovrglo to zaničljivo napoved fašističnih zločincev, ampak zadaja občutne udarce fašizmu tako na bojni črti, kakor vse skozi v vsili panogah vojne proizvodnje, ter reševanju tisoče živlenj ranjencev na bojnem polju in bolnišnicah. Ta očitnost potrjuje in opravičuje ženski spol sveta v svoji zahtevi za svobodo in enakopravnost, kot spola, ki je bila postavljena na prvem kongresu žena v letu 1919.
Simbolična pomembnost 8 marca dejansko v tekoči dobi vzbuja ženski spol vse povsod k odločni vztrajnosti in nadaljevanju borbe za spolno enakopravnost. Navdahnjene z slikovitimi junaškimi čini žena, matera in deklet v Sovjetski Uniji, Sloveniji, Hrvatski in drugod po Evropi ter na tem kontinentu, žene sveta ustvarjajo novo povest v človeški družbi — enakopravnega bitja.
ZNAČAJ POSTOPKA GENERALA SIMOVIČA
Na obrežju Volge je granitni steber, narodov in človeštva — Stalingrad!
Pozdravljamo korak Cankarja
Zadnji ponedeljek dne 6 marca, Izidor Cankar kr. poslanik v 0ttawi, je padal izjavo: "Da mu ni mogoče hkrati služiti interesom domovine tako kot jih on vidi in pa ubežni vladi v Kairu." Vsled tega podal je resignacijo na ta položaj, ki je bila kot pravj sprejeta z dne 3 marca, t. 1.
Logično je, da ni mogoče služiti interesom naroda in domovine ter istočasno interesom proti narodne skupine v Kairu. Razlika v tem je ta, kdor dela in zagovarja narodne interese, ga sovraži proti naroda skupina v Kairu. In kdor dela in zagovarja interese slednje, ga sovraži narod na zunaj in znotraj Jugoslavije. Baš v tem je bistvena razlika ki se danes bolj kot kdaj prej očitno izraža, da ni nihče drugi odgovoren za narodno bedo in siromaščino zadnjih petindvajset let, kakor protinarodne in režimske skupine. To bistvenost izraža delo osovražene proti narodne ubežne vlade v Kairu v teku sedajne vojne, ki ni skrbela za nič drugega kakor za sigurnost svoji povrnitvi na oblast po končani vojni. Navdahnjena z vso surovostjo vladanja nad narodnimi interesi in lastna trdo-vratnost, jo je razkrila pred javnostjo, ter preživlja in umira v neizbrisani sramoti.
Izido/ Cankar, je izpregovoril kot rodoljubni Slovenec, kot Jugoslovan, končno kot človek, ki je sprevidel potrebo priključiti se pravicam svojega naroda v njegovi borbi za narodno osvobojenje od notrajnih in zunajnih sovražnikom svobode in narodnega napredka.
Izidor Cankar je prvi diplomatični predstavnik Jugoslavije, ki se je odrekei služiti interesom proti narodni in ubežni vladi v Ivaim. Njegov korak bodo pozdravili tisoči izseljencev na tem kontinentu, posebno pa narod v splošnem v stari domovini. Toda ta korak je obenem udarec ubežni vladi v Kairu, kakor tudi njenim somišljenikom drugod, podkrepitev pa narodnega osvobodilnega gibanja povsod.
Kali pokvarjenih demokratov
Njujorški Times, ie priobčil izjavo grofa Sforza, ki jo je dal v intervju poročevalcu istega lista, C. L. Sulzber-ger-u.
V svoji izjavi grof Sforza priporoča Reko, za sedež bodoče Lige Narodov, toda zadržuje se v kompromisnih potezah glede Zadra in zlasti Reke in Trsta. Meni, da je Zader sicer "manjša"' zadeva in se kaj lahko uredi kompromisno z bodočo Jugoslavijo. Dočim pa Reka in Trst, naj bi prišli pod oblast sporazuma Italije — Jugoslavije — čehoslovaške in Mažarske. Reka, Trst in slovensko Primorje se ne more smatrati poudarja grof Sforza. za odrezano črto meje po vzorcu med Italijo in Francijo in bi bilo celo "neumno" misliti vsled ozkih nacionalnih pobud na meje, ki jih ni mogoče spreminjati vsakih petindvajset ler.
Izjava grofa Sforne. takozvanega "demokrata in sovražnika Musolinijevega fašizma", je značilna posebno za nas Slovence. Kako očitno izraža svoje, vrste "demokracijo", na račun ozemlja in delov Slovenije.
Dokler grof Sforza opravičuje neodvisnost Ethiopije, povrnitev Dekadaških otokov Grčiji, se V njegovi izjavi izražajo grde kali pokvarjene demokracije in podlaga za nadaljne intrige na Jadranskem morju. Zamišlja kompromisni sporazum na oblast Trsta in Reke.
Slovensko Primorje, ni nastalo kot neki kompromis, temveč je to zgodovinska last Slovenije. Nobenega dvoma ni, da grof Sforza to tudi dobro ve. Toda, dela se pozab-Ijivega na račun tujega ozemlja in najbrž da ga zdrami odločna beseda Slovenskega naroda, če so kdaj bolj glasno spregovorili živeči Slovenci vred z onimi iz stoletnih grobov, kot žrtve tujega nasilstva nad Slovenci v Primor-ju, bodo spregovorili združeno in enotno zdaj z narodi Jugoslavije in močnimi zavezniki s zapada in vzhoda, da so izklj učeni kakšni koli kompromisi na račun slovenskega Pri morja.
Odtelešeni deli Slovenije po prvi svetovni voini, izlaščena oblar.t Slovencev nad Trstom in slovenskim Pri-morjem, se mora vrniti združeni in svobodni Sloveniji!
SESTAV NARODNEGA ANTI-FASI-STIČNEGA SVETA JUGOSLAVIJE
PO NARODNI, POLITIČNI IN PO POKLICNI PRIPADNOSTI ČLANOV VLADE
ODBOR NARODNEGA OSVOBOJENJA
(Provizorična vlada)
Josip Broz (Tito), predsednik odbora in član vlade za narodno obrano; Maršat Narodne Osvobodilne Armade Jugoslavije; rojen v kotoru Klanjec, Hrvat, 55 let star; član komunistične Stranke1; po poklicu me-talski delavec v Zagrebu* organizator Narodne Osvobodilne vojske Jugoslavije.
Edvard Kardelj, podpredsednik odbora, Slovenec, učitelj iz Ljubljane; član Komunistične Stranke; bil je v zaporu več let vsled političnih nazorov; znan novinar in sotrudnik časopisa "Sodobnost."
Vladimir Ribnikar, podpredsednik, član vlade za informacijsko službo; bivši glavni urednik časopisa "Politika", Srb, star 43 let, dovršil šole Ecole des Beaux Arts v Parizu, ni pripadal nobeni politični stranki.
Božidar Magovac, podpredsednik, rojen v Karlovcu; Hrvat, član Hrvatske Kmetske Stranke; bivši urednik "Doma", glasilo iste stranke.
•
Dr. Josip Smodlaka, član vlade za zu-najna dela, Hrvat iz Splita, star 70 let; prijatelj Masaryka, bivši član Dunajskega parlamenta za Dalmacijo, sotrudnik Sve-tozara Pribičeviča, Dr. Trumbiča in Stje-pana Radič-a. Ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji, je bil aretiran vsled svojih simpatij napram Srbom. 1918 leta, je na-čeloval pokrajinski vladi v Dalmaciji. Istega leta je postal članom Narodnega Sveta; Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V letu 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na Versaljski mirovni konferenci, pozneje jugoslovanski minister v Vatikanu in Madridu.
Edvard Kocbek, Član Krščanske Socialistične Stranke; podpredsednik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte v Sloveniji; dobro znan slovenski pesnik in skladatelj, član PEN kluba; profesor Francoskega jezika in literature. Rojen na štajerskem, ustanovitelj krščansko-socijalističnega časopisa "Dejanje".
Ivan Milutinovič, član vlade za poljedelstvo, po narodnosti Črnogorec, ekonomist in suecijalist agrarnih vprašanj, član Komunistične Stranke.
Dušan Srnec, finačni minister, Slovenec, član Slovenske Ljudske Stranke; bivši minister viade v Beogradu in bivši ban za Slovenijo.
Sretan Žuljevič Črni, minister za promet, Srb iz Beograda, član Komunistične Stranke; odlikovan v organiziranju partizanskih oddelkov.
Milivoj Jambrišak, minister za narodno zdravje, Hrvat, 70 let star, po poklicu apotekar iz Karlovca, član jugoslovanskega odbora v Londonu za času prve svetovne vojne, sotrudnik Trumbiča; leta 1917 je bil delegat jugoslovanskega odbora pri ruski vladi.
Todor Vujasinovič, član vlade za ekonomsko rekonstrukcijo, Srb iz Bosne, bivši uradnik socijalne zaščite v Tuzli.
Dr. Anton Kržišnik, član vlade za so-cijalno zaščito; Slovenec, rojen na štajerskem, 60 'et star, predsednik vrhovnega sodišča Slovenije, bivši predsednik administrativno glavnega sodišča v Celju; svo-bodomislec in aktivni sotrudnik organi-
zacije svobodnih zidarjev, če tudi ni pripadal niti eni politični stranki, je smatran za liberalnega demokrata.
Mile Peruničič, član vlade za javno obskrbo. Srb, bivši član narodne Skupščine
in član Demokratske Stranke.
•
Dr. Rade Pribičevič, član vlade za javna dela, odvetnik iz Petrinje, star 45 let; Srb, član Izvršnega odbora Neodvisne Demokratske Stranke. Aktivno se boril proti diktakture kralja Aleksandra, zelo popola-ren med srbskimi in hrvatskimi kmeti.
Sujeman Filipovič, polkovnik, član vlade za gozdove in rude, musliman iz Bosne; prednedavnim se pridružil partizanom s svojim polkom redne hrvatske vojske.
Narodni Odbor je sestavljen od, 6 Srbov, 5 Hrvatov, 4 Slovencev in 1 Črnogorec in en Bosanec.
Predsedništvo Anti-fašističnega Sveta
Predsednik:
Dr. Ivan Ribar, star 60 let, Hrvat. Po poklicu odvetnik iz Beograda; rojen v vasi Ribnik blizu Karlovca; član Hrvatske Zbornice v teku prve svetovne vojne; član Narodnega Sveta v letu 1918; predsednik jugoslovanske ustavne Skupščine leta 1921; podpredsednik Demokratske Stranke (največje v Srbiji) ; za času diktature je dostikrat kot odvetnik branil na sodišču obtožence po zakonu o zaščiti države; voditelj Sokolov v Beogradu.	^
Podpredsedniki:	#
Mošo Pijade, 50 let star, novinar in slikarski umetnik iz Beograda; Srb (Žid); tajnik Komunistične Stranke; prevajalec Marksovega "Kapitala", obsojen na 14 let ječe radi komunistične propagande, katero je malo ne odslužil.
Anton Aviiuštinčič, star 45» let, slikarski umetnik (skalptur) iz Zagreba, eden najboljših umetnikov po Meštroviču. Do pred nedavnim se ni pečal s politiko, dobil je prvo nagrado na mednarodni tekmi za staue (spomenik) generala J. San Martin v Bounes Airesu in maršala Pilsudskega v Waršavi.
Dr. Jože Rus, 50 let star, Slovenec, liberalec, sodnik iz Ljubljane, vodja slovenskih Sokolov; podpredsednik IzvršnegA Odbora Osvobodilne Fronte v Sloveniji.
Dimitrije Vlahov, 50 let star, novinar iz Macedonije, Macedonec, komunist; avtor knjige "Balkanska Federacija", ki je izšla na Dunaju leta 1911.
Marko Vujačič, bivši senator, član De-lavsko-Kmetske Stranke, Črnogorec, član Uprave Zveze srpskih zemljodelavskih zadrug in član Anti-fašističnega Narodnega Sveta za črno goro in Boku.
Tajništvo Narodnega Sveta:
Radoljub čolakovič, Srb, Komunist, novinar iz Bijeline v Bosni, član Antifašistič-nega Sveta za Bosno in Hercegovino.
Radonja Golubovič, Črnogorec, odvetnik iz Berana.
Člani Odbora Narodnega Osvoobjenja
Josip Broz (Tito).
Spasenj Babovič, iz Lazarevca Srbija, (Nadaljevanje na strani 3)
Naslednji članek pošilja Združeni Odbor Južnoslo-vanskih Amerikancev, ki se glasi:
"Odpdti nastop gen. Si-movič-a za maršala Tita in jugoslovensko osvobodilno vojsko, ima izreden značaj. To bo pospešilo jasno opre-deljenje našega ljudstva, posebno v Ameriki, a to predvsem Srbov, za partizansko stvar.
Naša emigracija je bila težko razočarana nad dogodki v Jugoslaviji, ki so privedli do podpisa trojnega pakta. Spričo tega podpisa so poslali mnogi ugledni predstavniki Jugoslovanov v Ameriki svoje apele v Stari kraj, da posvarijo in opozorijo kneza Pavla na posledice ter vzbude naroda na odpor proti sklepanju in podpisu pakta z osiščem. Pokojni Nikola Tesla je poslal tak apel knezu Pavlu, Louis A-damič pa Vladimirju Mačku, istotako je poslala apel in opozorilo bratska Zajed-nica ter še drugi posamezniki in organizacije. Ti apeli so kazali občutje našega človeka v tej deželi — kot demokratje, kot sorodniki naroda, kateri si je ustvaril v svetu ugled, so Amerikanci jugoslovanskega porekla čutili na sebi madež in stid spričo tolikega ponižanja, ko je prišla vest, da je večina tedajne jugoslovanske vlade zaključila, da se na Dunaju podpiše tripartitni pakt pred Hitlerjem, Maco-ukom in Cianom.
In baš v času občutenja najhujšega ponižanja je do-šla vest o prevratu v Jugoslaviji ozir. Belgradu, dne 27 marca, 1941. Namesto Cincar Markoviča in Cvetko-viča je prišla na čelu državi iz revolta prerojena vlada Simoviča. Iz ponižanja in potrtosti smo prešli v omamo radosti. V tem razpolo-žanju se ni mnogo izpraše-valo kako in kaj se je cela stvar izvedla, ni se gledalo na podrobnosti — videlo se je le veliko gesto naroda, instinktivno revolto poštenega, nesebičnega ljudstva proti nasilju in ponižavanju, katerega Hitlerjev novi red prinaša narodom. Nismo tedaj mnogo vprašali kakšna je bila vloga, ki jo je igral Dušan Simovič — v očeh sveta je on takrat predstavljal in simboliziral ono, kar je narod z a vršil s zgodovinskim prevratom 27 marca 1941.
Samo Dušan Simovič je imel v tistem času oprede-ljenje, ki mu je omogočalo, da je mogel igrati v ečeh sveta vlogo, kakršno se je od njega pričakovalo. Po rodu Srbi in to pravi Srbija-nec, po poklicu armadni general ter bivši šef generalnega štaba, šef avijacije itd. a po prepričanju pa blizu demokratskim elementom -kot tak je bil spremljiv in pozdravljen. Kar je bilo po-sneje v begstvu in kakšni so bili vzroki vladne krize v tem poznejšem času, ni potrebno tu omenjati. Dejstvo je, da je Simovič od početka januarja 1942, po položeni ostavki, kot načelnik vlade, živel v Londonu ločen od političnega delovanja zamejne vlade. Dejstvo je dalje tudi, da se je zamejna jugoslovanska vlada v Londonu sčasoma bolj in bolj oddaljevala od vlade, ki je idejno predstavljala 27 marc ter je končno to idejo do cela zavrgla pod vladnim predsed-ništvom Božidara Puriča. Odtlej ni vlada v zamejstvu niti formalno več predstavljala sedemindvajsetega marca in je z tem zgubila zadnjo trohico legalnosti. Ona se je v vsem odvrnila od naroda in tako odaljena ni predstavljala niti najmanjše sestavne ideje 27 marca, pač pa je bila pripravljena da konpromitira še težje na-
rodno borbo. Vlada Puriča .je postala filijalka Nediče-ve vlade v Beogradu, ker brani zaeno z njo ista načela ter se nahaja na isti fronti proti Osvobodilni borbi, se v resnici bori proti bistvenim interesom naroda južnih Slovanov, s čemer je takorekoč v resnici izstopila iz zveze Združenih narodov. Na terenu narod medtem podpira partizansko borbo Titovih sil ter s tem na najveličan-stnejši način udejstvuje idejo misli, kateri je dal brez pomišlanja vso svojo podporo 27 marca 1941.
Korak gen. Simoviča, kot predsednika vlade narodnega prevrata v letu 1941, je bil neobhodno potreben, kajti njegov pristop k partizanskemu pokretu ter njegovo ožigosanje onih, ki delajo proti temu pokretu, kot izdajnik, je do cela logičen ter spodbija prizadevanje Nediča, vlade v Kairo in diplomacije sploh, katera skuša lagati svetu, da je partizanska borba naperjena proti Srbom.
Minister vlade, ki je ostal zvest ves čas ideji 27 marca in na strani naroda, Sava Kosanovič, ni več osamljen. Srbobranovi udarci in Foti-čeve intrige ter podtikanja, da je "ustaš", "pravoslavni Hrvat", komunist, republikanec itd., bodo odslej letela tudi na armadnega generala Dušana Simoviča, katerega ime je Srbobran in diplomacija še do včeraj postavljala sporedno z imenom kralja Petra in Mihajloviča.
Korak gen. Simoviča je smrten udarec šovinistični propagandi Srbobrana in Srbske narodne odbrane. Zdaj namreč ne more nihče več sumiti o tem, da je narodni osvobodilni pokret edini prav} predstavnik srbskega naroda.
KIRKLAND LAKE PA NE BO ZADNJI
NAZNANILO
Najbrž da bodo odseki Zveze in tudi drugi posamezniki si skušali pojasniti odgovor vsled izkaza kampanje Edinosti, ki ga nismo priobčili v tej izdaji. Odgovor pa je naslednji.
Priobčimo ga v prihodnji izdaji, kakor smo že prej omenili dvakrat zaporedoma in naprošali za gornje podatke. Torej po-žurite s podatki čim prej!
Uprava in Ured. Edinosti.
Kirkland Lake — Ker slišimo iz raznih krajev o velikih bitkah z "batalijoni" in posameznimi udarniki v kampanji Edinosti, smo razmišljali tudi pri nas o ofenzivi v obliku kakšne veselice. Kef je pa tu pri nas toliko veselic kot je nedelj, si nismo mogli ustreči želji prej. Kampanja se pa je približala svojemu zaključku s prav dobrim uspehom.
Ko ni bilo drugega izgleda kakor je omenjeno za prireditev, se je naša vrla rojakinja A. Lavrič zavzela zato in kar na hitro zbrala čedno vsotico pri naših sosedih Chaput Hughes. Ko smo pa mi "meščani to slišali, se nam je seveda malo pokadilo po nos, a se je na enak način ojunačila naša tukajšna ' rojakinja Malči Kastelic in je dejala rekoč: "Zadnji pa ne bomo! Sramota da bi sosedje pobili nas kot "meščane", ter je prav pridnih korakov se napotila v ofenzivo in prekosila Lavričevo, skoraj za sto odstopno.
Tukaj torej pošiljamo zbirko, ki jo je zbrala med našimi rojaki v Kirkland Lake.
Po pet dolarjev: Union Bakery Con., in Jože Rauch. Po dva dolarja: Franc Kraje, Matija Otoničar, J. Vintar, J Berkopec, F. Tanko, L. Lesar in J. Branišelj. Po en dolar: M. Kastelic, A. Kraševec, F. Stupica, L. Dr-maša, J. Stefanič, J. Senec, R. Fajdiga, N. Pavlakovič, J. Balkovec, N. Novak, V. Ponikvar, J. Arko, T. Urbas, F. Mihelič, J. Ambrožič, F. Pavček, J. Kužnik, T. Preveč L. Centa, T. Hočevar, L. Pe-čavar, J. Piškur, A. Male, F. Račič J. Francelj, G. Fran-celj, G. Medos, V. Sporer, A. Kraje in V Kukec. Priložil je 75 centov, J. Kordiš.
Skupaj gornja zbirka.znaša $54.75c, za kar se najlepše zahvaljujemo vrli rojakinji M. Kastelic, kakor tudi vsim drugim ki so prispevali po svoji moči v ta namen.
Medtem prodali smo 49 koledarjev z sliko maršala Tita, kar znaša skupaj $24. 50 centov. Poslali smo skupno za koledarje in zbirko za tiskovni sklad Edinosti, razen naročnin $79.25.
Pozdrav vsem čitateljem našega lista.
J. Piškur.
Zaključek kampanje v Torontu
Toronto
Ob zaključku Kajti z tem se bolj in bolj
kampanje smatramo za po- seznanjamo med sabo, bolj -----1 —---- in bolj raste med nami splošna zaupnost in spoštovanje.
trebno povedati svoje mnenje in čute o našem delu ter uspehu, ki smo za ta čas dosegli.
Določeno nam kvoto za $100.00 na račun tiskovnega sklada smo prekoračili za 150% in pa v naročninah 10, smo prekoračili za 70%. Namreč smo skupaj vsega z-brali za tiskovni sklad od igre, prostovoljnih prispevkov in čajnega večera $257. 43 in dobili pa 17 novih naročnin.
S doseženim uspehom smo prav zadovoljni in enako smatramo za potrebno se zahvaliti vsim tukajšnim Slovencem, Srbom in Hrvatom, ki so na kateri koli način nam pomagali k uspehu. Iskrena hvala vsem!
Storili smo pač skupno kar je bilo največ mogoče v tekoči kampanji, zavedajoč se, da smo storili svojo dolžnost napram listu, ki nas narodno, organizacijsko in društveno veže skupno k skupnemu napredku vsega tega. In kar je poglavito je to, da skupno sledimo slogi in bratstvu v besedi in dejanju v tekočih nalogah borbe proti sovražniku — proti fašizmu.
Tem potom se torej enako zahvalimo posetnikom pri igri, kakor tudi čajnega večera. Enako prav lepa hvala Mrs. Muc, Kosmrl, Kozlevčar, Demshar, Šeme in Sheryak, ki so nas obložile s dobrimi jestvinami, namreč pecivom in čajem. Bila je to res prava gostija zato, se smo v lepi družabo-sti skupno zabavali, zamakali grlo s čajem in tolažili želodec s domačimi piško-tami.
Za omeniti je tudi to, da že dolgo časa ni bilo zbrano tako veliko število Slovencev, kakor na čajnem večeru. želeti je, da bi se boli pogostoma zbrali, če tudi pri manjših prireditvah.
Prej enkrat sem omenil, da je Toronto kot mesto precej veliko in predno se človek prepelje iz enega na drugi kraj, vzame precej časa. Skoraj po tri četrt ure s ta poulično, če je vse v redu. če se pa slučajno zaleti človek med uro ko se delavci zmenjavajo iz dnevne v nočno šihto, tedaj pa celo uro in več. To je torej delno ovira, da ni mogoče se bolj hitro pripraviti za eno ali pa drugo stvar. Toda, ko se pripravimo in zberemo skupaj, smo pa tudi pripravni da lahko odgovorimo našim tekmecom, kot recimo našim Sudburčanom. Oni so nas izzivali! Mi smo jim prijateljsko povedali, da se naj ne preneglijo. Ob tem času, jim vsekakor čestitamo ki so bili res.korajžni in Srbija, nas pozvali na dvoboj! Morda drugo rajžo nas presenetijo bolj pripravni, kot so bili topot.
SESTAV NARODNEGA ANTI-FASI-STICNEGA SVETA JUGOSLAVIJE
(Iz druge strani) član Anti-fašističnega ženskega Fronta.
Milan Belovukovič, Srb iz Mačve, Srbija, mojor Narodne Osvobodilne Vojske.
Dr. Vaso Butozan, Srb iz Banjeluke, član Anti-fašističnega Sveta za Bosno in Hercegovino.
Nikola Grulovič, Srb iz Sremske Mitro-vice član Narodnega Osvobodilnega odbora za Vojvodino.
Jevstatije Karamatijevič, Srb, pravoslavni duhovnik iz Nove Varoši, član Anti-fašističnega Narodnega Sveta za Sandžak.
Dr. Vojislav Krsmanovič, Srb iz Bijeli-ne, Bosna, vodja Neodvisne Demokratske Stranke, član Izvršnega odbora za Bosno in Hercegovinu.
Voja Lekovič, Srb iz Nove Varoši, Sandžak.
Dr. Blago je Neškovič, Srb iz Kragujev-ca, Srbija.
Momčilo Markovič, Srb iz Požarevca,
H sklepu naj omenim, da si rezervirate večer najbrž 2 aprila. Kajti to večer tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev vprizori zelo živahno igro ki se imenuje "TRI SESTRE"! Je res polna živahnosti o zakonskem stanu, mladih parov komaj par tednov po poroki.
Čisti dobiček od igre je namenjen za pomoč našemu trpečemu narodu v stari do-dovini. Zato uljudno vabimo vnaprej Slovence in Slovenke iz Toronta in tudi okolice, ter brate Hrvate in Srbe, da se zagotovo udeleže zgoraj omenjene igre. Igralci so pridno na vajah in bodo nastopili v svojih vlogah izvrstno !
Za pripomniti je, da če bo kakšna sprememba v datumu za igro, vas obvestimo pravočasno!
Joe Sheryak, blg. odseka Z. K. S.
ČITATEUI EDINOSTI SLOVENCI IN SLOVENKE!
Timins, Ont.*— Kdaj pridete obiskati severni Ontario, South Porcupine Gold-field (po domače "Ježevo vas"), svetujem vam, da to storite v poletnem času. Tukaj pri nas je navadno huda in dolga zima. Letos je opustila svojo staro in drzno navado, živo srebro ni namreč padlo na nizko stopinjo pod ničlo kakor recimo lansko leto.
Vse drugačno živlenje nastane v letnem času. Rudarji komaj čakajo da gredo v gozd, na sveži zrak, ribolov k enemu ali pa drugemu jezeru.
Glavna cesta je veliko boljša kot je bila pred leti nazaj. Ko se ptnik približuje "Ježovi zlati poljani", že od daleč opazi visoke šahte in druga poslopja zlatih rudnikov. "Ježa" pa nikjer, če tudi se ustaviš prav v "Ježevi vasi." Kako je prišlo do tega imena, naj navedem nekoliko podatkov iz zgodovine.	'
Na tisoče rudarjev dela dan in noč, globoko pod zemljo v zlatih rudnikih. S pomočjo eksploziva in raznih strojev, kopljejo zlato rudo. Nevarna dela delajo rudarji. Nihče bi ne mogel opisati bolj natančno, kakor iudar sam.
Več krat se zgodi nesreča. žena rudarja navadno zmeraj pogleduje na uro, sedeč kje pri okno, skozi katero opazuje ko pride čas povrnitve moža z dela. Včasih pride poročilo, da je mahna nesreča. Resnica se seveda zve potem in včasih dela občutne britkosti.
Težko in naporno je živlenje naših rudarjev. Kako ga izboljšati, kako doseči dostojno živlenje rudarju in njegovi družini, ter tudi deloma zavarovati proti večjih in občutnejših nesreč, je naravnost vprašanje na rudarjih samih eno od prvotnih. Najprej pa, če so organizi-
rani.
Rudarska unija M. M. S. W. U., lokal 241, je v kampanji za novo članstvo. In kakor vse kaže prav dobro napreduje. Torej edina rešitev je tukaj, močna unija bo zmanjšala nesreče in izboljšala živlenje onih ki delajo, kakor tudi onim, ki so že onemogli in pškodovani.
Slovenci imamo tukaj dve naši organizaciji, podporno društvo V. P. Z. "Bled" odsek "Krka" in odsek Zveze K. Slovencev s sedežem v Timminsu. Ker pa ni takšna razdalj,a od Timminsa do "Ježeve vasi", pridemo večkrat skupaj in ši na ta način vrnemu drug drugemo obisk ali pa pogovor. .
Priredimo zabavo in drugo v Timminsu, pa tudi pri naših sosedih v "Ježevi vasi". Tako so zadnjič vaščani "Ježeve vasi" priredili veče-rinko dne 27 februarja za kampanjo ,dinosti, v hiši S. Gašpiča. Prireditveni odbor se bratu Gašpiču naj lepše zahvaljuje za naklonjenost prostora, kakor tudi vsim drugim posetnikom ob tej prilžnosti.
•
Zabava je bila prav dobro obiskana, kar pove tudi čisti dohodek. Čisti dohodek od zabave je bil $102.48. Izigrana sta bila dva predmeta, to je prva in druga nagrada. In kaj naj porečemo, oba sta ostala v "Ježevi vasi"! Timminščani so bili uve-rjeni, da bodo nosili nagrade v Timmins, toda zgodilo pa se je nasprotno. "Ježev-čani" se niso dali premagati in so nas zaenkrat res malo poparjene poslali domov po skončani zabavi, toda v dobrih sosedskih odno-šajih. Mi jim čestitamo!
Mladi Peter Flajnik, nas
je pridno zabavljal s svojo glasno harmonike/; tako da se smo po domače rečeno sukali vse križem. Najlepša hvala Petru Frajniku, ml.
sednik okrajne organizacije H. K. Stranke.
Dr. Josip Smodlaka, Hrvat iz Splita.
Dr. Zlatko Sremec, zdravnik, član H. K. Stranke, šef oddelka za narodno zdravje v Vinkovci.
Maca Grujetič, Hrvatica iz Zagreba, predsednica Anti-fašističnega fronta žena v Hrvatski.
Jakob Avšič, Slovenec, general Narodne Osvobodilne Vojske, član Narodnega Sveta v Sloveniji, pomočnik komedanta Vrhovne komande Osvobodilne Fronte v Sloveniji, predsednik Zveze združenih slovenskih častnikov, bivši general-štabni polkovnik v Jugoslovanski vojski.
Franc Bevk, neodvisen Slovenec, podpredsednik Osvobodilne Fronte Slovenije za Primorsko in Julijske krajine, član slovenskega Anti-fašističnega Sveta, zelo čislan književnik ter član PEN kluba. Rojen leta 1890 v Gorici, ter je več let prebil v ječi, zloglasnih otokov Lipari.
Tone Fajfar, član Krščanske Socijali-
Zahvala ob zaključku kampanje
Calgary — Ob koncu kampanje Edinosti, pošiljam še ostatek za tiskovni sklad in še eno novo naročnino, kar bo skupno zanašalo v našem delu $94.00 za tiskovni sklad in 8 novih naročnin.
Koncem januarja je tukajšni odsek Zveze K. Slovencev, priredil čajanko v-priid kampanji Edinosti. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli na kateri koli način za naš uspeh v kampanji, če je to bilo z vdeležbo ali pa z prispevki.
Pred vsem se zahvalim Mrs. P. A. Popovič, ki je v ta namen darovala namizni prt (ročno delo), ki smo ga izgravali na tikce in kateri nam je pripomogel v kvoti za tiskovni sklad. Iskrena hvala Mrs. A. Popovič in u-pam, da ob priložnosti se
Stanko Staniča Opačič, Srb iz Like, polkovnik Narodne Osvobodilne Vojske, član Anti-fašističnega Sveta za Hrvatsko, pod-prdsednik Neodvisne Demokratske Stranke.
Nikola Petrovič, Srb iz Novega Sada, Vojvodina, po poklicu inžinnir.
Kcča Popovič, Srb iz Beograda, književnik, general in poveljnik prvega korpusa Narodne Osvobodilne Vojske.
Dr. Rade Pribičevič, Srb iz Hrvatske.
Djuro Pucar, Srb iz Majkovca, Srbija, major Narodne Osvob. Vojske.
Aleksander Rankovič, Srb iz Beograda, član vrhovne komande Narodne Osvobodilne Vojske.
Vladislav Ribnikar, Srb iz Beograd.
Peter Stamboljčič, komandat vrhovne komande Narodne Osvobodilne Vojske.
Luka Stebič, Srb iz Mackovca, Srbija, major Narodne Osvobodilne Vojske.
Srrtan Vukosavljevič, Srb iz Prijepolja, Sandžak, profesor Belgrajske univerze, član Izvršnega odbora Neodv. Demok. Stranke, bivši državni podtajnik minister-stva za poljedelstvo.
Vlada Zečevič, Srb iz Srbije.
Sretan žuljevič Črni, Srb iz Srbije.
Vladimir Bakačič, Hrvat iz Zagreba.
Fian Crol, Hrvat.
Dr. Pavel Gregorič, Hrvat, zdravnik, član "^vršnega odbora za Hrvatsko.
Andrija Hebrang, 45 let star, Hrvat iz Zagreba, komunist.
Ante Vrkljan, 45 let star, ' Hrvat iz Sušaka, član Narodne Skupštine in Hrvatske Kmetske Stranke.
Ivan Savski, star 55 let, Hrvat iz Zagreba. bivši komunistični narodni poslanec.
Pavel Krče, Hrvat iz Sinja, Dalmacija, bivši narodni poslanec Hrvatske Kmetske Stranke in član izvršnega odbora z,a Hrvatsko.
Vicko Krstulovič, Hrvat iz Splita, delavec, komunist, major Narodne Osvobodilne Vojske, član Anti-fašističnega Sveta za Hrvatsko.
i
Filip Lakuš, 60 let star, Hrvat iz Sesve-ta, blizu Zagreba, bivši narodni poslanec H. K. Stranke, podpredsednik Anti-fašističnega Sveta za Hrvatsko.
Dr. Ljuba Leontič, star 50 let, Hrvat iz Splita, član izvršnega odbora Neodvisne Demokratske Stranke.
Božidar Magovac, Hrvat iz Zagreba.
Dr. Ante Mandič, star 60 let, Hrvat iz
Istre, član jugoslovanskega narodnega odbora v Londonu, prve svetovne vojne.
Vladimir Nazor, star 70 let, Hrvat iz Reke, predsednik Anti-fašističnega Sveta za Hrvatsko, največji hrvatski pesnik.
Aleksander Preka, star 40 let, Hrvat, ravnatelj hranilnice v Tuzli, Bosna, pred-
stične Stranke, član Izvršnega Odbora boste še odzvala, za napre-
Osvobodilne Fronte, član Anti-fašističnega * * 1	■ - • '--------
Sveta, vodja krščanskih socijalističnih delavcev. Ko je Klerikalna Stranka pristopila na stran diktatorske vlade v Jugoslaviji, je povzročil v nji razkol in organiziral strokovno Zvezo (Jugoslovansko Združenje Katoliških Delavcev), ter je obenem bil glavni tajnik in urednik tednika "Delavska Pravica."
Josip Jeras, Slovenec, član Slov. Anti-fa-šašističnega Sveta, podpredsednik Zveze slovenskih častnikov; voditelj Sokolov in znanih nastavnikov na univerzi.
Edvard Kardelj, Slovene.
Boris Kidrič, Slovene iz Ljubljane, tajnik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte, član Anti-fašističnega Sveta. Bil je večkrat aretiran vsled političnih nazorov, ter je sin znanega Dr. Kidrič, rektor Ljubljanske Univerze.
Franc Leskovšek, podpredsednik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte, član Ati-fašističnega Sveta; organizator in glavni tajnik unijskih sindikatov v Celju.
Dr. Metod Mikuš, Slovenec, iz Ljubljane duhovnik, član Anti-fašističnega Sveta, šef za verske zadeve pri Izvršnem Odboru Osvobodilne Fronte in glavni duhovnik Narodn Osvobodilne Vojske v Sloveniji. Doktor teologije.
Edvard Kocbek, Slovenec.
Josip Vidmar, Slovenec, ne pripada niti eni stranki. Predsednik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte, tajnik slovenskega kluba PEN. Glavni tajnik Narodnega Odra v Ljubljani, rojen v Ljubljani leta 1896. Ustanovil je leta 1927 književni in umetniški časopis "Kritika" in je bil eden od vodilnih književnega časopisa "Sodobnost" leta 1932. Avtor važne knjige "Kulturni Problemi Slovenstva", ter vodilna osebnost "Tretjega Fronta", kateri je pre-dvodil odpor Slovencev zadnji dve in pol leta.
Manojlo Apostolski, Macedonec, gene-ral-štabni major v bivši jugoslovanski vojski, sedajni general Narodne Osvobodilne Vojske in šef štaba v Macedoniji.
Vladimir Tomov, Macedonec, novinar.
Metodije Antonov Cento, Macedonec iz Prilepa, bivši narodni poslanec Delavsko-Kmtske Stranke, član vrhovne komande za Macedonijo.
Osman Karabegovič, Musliman iz Bosne.
Husejin Kurto, profesor iz Hercegovine, musliman.
Milovan Djilas, Črnogorec, književnik iz Kolašina, član Vrhovne Komande Narodne Osvobodilne Vojske.
Dr. Niko Miljanič, Črnogorec, profesor medecinskega fakulteta Belgrajske Univerze, predsednik Anti-fašističnega Sveta za črno goro in Boku.
Anti-fašistični Svet Narodnega Osvobo-jenja. sestavlja 64 članov odnosno narodnih poslancev. Od teh so: 23 Srbov, 20 Hrvatov, 11 Slovencev, 4 Črnogorci, 4 Mace-donci in 2 Muslimana.
dek skupne stvari (prav po Radovsko).
Daljše se zahvalim rojakom D. Popovič, M. Raščan in T. Krizman, ki so šli na roko pri čajanki in pri drugem zbiranju prispevkov v naši kampanji. Enako hvala vsem drugim zbirateljem in onim, ki so zopet posvoji zmožnosti priložili kakršen koli prispevek v ta namen. Moram omeniti zahvalo P. Radmanič, ki je dal načrt za prireditev čajanke in je tudi v ta namen precej prispeval.
Bratje in sestre! Kljub malemu številu v Calgar.v, smo ne samo izpolnili našo kvoto, ampak skoraj podvojili v tiskovnem skladu in štirikrat prekoračili v naročninah. Pokazali smo z tem, da se zavedamo koliko vrednost nam daje naš tednik Edinost.
S tem upanjem prepričani smo, da se bo držala v vrstah borbe za svobodo in demokracijo, zlasti v današnjem kritičnem času, ko je potrebno jasnih navodil in tudi smeri, po kateri naj korakamo v naših živlenjskih in tudi narodnih ozirih, z,a lepše in svobodnejše živlenje
tukaj in v tarem kraju. Posebno pa važno je, da nas skupno veže v nalogah tekoče dobe, ko se bije boj na živlenje in smrt, za stare pravice; za svobodo; za demokracijo naroda in človeštva.
H koncu moje iskrene čestitke Edinosti, na dobrem uspehu kampanje želeč ji obilo uspeha v bodočnosti. Enako izrekam čestitke vsim drugim marljivim Slovencem in Slovenkam, ki so z svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo pomagali k tako lepemu skupnemu napredku kanadskih Slovencev. Naj nas še nadalje vzbuja in vodi še zdaj živo jedro pesni iz 14-stoletja slovenskih kmetov in delavcev: "Le vkup uboga gmajna"! Zatem je tudi naš narodni pra-varek: "Kamen do kamena palača — zrno do zrna pogača" ! Torej obujajmo ta pomen pri vsaki priložnosti vprid naših narodnih ustanov !
Darovalci za list Edinost iz Calgary so kot sledi:
Zveza K. Slovencev $26..00
M. Žalec	5.00
T. Križman	5.00
J. Bajuk	5.00
C. Karan	5.00
F. Gašperič	5.00
J. Rauch	3.00
D. Popovič	3.00
M. Raščan	3.00
P. Radmanič	3.00
M. Flajnik	3.00
Mrs. Križman	2.00
Ana Hozjan	2.00
J. Gradišar	2.00
J. Perša	2.00
P. Popovič	2.00
J. šavor	2.00
J. Mavrovič	2.00
J. Tomšič	2.00
F. škoda	2.00
M. Gruič	2.00
S. Radakovič	2.00
F. Benčina	1.00
D. Lukič	1.00
M Stelinovič	1.00
M. Barazin	1.00
F. Ugar	0.50
J. Markovič	0.50
Skupaj:	$94.00
Vsem darovalcem	še en-
krat iskrena hvala.	
Matt Žalec.
OB ZAKLJUČKU KAMPANJE V SUDBURY
in upamo da nam bo zopet zaigral v bodoče.
Naša "kampanja je izpolnjena če prav je bila siedi zime. Kakor sem omenil zima na severu nas ovira v vsih ozirih. Prišla pa bo pomlad in poletje, čas za piknike in drugo. Slovenski rudarji in delavci na severu bomo delale zmeraj, za progresivno stvar, posebno za list Edinost in druge Slovenke ustanove. Mogoče bo kdo rekel da je to sapa iz severa. Pri nas so dokazi, lahko se pa tudi posameznik prepriča, če ga je volja. Le poglejte na zemljevid, kje je "Ježova vas", kje je to "zlato" polje in kje živi število progresivnih Slovencev, tam je tudi "Ježeva vas", namreč Sout Porcupi-
ŠE 0 LETNEM RAČUNU V. P. Z. BLEU
ne:
Martin Bayuk
Ponovimo še enkrat celotne izdatke in prejemke vsako posebej, da ne pride do kake pomote.
Celokupni hododki so znašali za leto 1943,	$9.113.21
Bančna vloga z dne 31—XII—1942, ............10.841.88
Skupno znaša vsoto ....................................................19.955.09
Odštejemo izdatke za !eto 1943, ....................................8.406.33
Ostane bilanca premoženja Zveze ....................................11.548.76
IZDATKI ZA LETO 1943 SO KOT SLEDI
Bolniška podpora in porodne nagrade, ...... $6.779.56
Tajn. plača za jan. feb. in druge potrebščine. 78.20
Vrhovni zdravnik .................................................................................20.00
Bondi za zavarovalnino gl Odbornikov ...... 40.00
Razni stroški	........................................................................................................................47.59
...........................................................................................................14.45
SKUPAJ: ................................................................ $8.406.33
Zvezino premoženje znaša z dne 31-Xll-43. $11.548.76
UPRAVNI ODBOR:
Sudbury — Cenjeno uredništvo : Tukaj pošiljam $17. 34 entov, na račun naše kvote v kampanji. Z tem zaključujemo delo za kampanjo Edinosti! Kot tajnica kampanje za tukajšno naselbino bi bila rada napravila še več, a se je pozornost obrnila na drugo tudi važno in domoljubno delo. To je za poma-ganje našemu trpečemu narodu.
Par krat so se slišali rigo-vori, češ zakaj ne zbiramo nekaj za stari kraj! Resnica je na tem, da je nam vsem skupaj rojstna domovina trdo zasajena in omiljena pri srcu. A, je ravno tako resnica, da bomo potom lista dosegli v najbolj odaljene kraje med naše rojake. Potom Edinosti, bomo govorili tisočerim src, Slovencev in Slovenk v deželi in bomo v naših naslednjih poročilih jim podajali pregled skupnega dela za pomoč starega kraja. V tem velikodušnem in plemenitem delo mi bomo trkali na njihova srca, potom naših dopisov, apelov in vabil k skupnemu delo, potom lista zdaj, ko smo za njegovo redno izhajanje zbrali prav lepo denarno vsoto.
Da rojaki! Predno gremo na delo, moramo imeti tudi orodje! Moramo imeti poleg tega trdno voljo in vztrajnost.	»
Tem potom se kot tajnica kampanje zahvaljujem prvič odboru kampanje za Edinost, za njegovo marljivo delo in pripravnost k delo ob vsakem času, so mi pomagali brez godrnj.anja. Drugič članstvu odseka Z. K. Slovencev, ki nas je podprlo pri vsaki prireditvi s udeležbo ter gmotnimi prispevki. In tretič vsim Slovencem in Slovenkam v Sud-bury in okolici, ki so se trudili tudi v grdem vremenu,
da so obiskali naše prireditve in nam z tem dajali ko-rajžo do dela. Končno naj omenim, da je ta kampanja res zavzela slovensko lice.
Naj omenim, da je ostalo še nekoliko slovenskih družin, ki se niso udeležile na prireditev za Edinost, bodo pa najbrž toliko bolj prispevale zdaj za pomoč starega kraja.
Bilo pa bi nepravilno, da ne bi omenila skupno vsih Jugoslovanov v tej naselbini, ki so nas v katerem koli načinu podpirali. Zato vsem iskrena in najlepša hvala!
Sedaj nekoliko besed našemu tekmecu — Toronto. Tukaj v Sudbury smo v pri-letku kampanje v načrtih predvideli, da bomo izpolnili našo kvoto. To je bila naša dolžnost. Toda nepravilno bi bilo, da samo par naselbin vzdržuje list, dočim vsi skupaj vživamo njegovo vrednost. Zato smo izzvali Toronto na dvoboj, da vidimo njegove sile in njegovo pripravnost za delo v tej kampanji.
In res, vse hvalevredno! Toronto se je možakarsko pokazal in v enem skoku, pobil svojega dvobojnika. čestitamo vam bratje in sestre! čestitamo vam na vašem delu in upamo, da ostanemo nadalje pri tako dobri volji do dela za društvene, organizacijske in druge stvari, tudi vnaprej. Nas bo veselilo vaše delo in napredek, obratno pa naše delo in napredek vas v Torontu. V tem duhu dela in zaupanja gradimo do najvišje stopnje našo organizacijo Zvezo Kanadskih Slovencev in tudi prvi slovenski tednik— Edinost!
Torej naj živi naša zmagovalec — Toronto!
Mery Smrke.
Plačilna lestvica za narodno zdravje
Zdravniška obskrba za posameznika bo anašala $22.00 na leto
Ottawa — Že davno naznanjeni načrt za zdravniško obskrbo ljudstva, se je končno uresničilo, kakor je naznanil minister za narodno zdravje, Hon. lan Mac-Kenzie. Poseben odbor, ki je predložil načrt parlamentu za narodno zdravje, podaja tudi načrt plačilne lestvice. Pri tem so izvzeti otroci izpod 16 let starosti in onemogli.
Celotni preračun za zdravniško obskrbo bi torej znašal po plačilni lestvici $12.00 na leto poleg 3% dohodninskega davka za neoženjene in $24.00 poleg dohodninskega davka 5% na leto za oženjene. Toda dohodninski davek ne sme presegati vsoto $30.00 za neoženjene in $50.00 za oženjene brez otrok, na leto.
Plačilna lestvica po določenem načrtu vsebuje pregled obveznega in dohodninskega davka za oženjene brez otrok in neoženjene. In kakor razvidno če se dotični načrt sprejme, bo to obvezna lestvica sicer do nadaljne spremembe. Plačilna obveznost napram temu se glasi:
1	— Vsaka oseba iznad 16 let starosti, je obvezna plačati $12.00 na leto, iz-vzemivši če ni zmožna, bo v tem slučaju omenjena vsota znižana.
2	— Neoženjeni plačajo nadaljni dohodninski davek 3% iznad $660.00, katera vsota pa ne sme presegati $30.00 na leto.
3	— Oženjeni plačajo nadaljni dohodninski davek poleg plačilne lestvice $24. 00, še 5% na svoj dohodek iznad $1.200.00 na leto, katera vsota pa ne sme presegati $50.00.
4	— Starši kateri so zmožni in katerih otroci so iznad 16 let starosti, so obvezni plačati po določeni lestvici $12.00 za svoje otroke.
5	— Obskrba za otroke izpod 16 let starosti, bo izplačana iz skupnega fonda brez kakšne obveznosti bodisi na otroke ali pa njihove roditeljev. ^
Enako bo založeno iz državne blagajne za narodno zdravje v ta sklad $9.00 za vsako osebo na leto.
IZ UttAiiik
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
Bazična davko plačevalna Dohodek: plačilna lestvic^:
$12.00
lestvica za neoženjene
$1.000 $1.200 $1.400 $1.600
$1.600 in več Za oženjene:
$1.500 $1.800 $2.000
$2.200 in več
$12.00 $12.00 $12.00 $12.00
$24.00 $24.00 $24.00 $24.00
dohodn. davek:
$10.20 $16.20 $22.20 $28.20 $30.00
$15.00 $30.00 $40.00 $50.00
Gornja plačilna lestvica skuša dobiti ravnotežje izmed oženjenih in neoženje-nih za plačavanje davkov za zdravniško bbskrbo. In kakor razvidno ista znaša bazično napram dohodkom in obveznega davka $12.00 na leto za vidno ista znaša bazično napram dohodkom in obveznega davka $12.00 na leto za neoženjene skupno vsoto $42.00, dočim za oženjene to je brez otrok v-ključno s obveznim davkom $24.00, skupno vsdto $74.00 leto.
Celotni preračun .po gornji lestvici bi znašal okrog
Skupaj:
$22.20 $28.20 $34.20 $40.20 $42.00
$39.00 $54.00 $64.00 $74.00
$250.000.000 na leto, kar pa ne pokriva celotnih izdatkov v vsih zadevah narodne zdravstvene obskrbe. Toda povprečno vključuje razne bolezni, operacije, spolne bolezni, tuberkolozo, zo-1 bo zdravniško obskrbo itd. Obenem vključuje pravico posamezniku po svojem izboru zdravnika kakor tudi bolnišnice v slučaju bolezni.
Na ta način bo olajšan živlenjski položaj ljudstva t spložnem, kakor tudi manj bodo prizadeta manjša podjetja in farmarji, je naznanil minister za narodno z-dravje.
Humor in Anekdote
MOČ NAVADE
Neki športnik odjezdi na sprehod.
Drugo jutro je strahovito presenečen. Nekega prijatelja vpraša:
"Kako morete vsi trditi, da sem bil včeraj pijan"?
"Zato, ker si jahal, prija-tej."
"No, in?"
"Potlej si se s konjem ustavil pred bencinsko črpalko in zahteval deset litrov benzina."
Prevelika gorečnost
K nekemu župniku pogosto prihaja neka ženska, ki je pretirano tenkovestna. Z-merom ga nadleguje s svojo pobožnostjo. Obtožuje se celo svoje ničemernosti.
"Vsako jutro", mu vsa zardela nekoč pripoveduje, "podležem skušnjavi, da se gledam v zrcalo in se vese^ lim svoje lepote."
"Če je to vse", ji odgovo-' ri župnik, "potlej Bog z vami. Kajti to ni greh, temveč zmota."
Prva ljubezen
Ančka: . . . "In potlej mi je rekel, da sem prvo dekle, ki jo je kdaj ljubil."
Marica: "Kajne, kako zna .to lepo povedati"?
Knjiga o Stotih
Neki Anglež je izdal knjigo o Škotih. Ne kakšno učeno raspravo, temveč zbirko škotskega humorja, čisto novega in neznanega. Knjiga je imela sijajen uspeh.
Nekoč pride pa k avtorju neki Škot in se zanj razhu-di:
"Lahko si je izmišljevati šale in jih podtikati nam, Škotom, če bi bili na škotskem ..."
"Saj sem tudi bil", mu Anglež seže v besedo. "In lahko vam rečem, da so vse šale resnične in na moč originalne."
"Koliko časa ste bil; na škotskem ?
"Čakajte, da vam vse povem. Prišel sev Edinburgh in se nastanil v hotelu. Razglasil sem, da zbiram škotski humor in da za vsak dovtip plačam deset penyjev. Kakor hitro se je to razvedelo po mestu, nisem več imel niti trenutka miru, ne pri jedi in ne pri počitku, čez dva dni sem pobegnil z materi-jalom, ki bi zadostoval za dve knjige . . . Kakor vidite je humor čisto resničen, saj so mi ga izročili vaši rojaki sami."
Škot se zamisli, potlej pa na lepem vpraša:
"Pravite da ste plačali po deset penyjev za dovtip? Veste kaj, jaz sem zadovoljen z osmini peny.ji in povedal vam bom toliko dovti-pov, da boste kar tsrmeli."
Strah pred brivcem
Neki finančni minister, je začel svojo karijero za zago-vorniškim pultom.
Ko je bil še mlad odvetnik, se mu je nekoč posrečilo doseči, da so neko majhno občino priključili mesfti.
Nekaj dni nato je prišel v eno izmed mestnih brivnic
"Aha, po vaši zaslugi moram torej odslej plačevati po en stotak več občinske takse ?"
Nato pa v mirnejšem tonu :
"Brado ali lase"?
"Samo lase, je v strahu brž odgovoril finačni minister."
VAŽNO NAZNANILO ZA REDNO SEJO
CHURCHILLOVO POROČILO O JUGOSLAVIJI
. Ko je premier Velike Britanije Winston Churchill poročal 22 februarja 1944 v angleškem parlamentu o vojaškem in političnem poteku vojne, je izrekel sledeče besede o položaju v Jugoslaviji :
Odpor na Balkanu
Na oni strani Jadranskega morja, v širnem gorskem okrožju Jugoslavije, Albanije in Grške, katerih površje mogoče meri 800 milj od severa da juga in od 300 do 400 milj od vzhoda do zapada, je v polnem razvoju silni in veličastni odpor napram nemškim napadalcem. S predajo Italije, s katero, menim, je imela nekaj opraviti tudi Britanija, ki se je borila proti Italijanom od poletja 1910, s predajo je 62 italijanskih
divizij prenehalo biti sovražen, bojeven faktor.
Izmed teh je bilo 43 divizij razpuščenih in zasužnjenih po Nemcih, najbrž brez vsake zaščite, ki se tiče vojnih ujetnikov. Deset divizij je bilo razkropljenih od balkanskih gerilcev in devet divizij, katere so bile nastanjene v južni Italiji ali v Sardiniji in Korziki, je pristopilo na stran zaveznikov.
V	tej situaciji je Hitler zaključil močno ojačiti balkanski polotok in danes ni nič manj kot dvajset nemških divizij zaposlenih na Balkanu. S tem hočefn reči, da je 25 nemških divizij v Italiji, izmed katerih se devet udejstvuje v tekoči bitki pred Rimom, nadaljnjih dvajset divizij pa po prostranem Balkanu. Lahko bi te bile (za nas) še slabše upo-slene.
V	Jugoslaviji, vzlic najbolj zverinskim in zločinskim okrutnostim in repre-salijam, ki jih vrše Nemci bodisi napram talcem ali vaškim prebivalcem, ukjlu-čivši ženske in otroke, nad-kriljujejo partizanske sile. Nemci si laste glavna mesta in skušajo držati železnice v obratu. Njihove kolone lahko marširajo po deželi sem in tj.a, lastujejo zemljo, na kateri so nastanjene, toda nič drugega; vse ostalo pripada hrabrim partizanom.
Nemške izgube so bile
zelo velike in kar se prave borbe tiče prekašajo partizanske izgube. Toda hladnokrvno ubijanje talcev in civilistov povečava nemški račun, in povečava naš obračun z Nemci.
Tekmeci v Jugoslaviji
V Jugoslaviji se borita dve glavnj sili. Najprej so geril-ske čete generala Mihajloviča. Te so se prve podale v boj in zastopajo do gotove mere silo stare Srbije. Nekaj časa po zlomu jugosl. armade so te sile vodile gerilsku boje (proti Nemcem). Nismo jim mogli pošiljati kake pomoči ali potrebščin, razen nekaj izmetkov iz aeropla-nov. Nemci so se maščevali za všako gerilsko aktivnost s postreljanjem skupin od 400 do 500 ljudi hkratu v Belgradu.
žal mi je, da je general Mihajlovič polagoma zale-zel v položaj, v katerem so nekateri njegovi poveljniki delali ugodnosti za italijanske in nemške čete in to je povzročilo, da so ostali osamljeni v gotovih gorskih okrožjih in obratno niso storili ničesar ali pa zelo malo proti sovražniku.
Toda nov in daleko močnejši šampijon se je prikazal na licu mesta. V jeleni leta 1941 so pričeli partizani maršala Tita divjo in besno vojno za obstoj proti Nemcem in iztrgali orožje iz nemških rok. Njihovo število se je hitro množilo. Nobene represalije, če še tako krvave, bodisi napram talcem ali napram prebivališčem, jih niso zastrašile. Za nje je bila le smrt ali pa svoboda. Kmalu so pričeli zadajati Nemcem težke rane in so postali gospodarji širnega o-zemlja. Pod izbomim vodstvom in organizirani po načinu gerilcev so postali pretkani in smrtonosni. Bili so tu, bili so tam. bili so povsod.
Nemci so pričeli proti njim obsežnei ofenzive, toda v vseh slučajih so se partizani rešili, celo ko so bili obkoljeni, in so sovražniku prizadeli velike izgube in mnogo neprilik.
Titova armada je močna
Partizansko gibanje je po številu kmalu nadkriljevalo silo generala Mihajlovi.ač Maršalu Titu se niso pridru-
žili samo Hrvati in Slovenci, temveč v velikem številu tu-1 di S:bi in sedaj ima za seboj več kot četrt milijona mož in veliko količino orožja, ki so ga odvzeli sovražniku ali od Italijanov. To moštvo je organizirano \ precejšnje število divizij in korov in ni izgubilo svoje gerilske kakovosti. Vse gibanje je zavzelo obliko in telo brez izgube gerilske lastnosti, brez katere bi ne moglo biti uspešno. Te sile v tem momentu zadržujejo nič manj kot 14 izmed 20 nemških divizij na balkanskem polotoku.
Okrog teh junaških sil se je porodilo narodno in ze-dinjevalno gibanje. Komunistični elementi so imeli čast biti začetniki tega gibanja
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Povelja poveljnikov so se utopila v gromu topniškega ognja! Ampak . . . samo pogled . . . samo znamenje je "zadostovalo za vrlo moštvo.
Drugi dan ofenzive, polkovnik Zdihilov je bil močno ranjen drugikrat. Polkovni komisar Jeklakov, je prevzel poveljstvo brigade. Nemci so vrgli svoje zadnje rezerve v boj, ter še vedno pritiskali naprej.
V batalijonu stotnika Sanina, je ostalo samo sedem mož. Stotnika Podčasenskega, moštvo je postalo razburjeno. Njihovo strelivo je pošlo, ter niso mogli otvoriti ognja na pijane fašistične naskokovalce.
Kjer koli je bila nevarnost največja — kjer koli je grozilo prebitje fronte, tam se je pokazala stasita postava prejšnega tankista Jeklakova.
Nikoli ni izgubil poguma, ne v dežju krogel, ne v grmenju topov, ampak vedno vzpodbujal moštvo črnomorske flote.
"Kako naj odstopamo, je dejal"? Mi se bijemo z našimi pleči ob Sevastopol! In zopet je pogum poplavil srca mornarjev, stisnili so puške'ter se pognali naprej.
Med tem je Jeklakov ukazal da se morajo naboji pobrati od padlih ter ranjenih, ter da naj vzdrže dokler ne pride strelivo. Poklical je topničarje brigade na po-
moč Ko so otvorili ogenj je zopet izginil! Zopet se po-a ko se je slednje povečalo v kazal sicer na onem kraju, kjer je bila potreba največja, moči in številu, seje pojavil j Bil je tretji dan ljute bitke! Solnce je sijalo skozi razvoj preoblikovanja in nizko viseče oblake. Nad bojnim poljem je visela gosta
[Ray Brock odpuščen od New York Times-a
Prelom v ameriškem nazi-ranju z ozirom na Jugoslavijo postaja čedalje bolj odločen in viden. Res — uradni Washington vsled diplo-matičnih ozirov še vedno priznava vlado kralja Peti a II., a faktično je Tito srnat-ran za resničnega predstavnika jugoslovanskega naroda.
Isti preobrat je opaziti v ameriškem časopisju in publikacijah. Do pred nedavnim je še večina listov pisala v prilog Mihajloviča, a danes gotovo večji del ameriškega tiska slavi in poveličuje Tita, kot enega od najgeni.jalnejših vodij v tej vojni. Pretekli teden sta prinesla dva najbolj razširjena in na široko čitana lista ozir. magazini "Life" in "Co-llier's", dolge članke o "ju-
Redna seja Združenega Odbora Slovencev, Hrvatov in Srbov mesta Toronta, se vrši v ponedeljek dne 20 marca ob 8 uri zvečer v Co-mmunity Hali, 386 Ontario St.
Vsled tega pozivamo redne delegate raznih društev
PA šE NEKAJ
Pred nedavnim so krožile vesti, kajpak iz virov iz Cairo, da je mladi kraljiček Peter, odšel na pregovore z maršalom Titom. Pozneje ta vest je zanikana, a vendar daja slutnje, da vlada precejšna vznemirjenost v krogih ubežne vlade. Neke vesti trdijo, da se pričakuje padec Puričeve vlade, njegov namestnik da bi pa bil najbolj pripraven neki Andje-linovič.
Čas pa je, da bi spoznala javna tajnost, da je osovražena vsepovsod pred jugoslovanskim ljudstvom!
in organizacij, da se zagotovo udeleže redne seje, ker na dnevnem redu bodo zelo važna vprašanja, da jih odbor reši.
Tajnik, W. Skočilič.
goslovanskem "VVashingtonu" članki so bili bogato okrašeni z ilustracijami. Le ena "vrsta" ljudi, vezana na poslaništvo, ima še pogum, da še nadalje časti izdajalca Mihajloviča in njegove čet-nike. To so ljudje, ki se boje naroda, če je to jugoslovanski, francoski, španski ali pa ameriški narod.
Med to vrsto ljudi spada tudi ameriški novinar in dosedajni dopisnik New York Times-a, Ray Brook. On je na žalost, igral dovolj ne-značajno vlogo v jugoslo-vannskem vprašanju. Njegova poročila o odgovornosti Hrvatov za jugoslovansko katastrofo ter o ustaš-kih pokoljih nad srbskim narodom, so bila mnogo kriva da je prišlo do splošnega nesoglasja, ki je nastopilo ned ameriško-jugoslovanski-mi krogi. "Srbobran" se je vedno skliceval na Brooka, ko je zagovarjal svoje šovinistične cilje.
Ali zdaj nam javlja dobro obveščen ameriški radijski komentator Walter Win-chell. da se je Rav B'*ook pri Times-u zameril ter da so uredniki tega časopisa spoznali, da Ray Brook ni bil ravno nepristranski novinar in so ga radi njegovega pro-Mihajlovičevega stališča odpustili.
Interesantno pri tem pa je to. da je Ray Brook takoi dobil novo službo pri Hears-tovi I. N. S. (International News Service). Sedai je torej nameščen pri največjem nprijatelju slovanstva in demokracije, William Randol-ph Hearstu.
ZOJSA. Odbor za tisk.
zedinjenja in narodni zanos se je spočel. Partizani so našli v maršalu Titu izvrstnega voditelja, slovečega v borbi za svobodo. Nesreča je, mogoče nepreprečljiva, da so te sile trčile v silo genei*ala Mihajloviča. Njihivo (partizanske) gibanje je prekrižalo ugodnosti, ki so jih njegovi (Mihajlovičevi) poveljniki nudili sovražniku. Potrudil se je (Mihajlovič), da jih (partizane) ugonobi.
Nastalo je mnogo tragičnih bitk in sporov med ljudmi ene in iste rase in dežele, katere nesrečo je povzročil le naš skupni sovražnik. Sedaj so sledilci maršala Tita ničkolikokrat številnejši od pripadnikov generala Mihajloviča, ki nastopa v imenu jugoslovanske kraljeve vlade.
Gotovo je, da so partizani maršala Tita edini ljudje, ki se danes občutno borijo z Nemci, že mnogo časa se posebno zanimam za gibanje maršala Tita in sem skušal na vse načine dati mu pomoč.
Britanska misija mu pomaga
Moj mladi prijatelj, profesor na vseučilišču v Oxfor-du, stotnik Deakin, sedaj poročnik-polkovnik Deakin. odlikovan za izredno službo (DSO), je šel v Jugoslavijo skoraj pred enim letom potom parašuta in se je nahajal osem mesecev v glavnem stanu maršala Tita. Nekoč sta- bila oba ranjena od iste bombe in sta postala prijatelja.
Od polkovnika Deakina smo dobili živo sliko o celi borbi in njenem osobju. Zadnjo jesen smo poslali večjo misijo pod načelstvom brigadirja MacLeana, člana tega parlamenta za okraj Lancaster, in on se je pridružil vnanjemu ministru in meni v Kairu, da nama poroča. Sedaj se je izkrcal v Jugoslaviji s parašutom.
Zbornico smem zagotoviti. da bomo napravili vse korake v naši moči, da pomagamo in vzdržimo naršala Tita in njegove hrabre čete. Poslal mi je pismo za časa mojega bolehanja in od tistega časa si vedno dopisujeva in se strinjava. Nameravamo ga podpirati z vsemi močmi, ki so nam na raspo-lago, imajoč v vidiku naše glavne obligacije.
Kaj je potem položaj kralja Petra in jugoslovanske vlade v Kairo ?
Kot sedemnajstletni mladenič je kralj Peter pobegnil iz pesti regenta (Pavla) in z novo jugoslovansko kraljevsko vlado je našel zavetje v tej deželi. Mi se ne mormo na noben način z njim raz-družiti. Brez dvoma je zgubil veliko ugleda pri partizanih. ker se njegova vlada pajdaši z generalom Mihaj-lovičem in njegovimi podrejenimi poveljniki.
Položaj je zamotan
M{ na tem otoku smo povezani na monarhistična načela in imamo mnogo sku-šeni o dobrotah ustavne monarhije. Ne želimo, niti nimamo namena vsiljevati naše lastne ideje katerikoli deželi. Grčija, Jugoslavija in Italija bodo imele nopolno svobodo določiti obliko svojih vlad. v kolikor smo mi
koprena dima. Italijansko pokopališče je izmenjalo že nekaj krat gospodarje ta dan.
"Podaj se Podčasenski"- so tulili Nemci, brezobzirnemu pogumu poveljnika 5 batalijona, ko je jurfšal na strmi breg na čelu svoji mož v dežju krogel iz pušk in strojnic. Možje drznega Podčasenskega so odgovorili z bajoneti ter osredotočenim ognjem, baterije zakopnih možnarjev. Fašisti niso bili v stanu vzdržati in grič je bil zavzet po našem nezlomljivem moštvu.
Nemci so ustavili ofenzivo, čakali so zdaj na spo-polnjenje moštva njihovih čet. Možje 7 brigade so pozabili na odmor, ter utrjevali pozicije katere so ravno kar zavzeli. Zagrizli so se tako rekoč v kremenec griča
V teh vročih spopadih za dom in državo ljudje nepoznani prej, so postali junaki.
Sanitetni pfedevatelj Todorov od rdeče mornarice, je videl poveljnika svojega odelka da je zadet od krogle. Nekateri so se obotavljali mu priti na pomoč vsled hudega sovražnega ognja. Hipno obotavljanje je grozilo da bo izgubljeno vse, kar je bilo dobljeno s ceno toliko krvi. Skočil je naprej, ter dal povelje: "Za menoj"!
Bil je prvi ko je iiitel proti sovražniku skozi točo sovražnih krogel. Moštvo je sledilo svojemu novemu poveljniku, ter pognalo Nemce v beg . . .
Spomin političnega komisarja, ne bo nikoli otemnel. Povelje je bilo kratko: "Zavzeti višino"! Neustrašeni politični častnik je napredoval na čelu stotnije, navduševal moštvo s svojim vzgledom.
Rdeči mornarji so se vzpenjali za njim po skalnati višini, preraščeni z trnjem in grmičjem. Nezmožen da vzdrži, sovražnik je zbežal pustivši njegovo orožje. Utrdba na obronku skale je bila zavzeta.
Politični čatsnik Golubov, je bil ranjen. Kljub temu je zasledoval sovražnika! Sovražna bomba se je razletela poleg njega. Tri koščki od nje so se zakropili v njegovo telo. Priplazil se je do strojne puške, zavpil na, možje ki so ga hoteli odnesti iz bojišča: "Naprej tovariši"! Jaz bom streljal od tukaj! Strojnica se ne bo ustavila dokler! bom jaz živ.
Divja bitka se je nadaljevala, do novega leta.In potem je Nemcev zmanjkalo! Njihova druga ofenziva je bila ustavljena.
Tihota je zavladala na fronti! Le redko kdaj bi bila pretrgana z alarmnim glasom ali pa pokom granate. Slišati je bilo le starže: "Stoj"! Kdo tam itd. Sevastopol je bil na oprezu!	»
JUNAŠKI TOPNIČARJI
Opisuje višji politični častnik, B. Efremov.
Nazaj v letu 1915,močna obrežna baterija je bila postavljena na skali ob obrežju, za obrambo vhoda v zaliv. Skozi petindvajset let je ta baterija imela mogočne cevi obrnjene proti črnemu morju, kot straža proti sovražnemu brodovju.
Ko je baterija bila nameščena, se ni mislilo da bo prišel čas, ko se bodo topovi obrnili v nasprotno smer ter streljali po notrajnosti. Več izvedencev je izjavilo, da je to sploh ne mogoče. Ko pa so divje fašistične tolpe do zob naoborožene vdrle na Krim ter začele pohod na Sevastopol, polkovnik M. Drapuško, baterijski povelinik, je i ovrgel to trditev. Na 24 obletnico oktobrske revolucije in na zahtevo partizanov, je izstrelil prvo salvo proti vasi S., kjer sta bila dva batalijona fašistične pehote, en skad-ron konjiče, trenska kolona in več sovražnih baterij, j zakopnih možnarjev. Druga salva je zadela cilj! Nenade-j a joči se bombardiranja Nemci so zbežali po dolini. B?- t terija je spremenila svoj cilj v to smer in v dveh urah je bila dolina, močvirje blata ter fašističnih trupel.
Od tega dne dalje, je baterija neprestano ogrožal?, sovražni tabor s težkim ognjem večkrat na dan. trgala njihove baterije. -
na koščke fašistično nemško sil o,'motorizirane oddelke ir
Sovražne baterije, zakopni možnarji, so napadle mornarje Stotnika Tarana od neznane smeri. Baterijski poveljnik Drapuško, je takoj vprašal moštvo: "Fantje"! Kdo izmed vas se prostovoljno javi da gre na razvidno patrolo? Vnaprej povem, da je nevarno delo ker so mora prodreti daleč za sovražno črto.
Prostovoljcev se je javilo več, kot jih je bilo potreb- : no. Drapuško je izbral mornarje Kočereva, Gončarenka in Ivaščenka. Predno se je patrola podala na pot da izvrši svojo nalogo, sodrug komisar Kozakov jim je govoril.
Mornarji so dgvorili: "Bodi zagotovljen sodrug komisar, da bomo izvršili svojo nalogo. Nato so segli v roke komisarju in drugim, ter so odšli.
okolščinah.
Med tem časom pa je položaj nekoliko kompliciran in upam pridobiti zaupnico zbornice, da ga z vnanjim ministrom razmotava kolikor se da, skupaj z našima zaveznicama Rusijo in Ameriko, o katerih me veseli poročati, da pošiljata svoji komisiji maršalu Titu.
Naši obfcutki tukaj in drugod slede načelu, da zaupa-prizadeti, potem ko bo ljud- mo onim, ki zaupajo nam in ska želja dognana v mirnih da skušamo brez predsod-
kov in brez razlike napram političnemu nagnenju poma-' gatj onim, ki udarijo za svobodo izpod nemške oblasti in prizadenejo sovražniku največje škode.
S tem sem podal zbornici najpopolnejše poročilo o tem težavnem in nekoliko nežnem položaju v Jugoslaviji. In v tem času ne želim k temu ničesar pristaviti. Moje besede so skrbno izbrane, kajti položaj je kompliciran.