Leto LXVII Poštnina plačana t gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 10. junija 1939 Stev. 130 i Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka m dneva po prazniku Čekovni račnns Ljubljana številka 10,050 in 10,349 za inserate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6» Papež miru Prizadevanje papeža Pija XII. za mir je imelo v diplomatskem svetu in v svetovnem javnem mnenju silen odmev. Ker pa se mora takšno posredovalno delo zaradi zastrupljenega mednarodnega ozračja opraviti z veliko previdnostjo in v primernem zatišju, se je papeževih pobud takoj polastilo senzacij žejno veliko svetovno časnikarstvo in jim morda v pomanjkanju točnih podatkov, morda pa tudi iz spletkarskih namenov dalo razlajio, proti kateri je moral Vatikan uradno nastopiti in velike človekoljubne korake poglavarja Cerkve postaviti v okvir, v katerem so edino razumljive in edino izvedljive. Ko je kardinal Pacelli prišel iz konklava kot papež Pij XII., se je okrog njega razvila podobna politična igra, kakor svoje dni med svetovno vojno okrog papeža Benedikta XV. Vsaka skupina držav, vsak politični tabor, vsaka idejna struja je hotela vrhovnega poglavarja Cerkve pridržati zase, kakor da naj bi papež v trenju velesil in njihovih političnih ter gospodarskih interesov zavzel' borbeno stališče v prilog enega tabora proti drugim, kakor da naj bi papež svojo ogromno, ves svet obsegajočo avtoriteto postavil v službo te ali one skupine ter zavzel borbeno stališče proti temu ali onemu nasprotniku. Hoteli so, da bi bil papež v političnem življenju človeštva pristranski. V spominu nam je vsem, kako odločno se je Benedikt XV. takoj potem, ko je bil izvoljen za papeža, postavil na nadstrankarsko stališče ter se nedvoumno odmeril od obeh nasprotujočih si taborov. Oba tabora sla bila seveda razočarana. Toda že prva leta po sklenitvi miru so pokazala, da je papežu prav njegovo iznad človeških političnih trenj stoječe mišljenje olajšalo pomirjevalno delo, ker je kot nepristranski oče vsega človeštva lahko takoj pokazal na gotove nedostatke mirovnih pogodb že davno prej, kakor sta Italjja in Nemčija začeli svojo borbo za zrušitev vseh mirovnih pogodb, s katerimi je bila zaključena svetovna vojna, ali boljše rečeno —-ako upoštevamo današnje razmere — s katerimi je bilo evropsko in svetovno nasprotje velesil samo prekinjeno. Podobna, opazovanja smo mogli napraviti tudi sedaj ob nastopu papeža Pija XII. Tako imenovani demokratični tisk zapadnih velesil je novega papeža pozdravil kot demokrata in kot njihovega naravnega zaveznika, totalitarni tisk je v njem pozdravil njegov avtoritarni duh in njegova stroga načela hierarhične pokorščine in podrejenosti. Obe skupini sta od novega papeža pričakovali načelnih izjav, s katerimi naj bi se opredelil in podprl njune politične idejne zasnove. Toda kakor so bili pod Benediktom XV. razočarani vsi, ki so od papeža katoliške vesoljne Cerkve pričakovali omejenih političnih opredelitev, tako so doživeli razočaranje nad sedanjim papežem vsi tisti, ki so ga v svoji kratkovidnosti ali zaslepljeni sebičnosti hoteli sekvestrirati za svoje politične potrebe, ga ujeti v ograje svojih političnih taborov. Papež Pij XII. se je kakor veliki, ves svet in vse človeštvo objemajoči duh takoj dvignil iznad vseh ograj, iznad vseh taborov ter kakor pravi oče človeštva načel borbo za tiste neminljive vrednote, ki so vsemu človeštvu in vsem njegovim« političnim taborom skupne. Njegova borba velja ohranitvi in ustalitvi miru. Ako ima_ katoliška Cerkev svojo politiko, potem je papež Pij XII. spet znova pokazal, da hodi ta politika daleč proč od vsakih imperialističnih — političnih in gospodarskih — teženj te ali one velesile, da namreč uveljavi krščanski nauk, ki mu je osnovno jedro spoznanje, da se morajo ljudje z neumrjočimi dušami, ki jih je Odrešenik odrešil, med seboj ljubiti. Papež Pij XII. niti trenutka ni čakal, da bi Človeštvo opozoril na to, da mu je namen za časa svojega vladanja posvetiti vse napore za ohranitev miru med narodi, in to ne glede na njihove slučajnostne ali hotene politične opredelitve. Papež ni maral, da bi ga dogodki prehiteli. Takoj po izvolitvi je imel dva odmevajoča govora, v katerih je obrazložil smernice svojega vladanja. Prikazal je, da mora biti človeško občestvo zgrajeno na treh mirovnih opornikih, to je na miru vesti v duši vsakega posameznika, na miru v družinah, ki so osnovne celice človeške družbe, in na miru med narodi, ki so naravni sestavni deli vesoljnega človeštva. Samo na tem osebnem, družinskem in političnem miru se bo mogla razviti človeška družba tako, da bo v pravičnem miru živela in se plodonosno razvijala. Te tri smernice je podrobno obrazložil v treh nadaljnjih govorih, in sicer v velikonočni pridigi v cerkvi sv. Petra, v nagovoru na zastopnice Katoliške akcije žena in deklet in v svojem radio govoru na Španijo. V vseh treh govorih papež kliče mir, ki ga je mogoče doseči in zavarovati le z obnovo družabnega reda, z uveljavljen jem pravice in s praktičnim razmahom krščanske ljubezni do bližnjega. Pravičnost zahteva, da morajo biti dobrine tega sveta bolj pravično porazdeljene med posameznike in med narode, obnova družabnega reda je naravna posledica notranjega preporoda vsakega posameznika in družine, ljubezen pa mora pravičnost podpirati tako, da ji odvzame nekatere ostrino in da bogate omehča k prostovoljni odpovedi v prid manj obdarjenim ter tako omogoči mirno sožitje med ljudmi in med narodi. Ko je Pij XII. izpovedal svoje velike smernice, ki so ga, kakor smo videli, takoj odmaknile od malenkostnih mednarodnopolitičnih trenj, se je hotel posvetiti praktičnemu uveljavljenju svoje ogromne avtoritete za njihovo stvarno uresničitev. V ta namen je izvedel obsežne notranje preosnove v Vatikanu samem, da hi gotove posle, ki se tičejo gole uprave katoliške Cerkve, odložil na posebne kardinalske komisije — prva vodi civilno upravo vatikanske države, druga razne cerkvene ustanove, tretja Katoliško akcijo — • medtem ko bi se on posvetil velikemu mirovnemu delu. ki zahteva, da zastavi on sam vso svojo osebno avtoriteto. Tako smo slišali, da so je že osebno obrnil na petero velikih evropskih velesil ter jim predočil neizmerno važnost, da se mir ohrani, kakor tudi nepregle.dne posledice za vse narode brez izjeme, ako bi prišlo do izbruha vojne. On sc ni zavzel ne za en tabor in ne za drugega, marveč je brez ozira na trenutne opredelitve rotil vse enako goreče, naj ne pustijo mimo Knez-namestnik Pavle se je vrnil Uspehi, s katerimi se vrača iz tujine, so dragoceni za Jugoslavijo in za mir v Evropi Jesenice, 9. junija. Nocoj ob 22.21 je prispel iz Nemčije na Jesenice dvorni vlak, s katerim sta se vrnila Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Ko se je vlak ustavil, je vstopil v salonski voz ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je izrekel Nj. kr. Vis. dobrodošlico. Po 15 minutnem postanku je dvorni vlak odpeljal proti Ljubljani, kamor je dospel okrog polnoči ter nato odpeljal dalje proti Belgradu. Z dvornim vlakom se je vrnil z Jesenic tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Ljubljana, dne 9, junija. Knez-namestnik in kneginja Olga se vračata s svojega obiska v Berlinu. Iz Nemčije odhajata z zavestjo, da sta napravila neprecenljivo uslugo Jugoslaviji in vsej Evropi. V polnem spoznanju te resnice ju je na vsej poti po Nemčiji spremljevalo tudi jugoslovansko ljudstvo ter je njuno bivanje v Nemčiji tudi pravilno vrednotilo ono evropsko javno mnenje, ki ne hlasta po senzacijah, marveč mirno in trezno presoja položaj v želji, da bi se omahujoči mir ohranil in utrdil. Knežjo dvojico je Nemčija sprejela z veliko prisrčnostjo. Vrhovni voditelj Nemčije je bil prisrčen, prijateljski gostitelj, ki je v svoji gostoljubnosti porabil vsa sredstva, da bi jugoslovanska gosta objel tudi največji vnanji blesk kot dokaz njegovih notranjih čustev iskrenega prijateljstva. Vsi njegovi najvišji sodelavci so prav tako tekmovali v izrazih in dokazih izredne ljubeznivosti do gostov iz sosedne prijateljske Jugoslavije. Nemški narod, ki mu je volja njegovega voditelja povelje, je razumel, da gre za velika dejanja in je v spontanem izlivu iskrenih čustev pokazal, da je vodlteljeva želja in misel zares v pravem pomenu veren odraz razpoloženja vsega nemškega naroda. Slovesnosti v Berlinu, v Pots-damu, v Charlottenburgu, v Gatovu so dogodki, ki so knezu Pavlu in preko njega vsej Jugoslaviji pokazali prava čuvstva Nemčije do Jugoslavije. Na tem mestu smo že enkrat podčrtali pomen zdravic, ki sta jih izmenjala voditelj Nemčije Hitler in knez-namestnik Pavle in kjer je prvi slovesno poudaril, da so »meje med obema državama za vedno potegnjene« med tem ko je knez-namestnik to slovesno zagotovilo z veseljem sprejel na znanje in od svoje strani poudaril, da bo okrepilo ia poglobilo medsebojne prijateljske zveze ter utrdilo mir na tej naši tolikanj razrvani evropski celini. Sedaj, ko se knežja dvojica vrača v domovino, se čutimo dolžne, de se najvišjemu predstavniku naše države zahvalimo za to, kar prinaša s seboj v domovino kot največji uspeh svojega obiska pri nemški sosedi. Knez- namestnik je jasno pokazal, da v naši zunanji politiki ni nobenih dvoumnosti, da ni govora o Kakšnih novih obveznostih, ampak da Jugoslavija, ki jo je tako dostojanstveno zastopal, zasleduje v svoji politiki povsem ravno črto: Jugoslavija ostaja zvesta svojim starim prijatelj- stvom, v prvi vrsti prijateljstvom na Balkanu in v Podunavju, a želi prav tako iskrenih dobrih odnošajev s svojimi velikimi sosedi, ker ji lebdi pred očmi visoki cilj mirnega sožitja med narodi, h kateremu je pripravljena doprinesti tudi vse svoje napore. Saj tp je bil tudi glavni namen obiskov v Rimu in sedaj v Berlinu. Vsako drugo tolmačenje — to lahko z mirno vestjo rečemo — ni točno, ampak je zlonamerno. Uradno poročilo o knezovem obisku v Berlinu to misel tudi nedvoumno iz- raža, ko pravi, da bo »zaupanja polno prijateljstvo, ki veže Jugoslavijo, Nemčijo in Italijo, steber miru v Evropi in trdni oslon za vsako tvorno politiko«. Jugoslovansko ljudstvo kneza-namestnika ob njegovem povratku v Jugoslavijo iskreno pozdravlja in se mu zahvaljuje za dragocene vrednote, ki jih prinaša s seboj in ki bodo državi in ljudstvu jamstvo za neoviran napredek v mirnem delu. Zahvaljuje se mu, da je tako dostojanstveno zastopal državo in ljudstvo in pri sosednem nemškem narodu zapustil globok vtis, da je v Jugoslaviji dobil ponosnega, domoljubnega, svobodo ljubečega soseda, ki iskreno želi, da ob mejah, ki so za vedno potegnjene, ostane dober sosed in iskren prijatelj nemškega naroda. Kralj Jurij pri Rooseveltu Dostojanstven sestanek vladarjev dveh največjih svetovnih velesil V Newyorku bo angleškega kralja pozdravilo en milijon otrok Newyork, 9, jun. o. 7. junija zvečer je angleška kraljeva dvojica prestopila mejo med Kanado in Združenimi državami, kar pomeni simbolično dejanje izrednega zgodovinskega in sodobnega pomena. Prvič se je zgodilo, da je angleški vladar uradno biekal ta del Amerike, ki se je pred 150 •jleti uprl angleški ablasti, ker je hotel živeti sam brez kralja in brez vsega, kar je Anglija nalagala v tej ogromni, bogati in gospodarsko napredni pokrajini. Ameriško prebivalstvo je pripravilo angleški vladarski dvojici dostojanstven, a nič pretiran sprejem, kakor se 6podo,bi samozavestnim državljanom tretje največje politične sile na svetu. Okrog pol milijona obmejnega prebivalstva je že v sredo odšlo v Kanado k Niagarskim slapovom, ki sta jih angleški kralj in kraljica ogledovala v 6rcda popoldne. Proti večeru je dvorni vlak s kraljem Jurijem in kraljico Elizabeto peljal čez most pod slapovi. Na amerikanski strani ga je pozdravil v imenu 130 milijonov Amerikancev in v imenu njihovega predsednika županji minister Cordel Hull z besedami: »Stoipite v našo državo, kjer vas bo sprejel prijateljski narod.« Sprejem v Washingtonu Za prostor ob cesti so plačevali po 7000 din Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta od meje potovala naravnost v prestolnico Washington in sta sc pripeljala na železniško postaja Union včeraj malo pred poldnevom. Pozdravila 6ta jih Kancler Hitler se poslavlja od kneza Pavla in kneginjo Olgo na berlinskem kolodvoru. neizkoriščene nobfene priložnosti in nobeno žrtve, da se mir ohrani. Papež Pij XII. je s tem nakazal tudi, da bo zunanjepolitično delovanje Vatikana, ki se je pod njegovim prednikom sukalo v okviru sklepanja konkordatov, postalo bolj gibčno in da bo sedanji papež uporabljal tudi druga sredstva, da naveže žive slike z narodi, ki jih konkordatna politika ni mogla pridobiti. Osnovno raven za takšno politiko pa tvori delo za mir. ki mora biti ljubo vsemu človeštvu in ki ga mora vsaka država, ako ni izrecno nagnjena k vojni, iskreno podpirati. Zadnja izjava papeža Pija XII. pred kardinali, ki so mu prišli čestitat k njegovemu godu, kjer pravi, da je bil odziv na njegova prizadevanja upov polil, da se spet bližamo miru, je dokaz za to, da je pot, ki si jo je novi vladar Cerkve izbral, da kot oče človeštva nad vsemi tabori narodov poskuša ohraniti mir, ga ustaliti ter zasidrati v vesti, v družinah in med narodi, tista od božje previdnosti predpisana pot, ki edina vodi v današnjih okoliščinah do cilja, edina po kateri bo vesoljna katoliška Cerkev izpolnila svoje poslanstvo v izredno težavni dobi človeške zgodovine. predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt in njegova 6oproga. Visoka gosta sta se v spremstvu Roosevelta in njegave soproge odpeljala s postaje v Belo hišo po cesti, dolgi dve milji. Ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala po V6ch ulicah, je navdušeno pozdravljala angleško kraljevsko dvojico. Neba jc bilo čisto jasno in je sijalo vroče sonce. Toplina je znašala 33 stopinj Celzija. Za prostore ob cesti so ljudje plačevali po 150 dolarjev (7000 din). V slavnostni čakalnici sta pozdravila angleško kraljevsko dvojica predsednik USA Roosevelt in njegova sojjroga. Kralj Jurii in Roosevelt sta se prisrčno rokovala. Po besedah radijskega napovedovalca je bil sestanek obeh poglavarjev velikih demakratičnih držav podoben sestanku dveh 6tarih prijateljev. Pri sprejemu je bil navzoč tudi angleški veleposlanik v Washingtonu Lindsay. Zaradi obiska angleške kraljevske dvojice je bil ustavljen ves poslovni promet. Popoldne sta se kralj in kraljica udeležila čajanke, ki so jima jo priredili na angleškem poslaništvu. Ko sta kralj Jurij in kraljica Elizabeta zapuščala Belo hiša in odhajala v veleposlaništvo, so jima zastopniki poldrugega milijona skavto- izročili darilo s posvetilom na per-gamentu. Zdravice v Beli hiši Predsednik Združenih držav Roosevelt in pa njegova gospa sta priredila snoči v Beli hiši slavnostno večerjo na čast angleškemu kraljevskemu paru. Večerji so prisostvovali člani vlade, člani angleškega veleposlaništva, osebni prijatelji Roosevelta, predstavniki strank, predsednik kanadske vlade Mackenzie King, podpredsednik Zedinjenih držav Garner z gospo, načelnik generalnega štaba, poveljnik mornarice, višji uradniki zunanjega ministrstva ter več drugih uglednih osebnosti. Posode so bile iz zlata. Vsa dvorana pa je bila okrašena z orhidejami. Za časa večerje je pel zbor zamorcev. I'o večerji je bila glasbena prireditev z ameriškimi narodnimi plesi. Gostom je s svojimi pesmimi posebno ugajala zamorska pevka Marjana Anderson. Na banketu sta izrekla napitnici predsednik Roosevelt in pa kralj Jurij. Roosevelt: »Prilika, da se naglasi hvaležnost za prijateljske zveze, ki vežejo naša dva naroda ...« V svoji zdravici je predsednik Združenih držav Roosevelt med drugim dejal: V življenju narodov nastopajo enako kakor v življenju poedincev trenutki, ki so posebnega pomena. Tak trenutek je danes, ko imajo Zedinjene države priliko, da pozdravijo na svojih tleh kralja in kraljico Velike Britanije in naše sosede Kanade ter vseli ostalih delov velike angleške narodne zajed-nice. To je prilika za velike slavnosti, toda tudi prilika, da so naglasi hvaležnost za prijateljsko zveze, ki vežejo naša dva naroria. Prepričan sem, da jo največja in edinstvena (Nadaljevanje na 2. strani) Zcniunska vremenska napoved. Postopno pO-oblačenje s severovzhoda s krajevnimi nevihtami. Temperatura bo nekoliko padla. Povečini toplo in jasno vreme bo še v vzhodni polovici države. Dunajska vremenska napoved. Dojioldne jasno, popoldne številne nevihte, po lahni ohladitvi zopet topleje. Ne besede, ampak ustvarjajoče delo Glavno glasilo JRZ »Samouprava* prinaša uvodnik o jugoslovanski delavski zvezi (Jugorasu) v zvezi z veliko manifestacijo krščanskega in slovenskega delavstva v Ljubljani. »Samouprava« poudarja, da je ta delavska zveza v Jugoslaviji dosegla že velike uspehe tako po veliki delavski zavesti svojih članov, kakor po pobudah njenega ustanovitelja g. Cvetkoviča. Do nastopa JRZ je bilo delavstvo v Jugoslaviji razcepljeno v stranke, ki jim je po večini dajala smer tujina. Jugoras je izprevidel, da morajo jugoslovanski delavci svoja vprašanja reševati v okviru svojega naroda in države in na temelju razmer,:ki vladajo prj nas. Dragiša Cvetkovič se je lotil preuredbe vsega delavskega zakonodaj-stva in je našemu delavstvu zagotovil obstoj ter ga zavaroval ludi za starost, česar niso-ne unieli, ne hoteli izvršiti bivši režimi, ki so bili v najtesnejših objemih s socialno demokracijo. Medtem ko se je v marksističnem taboru samo govorilo in se še danes samo govori, se. jo lotila Jugoslovanska delavska zveza ustvarjajočegft dela. Delavci niso več .predmet izkoriščanja, r.jihove družine so zavarovane In oni imajo v svojih odnošajih do velikega kapitala na strani prauco, ki jo brani država sama. Jugoslovanska delavska zveza bo rasla v nepremagljivo silo, Zveza združenih delavcev Slovenije pa je prinesla vanjo svoje velike izkušnje na polju delavskega strokovnega dela iu organizacije. vremenski preroki Belgrajski tednik »Nezavisna tribuna< je te dni pisala, da v odločujočih krogih smatrajo, da je vprašanje sporazuma odgodeno samo na 15 dni iu nikakor ni odstavljeno z dnevnega reda. Da pregovori niso prekinjeni, to vemo že davno in je to 6.' junija potrdil časnikarjem predsednik vlade Cvetkovič sam. Kar se tiče 15 dni, po katerih se bodo pogajanja zopet začela, pa je to seveda prazna marnja, kakor jih prodajajo razni politični preroki zadnje čase vsak dan. Predavanje o sporazumu fian odbora Jugoslovanskega kulturnega kluba in predsednik državnega sveta dr. Sagadin je imel v Belgradu predavanje o vprašanju sporazuma. Dejal je, da po njegovem mnenju Hrvati danes zato zavračajo jugoslovansko idejo, ker'sa država ni administrativno pravilno uredila. V tem oziru je že za časa vojske nastal spor med jugoslovanskim odborom in 6rbsko vlado. Srbska vlada je bila na stališču, da se hrvatski in srbski kraji enostavno Srbiji priključijo. Krteka deklaracija pomeni kompromis, ki pa se, kakor, vidimo, ni obnesel. Predavatelj je nato rekel, da je vidovdanska ustava, ki je bila sklenjena proti večini Hrvatov m Slovencev, nosila v sebi klice smrti. Edini srbski politik, ki je bil v tistem času na višini, je bil pokojni Protič, ki je predlagal ustvaritev velikih pokrajin s širokimi samoupravami. Jugoslovanski centralizem se je skušal obdržati z diktaturo, ki je izdelala ustavo z 9 samoupravnimi banovinami. Toda tudi ta zamisel se ni uresničilaj, kt?r tudi ta ustava ne pozna tiste Kralj Jurij pri Rooseveltu (Nadaljevanje s 1. strani) naloga naših dveh držav, da težita k civilizaciji in splošnemu blagostanju narodov vsega sveta, ter da bo njihovo delovanje v tej smeri zgled kako se lahko izvaja najboljše sodelovanje dveh narodov. Oha naroda so trudita dokazati, kako lahko države živijo v medsebojnem sodelovanju brez določenih mej. To je zaradi tega, ker niti z ene niti z druge struni no obstoji noben osvojevalen namen niti tekmovanje v oborožitvi. V svojem na-daljnem govoru jo Roosevelt omenil vprašanje otokov v Tihe m m o r j u ter naglasi!, da je bilo to vprašanje rešeno z ame-riško-angleškim sporazumom tako, da bodo ti otoki služili kot oporišče za trgovski in letalski promet med Ameriko in Avstralijo. Na ta način je srečno rešeno staro vprašanje suverenosti nad temi otoki. To jo istočasno primer miroljubnih metod, ki se tako razlikujejo od o s v o j o v u I n i h metod, ki so prej obvladovale svet in ki še danes vladajo v gotovem delu sveta. Naj hi se metoda sporazumevanja med obema državama, je dejal Roosevelt, še v bodoče stalno vodila, naj pripelje do vedno tesnejših zvez ter čuva prijateljstvo med obema državama. Kralj Jurij: »Ves angleški imperij goji napram Zedinj?nim državam najprisrčnej-ša čustva, kar pride do izraza pri vsaki priliki« Angleški kralj Jurij VI. se je v svoji zdra- vici zahvalil predsedniku Rooseveltu, da je njega in kraljico povabil na obisk Zedinjenih držav ter lia ta način dal priliko za ta obisk. Naglasi! je,tople pozdrave s strani pre-bivalstva in javnosti tei* dejal, da sta 011 in kraljica globoko ganjena zaradi prisrčnega sprejema, ki so ga priredile Zedinjene države, posebno pa Washington. Odkar sta s kraljico stopilo na ameriška tla, jc njihova radost iz dneva v dan večja. Žc v Kanadi sta videla, kako velike simpatije vežejo Kanado in Zedinjene države, ter kako obstoje prijateljsko in sosedne zveze med njima. ' Istotako vsi ostali dominioni ter ves a 11 -gleški imperij goji nasproti Z e d i n j e n i m državam najprisrčnejša čustva, kar pride do izraza ob vsaki priliki. Angleški kralj je na kraju svoje zdravice zaželel srečo predsedniku Rooseveltu ter izrazil prepričanje, da bodo Zedinjene državo v na-duljnem toku svoje zgodovine napredovale v blagostanju, kakor je bilo v prošlosti. Prosim Boga, je dejal kralj, naj vaša velika na-cija koraka v bodočnosti po poti prijateljstva iu miru na svetu. Iz Washingtona bosta kralj in kraljica odpotovala v Newyork, kjer jim bodo priredili ogromen sprejem. Tam 6i bosta ogledala zlasti svetovno razstavo. Newyorško prebivalstvo zelo obžaluje, da se bosta angleška vladarja premalo pokazala ljudstvu, ker so pot za sprevod, v katerem se bosta kralj in kraljica peljala, zelo skrajšali. To 60 morali 6toriti zaradi tega, ker bi bilo drugače nemogoče zadostno organizirati varnostno službo spričo razmerno ozkih ulic in visokih stavb, ki onemogočajo zadostno nadzorstvo. Pač pa je župan La Guardija določil, da 6e bo milijon njujorških otrok zbralo v parku Central in 6e bo kraljeva dvojica peljala in ustavila med njimi. Glavna kolektura Drž. razr. loterije Veliko neurje nad Savinjsko dolino Strela ubila dva delavca - škode nad dva milijona Celje, 9. junija. ' Danes popoldne je bilo zelo soparno in so v,si pričakovali nevihte. Okrog 4 popoldne se je pričelo temniti. Z zahoda so pridrveli temni oblaki in zatemnili Celje in vso Savinjsko dolino. Ob pol 5 se je vlila močna ploha, spremljana z močnim viharjem. Grmelo je in se bliskalo kar po vrsti. V mestu in okolici so strele udarjale venomer ter je bilo prebivalstvo v velikem strahu. V Medlogu pri Celju pa je nevihta presenetila zidarje, ki so navzlic prvemu nalivu vztrajali pri delu na stanovanjski hiši posestnika Antona Faza-rinca. V prvem nadstropju so zidarji nameščali tramov je za strop. Okrog pol G pa je strela udarila v dimnik nove Fazarinčeve hiše in vrgla na tla 45 letnega zidarja Gračnerja Martina iz Med-loga, 28 letnega Krivca Jožefa iz Dobrave, Ivana lireznika iz Gorice pri Veliki Pirešci in Južno: Toneta, brezposelnega mesarskega pomočnika iz široke samouprave, v kateri je edina pravilna re- g Celja. Strela je ubila Gračnerja in Krivca, ki sla šitev vprašanja. Zato so si Hrvati ustvarili 6odbo, 0],]ežala takoj mrtva, druga dva pa je onesve- :______l----čnniicL-o tlpn:i 7'fl kn- ... « . . da je jugoslovanstvo samo španske stena, za ka tero se izvaja politična in gospodarska nadvlada Srbije. Končno je rekel predavatelj, da je sporazum med Hrvati in Srbi kategorični imperativ za obstoj države in po njegovih mislih bo jugoslovanska ideja, če se sporazum uresniči, zopet na vsej črti zmagala. G. dr. Sagadin je bil svoj čas drugih misli, česar pa mu nočemo očitati. Mislimo pa, da vprašanje sporazuma ni zgolj v pravilni administrativni ureditvi naše države, ampak da je za Hrvate tudi pravo narodno iu kulturno vprašanje. Nemčija se ne vmešuje v naše zadeve >Berliner Borsenzeitungc je prinesla članek izpod peresa bivšega poslanika von Kellera pod naslovom »Nemčija in Jugoslavija«, v katerem je med drugim rečeno: »Ničesar ne bi bilo bolj nasprotno politiki nemške države, kakor če bi si prisvajala kakršno koli besedo v notranjih vprašanjih Jugoslavije. V Nemčiji smatrajo hrvatsko vprašanje za zadevo, ki se tiče izključno le Jugoslavije in vsa njena vprašanja so prepuščena naravno njej sami, kako jih zna in hoče rešiti.« Srbska levica proti vodstvu UO »Socialni vesnik«, glasilo tako imenovanega levega krila zemljoradniške in Davidovičeve stranke obtožuje vodstvo srbske združene opozicije (UO), da je proti sporazumu s Hrvati in te voditelje označuje takole: »Razume se, da se ta gospoda opira na neke dozdevne srbske koristi. Toda leta 1914, ko je šlo srbstvu za biti ali za ne biti, smo mi odšli v okope in smo tam ostali štiri leta. Ta gospoda pa naj se spomni, kako se je za časa vojne sprehajala po revieri in po belem svetu in naj bo vsaj toliko delikatna, da pusti nas, da govorimo o srbstvu, za katero smo trpeli. Mi pravimo: srbstvo ne bo trpelo ničesar, ako hr-vatstvo pride do svoje polne pravice in izraza, ker se je tudi srbstvo ZHse pošteno borilo. Srbstvo ne bo utrpelo od sporazuma s Hrvati nobene škode, pač pa bodo oškodovani tisti, ki s srbstvoni trgujejo, ker če pride do sporazuma, bodo morali svojo trgovino zapreti.« črnogorski glas »Zeta«, ki izhaja v Podgorici, piše: »Zgodovinske posebnosti Črne gore ne more nihče tajiti, kakor nihče ne more tajiti zgodovinske posebnosti Srbije, Hrvatske in Slovenije. Ljudstvo v Črni gori nima samo svoje zgodovinske važnosti, ampak vse posebnosti lastnega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja.« »Z marksizmom nimamo nič opraviti« Glasilo hrvatskih delavcev, ki so politično združeni v Hrvatski delavski stranki, piše: »Pojem marksizma je za nas istoveten s protidelavsko m protihrvatsko politiko Mi smo že enkrat izrekli, da je sodelovanje med hrvaškim narodnim delavstvom in marksističnimi organizacijami, katerim hrvatske koristi niso prvenstvene, nemogoče. Da-nes še bolj podčrtujemo, da med nami in marksisti ne more Jbiti nobene skupnosti. Skupnost je samo v okviru brezpogojne hrvaške narodne ideje stila. Prvi se je zbudil Breznik, ki je ležal poleg mrtvega Gračnerja. Takoj ko je prišel k zavesti, je navzlic veliki izmučenosti skušal z umetnim dihanjem rešili življenje Gračnerju in Krivcu. Bilo pa je prepozno, oba sta bila mrtva. Nato se je prebudil še Južna. Na poziv so prihiteli celjski reševalci, takoj za njimi pa zdravnik dr. Čerin in policijski nadzornik Zavec. Gračnar je samec, Krivec pa je oče dveh nepreskrbljenih otrok. Trupli obeh so odpeljali na njuna domova. Značilno je, da se je dogodila lani prav pri Fazarinčevih skoraj slična smrtna nesreča. Ob nevihti se je namreč zatekel v novo zgrajeno gospodarsko poslopje neki kolesar, pa se je zrušil nanj strop in ga ubil. V Celju je med nevihto večkrat ugasnila električna luč. Pokvarjenih je bilo več telefonskih vodov in radijskih aparatov. Voda je vdrla v Celju v nekatere kleti in so morali intervenirati gasilci. Nevihta je napravila veliko škodo tudi na Vranskem in v okolici, kjer je padala ■■ debehf toča. škoda gre v milijone, vendar pa je ni mogoče še točno oceniti, ker še ni iz vseh krajev poročil. Zaradi umora nemškega policista V Londonu napovedujejo imenovanje narodnosocialistične vlade v Pragi Berlin, 9. junija, b. Poročajo, da je bil v pretekli noči ubit v Kladnu na Češkem šef nemške policije Wilhelm Knies. Ker atentatorja niso mogli ujeti, je protektor von Neurath izdal naredbo, da morata odstopiti mestni župan in njegov namestnik, ako morilca ne najdejo do sobote. Razen tega je protektor Nemčije za Češko in Moravsko izdal sledeče obvestilo: V noči med 6. in 7. junijem je bil pred realno gimnazijo v Kladnu ubit poveljnik straže nemških policijskih oddelkov Wilhelm Kniest. Morilca ni bilo mogoče prijeti. Protektor rajha je izdal sledečo odredbo za policijsko okrožje Kladno, ki velja do nadaljnje odredbe: 1. Prepoved vseh javnih zborovanj in zbiranj na prostem; 2. zapreti se morajo vsi kini, gledališča in vsi javni lokali; 3. zaprejo se vse šole zaradi hujskanja velikega dela učiteljev in profesorjev; 4. od 20 zvečer do 5 zjutraj morajo biti vsa vežna vrata in vsa okna zaprta. Na vsako odprto okno se bo streljalo; 5. suspendira se župan in občinski odbor v Kladnu; 6. imenuje se vladni komisar in 7. razoroži in suspendira se češka državna policija v Kladnu zaradi neizpolnjevanja dolžnosti v službi. 8. Ako ne bodo vršilci zločina aretirani do 9. junija ob 20, bodo podvzeti naknadni ukrepi. Vrhovni državni tožilec pri nemškem vrhovnem deželnem sodišču v Pragi je razpisal nagrado 30.000 kron za morilca. Ljudstvo je poklicano, da policiji pomaga poiskati morilca in da takoj pokaže vsako sled, ki bi jo našlo za atentatorjem. V Kladnu je sicer povsem mirno. Odredbe pro-tektorja se izvršujejo z največjo strogostjo. Vse hiše so zaprte, na ulicah pa je videti le policijske straže. Odstavljeni mestni župan Kladna Pavel je bil prej član socialnodemokratske stranke. London, 9. junija, b. Incident v Kladnu in drakonski ukrepi nemške vlade so povzročili v londonskih političnih krogih veliko senzacijo. Splošno mislijo, da bodo v protektoratu nastopile velike spremembe. Diplomatski dopisnik »New Chronicla« trdi, da je treba računati s tem, da bo vMARIBOBU V DNEH ODQ0JUN.DO2.JUL.1Q39 Še enkrat znižana voznina. Za udeležence mladinskega tabora v _Mari-boru je odobrena znižana voznina na državnih železnicah in 6icer za člane, članice, mladce in mladenke četrtinska, za vse ostale pa polovična. Članstvo. Pravico do 75% popusta normalne vozne cene do Maribora in nazaj imajo člani in mladci Fantovskih odsekov kakor tudi članice in mladenke Dekliških krožkov, ki si na podlagi članske izkaznice odseka odnosno krožka in taborne kqjižice kupijo polovično vozovnico od svoje vstopne postaje do Maribora in še železniški obrazec K - 14 (za ceno 2 din). Obrazec K - 14 prodajajo vse železniške postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karla se ne sme oddati pri prihodu v Maribor, ampak se mora zadržati obenem z železniškim obrazcem K - 14 zaradi brezplačnega povratka domov. Pripravljalni odbor potrdi na taborni knjižici in železniškem obrazcu K - 14 udeležbo na taboru. Ob povratku jc treba pri železniški blagajni pokazati zaradi žigosanja železniški obrazec K - 14. Ostali udeleženci imajo pravico do polovične voznine od svoje vstopne postaje do Maribora in nazaj. Pri odhodu na tabor kupijo celo vozovnico od vstopne postaje do Maribora obenem tudi železniški obrazec K - 13 (za ceno 2 din). Vozovnica in železniški obrazec K - 13 se pri prihodu v Maribor ne oddasta, ampak 6e zadržita, ker služita za brezplačen povratek iz Maribora. Pri-, pravljalni odbor potrdi na obrazcu K - 13 udeležbo na taboru. Pri povratku je treba žigosati obrazec K - 13 pri železniški blagajni. Kakor člani imajo tudi vsi ostali udeleženci pravico^ do polovične voznine le na podlagi taborne knjižice. Ugodnost znižane voznine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2 do vključno 4 julija v vseh razredih in za vse vlake razen ekspresnih. Taborne knjižice in znaki. Pisarna je začela razpošiljati taborne knjižice in znake. Pošiljala jih bo le onim odsekom in krožkom ter poediricem, ki bodo knjižico in znak nnprei plačali. Ne odlašajte z naroČilom, ker po 20." juniju tabornih knjižic ne bomo več razpošiljali, ker bo takrat pisarna preobložena z drugim delom. VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, javlja, da so bili glasom telefoničnega sjX)ro6ila izžrebani sledeči dobitki! Premija: 508.000 din št. 69792 Dobitki: 200.000 din št. 88389 100.000 din št. 67461 50.000 din št. 22462 50.000 din št. 22472 40.000 din št. 15676 12.000 din št. 26628, 36760, 45191, 92369, 93248. 8000 din št.: 1524, 12767, 24479, 31235, 37040, 41242, 63849, 66365, 82851. 5000 din št.: 119, 4912, 5495, 6232, 10864, 26046, 28147, 32587, 39257. 48338, 47794, 48684, 60190, 61103, 64582, 72494, 75348 82231, 87071, 91866. 2000 din št.: 2345, 3405, 9445, 66S3, 11035, 13234, 17416, 21362, 24763, 27175, 29166, 29622, 31706, 33313, 37047, 41932, 46049, 53417, 66653, 67186, 73604, 79611, 85097, 89022, 89937, 94056, 94309, 94700, 94943, 97435. Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 800 din. Vsem onim, ki so zadeli v moji kolekturi, se dobitki izplačajo takoj brez odbitka. Prihodnje žrebanje bo 11. julija. nemška oblast odstavila sedanjo češko vlado in imenovala čisto narodno-socialistično vlado pod predsedstvom Karla Franca, ekstreiuističnega predstavnika sudetskih Nemcev. Tenis v Parizu Pariz, 9. junija, c. Danes so se nadaljevale v Parizu na prostoru Rolland Garros teniške tekme za francosko prvenstvo. Danes bi morali igrati proti svojim nasprotnikom Jugoslovan Punčec, Madžar Gabory in Francoz Lacroix. Toda vsi trije so dobili svoje točke zaradi tega, ker njihovi nasprotniki niso nastopili. Drugi Jugoslovan Palada je z lahkoto premagal Francoza Legoinfa v treh setili. , Pri damskih tekmah je Jugoslovanka Kovačeva igro izgubila. Ljubljana v temi V petek zvečer ob pol 9 je začela utripati po Ljubljani električna luč, ki je vedno bolj omago-vala in končno tudi popolnoma odpovedala. Vsa Ljubljana je bila na mah v kasnem večernem mraku, le plinske svetilke so jo reševale popolne teme. Prekinitev toka je trajala le kratek čas in kmalu so žarnice zopet zažarele. Po sporočilu mestne elektrarne je prekinila tok večerna nevihta na Štajerskem, ki je povzročila malenkostno motnjo na daljnovodu Velenje-Crnuče. Trgovec z dekleti prijet v Belgradu Belgrad, 9. junija, m. V Belgradu so se zadnje čase pojavljali vse pogostejši slučaji, da so izginjala dekleta od 16. do 18. leta. Zaradi tega je prestolniška policija začela posvečati pozornost vsem sumljivim lokalom ter se podrobneje zanimala za ljudi, ki so 6e svoječasno že bavili 6 trgovino z belim blagom. V tem pogledu je posebno zasledovala nekega Trišiča, bivšega desetletnega rabijaša. Po večdnevnem zasledovanju je policija odkrila široko razpredeno trgovino z dekleti, ki jo je vodil omenjeni Trišič. Policija je Trišiča takoj zaprla. Ob tej priliki je ugotovila, da je imel Trišič v Dalmatinski ulici zaprtih vse polno tnladih deklet, ki jih je najprvcu sam zlorabljal s svojimi prijatelji, za tem pa lih je mislil poslati v južne kraje naše države ter v Grčijo. Svoje žrtve je Trišič prodajal od 400 do 500 din. Policija je zaprla tudi vse Trišičeve tovariše. Osebne novice Belgrad, 9. junija m Na predlog pravosodnega ministra je z kr. ukazom povišan v 3-II. g. Franc Češa-rek, starešina okrožnega sodišča v Prevaljah. Za sodne pripravnike so postavljeni juristi: Bizjak Karel na okrožnem sodišču v Celju, Kodri Albin na okrožnem sodišču v Mariboru, Vivoda Marjan, na okrožnem sodišču v Novem mestu. Belgrad, 9 unija, m Pravosodni minister je imenoval za člane komisije za prenos verskega zaklada v last katoliške Cerkve sodnega inšpektorja dr. Ivana Bizjaka iii dr M,|i» Belčiča. Tajnik omen|ene komisije bo načelnik katoliškega verskega oddelka v pravosodnem ministrstvu dr. čičič. Belgrajske novice Belgrad, 9. junija, m. V Belgradu je pričel danes zasedati XVII. kongres Strokovnega združeroja strojevodij kraljevine Jugoslavije. Kongresu prisostvujejo zastopniki iz vse države. Več govornikov 6e zavzema za zboljšanje materijelnih prejemkov drž. strojevodij. Belgrad, 9, junija, m. Na novem belgrajskem pokopališču so danes pokopali načelnika za kazenske zavode v prosvetnem ministrstvu Radomirja Pašiča, nečaka pokojnega Nikole Pašiča. Pokojnik je v duševni zmedenosti napravil samomor. Belgrad, 9 junija, m. Prosvetni minister Čirič je izdal pravilnik o polaganju praktičnih učiteljskih izpitov za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev. Z današnjim dnem stopa pravilnik v veljavo. Belgrad, 9. junija m Kmetijski minister inž. Beslič je na podlagi § 1. in 5. točke 4. zakona o ureditvi kmetijskega ministrstva izdal pravilnik za pobijanje svinjske kuge ter potrebna navodila za usoešno izvrševanje navodil. Pravilnik je objavljen v danafnjih »Službenih novinah« ter je dobil z današnjim dnem obvezno moč. Gafencu vabi Bolgare naj pristopijo k Balkanski zvezi »Življenjski prostor« — samo z gospodarskega stališča Bukarešta, 9. jun. AA. Štefani: Korporativni parlament je začel z delom danes dopoldne. Zunanji minister Gafencu je imel pri tej priliki pomemben govor o romunski zunanji politiki. Najprej se je zahvalil vladam, ki so ga sprejele za časa njegovega potovanja po zahodnih državah, nato pa je dejal, da povsod smatrajo romunsko edinstvo kot podlago za red in mir. Glede sedanjega položaja je Gafencu izjavil, da bi samo psihološka napaka mogla izzvati vojno. Govoreč o življenjskem prostoru, je Gafencu dejal, da ima vsaka država delež tudi pri življenjskem prostoru sosednje države, toda vse države se morajo truditi, da urede vsa sporna vprašanja. Gafencu misli, da je treba dati formuli o življenjskem prostoru v prvi vrsti gospodarski pomen. Romunija je tako pojmovala to formulo in je delovala v tej smeri, to je, rešila je nekatere komplekse vprašanj z gospodarskimi in trgovinskimi dogovori. Romunija je dokazala, da prav pojmuje dejanske potrebe, ko je sklenila celo vrsto gospodarskih pogodb. Toda prostor med njenimi mejami spada edino romunskemu narodu, ki je edini poklican izvesti svoje poslanstvo. Govoreč o manjšinah, je Gafencu izjavil, da nobena odgovorna vlada ne misli, da bi bilo to vprašanje teritorialno, in dodal, da prav tako tudi nobena velesila nima teritorialnih zahtev do Romunije. Manjšinsko vprašanje se da prav urediti samo v miroljubnem ozračju medsebojnega razumevanja. Dovolili ne bomo nobene kršitve naših meja. Romunska zunanja politika se naslanja na voljo romunskega naroda, da bo živel svobodno, in na moč svoje armade. Romu- nija je sprejela poroštva Velike Britanijo in pa Francijo z globokim zadovoljstvom, ker vidi v njih prijateljsko gesto in si jih razlaga kot željo, da ima obrambna volja vsakega naroda biti sestavni del varnostnega sistema, ki hoče utrditi mir. Nato je Gafencu govoril o prisrčnih in prijateljskih zvezah s Poljsko in drugimi sosedami. O Balkanski zvezi je izjavil, da je poklicana igrati čedalje važnejšo vlogo, ker njeno edinost jamčijo interesi in volja vseh članov te Balkanske zveze, da bodo služili istemu idealu miru. Prijateljsko stališče Bolgarije do Balkanske zveze je najboljši dokaz, da ta zveza nikogar ne izključuje, temveč da jo prav narobe pripravljena iskreno sprejeti tiste, ki so sprevideli potrebo po skupnem sodelovanju vseh balkanskih držav. Balkanska zveza jo dokazala svojo moč in kompaktnost in je odločilen cinitelj ravnotežja in miru v Evropi. Njena enotnost in njen nastop jamčijo tesni in stalni stiki med odgovornimi državniki. Govoreč o gospodarskih sporazumih se je Gafencu bavil s takšnim sporazumom i Nemčijo in dejal, da je ta sporazum pokazal, da obstoje med Romunijo in Nemčijo dobre in miroljubne vezi. Prav tako bi se mogli razviti najugodnejši naravni odnošaji — je dejal Gafencu — s proizvajalskimi in trgovskimi silami Italije, s katero nas vežejo mnogoštevilne koristi kakor tudi plemensko sorodstvo. Gafencu jo svoj govor končal s trditvijo, da sc Romunija zavzema za mir in da bo za vsako ceno ohranila svoi sedanji demokratični položaj. . od prejšnjega. Anglija je sprejela načelo splošne vojaške obveznosti in načelo, da prevzame obveznosti na evropski celini. V Nemčiji s Chamberlainom niso zadovoljni Berlin, 9. junija. AA. »Volkischer Beobach-ter« komentira včerajšnja govora Chamberlaina in Halifaxa v spodnjem domu ter pravi, da je treba sedaj, to je začetek junija t. 1., brezpogojno ugotoviti, da so štiri baltske državi odločno za to, da so za nobeno ceno no udeleže politike obkoljevanja, ki jo izvaja Anglija. Te države so prepričane, da so njihova samostojnost lahko ohrani samo pod pogojem najstrožje nevtralnosti. Podobno izjavo je dal včeraj pred parlamentom v Bruslju ministrski predsednik Pierlot. To stališče omenjenih držav je posledica poštene in miroljubne politike, ki jo izvaja Nemčija. Naravno je, da je to neugodno iznenadilo sile, ki izvajajo obkoljevalno politiko. Zaradi tega so državniki v Downingstre-tu pohiteli, da spremene smer svoje politike in da naglase, da so ti pakti namenjeni samo za ohranitev miru. Ministrski predsednik Anglije plove zdaj z vetrom s svojimi govori o potrebi nevtralnosti in splošne miroljubne politike. Včerajšnje izjave angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina ter zunanjega ministra lorda IIalifaxa ter sira Simona, ki so bile izredno pomirljivega značaja z ozirom na Nemčijo, so tukajšnji italijanski diplomati sprejeli z največjo senzacijo, ves današnji angleški tisk pa komentira te izjave na najbolj vidnih mestih. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu , Zveza med Turčijo in Francijo Včeraj je bilo sprejeto besedilo v Parizu in v Ankari Pogajanja z Rusijo Francoski listi pišejo, da se ugodno razvijajo Ankara, 9. jun. c. Danes dopoldne je imel francoski veleposlanik Massigli zelo dolg sestanek s turškim zunanjim ministrom. Razgovor je trajal več ur in sq uspehi razgovora odlični, kakor izjavljajo po 6estanku. Turška vlada je včeraj namreč imela sejo in je bilo na seji sprejeto besedilo pogodbe med Turčijo in Francijo. Seja turške vlade je trajala ves popoldan pozno v noč. Danes je pred zunanje--po.litičnim odborom v senatu govoril zunanji minister Georges Bonnet. Po sestanku je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da jc Bonnet poročal: 1. o pateku pogajanj med Anglijo in Ru« s i j o ; . 2. o pogajanjih med Turčijo in Franci® jo in je Bonnet ob tej priliki napovedal, da bo pogodba podpisana med obema državama prihodnji teden; 3. o razmerju s Š p a n i j o in 4. o vojaški pogodbi med Italijo ln Nemčijo. Pariz, 9. junija, b. Chamberlainovo izjavo o pogajanjih z Moskvo so sprejeli pariški krogi z velikim zadovoljstvom in vsi so prepričani, da sedanji uradni optimizem ne vara. Pariški tisk komentira novo obliko za sporazum, ki se samo v nekaterih točkah razlikuje od prvotne francoske posredovalne vloge, in pravi, da določa nov predlog vzajemno pomoč, lcakor hitro bi se smatrala ena izmed velesil ogroženo, oziroma kakor hitro bi bili ogroženi njeni življenjski interesi ter bo vsaka država za sebe točno obrazložila v lastni izjavi, kaj smatra za svoje življenjske interese, V »Ordre« opozarja Pertina*, 'da ta nova ofilika točno ustreza oni, ki jo je sprejela Anglija glede Poljske in ki daje Poljski svobodne roke glede vprašanja, kdaj so ogroženi njeni življenjski interesi in kdaj ne. »Figa r o« poroča iz zanesljivega vira, da so se včerajšnji razgovori med lordom Halifaxom in sovjetskim veleposlanikom Majskim tikali sledečih točk: 1. Sovjetska vlada z zadovoljstvom pozdravlja bližnji obisk Wiliiama Stranga v Moskvi ter v tem vidi zaupanje, ki je nastalo med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo. 2. V sovjetskih krogih se je opazil snoči velik optimizem glede skorajšnje sklenitve pakta, pričakovati pa je treba, da bo sovjetska vlada zahtevala, da sc v pakt vnese tudi določba, da mora Anglija takoj priti na pomoč Sovjetski Rusiji, če bi l)ila ona vmešana v vojno zaradi baltskih držav. Sovjetska vlada je namreč mnenja, da jc nemški vpliv pri baltskih državah zelo porastel in da bi takšna določba v sporazumu zelo zmanjšala nemški vpliv v teh državah. Zanimiva novica Petit Parisiena": ff Nemčije ne odrivamo od njenih naravnih tržišč" Angleški trgovinski minister o trgovinski politiki Anglije Dva svetova »Osservatore Romano« se peča s podlistkom znanega italijanskega časnikarja, ki je bil v Kaliforniji in je ves navdušen zanjo, namreč za svetsko življenje na njeni bajni obali. Opisuje bogato ameriško ženstvo, kako se razkazuje v hlačah, kopalnih kostumih in prefinje-nem razkošju z rdečimi nohti, debelo pobarvanimi ustmi in na kitajski način izruvanimi ter naslikanimi obrvmi. Pa tudi starke so čisto prenovljene in če nimajo pobarvanih las, imajo vsaj šopek kakšnih modnih rož v belih laseh. Zakaj one so spoznale, da je starost grdoba in bolezen, ki se da ozdraviti ali vsaj pod debelim slojem raznih maž zakriti, in njihovo srce je mlado, kakor da ima komaj 20 let. Uživati življenje z večno mladostjo je smisel njihovega življenja. In one si lahko rečejo skozi svoje karminasto pobarvane ustnice: »jaz sem še mlada«.. • Toda naše babice — pravi na to »Osservatore«, ne rabijo rdečilnika, alabastrove beline in rože v svojih sivih laseh, ki pričajo o dolgem življenju v ljubezni polni službi ognjišču, domu in otrokom; ko so prepestovale vso svojo deco, pestujejo sedaj svoje vnuke in ta radost na njihovem obličju je neskončno lepša od svetskega smehljaja bogatih brezdelnic na kali-iornijski plaži. Starost pa zanje ni grda bolezen, temveč lepa večerna zarja, ki v zahajanju zemskega življenja napoveduje vero v večnost, ki so jo učile tudi svoje otroke in vnuke. Pri tej priliki se spominja list nagrade za čednost, ki jo je nedavno v palači Madama v Turinu prejela 20 letna uradnica Marija Can-deletti, ki s svojim skromnim zaslužkom preživlja starše in sestrici, katerim je mati, ker je mati sama že desetletja po neozdravljivi bolezni prikovana na posteljo, oče pa stoodstotni vojni invalid. Njeno življenje je posvečeno družini in iz njenih ust se ni še nikoli slišala kakšna pritožba, ampak vse žrtve nese, kakor da jih ne bi prav nič čutila. Ne jezi se in se ne žalosti ter ne zavida drugim deklicam, ki se hodijo zabavat, medtem, ko ona skrbi za dom; in se nikoli ne bo dala posnemati za filmsko platno, na katerem se kalifornijski cvet deklet tako rad v svoji napol nagoti kaže vsemu svetu. Kakor je vzorna hči, tako bo tudi vzorna mati in vzgojiteljica pokolenja, ki bo v čast domovini. To so deklice, ki jih narod občuduje in ljubi in čijih življenje ni samo koristneje, ampak tudi bogatejše od življenja ameriških lepotic iz svetske družbe. To seveda ne velja samo za Kalifornijo in Italijo. II »Sovjetska Rusija bo zavlačevala, a ne bo hotela nič podpisati« Pariz, 9. junija, b. V političnih krogih je vzbu-dilo veliko pozornost poročilo »Petit Parisien« o ozadju zavlačevanja angleško-francosko-ruskih pogajanj. List trdi, da je dobil senzacijonalne informacije iz Sovjetske Rusije, po katerih se bo Sovjetska vlada upirala podpisu kakršnegakoli pakta, ki bi ji naložil kakršnekoli obveznosti brez ozira za kaj gre, ker se hoče baje maščevati za Mona-kovo. Ruska vlada bo, tako pravi gornji list, predlagala razne rešitve, ne bo pa ničesar podpisala, ker je prepričana, da čas dela za Sovjetsko Rusijo. V tukajšnjih političnih krogih se vprašujejo, odkod je dobil »Petit Parisien« te novice, ki že naprej obsojajo pogajanja v neuspeh. Prav tako 6e vprašujejo, kje bo krivda, če se pogajanja zares razbijejot, Splošno so prepričani, da se nova varnostna politika približuje kritični stopnji. London, 9. junija. AA. Havas. Londonsko časopisje razglablja o govorih, ki sta jih imela Chamberlain in sir John Simon, predvsem pa tudi o govoru zunanjega ministra lorda H a I i f a x a. V teh govorih so angleški ministri poudarili, kakšna je nova politika Velike Britanije. Dočim je prej ta politika temeljila na načelu »Razorožimo se, da bi tudi druge pripravili do pogajanj«, se zdaj postavlja načelo: »Razorožite se najprej vi drugi, ako hočete, da se bomo razgovarjali«. Cilj angleške politike jc mir, ki bi temeljil na pravičnosti. To je cilj prejšnje in sedanje angleške politike. Način za dosego tega cilja pa je zdaj popolnoma različen London, 9. junija. AA. Reuter: V svojem današnjem govoru v spodnjem domu je Stanley dejal poleg drugega tole: Čeprav pripisujejo največji pomen oboroževanju, vendar ne smemo pri tem iti predaleč in tega pomena ceniti previsoko, ker je mnogo znakov, . da se gospodarske razmere zaradi oboroževanja ne ' bodo tako zelo zboljšale kakor to nekateri mislijo. V zadnjih štirih mesecih letošnjega leta se je zmanjšal saldo zunanje trgovine za 24.5 milijona funtov šterlin-gov v našo korist. Govoreč o angleško--ameriškem trgovinskem sporazumu, je Stanley naglasil, kako 60 nekateri poudarjali, da sta si Velika Britanija in USA konkurenčni po strukturi svojega gospodarstva in da je med njima sporazum nemogoč. Toda Stanley verjame, da je ta pogodba dala pomena in pouka vsemu svetu. Zatem se je Stanley dotaknil gospodarskih od-nošajev s Finsko ter naglasil, da nihče ne misli in mu tudi ne bi bilo treba verjeti to, da se bilanca zunanje trgovine, more spraviti strogo v ravnotežje. Angleško gospodarstvo je temeljilo vedno na večjih stvareh kot pa so dvostranski trgovinski odnošaji, in se ni nikdar spuščalo pri svojih trgovinskih odnošajih na to, da bi se omejevalo na posamezne države. Z državo, kakor je Finska, s katero smo v prijateljskih vezeh in nasproti kateri nam je bilo vedno do tega, da ohranimo do nje dobre trgovinske odnošaje, ne bomo uporabili nač;na grožnje, kakor so ga sprejele nekatere druge države. ... Glede trgovinskih pogajanj ■ Romunijo ie Stanley dejal, da je to tipičen primer trgovinskih odnosov Velike Britanije z jugovzhodno Evropo, ki so jo v zadnjih nekai letih rešili prevelikega vpliva nemškega gospodarstva Pri vsem tem pa mi ne želimo izključiti velike nemške industrijske države z njenih naravnih tržišč, ki koristijo na Balkanskem polotoku. Mi ne nameravamo niti ne poskušamo odvrniti Nemčije s teh naravnih tržišč. Stanley smatra, da bi se tudi mogle težave odstraniti z ustanovivijo turško-romunske organizacije na podlagi mednarodnih gospodarskih od-nošajev med obema državama, toda končna oblika te organizacije še ni določena. Takšna organizacija bi imela nalogo tako povečanje tržišča za romunsko blago, ' kakor tudi za pospeševanje romunske proizvodnje. Italijanski prometni minister Beni se je peljal skozi Ljubljano Ljubljana, 9. junija. AA. Danes ob 12.10 se je na svojem jx>vratku v Italijo s službenega obiska v Jugoslaviji peljal z brzovlakom skozi Ljubljano italijanski prometni minister g. Beni v spremstvu generalnega ravnatelja italijanskih železnic in šefa svojega kabineta. Peron ljubljanske železniške postaje je bil okrašen z zelenjem ter italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Gd Zagreba do Rakeka je bil v spremstvu ministra Benia od strani prometnega ministrstva pomočnik ravnatelja ljubljanske železniške direkcije g. Hojs. Ob 1.33 ponoči je minister Beni nadaljeval svojo pot z brzovlakom iz Ljubljane proti Rakeku. Zapuščajoč jugoslovansko ozemlje, je minister Beni z Rakeka poslal našemu prometnemu mini- stru dr. Mehmedu Spahi brzojavko tele vsebine: »Ekscelenci Mehmedu Spahi, prometnemu ministru — Beograd. Ko zapuščam Vaša tla, mi je-, čast izraziti Vam najvdanejšo hvaležnost za prisrčen sprejem, ki ste mi ga izkazali, ter za izkazano naklonjenost o priliki mojega obiska v Vaši lepi državi, kjer sem videl njene naravne lefHjte in njen velik napredek. — Beni.« Predsednik vlade se je vrnil Belgrad, 9. juniia. m. Z jutranjim brzovlakom ee je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po pojplavljenih krajih v Belgrad predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Na postaji sta ga sprejela in pozdravila poštni minister Jovan Altipamakovič ter minister Cvrkič. Angleškega kralja in kraljico so v Kanadi pozdravili tudi zastopniki Indijancev. prizor ob sprejemu v mestu Calgary. (Alberta), Slika nam kaže fiotrelj.io neprestano opozarjati na »Bayer«-jev križ na Aspirin-tabletah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okoristiti se s svetovnim slovesom Aspirin tablet. aspirin TABLETE Ogi» r«^. god i. tjrojem 32608 od S. U. Zvišanje tečaja nemške marke ,PREMIJERA edinstvenega glasbenega filma, filma zlatega humorja in prisrčne komike. Bora MinjevIC in njegovi harmonikarji delajo prav čudeže s svojim orkestrom. Nova filmska zvezda, mlada JANE WITHERS s svojo mimiko, gracijoznostjo in komiko osvaja vsakogar. Prav toplo priporočamo ogled tega najdovršenejšega filma. Cigancek GMpCrdoMtuo Domači izdelki na velesejmu t Borze Denar Angleški funt 258.— Nemški čeki 14.30 Dne 9. junija. Ljubljana, 9. junija. Lansko leto so so pojavilo tudi pri nas devizno teikoče, ki so imelo v znatni meri svoj izvor v sprenipujeui strukturi naše zunanjo trgovine. S priključkom Avstrijo se je naš iavor za prosto devize zelo posušil, nove izpremembe so nastopile tudi s priključkom sudetskih krajev k Nemčiji. Nelegalni izvoz kapitala jo tudi mnogo škodoval. Izvoz v devizne države jo zastal, ker jo Nemčija puraliziralu prizadevanja drugih kupcev s povišanjem cen za nekatere važne našo proizvode v murkah. V tem položaju smo prišli do tega, da smo zvišali v januarju letos tečaje za prosto devize, obenem pa znižali tudi tečaj marko. Na osnovi jesenskih pogajanj z Nemčijo io bil tečaj marke zadnje mesece v letu 1938 določen na 11.30, dokler je bilo dovolj intervencijskega blaga. Ko je bila intervencijska količina 8 milij. murk v kratki dobi treh mesecev hitro izčrpana, jo bil tečaj določen nu 13.80. Z uvedbo nemškega protektorntu nad Češko in Moruvsko je bila naša trgovinska politika postavljena zopet pred nov položaj. Tudi to je dalo povoda, da jo prišlo v niuju do pogajunj z Nemčijo, katera jo vodil stalni neniško-jugoslovunski odbor od 30. muja 1939 daljo v Kolini. Zu časa obiska Nj. Vis. knezu namestnika Pavla v Berlinu so bila ta pogajanju nekaj času prekinjena, nato pa so bila, kakor smo poročali, 7. junija zaključena. V tem času jo nastopila zu murke nervoznost nu tržišču, ker so se slišale nemške zuhteve, naj bi se tečaj murko zvišal, du bi sc tako favoriziral nuš izvoz v Nemčijo. Posredno hi to pomenilo še nntlnljiie povečanju naših terjatev v Nemčiji, odnosno neskladnost v razvoju trgovinsko bilance, kur pa misli Nemčija v sedanjih težkočah, ko so mora omejevati uvoz iz deviznih držav, nadoknaditi v veliki meri s povečanjem svojega izvoza k nam. Naša trgovinska bilanca v prvih 4 mesecih letos nuni kaže, du je narastel izvoz v Nemčijo od 870.6 milij. din v prvih 4 meseceh lani na 905.4 milij. din letos, dočim je istočasno naš izvoz v Nemčijo padel od 686.6 na 539.5 milij. ilinurjev. Pri tem seveda nismo mogli upoštevati teritorialnih izproinoml) zaradi priključku suilct-sko-nemških krajev. Da so napravi neknj reda na trgu. je posegla Narodna banku najprej k tehničnim ukrepom. Kakor trg za svobodne devize, tako je ra-cionirula tudi kritje povpraševanja zu murkami. Tako se je seveda dogajalo, du povpraševanje zu-ruili znatnega uvoza in slabega izvozu ni moglo biti krito. Izvozniki so čbkuli nn zvišanje tečnja marko, dočim so uvozniki hoteli izkoristiti tiedanji, nižji tečaj murke. Vse pa je pričakovalo zvišanju tečaja murke, kur naj podpre nuš izvož v Nemčijo. Zurudi težkoo pri nabavi surovin za našo industrijo, kjer dotok deviz iz našega izvoza ne more kriti potreb, imamo seveda velik interes na tem, du pospešujemo izvoz v države, kjer dobimo devize, saj nam je po kliringih nemogoče nabavljati si potrebne surovine za velik del naše industrije. Sedaj jo zvišanje tečaja marko postalo dejstvo. Kajti že v ponedeljek je bil tečaj marke zvišan na naših borzah na 13.85. naslednjega dno 6. junija pa nn 13.90. Tudi V sredo 7. juniju je bil tečaj zvišan dalje na 14, v četrtek 8. juniju na 14.15. ' rrlm ■ Danes beleži nemškn murka na naših borzaH že 14.30 (srednji tečaj) in smo sedaj nu istem kot smo bili v zadnjih treh mesecih lanskega leta. Zvišanje tečaja nemške marke bo imelo zopet znatno posledico za naše gospoilnrstvo. Želimo si pa predvsem stalnega tečaju, ki nc bo tolikokrat menjan, kot smo doživljali sedaj. Sicer smatramo tečaj marke za važen barometer pri pravilni izravnavi trgovinske bilance med obema državama, toda pri sedanjem sistemu nemških cen bo treba misliti tudi nu druge faktorje, ki naj uravnovesijo medsebojno trgovino. Stalno ne-sornzmerje v trgovinski bilanci ne more ostnti brez velikih, pu tudi slabili posledic za našo gospodarstvo. Na drugi strani je s tem povišanjem tečaja nastal nov položuj za naš izvoz v tako" imenovane devizne države. Ker brez tegn izvoza ne bomo mogli shajati, je treba misliti na pospeševnnje tegn izvoza ali z manipulacijo valute, kur smatrajo izvozniki za najboljše sredstvo, ali pa se poslu-iiti drugih načinov pospeševanja, zlasti z izvoznimi premijami. Od 1. julija do 15. avgusta t, L pri borznem razsodišču ne bo ustnih razprav, pač pa bo razsodišče sprejemalo tožbe. Uredba o nedvignjenih zapuščinah. Na podlagi poblastil iz točke 9 § 35 finančnega zakona, je pravosodni minister v sporazumu s finančnim ministrom predpisal uredbo z zakonsko močjo o nedvignjenih (propadlih) sodnih zapuščinah. Uredba je razdeljena v dva dela in predpisuje način in postopek poslovanja o sodnijskih zapuščinah. Uredba dobi obvezno moč z dnem, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. Poštna hranilnica v maju. V maju se je število vlagateljev povečalo za 2.427 na 457.779, hranilne vloge pa so narasle od 1.219 na 1.229.26 milij. din (na koncu marca 6o znašale 1.358 milij. din). V čekovnem prometu je število računov naraslo za 50. Promet je znašal maja 7.763.2 milij. din, od tega brez gptovinc 54.45%. Čekovne vloge so znašale na koncu maja 1.598.8 milij. din. Izpremembe imen. Ministrstvo notranjih del je odobrilo izpremembo rodbinskega imena Hir-schenhauser v Mirkovič, banska uprava v Zagrebu pa tele izpremembe: Rosenberg Ilinko v Rožičič, Brttckner Branko (Orahovica) v Bilič, Sclnvarz Gustav (Zagreb) v Gavrin in Kechnitzer Viktor (Zagreb) v Radovan. Izdelki naše domače obrti. Ljubke igrače, izdelki dobrepoljske zadruge »Razvoj«, razstavljeni na velesejmu. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bil obisk že dopoldne močan, popoldne pa naravnost ogromen. Iz inozemstva so prispeli danes posetniki iz Italije v večjih skupinah, imeli pa smo tudi gosta iz Istanbula in nekaj Bolgarov. V nedeljo pa bomo za slovo še enkrat obiskali Velesejem, ker spomladanskega Velesejma v teh prostorih ne bomo več videli. Oktobra meseca nameravajo začeti z zidanjem novega sejmišča. V ponedeljek, dne 12. junija, bo ta Velesejem zaključen in, istega dne ho žrebanje vstopnic za dobitke na sejmišču pred paviljonom »K« ob 5 popoldne. Brezplačne varietejne predstave so sedaj poleg glavne restavracije vsak dan ob 5 in ob 9. Potapljači vojne mornarice pa kažejo v svojem bazenu ves dan svoje težko delo. V petek je bil predvsem dan interesentov za najrazličnejše blago. Delale so vse stroke. Poljedelskih strojev je veliko prodanih. Naši kmečki gospodarji so uvideli koristnost uporabe teh strojev in jih čim dalje bolj cenijo. Kdor ne more sam zase kupiti strojev, jih nabavi skupno s še nekaj gospodarji ali pu jih nabavljajo zadruge". Tovarne so zelo uvidevne in dovoljujejo plačevanje v obrokih, ne da bi bila zato cena višja. Enako uvidevni so dobavitelji specialnih strojev za mizarje, sodarje, tesarje itd. Čimdalje bolj se motoriziramo tudi pri na^. Sedaj ob Velesejmu se to posebno dobro vidi. Tako je n. pr. včeraj popoldne parkiralo vzdolž Velesejma ob Gosposvetski cesti 56 avtomobilov, pred Ilirijo in v drevoredu nad •400»irt» tstlr« tudi notri na sejmišču. Policija in občina bosta morali misliti na nujno ureditev primernega prostora za parkiranje avtomobilov ob času velesejma. Razstava tekstilnih in usnjarskih izdelkov ter papirne stroke nudi skladno sliko in je učinkovito aranžirana. Obiskovalcev, ki občudujejo najmodernejše vzorce, je vedno dovolj, kar bo tudi v kupčijskem pogledu imelo dobre posledice. Z obiskom se more naš Velesejem kar pohvaliti: okrog 80.000 ljudi si je doslej ogledalo prireditev. Ce računamo od tega samo 20% resnih interesentov, kar je gotovo, se nam pokaže, kakšne koristi je Velesejem za naše gospodarstvo samo v pogledu izmenjave dobrin, da ne iznašamo nacionalnega, vzgojnega in drugih momentov. Velesejem radi običejo tudi tujci, da si ob priliki, ko vozijo preko lepe Slovenije, ogledajo tudi revijo našega gospodarskega dola in uspeha. Po njih gre potem naš sloves naprej v tuje dežele in ugled naše države raste. Med takimi obiskovalci beleži Velesejem razen Nemcev in Italijanov tudi Francoze,' Angleže in Švede. Razstavlja 611 tvrdk, od tega je 492 domačih,119 pa inozemskih, od tega Amerika 10, Belgija 1, Bolgarija 2, Francija 4, Italija 13, Madžarska 2, Nemčija 62, Ceško-nioravski protektorat 14, Nizozemska 4, Švedska 1. Komisionalno žrebanje vstopnic na Ljubljanskem velesejmu bo 12. junija. Izžrebane bodo vse prodane vstopnice razen legitimacij ljubljanskih, razstavljalskih, uslužbenskih in inozemskih. Vsaka vstopnica ima kupon, na katerega bo lastnik napisal svoje ime, ga odtrgal od vstopnice in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Vsak obisko- ,.J, •... iiS.:..,: .......... .............. '• .....J Izdelki naše domače obrti. Ljubke igrače, izdelki zadruge »Razvoj« v Dobrepolju, razstavljene na velesejmu. valeč naj vstopnico shrani. Vrednost dobitkov znaša približno 100.000 din. Dobitki so razstavljeni na Velesejmu v paviljonu »K«. Doma izdelujemo Igrače Domača industrija igrač se je v zadnjem času pri nas tako lepo razvila, da je že skoraj popolnoma izpodrinila podobne igrače, ki smo jih doslej v toliki meri uvažali. Igrače smo se naučili delati od Nemcev. Kipar Repič je bil v to svrho poslan v Nemčijo in je po povratku organiziral na Dolenjskem izdelovanje lesenih igrač. Začeli pa so jih izdelovati sedaj tudi po gorenjskih krajih. Lansko leto so bile take lesene, doma izdelane igrače prvič razstavljene, letos pa je videli razveseljiv napredek. Zanimivo je, kako se je pri nas začela ta industrija. Nekaj dečkov, starih od 14 do 18 let, je nabralo po vasi nekaj skobelnikov, nekaj pa jih je dala na razpolago banska uprava. Kupili so nekaj desk in delo se je začelo. Pa smo vprašali izdelovalce: »In kaj sle napravili potem s temi prvenci v domačih igračah?« — »Poslali smo jih na Velesejem da vidimo, kako jih bodo ljudje sprejeli.« Kaj kmalu smo dobili prva naročila, za lanskega Miklavža in božič smo jih imeli pa toliko, da naročilom sploh nismo mogli zadostiti. Vzrok je bil v tem, ker smo delali vse primitivno na roke in pa v skromnem prostoru. »i■■. 206.10— 209.30 Pariz 100 frankov ..,,,, 110.35— 118.65 Newyork 100 dolarjev , , . s 4382.37—4442.37 Ženeva 100 frankov . , , . , 995.00-1005.00 Milan-Trst 100 lir . . . , , , 231.70— 234.80 Amsterdam 100 gold. , , . . 2343.00—2381.00 Berlin 100 mark .,,„,„ 1708.12-1785.88 Bruselj 100 belg ,,.».« 748.75— 760.75 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka . , , , , , , 14.20— 14.40 Praga 100 kron ...... * 148.80— 151.20 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron....... 148.80— 151.20 Solun 1 drahma . i . . . . 31.00 blago Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron....... 148.80— 151.20 Solun 1 drahma < , . » . ■ 31.50 blago Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt • »»,».. 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov............144.80- 147.15 Newyork 100 dolarjev , , , . 5456.24—5516.24 Ženeva 100 frankov . » . . » 1237.17—1247.17 Amsterdam 100 gold. • , . , 2915.00—2953.00 Bruselj 100 belg ...... 931.52— 943.52 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.7675 Newyork 443.275, Bruselj 75.50, Milan 23.325, Amsterdam 236.20, Berlin 177.90, Stockholin 106.95, Oslo 104.375, Kopenhagen 92.725, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1475, Bueiios Aires 102.625, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Ljubljana. D.-žavni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 470—472, begluške obveznice 88.50 —90.50, -dalm. agrarji 87 —88, 8% Blerovo posojilo 101.50—102.50, 7% Blerovo posojilo 94.50 do 95.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7400—7600, Trboveljska 170—180. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 60.50 denar, vojna škoda promptna 470—472 (470, 472), begluške obveznice 89—90 (90), dalm. agrarji 86.50—87.50, 4% severni agrarji 60.50—60.75, 6% šumske obveznice 84.25 denar, 8% Blerovo posojilo 101.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50—95.25 (94.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Trboveljska 171-174 (172.50), Gut-mann 53 denar, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 160 denar, l6is 25 denar, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101.50—102 (102, 101.75), agrarji 61 denar, vojna škoda promptna 467.50—468 (468, 467.50), begluške obveznice 89-89.25 (89.25, 89), dalm. agrarji 87—87.25, 4% severni agrarji 60.25 do 60.75, 6% šumske obveznice 84 —84.75 (84.25), 7% Blerovo posojilo 94—94.50 (94.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101 (100). — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212-213 (212.50, 212 drobni komadi). — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joseiovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Žitni trg Novi Sad Pšenica: bač., srem 150—152, slav. 151—153, ban. 148-153. — Koruza: bač. 110—112, bač. pariteta Indjija in Vršac 110—112. Moka: bač., ban. og ogg 232.50—242.50, 212.50— 222.50, 192.50 -202.50, 172.50-182.50, 147.50 do 157.50; številka 1% ne notira več, št. 8 115—120; srem., slav og ogg 227.50 -237.50, 207.50—217.50, 187.50-197.50, 167.50-177.50, 142.50-152.50; številka 7'A ne notira, št. 8 115—120. — Fižol: bač., srem. beli brez vreče 295—300. — Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bač., 6red. bač., bač. ok. N. Sad, bač. okolica Sombor 150—152, gornja bač., srem. kasa duplikat 150—152, slav. kasa duplikat 157—153, južna ban., gornja ban. 148—150, bač, ladja Kanal, bač. ladja Begej 151—153, bač. Tisa šlep 152—154, bač, ban. ladja Dunav 152—154. — Oves: bač., srem.. slav. 144—146. — Ječmen: bač. okolica Sombor 63 — 64 kg 155—157.50, srem. 155-157.50. — Koruza: bač promptna 110—112. Tendenca neizpremenjena. Promet 56 in pol vag. Celodnevno oskrbo za poletne mesece dnevno od 25 do 35 dinarjev nudi gostilna pri »L I Z I«, Tinje na Pohorju. 0481, KINO SLOGA tel. 27-30 PREMIERA I Ob 16., 19. in 21. uri Banditi divjega zapada m Smrtni jezdeci V glavni vlogi: Dlck Foran, nazvani pojoči co\vboy in njegov čudežni konj »Smoke« Dva filma divjih pustolovščin, nežne romantike in požrtvovalne ljubezni I Hlada slmpatlCna, iz lepega fima »IRENA« nepozabna GERALDINA KATT v izvrstni veseloigri duhovitega humorja, romantičnih dekliških pustolovščin, zabave, petja, mladosti in smeha. Sodelujejo: Paul Horbiger, Rudolf Carl, Dagn.v Servaes, Hans Holt nliiC Union, tfil. 22-21_D a n e s premiera ob 16., 10, In 21. url FLORENTINA I Kopališče v Radovljici odprto i * i • • • • • ■ i 50 let slovenskega Karmela Dne 12. junija 1.1889 so prišle na Slovensko prve karmeličanke in se nastanile naSelu Pogled na samostan karmeličank na Selu, ki stoji na levem bregu Ljubljanice. 12. julija poteče 50 let, odkar so prišle prve karmeličanke v Slovenijo in ustanovile na Selu pri Ljubljani 6voj samostan, prvi in edini v naši državi. Javnost bo zanimalo, kako je prišlo do te ustanovitve. »Šopevčeva Tinca« (gdč. Kristina Bernard) je leta 1884 vstopila v karmelski samostan v Baumgartnu na Dunaju. Zaradi bolezni pa je morala izstopiti. Takratna priorica ji je v tolažbo svetovala, naj ustanovi v domovini karmelsko redovno hišo, kjer bo smela kot ustanoviteljica živeti v klavzuri. Kristina se je vrnila domov, v belo Ljubljano, misli na slovenski Karmel pa ni več opustila. Iskala je primerne zgradbe in jo kupila na Selu od vdove Malič. Bil je priložnostni nakup. Kristina je poprosila tedanjega knezoškofa dr. Missio za dovoljenje in pomoč pri ustanovitvi kar-melske redovne hiše. Dr. Missia je bil za ta načrt ves navdušen, saj je tako zelo želel dobiti karmeličanke v svojo škofijo, da bi molile za vse zadeve njemu izročene črede. Pri cesarju Francu Jožefu I. je izposlovala dovoljenje za ustanovitev samostana španska infantinja Marija Beatrix Bour-bon-Este, ki je po posebnem privilegiju živela v graškem Karmelu. Tedanji deželni glavar Winkler je storil vse, kar je mogel, da je prišlo do ustanovitve. 12. junija 1889 so se pripeljale prve karmeličanke v Ljubljano; bilo jih je šest: tri graške in tri dunajske Spremljal jih je iz Gradca škof dr. Zvverger. Na peronu jih je čakal knezoškof dr. Missia. Na Selu pa je svoje nove faranke pozdravil šempetrski župnik in ves stolni kapitetj. Prva priorica karmeličank je bila mati Marija Johanna od Križa, rojena baronica Morsey-Picard. Umrla je že naslednje leto, prav ob obletnici prihoda. Ob njeni rakvi je dr Missia imenoval za naslednico njeno rodno sestro m. Marijo Terezijo Jezusovo, Morsey. »Bila je biser svetega reda in 20 let najboljša mati svoji družini,« stoji zapisano na njenem grobu. Umrla je na svečnico 1. 1910. Tretja predstojnica je bila Slovenka, hkrati prva slovenska karmeličanka, mati Jožefa Terezija Pogačnik. Bila je priorica 12 let, skozi vso težko dobo svetovne vojne. Po cerkvenih in redovnih predpisih volijo sestre svojo prestojnico vsaka tri leta. Mati Jožefa je izročila krmilo materi Mihaeli Kotnik, Slovenki iz zelene Štajerske, ki je še danes priorica. Zlati jubilej so učakale samo tri od tistih, ki so pred 50 leti videle začetek samostana: ustanoviteljica Kristina, ki bo letos v avgustu slavila žo 82 letnico in je zdrava in čila, istega kova kakor je bil naš veliki slovenski škof dr. Jeglič, čigar sorodnica je. Jubilantinji sta tudi mati Jožefa Terezija in mati Mihaela. Ko sta prišli na Selo, 6ta bili obe še novinki. Glavni namen in smoter Karmela je molitev in žrtev za sveto Cerkev, predvsem za duhovnike in za ljubljansko škofijo. S tem namenom je bil samostan ustanovljen in vrši svoje apostolstvo tiho in neopaženo med svetimi zidovi stroge klavzure. Kaj več o tem pove lepa knjiga, ki je za jubilej izšla. Naslovljena je Karmehki spomini in stane broširana 24 din, vezana 34 din, Izdal jo je Karmel na Selu, Ljubljana, Moste. Dobi se pa tudi po naših knjigarnah. K zlatemu jubileju našemu v Bogu skritemu Karmelu prisrčno čestitamo. Noj bo in ostane naš Mojzes na goril Za jubilej bo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani tridnevnica., in sicer: V soboto, 10. junija, bo: ob 5.30 prva tiha sv. maša; ob 6.30 slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Popoldne ob 6. govor: Pod varstvom Matere božje in sv. Jožefa. Govori g škof. kancler Jože Jagodic. Pete litanije Matere božje. V nedeljo, 11. junija, ho: oh 5.30 prva tiha sv. maša ob 6.30 slovesna peta sv. maša pred Izpostavljenim Najsvetejšim. Popoldne »b 6 govor: Sv. Rešnje Telo, življenje našega življenja. Govori g. župnik Alojzij Košmorlj. Pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. V ponedeljek. 12. junija, ustanovitveni dan. bo: ob 5.30 prva tiha sv. maša; — ob 6.30 slovesna pontifikalna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Nato sv. maše oh: 7.30. 8. 8.30 in 9 Popoldne ob 6 govor: Hvalite Gospoda, ker je dober. Govori g. prof. dr. Ciril Potočnik. Pete I litanije sv. Jožefa in zahvalna pesem d^J Modna na izprehajališčih vlada pestrost modnih oblek Saj ni potrebno da imata ducat oblek. Žo dve ali tri izabrane obleke zadostujejo, da je vsaka dama elegantna, seveda če jih pravilno neguje) Pranje teh lahkih poletnih oblek je v raztopini mlU nih lusk LUX tako lahko in preprosto I Tudi najbolj nežne barve in najbolj občutljive tkanine so v bla-gi peni Luxa varne in postanejo spet kot nove. Cipresni drevored v samostanu z grobnico v ozadju. Pri gospe Asti Basajevi na poslednjem obisku Pozvonim. Pa vrata so odprta, zato kar vstopim. Povsod slovesna tišina. Vem, da je gospa Asta doma in da ji je znano, da sem tu. Vendar, zakaj mi ne pride nasproti s svojim ljubeznivim nasmehom, zakaj nikjer ne čujem njenega toplega glasu? Poiščem jo sama. Moram jo pozdraviti in noče mi prav v zavest, da bo to zadnjikrat. Imava se še toliko pogovoriti med seboj. Gospa Asta I Saj ni mogoče, ali si res to Ti? Asta, naša ljuba gospa Asta! Ce bi jo mogle priklicati nazaj v življenje naše solze, bi jo priklicale. O, gospa Asta I Ti spiš, nevzdramno spiš, vsa posuta z rožami — tako si jih ljubila kot vse globoke, nežne duše ljubijo lepoto božjega stvarstva. Ti spiš in smehljaj ti igra na ustnicah — pa ne tak, kakor, včasih, ko si še vsa žarela v zdravju in tihi družinski sreči. Skoraj bi rekla, da se nasmihaš trpko — gotovo Ti je hudo, da ne boš mogla več voditi za roko Tvojih ljubkih, dobrih otročičkov. Asta? Tvoja bleda ustna molče. O, odpri jih samo še enkrat in dahni svoj prisrčni: »Zbogom!« Odpri enkrat še svoje dobre oči in poglej, kakor si znala lepo pogledati le Ti! Ti se ne ganeš. Gospa Asta, pa saj to nisi Ti! To je samo Tvoje ubogo, od dolgega trpljenja izmučeno telo. Naj 6prejme zemlja, kar je njenega! Naše planine v ozadju pa bodo čuvale Tvoj prezgodnji grob. Tiste planine, kamor je zadnja leta zaman hrepenelo Tvoje lepote in božje tihote žejno srce Zdaj ne trpiš več. Telo je mrtvo, a Tvoj duh živi! Sproščena teže telesa in v svetniško vdanem trpljenju izčiščena je Tvoja duša odšla pred obličje svojega Boga. Asta, zdaj je Tebi vse jasno. Zdaj ne iščeš več resnice z vso iskrenostjo boguvdane duše, zdaj vsa blažena uživaš večno Resnico. Tvoja duša se veseli v Bogu, ki je Lepota in Dobrota sama. Kajne, gospa Asta. da Te je Gospod pohvalil za Tvojo nesebično požrtvovalnost, ko nisi nikdar mislila nase, ampak si živela le za druge? Vse svoje življenje si živela tako, kakor si »poznala, Visoko priznanje našim gasilcem: Gasilski kongres v Ljubljani Pod pokroviteljstvom kraljeviča Tomislava Prihaja nešteto priglasov, raznih vprašanj in prošenj za pojasnila, na katera se mora čimprej odgovoriti. Dnevno prihajajo poročila o skušnjah pri posameznih četah in župah širom Slovenije, pri katerih preizkušajo gasilci svojo spretnost in sposobnost za javen nastop na Stadionu. Kongresni odbor je prejel že obvestilo Generalne direkcije državnih železnic v Belgradu o znižani voznini za udeležence kongresa. Vsemu gasilskemu članstvu je dovoljen 75% popust pri vožnji z železnico, enako pa je dovoljen isti popust na vseh ladjah Državne rečne plovidbe. V kratkem bodo izšle kongresne knjižice z okusnimi znaki, ki jih je izdelala domača tvrdka Josip Štirn v Dravljah. Kongresna knjižica daje pravico udeležencem do brezplačnega vstopa k vsem prireditvam na Stadionu, enako do brezplačnega vstopa in ogleda gasilske razstave, ki bo v poslopju I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Da omogoči tudi najširšim slojem prihod na kongres, je kongresni odbor določil, da bo vsak udeleženec kongresa imel na podlagi kongresne knjižice in znaka pravico d,o brezplačnega prenočišča vse tri dni kongresa. To je vsekakor hvalevredno in upamo, da bodo prizadevanja odbora pri našem ljudstvu prav ugodno odjeknila. Pred glavnim dnem, t. j. 15. avgusta, bo prav gotovo ena najprivlačnejših točk sporeda velik ognjemet na Stadionu. V ponedeljek, 14. avgusta bo namreč zvečer ob 21 kot uvod k slavnostim glavnega kongresnega dneva ognjemet, kakršnega po zatrdilu prirediteljev Ljubljana doslej še ni videla ter bo lo prireditev, kakršne še ni bilo v naši državi. Prepričani smo, da bo tak ognjemet prav gotovo privabil ogromno gledalcev. Srečke za veliko loterijo, katere žrebanje bo 16. avgusta, so že v prodaji. Glavni dobitki, kakor dva avtomobila, štiri motorna kolesa, dva šivalna stroja, 50 dvokoles. bodo prav gotovo marsikoga privedla do tega, da si kupi srečke, ki z ozirom na res izbrane dobitke — vseh bo ravno tisoč — niso niti predrage. Cena srečki je 10 din. Želimo našim vrlim gasilcem, da bi jim kongres v vsem prav dobro uspel, ne samo moralno, temveč tudi materialno, čeprav to slednje ni njihov glavni namen. iu,. Naši javnosti je že., znano, da ee vrše velike priprave za gasilski kongres, ki bo 13.—15. avgusta 1939 v Ljubljani. Kongres bo po svojem obsegu ter prireditvah prekosil v6e dosedanje podobne kongrese. Za to so nam porok vestni in nesebični gasilci-delavci, ki prav skrbno pripravljajo vse, tudi najmanjših in na prvi pogled morda brezpomembnih priprav niso prezrli ali omalovaževali. Misel za kongres je širom države za-dobila mnogo zagovornikov, iz vse države se pripravljajo gasilci in njihovi prijatelji za veličastne manifestacije gasilske ideje ob kongresu. Nesebično delo naših gasilcev pa je dobilo te dni zopet z najvišjega mesta veliko priznanje. Maršalat dvora je namreč obvestil Gasilsko zajed-nico dravske banovine, ki prireja kongres in tudi vrši vse priprave, da je sprejel pokroviteljstvo nad kongresom Njegovo kraljevsko Visočanstvo kraljevič Tomislav, ki je že sicer pokrovitelj gasilske organizacije v državi. S tem so dobili naši gasilci z najvišjega mesta visoko priznanje za svoj trud in delo, ki ga pa tudi v resnici zaslužijo. * Obrnili smo se na kongresni odbor, ki vodi vse priprave, ter smo dobili precej vpogleda v ogromno delo, ki ga zahteva kongres tako veli kega obsega. da je prav. Tvoj energičen značaj ni poznal kompromisov. Vendar te je bila sama brezprimerna ljubeznivost. Kdor Te je poznal, Te je moral ljubiti I Tvoje rahločutno materinsko srce je bilo res občudovanja vredno. Nisi živela dolgo, pa vendar si odlično izvršila svojo življenjsko nalogo. >0, za otroke bi še tako rada živela!« si dejala. »Toda, naj se zgodi, kakor je božja volja, saj mati v nebesih vse lažje in bolje vzgaja svoje otroke, kakor more to storiti na zemlji < Ti že veš. Nam pa si zapustila prelep zgled, kako moramo katoliške matere z ljubeznijo sprejeti vsakega otroka, kako ga moramo vestno in z vso skrbjo spremljati po vseh postajah življenja, kako moramo t'Ur|i — če je treba — svoje zdravje in slednjič celo svoje življenje darovati za tiste nedolžne dušice, katere nam je Stvarnik dal v varstvo. Gospa Asta, bila si zgled svetopisemske močne žene, katera je dana možu zaradi njegovih dobrih del. Tvoja luč naj nam sveti na poti naših težkih dolžnosti vse dotlej, dokler se ne snidemo s Teboj na kraju večnega miru! Mir — saj ga v svojem trudapolnem življenju nisi poznala. Pre-delavna je bila Tvoja narava. Kaj vendar počneš, gospa Asta, v nebesih, kjer ne potrebujejo več tako gorečih apostolskih duš, kakor si bila Ti na zemlji? Oprosti, saj ni vedno razumela šalo! Dobro vem: s svojo preblago mamico prosiš pri Bogu za nas, ki še tavamo po tej solzni dolini. Blagor Tebi i Naj nam Tvoja, za ta nestalni, se-hični svet prelepa duša, izprosi, da ne bomo nikdar oklevale za dobro 6tvar, ampak se vsega lotile in izpeljale z neomajnim navdušenjem, kakor si storila to Ti. Ali mi boš zamerila, gospa Asta, v svoji ne-potvorjeni skromnosti, v svoji iskreni, a tako fini dobroti, da nekam elasnD danes govorim s Teboj? Saj je poslednjikrat. O, še mnogokaj bi rada povedala in Te vprašala! Tvoje ustnice so sicer trdno zaprte s pečatom smrti, vendar so neizgo-vorjene besede jasno zapisane na Tvojem čelu: »Moja duša bdi nad srečo moje ljubljene dru-žinice in vas vseh. ki ste bili z menoj — na svidenje pri Bogu!« Mir 6 Teboj, blaga duša I C. V. V nedeljo M. junija Prosvetni tabor pri Sv. Jakobu ob Savi Minister dr. Krek med volivci Kostanjevica, 9. junija. Katastrofalne povodnji Dolenjske, zlasti po krškem okraju, so vzbudile za ta okraj veliko zanimanje in sočustvovanje celo najvišjih oseb. Tako je gradbeni minister dr. Krek obiskal krški okraj dne 4. in 5. t. m., da si sam ogleda ogromno škodo v prizadetih občinah. S toplimi besedami je tolažil obupano ljudstvo v upanju, da se mu bo v najkrajšem času nudila kakšna izdatnejša pomoč. Tudi na dan sv. Rešnjega Telesa je bil g. minister dr. Krek med svojimi volivci. V starodavno mestece Kostanjevico se je 8 junija pripeljal in 6e sestal z načelnikom Tomšičem, mestnim županom Likarjem ter vsemi važnimi predstavniki mestne oblasti Udeležil se je tudi procesije sv. Rešnjega Telesa, ki je potekla ob nepregledni množici ljudstva nad vse slovesno v najlepšem dopoldnevu po stiahovitih dneh. Dopoldne se je g. minister dr. Krek udeležil občnega zbora okrajne organizacije JRZ v Krškem, kjer je bil na predlog g primarija dr. Murgla soglasno izvoljen za predsednika okrajne organizacije. Na občnem zboru je g minister podal ob širno politično poročilo. V krški okraj je 6 seboj pripeljal načelnika za regulacijo rek inž. Gagiča iz Belgrada in gg. inž. Juvana, Štrancerja in Fu gino. Omenjeni gospodje imajo nalogo, da si ogle dajo poplavljene kraje in da takoj izdelajo načrt za regulacijo reke Krke in njenih pritokov, ki so v zvezi s hudourniki. V ta namen je g. minister dr Krek podpisal kredit 100.000 dinarjev, za kar mu je ljudstvo v tem okraju zelo hvaležno. Zvečer se je g. minister vrnil v Belgrad. Strašna toča in strela na Vranskem Vransko, 9. junija. Danes popoldne ob 15 so se zgrnili nad Vranskim temni oblaki, iz katerih je kmalu med strašnim viharjem, grmenjem in treskanjem začela padati suha, kot oreh debela toča. Toča je padala nad pol ure ter jo pokrila vsa polja, ki so bila popolnoma pobeljena. Strašno neurje in toča sta uničila vse poljske pridelke na Vranskem in v bližnji okolici, zlasti ogromna pa je škoda na hmelju, ki ca je toča kar oklestila Strela je udarila v treh krajih. Ztrorelo jc gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Viranfu v Trnavi blizu Gomilskega ter posestniku Grči v Kaplji. Škode ni mogoče točno preceniti, je pa ogromna ter je prebivalstvo občutno prizadeto. 40 let gasilskega društva v Kamni gorici Kamia gorica, 8. junija. Med najstarejša gasilska društva na Gorenjskem spada ono, ki ie bilo ustanovljeno že pred 40 leti v Kamni gorici. Toda gasilstvo kot tako pa je še starejše v Kamni gorici. O tem priča stara menda najstarejša brizgalna, ki 6o jo bili nabavili kamnogoriški fužinarji menda že 1. 1848, torej do malega pred 100 leti. V proslavo lepega jubileja bo v Kamni gorici veliko gasilsko slavje, zvezano z župnim gasilskim izletom. Udeležili se ga bodo gasilci iz vsega radovljiškega okraja. Pridružili pa se jim bodo seveda tudi gasilci iz drugih delov Gorenjske. Prav tako kakor ie ostarela v požrtvovalni družbi, katere namen temelji na čisti nesebični podlagi, v ljubezni do svojega bližnjega stara brizgalna, pa so osiveli tudi možje, ki 6o vstopili pred 40 leti v naše gasilno društvo. Spoštovanje gasilstva pa je v vasi izredno visoko. Menda pa ni še bilo v teku 40 let primere da bi bil le cn član odstopil, ne da bi ga bile prisisile v to okoliščine: da je moral zaradi poklica zapustiti vas in tako naše gasilstvo ali da je odstopil zaradi bolezn. Precej pa je seveda razredčila našo gasilsko četo v 40 letih tudi smrt. Pri proslavi, ki bo v nedelio 11. iunija v naši vasi, pa bo nastopilo še lepo število mož, ki so ostali trdni in zvesti gasilci skozi vso dobo odkar obstoji društvo. Prav tako ka.kar starejši ljudje pa ceni tudi mladina v Kamni gorici gasilstvo. So primeri, ko so člani gasilstva stari oče, oče in vnuk. — V znamenju te ljubezni do gasilstva, ki je obenem tudi ljubezen da svojega bližnjega, sc bo vršilo v nedeljo naše gasilsko slavje v stari gorenjski vasici, v Kamni gorici. 2)*u>£lae novice Koledar Sobota, 10. junija: Margareta, kraljica; Bo-gumil, škot. Nedelja, 11. junija: 2. pobinkoštna nedelja; Barnaba, apostol; Jošt, opat. V soboto 10. junija prvi krajec ob 5.07. Her-scbel napoveduje dež. Osebne novice = Izpit ca gradbenega inženjerja je v Belgradu napravil inž. Lu jo S u k 1 j e. — Čestitamol <1 v- f ff?uf § fr^fi^i/ v ^ ' ' / F rt % /hA/ friPtfuf^' MULn /tJ / A M/7. f — Na državni realni gimn. v Kočevju bodo sprejemni izpiti za I. razr. dne 28. in 24. junija vsakokrat ]>o prihodu jutranjega vlaka. Pravico do polaganja izpita imajo učenci, rojeni v letih: 1926, 1927, 1928 in 1929, ki eo vsaj z dobrim uspehom dovršili IV. razred osnovne šole. Prijavi je treba priložiti šolsko izpričevalo in krstni list. i)ne 10. in 11. junija bo na gimnaziji odprta razstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del. — Belokrujinski festival in češnjeva razstava bosta v nedeljo, 18. t. m., v Črnomlju. Na festivalu se bodo prikazale razne narodne igre in plesi kot Zeleni Jurij, črnomeljsko, metliško, poljansko in adlešiško kolo, most in drugo. — >Put-nik« pripravlja posebni vsak v Črnomejlj in Metliko. Cena vožnje z vstopnino 50 din. Prijave in informacije pri »Putniku« do 15. t. m. — Pred reorganizacijo zdravniške službo v delavskem zavarovanju. Dne 5., 6. in 7. junija je bila v Zagrebu konferenca, ki je imela nalogo obravnavati, kako naj se zdravniška služba pri delavskem zavarovanju preuredi. Konference so se udeležili zastopniki Zveze zdravniških zbornic in Zveze zdravnikov socialnega zavarovanja na eni strani, medtem ko so drugo stran zastopali zastopniki samouprave Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pri tej konferenci je v glavnem šlo za to, da bi se zdravniška služba v delavskem zavarovanju tako preuredila, da bi zavarovani delavci imeli od nje čim več koristi, ne da bi pri tem trpele pridobljene pravice prizadetih zdravnikov. Čvrst osebni tvoj je lik, kadar žvečiš slastni Čik. — 700 letnica minorilskega samostana v Ptuju. Ob tej priliki izda samostansko predstojništvo »spominsko knjigo«, ki se trenutna pripravlja za tisk. Vsebina te spominske knjige bo zelo pestra in svojevrstna z ozirom na razne zgodovinske momente te staroslavne ustanove. Ko knjiga izide, bomo to objavili v časopisju, Vendar se naročila že sedaj sprejemajo in naj se naslove na »Mino-ritski samostan«, Ptuj. Kdor si želi to zanimivo delo naročiti, bo storil prav, če to takoj napravi. S prijavo za naročilo naj se ludi izjavi, ali hoče knjigo vezano ali broširano. Cena knjigi 6e bo določila pozneje in se bo lahko nakazala na čekovni račun štev. 10.518 poštne hranilnice, minoritski samostan, Ptuj. Tudi slavnostna igra Davorina Pe-tančiča »Kuga« (po Meškovi »Črni smrti«) se dobi istotam ter stane 10 din izvod. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodeo en kozarec naravne >Franz-Joaef< grenčice. — Italijanske štipendije akademikom ljubljanske univerze. Rektorat razglaša. Kr. generalni konzulat italijanski v Ljubljani mi je z dopisom z dne 5. junija 1939 sporočil, da je kr. italijanska vlada stavila naši univerzi na razpolago študijske štipendije za prihodnje akademsko leto, ki se prične v Italiji oktobra meseca 1939. štipendije, čijih število bo določeno v najkrajšem času, bodo podeljene rednim slušateljem in mlajšim diplomiranim absolventom katerekoli fakultete ljubljanske univerze. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do vštetega 20. junija 1939 na rektoratu univerze. Predpisi za prošnje: 1. Prošnje morajo biti sestavljene v italijanskem jeziku, vidirane od pristojnih gg. dekanov in naslovljene na »Kr. generalni konzulat Italije«. 2. Navesti je treba tukajšnje bivališče, dalje stroko, v kateri se hoče prosilec izpopolniti, ter univerzo in fakulteto, ki jo ho obiskoval. 3. Priložiti je treba: a) Študijske iistine v izvirniku in v italijanskem prevodu, ki ga bo potrdil tuk. kr. italijanski gen. konzulat; b) Krstni list v dokaz, da so prosilci in njihovi starši arijskega pokolenja. c) Potrdilo o zadostnem praktičnem znanju italijanskega jezika. 4. Kom-petenti morajo biti neoporečni ter morajo imeti najboljšo študijsko kvalifikacijo. 5. Izbrani kandidati se bodo morali osebno predstaviti tuk. kr. ital. gen. konzulatu. Razen tega bo podelila kr. italijanska vlada tudi štiri počitniške štipendije po Lit. 1000 za redne slušatelje naše univerze, ki bivajo v konzularnem območju kr. ital. gen. konzulata v Ljubljani in ki žele posečati bodisi počitniške tečaje za inozemstvo na univerzi v Pe-rugii ali pa druge take tečaje, ki jih je v raznih italijanskih mestih organiziral >Zavod za kulturne zveze z inozemstvom*. Pogoji so enaki onim, navedenim pod 1—5; mimo teca pa morajo reflek-tanti za te štipendije predložiti potrdilo dekanata, da posečajo predavanja o italijanščini na ljubljanski univerzi. — K avtomobilski nesreči v Oplotnicl. Pri avtomobilski nesreči Jože Turk ni izgubil oblasti nad vozilom, marveč je le odpovedala prva zavora. Ker pa je na kraju nesreče cesta močno posuta z gramozom, ni mogel napraviti pravilnega ovinka. Ni se hudo poškodoval in si ni zlomil roke; poškodba je le lahkega značaja in je Tuk tretji dan že vstal. — Zahvala. V spomin na rajnega gospoda brata žtipnika Frančiška Turka, ki je v februarju B-mrl v Ameriki, so poklonili njegovi tri'je tukaj živeči braje dr. Jože, univerz, prof., dr. Alojzij, gimn. proif., Matija, gospodar na domu in dve 6etri Marija in Ivana tisoč dinarjev za zgradbo prosvetnega doma v Stopičah. Bog povrni in obudi dobrotnikov. — Prijavite se pravočasno za izlet v Benetke, ki bo v dneh 28. in 29. junija t. 1. s posebnim vlakom in posebnim parnikom. Cena izletu 160 din za osebo. — Prijave sprejemajo vse biijeiaruice >I'utnika«. — Važno ia šoferje. Zveza šoferjev dravske banovine je na svojem letošnjem občnem zboru sklenila, da se vsem bivšim članom, ki so iz kakršnegakoli vzroka prenehali s prispevki članarine, pri zopetni prijavi kot redni član bivša članska doba všteje. Ker pa bo po prvi objavi v dnevnikih prijavna doba s 15. junijem t. 1. prenehala, poziva Zveza šoferjev dravske banovine vse one prizadete bivše člane, ki se še niso javili, da to v lastnem interesu in v njih korist do označenega dne urede ter javijo zopetni pristop. Nihče izmed prizadetih ne ve, kaj se mu lahko jutri pripeti. — Zveza šoferjev dravske banovine. — Aretacija lažnega inženirja. V petek je aretirala kranjska policija 27 letnega delavca Andreja, ki dela pri gradnji ceste Lesce-Bled. Andrej se je na več krajih izdajal za inženirja in nadpolirja pri gradnji ceste v Crikvenici. Povsod je obenem v navidezni zadregi povedal, da je v trenutni denarni stiski in tako izvabljal denar. Svojemu namišljenemu poklicu je dajal poudarka z elegantnim nastopom. Pred dnevi je prenočil v nekem kranjskem hotelu in se v prijavi za policijo prav tako izdal za inženirja. Kranj- ska policija je o tem namišljenem inženirju in njegovih goljufijah bila obveščena in ga je po tej prijavi iskala v kranjski okolici. Kakor že zgoraj navedeno, ga je našla pri delih ceste Lesce-Bled, kjer je bil nekaj dni uslužben kot delavec. — V zaporu si Je raztrgal v mak protesta vso obleko. V sredo je bil pripeljan v policijske zapore v Kranju postopač P. Ferdo, ki je pristojen v občino Ptuj. Mož je bil pred nedavnim časom zaradi potepuštva izgnan iz Kranja za dobo 3 let, a je vseeno postopal po Kranju. V noči med sredo ln četrtkom si je v znak protesta, ker so ga zaprli, raztrgal vso obleko, ki jo je imel na sebi; prav tako je raztrgal tudi čevlje. Razen tega je v zaporu silno razgrajal in kričal že dve noči, pa se v svoji jezi še do sedaj ni ohladil. Kranjska policija ga bo oddala upravi policije v Ljubljani. — Huda nesreča v tovarni >Jugobrune< v Kranju. V pelek 9. junija zjutraj okrog pol 8 se je zgodila v tovarni »Jugobrunac huda nesreča, katere žrtvi sta uslužbenca Doležal Dobroslav iz Češke in I. Vilfan iz Bitnja pri Stražišču. Oba uslužbenca sta delala v varilnici, kjer je iz neznanega vzroka eksplodiral manometer. Eksplozija je najtežje poškodovala Doležala po obrazu in po obeh rokali, nekoliko manj je poškodovan Vilfan. Ponesrečencema je vodstvo tovarne nudilo prvo pomoč, nato pa ju je odpeljalo z avtomobilom v Okrožni urad, kjer jima je nudil pomoč zdravnik g. dr. Pance. Po zdravnikovi odredbi so hudo ponesrečenega Doležala takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, .Vilfan pa je ostal v domači oskrbi. daljšan do sobote opoldne, 10. t. m., in sicer v biletarnici »Putnika« v Belgradu, Terazije 10. Pot gre skozi vso Italijo in z ladjo okoli Italije ter po Jadranskem morju. Cena popolne potne oskrbe Je 2.640 din. Skupni in osebni potni list. — Propaganda v tujini. Zaradi propagande našega turizma v inozemskem tisku, naproša Publicistični odsek (Belgrad, p. p. 126) vse interesente, v prvi vrsti turistične odbore, zveze, društva in zasebna podjetja, da mu pošljejo pregledne in in točne podatke o turističnih vrednotah svojega kraja. Publicistični odsek bo dal ta material v tujino v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. — Dragico Stošič išče izseljenski komisariat v Zagrebu, da ji sporoči neko novico iz Amerike. Stošičeva je doma iz Kostajnice ter je nekaj časa stanovala v Belgradu v ulici Miloša Velikoga. Kdor jo pozna, naj sporoči njeno sedanje bivališče Izseljenskemu komisariatu v Zagrebu, Pal-motičeva ulica 59-1., ali pa naj to stori sama, če jo doseže to sporočilo. pO eUžovi * Sedem mladih volkov pri Kninu. Kmet Filip Lazič jc v skalnati duplini blizu Knina v Dalmaciji našel sedem volčičev. Med tem je prišla blizu tudi volkulja, ki pa se ni upala napasti kmeta, marveč je pobegnila. Kmet je volčiče odnesel v Knin, da jih izroči občini ter za nje sprejme nagrado in sicer za vsakega po 50 din, kakor je menda določeno. Na občini pa so mu rekli, da mu plačajo le po 20 din. Kmet je nato volčiče odnesel, grozeč, da jih bo nesel nazaj, če mu ne plačajo kakor so doslej plačevali po 50 din. * Skobec sredi Zagreba. V Zagrebu, v Angu-šejevi ulici, je skobec na hiši nasproti okrajnemu sodišču napravil gnezda, kjer ima mlade. Doslej Zagrebčani ne pomnijo, da bi se bil ta ptič kdaj naselil v Zagrebu. Skobca zagrebški vrvež prav nič ne zanima, marveč leta po raznih delih zagrebškega mesta in lovi miši za svoje mladiče. * Svinjski trgovec pojedel 3000 din. Svinjski trgovec v Šašincih pri Mitrovici v Sremu je te dni obhajal neko slovesnost. Ko je bil že opit, je med igranjem ciganske godbe potegnil iz žepa listnico, vzel iz nje šest bankovcev po 500 din ter jih vpričo godcev in pivcev na mestu pojedel. Poleg teh 3000 din pa je trapasti svinjski trgovec za pijačo in godce zapravil še 2000 din. * Eksplozija v mlinu. V sredo oh 10 dopoldne je mesto Petrinjo pretresla velika eksplozija, ki je nastala v motornem mlinu bratov Petračič. Eksplozija je razmetala opeko od mlina na 100 m daleč. Komisija je našla mrtvega mlmarskcga pomočnika Ivana Igričiča, ki mu je odtrgalo obe nogi in razkopalo ves život. Malo minut pred eksplozijo se je v mlinu mudil lastnik Marjan Petračič. * Novo cerkev v Dugi Resi bo 25. junija slovesno posvetil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Graditi so jo začeli 1. 1934. Posvečena bo 6v. Antonu. * Živo mačko so pokopali, V vasi Novi Jan-kovci blizu Vinkovcev je večja naselbina ciganov. Ko so pretekle tedne tam vode zelo naraščale zaradi neprestanega deževja, 6o 6e cigani spomnili starega ciganskega ustnega izročila, da najhujše deževje takoj preneha, če pokopljejo živo mačko. Pa 6e je zbralo trideset ciganov, ki so vjeli živo mačko, jo stlačili v zaboj ter jo v slovesnem sprevodu nesli k jami, katero so bili izkopali nekje na po,lju. Nekateri so se oblekli v duhovniška oblačila, da bi posnemali pravi pogreb. Ko so orožniki za to zvedeli, so vse udeležence zaprli ter bodo sojeni zaradi takega »pogreba« in pa zaradi mučenja živali. Pcmlatl na ] mirnim ABBAZIA Velikomodna plaža. Pirovanje. Laurana šport. Golf. GRADO Očarljiva plaža. Zdravilne morske in peščene kopeli PORTOROSE Peščene in topliške kopeli L U S S 1 N 1 LuBBinpicelO Klimatičen otok veselja, Clgala miru in zdravja. Lusilngranda LIONANO 8 km proste plaže. Capodistria, Grignano, Parenzo, Umago Idealno obmorsko letovanje za družine. TDICCTC VELIKE LIRIČNE PREDSTAVE V Vn|CCTC I KI Cd I C CASTELLO DI S. GUISTO I KlCJ I C Obiščite GROTTE DI POSTUMIA (Postojnsko jamo) Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 — »Putnikov« izlet na avtokarih. Družba ■»Putnik« uvaja po zgledu tujih potovalnih družb izlete in potovanja na udobnih in luksuznih avtobusih po državi in izven nje. Prvi tak izlet ho od 2. do 15. .julija t. 1. po spodnjem sporedu. Mesta v avtobusih so numerirana in kategorizirana. V cenah potovanja je poleg vožnje všteta tudi vsa oskrba: zajtrk, južina, kosilo, večerja, prenočišče v hotelskih sobah z eno ali dvema posteljama po izbiri potnika, zavarovanje proti nesrečnim primerom, 6troški vodnikov, šoferja, mehanika in vse taksne napitnine. — Spored prvega potovanja z avtokari po državi je sestavljen takole: 2. julija: Belgrad, Valjevo, Koviljača (kosilo, večerja, prenočišče). — 3. julija: Koviljača (zajtrk), Tuzla (južina in kosilo), Banjaluka (večerja in prenočišče). — 4. julija: Banjaluka (zajtrk). Jajce (južina in kosilo), Plitvice (večerja in prenočišče). — 5. julija: Plitvice (ves dan). — 6. julija: Plitvice (zajtrk), Otočac (južina), Gospič (kosilo), Šibenik (večerja in prenočišče). — 7. julija: Šibenik (zajtrk), Solin (južina), Split (kosilo, večerja in prenočišče). — 8. julija: Split (zajtrk), Makarska (južina), Metkovič (kosilo), Dubrovnik (večerja in prenočišče). — 9. Julija: Dubrovnik (ves dan). — 10. julija: Dubrovnik (zajtrk), Hercegnovi (južina), Cetinje (kosilo), Pod-gorica (večerja in prenočišče). — 11. julija: Pod-gorica (zajtrk) Nikšič (Južina), Trebinje (kosilo), Mostar (večerja in prenočišče). — 12. julija: Mo-star (zajtrk), Jablanica (južina), Ilidža pri Sarajevu (večerja in prenočišče). — 13. julija: Ilidža (zajtrk), Sarajevo (južina in kosilo), Trebevič (večerja), Ilidža (prenočišče). — 14. julija: Ilidža (zajtrk), lian Podromanija (južina), Višegrad (kosilo), Užice (večerja), čačak (prenočišče). — lo. julija: Cnčak (zajtrk), Malaruška banja (južina), Kragujevac (kosilo), Oplenac (večerja), Rel-grad. — Cene tega potovanja se vrte okoli 2.400 dinarjev do 2.790 dinarjev, kakršno mesto si kdo izbere. Prijave prejemajo bilelarnice »Putnika« do 25. junija. — Potovanje v Kalijo. Za potovanje v Italijo od 15. do 26. junija je rok prijave po- * Skrivnostna smrt. V noči od torka na sredo okrog polnoči je zagrebška policija na Novi cesti našla ubitega 59 let 6tarega upokojenega davčnega uradnika Ilijo Miljeviča. Ubiti je dobil tri udarce po glavi, da mu je počila lobanja ter je bil na mestu mrtev. Nesrečnik je odšel ob 4 popoldne z doma ter se ni več vrnil. Policija nima nobenih podatkov, ne o tem, kod je hodil in ne o tem, kdo bi ga bil ubil. Rajni 6c je udeležil svetovne vojske ter se boril v vrstah jugoslovanskih prostovoljcev. Posledice povodnji: muhe in komarji Vroče junijsko sonce, ki je nastopilo za majskimi povodnji, je ogrelo namočena tla in tako v marsikateri pokrajini povzročilo novo nadlogo. V poplavljenem svetu so se zelo zaredile muhe, brenclji in komarji in ves ta mrčes se je v lepih junijskih dneh razplodil in razmnožil v cele oblake. Zlasti v nekaterih okrajih na Šleskem, ki so jih tudi povodnji močno prizadele, se je pojavilo toliko tega mrčesa, da živina veliko trpi. Zgodilo se je celo to, da so brenclji žival na paši tako u jedle, da jih je več poginilo. Samo v okraju Milič-Trachenberg so začetkom tega tedna ugotovili, da je na pašnikih, ki so v povodnji vsi bili pod vodo, poginilo 7 lepih govedi. Sprva si kmetje nesreče niso znali razlagati, šele po opazovanjih poginulih živali so živinozdravniki prišli na to, da se je na pašnikih pojavila neka posebno nevarna muha, ki je v velikih množicah napadala goveda in jih ujedala — do konca. Njen pik pa je strupen in povzroča pri prizadeti živali tudi srčne krče, kar vse se slednjič konča s tem. da žival pogine. Odslej v prizadetih okrajih samo ponoči še gonijo živino na pašo, ker ponoči muhe počivajo v svojih skrivališčih. Vsako žival, pri kateri opazijo, da se jo je najbolj nevarna muha že lotila pa takoj oddajo v živinozdravniško oskrbo. Ljubljana, 10. junija Gledališče Drama. Sobota, 10. junija, ob 20: Neopravičena ura. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 11. junija, ob 20: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 12. junija, ob 20: Neopravičena ura. Red B. — Torek, 13. junija, ob 20: Javna produkcija državnega konser-vatorija. Izven. Cene od 10 din navzdol. — Sreda, 14. junija, ob 20: Velika skušnjava. Red Sreda. — četrtek, 15. junija, ob 20: Neopravičena ura. Red A. Opera. Sobota, 10. junija, ob 20: Tosca. Go-< stuje Vera Majdičeva. Red Četrtek. — Nedelja, 11. junija: zaprto. — Ponedeljek, 12. junija: zaprto. — Torek, 13. junija: zaprto. — Sreda, 14. junija, ob 20: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije .Wisiakove. Premiera. Premierski abonma. Radio Ljubljana Sobota, 10. ijmnija: 12 Vesela godba krajša čas - ta venček ploišč igra za vae — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesela godba krajša čas - ta venček plošč igra za vas — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma LogerliJff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih. - b) Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delo-pust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Osnove slovenske književnosti (dr. P. Breznik, Bgd) — 19.50 Kalman: Fortissimo (plošče -venček operetnih napevov) — 20 O zunanji poli' tiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Slovenski humoristi IV. Vesel večeT s Franom Milčinskim. Rokopis pripravil Fr. Milčinski ml., izvajajo člani radij, igral, družine, vodi Fr. Milčinski ml. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec (Radijski orkester). Sestanki Dekliški krožek sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem. Pridite vse in točno! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta in mr. Bohiuec ded., Rimska cesta. Greta Oarbo ja rekla: Po ananas priti v Kalifornijo? SmeSno I 0 yes, boljil Je ananas bonbon 60S s črto. PROIZVOD »UNION« ZAGREB Slovenj Gradeo Tombola naših nameščencev, ki je bila minulo nedeljo, je prav lepo uspela. Tombola Je privabila s svojimi številnimi in dragocenimi dobitki na tisoče ljudi v Slovenj Gradec. Glavni dobitek, nov štirisedežni avto »Oppel Kadett« je zadel Simrajh Feliks, delavec iz Pameč. Poroke. V Št. Ilju pod Turjakom se je poročil g. Alojzij Jaš, gozdar pri Oskrbništvu Misli-nje z gdč. Angelo Tretjak, hči posestnika in uradnico davčne uprave v Slovenj Gradcu. V Starem trgu se je poročil g Jože Zvonar sodarski mojster in posestnik z go. Marijo Vodovnik, pos. in vdovo po pok. čevljarskem mojstru Francu Vo-dovniku, oba iz Starega trga. Obilo erečel Smitna kosa. V Starem trgu je umrl 68-letni posestnik in gostilničar in bivši krojaški mojster g. Pavel Kamer. Pokojni je bil dobra, poštena krščanska oseba ter priden, varčen in skrben gospodar. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica pogrebcev iz domače in sosednjih župnij ter četa gasilcev. Pri odprtem grobu 6e je v lepih in v srce segajočih besedah poslovil od pokojnika domači župnik čg. Horvat Štefan, ki ga je prikazal kot vzglednega .krščanskega moža. N. p. v. m. Novo mesto Novomeščani! V soboto 11. junija bo ob 20 v telovadnici osnovne šole pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo izvajal »Pesem slovenskega preporoda«. Naša narodna zavest nam veleva, da se koncerta udeležimo vsi, kakor tudi sprejema pred magistratom ob 7 zvečer. Vstopnice se bode v trgovini ge. Koširjeve. V knjižnici. >čemu pa ti bodo mali dečko, vse te debele znanstvene knjige?« >Donia imanto danes povabljene onino otroka na malico, pa so uaši sloli prenizki zanje.«; jf^K?! IIUBDAMA Lepe procesije v Ljubljani Ljubljana, 9. junija. Kakor da bi narava sama hotela povzdigniti slovesnost praznika sv. Rešnjega Telesa, se je na praznik že na vse zgodaj nasmejal nad Ljubljano 6ončen dan. Zgodnje pritrkavanje ljubljanskih farnih cerkva se je zlivalo v lepo budnico, ki je opozarjala ljubljanske meščane na praznik. Prva se je razvila ob pol 7 zjutraj procesija šempetrske fare, ki je bila mogočna tako po številni udeležbi, kakor tudi po lepem razporedu, v katerem so stopali tudi člani šempetrskega Fantovskega odseka s fanfaro. O tri četrt na 7 se je začela procesija župnije sv. Cirila in Metoda, ki je bila letos neprimerno večja, kakor prejšnja leta, saj je trajala polne tričetrt ure delj kakor kdaj koli prej. Udeležil se je je tudi poveljnik topniškega polka polkovnik g. Lukanc. Tretja in četrta procesija, ki sta 6e razvili okrog osme, sta bili viška in trnovska. Zadnje se je udeležil tudi ljubljanski župan dr. J. Adlešič. Ob pol 9 se je začela procesija v Šiški, ki je bila letos prav posebno pestra zaradi številnih udeleženk v narodnih nošah. Pri vseh teh procesijah so bili seveda povsod navzoči številni predstavniki uradov, občinski svetniki iz domače fare in velika množica faranov. Najbolj slovesna je bila stolna procesija, ki je krenila iz stolnice ob tri četrt na 9 po običajni vsakoletni poti. Te slovesne procesije so se ude- 1 Spored procesije presv. Rešnejga Telesa v župniji Mar. Oznanjenja pri oo. frančiškanih v nedeljo 11. junija 1939 v Ljubljani: Ob 7 slovesna sv. maša. (Zaradi razvrstitve procesije bo pri stranskem oltarju ob 7 tudi tiha sv. maša.) Ob 8 bo procesija, ki se bo razvrstila po sledečem redu: 1. Župnijsko bandero; 2. Godba »Sloge«; 3. Frančiškovi križarji z zastavo; 4. Marijaniška šola; 5. Dekl. Mar. kongregacija z zastavo; 6. Mar. kongregacija za gospe; 7. Veliki križarji; 8. Tretji red; 9. Gospe in gospodične s svečami; 10. Uršu-linski Mar. vrtec s proporom; 11. Dve mali banderci; 12. Belo oblečene deklice; 13. Velike Klare s praporom; 14. Deška mladina iz raznih šol; 15. Dečki in deklice s cvetlicami; 16. Narodne noše; 17. Vojaška godba; 18. Sestrice sv. Klare; 19. Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim; 20. Zastopniki župnije, Franč. prosvete, Vincencijeve in Elizabetne konference itd. ter vsi ostali verniki. Posamezne skupine naj se zberejo ob tri četrt na 8 na določenih krajih. Procesija se bo pomikala po sledečih ulicah: Miklošičeva cesta, Tavčarjeva ulica (pred sodno palačo prvi blagoslov), Tyrševa (Dunajska) c^sta, Šelenbur-gova ulica, Kongresni trg (pred spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov), Gradišče, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta), Napoleonov tr» (tretji blagoslov), Vegova ulica, Kongresni trg, Wolfova ulica, Marijin trg (četrti blagoslov). Verniki^ ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo prosimo, iz vljudnosti procesije ne trga s prehodi. Svete, maše se bodo darovale: ob pol 5, 5, pol 6, 6, pol 7, 7, pol 8, pol 9- Predzadnja sv. maša bo takoj po procesiji in zadnja ob 11. S KAKOR POGLED I g na razstavo umetniških slik Je pogled na naSe J a pestrobarvne svile. Oglejte si Jih brezobvezno; < S kot pena so lahke, bnrvno razkošno bogate, res g > lepe... Prifiakujemo Vas ■ > BRATA VLAJf W0lf0va 5 3 A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8ABABABA8A8A8A8A8ABA8AflA8ABA8 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani vljudno vabi vse 6voje člane, da se v čim večjem številu udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa pri oo. frančiškanih v nedeljo 11. t. m. ob 8 zjutraj. Zbirališče članstva ob %& v cerkvi pred zakristija Uvrstili 6e bomo takoj za Najsvetejšim, 1 Prosvetno društvo Moste-Ljubljana vabi vse člane, da se polnoštevilno udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v Mostah v nedeljo 11. t. m. kot 6kupina zase. — V ponedeljek 12. t. m. ob 8 zvečer sestanek vsega članstva v Ljudskem domu. Udeležite se v obilnem številu procesije in sestanka. — Odbor. 1 Članice Dekliškega krožka Sv. Jakob se Udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 pred cerkvijo sv. Jakoba. Udeležba je za vse članice obvezna. 1 Prosvetno društvo Sv. Jakob vabi vse člane 5n članice, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 pred cerkvijo sv. Jakoba. I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani 6e bodo sprejemale prijave za sprejemni izpit za I. razred 2.1., 22. in 23. t. m., vsakokrat od 9—11. Izpit se bo vršil 26. t. m. ob 8 zjutraj. Golice za prošnje za sprejemni izpit se dobivajo pri šol. slugu. Natančnejša pojasnila so objavljena na oglasni deski zavoda. • 1 Drž. upokojenci imajo dne 15. junija ob 8 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi vljudno vabljeni 1 1 Dom upoknjenccv. Mestna občina ljubljanska je postavila v svoj načrt za izpopolnitev socialnega skrbstva med drugim tudi ustanovitev Doma za upokojence in rentnike. Ta dom naj bi nudil onim, ki na svoja stara leta nimajo svojcev, s katerimi bi mogli živeti v skupnem gospodinjstvu, prijeten, udoben, snažen in miren dom. V tem domu bi imeli stanovanje, hrano in vse drugo, kar spada k potrebam udobnega življenja. Vsak stanovalec bi plačeval primemo oskrbnino. Take ustanove Ljubljana še nima. Zaradi priprav za izvršitev tega načrta potrebuje mestno poglavarstvo čim točnejše podatke o lem, koliko je takih občanov obojega sjioia in vseh poklicev, ki bi želeli preživeti svoj pokoj v tein domu. Zato vabi vse, ki bi v domu za upokojence hoteli prebivali, da se do 30. junija t. 1. neobvezno, samo zaradi statističnih podatkov, javijo v mestnem sorialnopolitičnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 4, kjer bodo izpolnili statistično poln. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koryt.kova ul. 18, telefon 36-24. 1 Priporočamo ogled umetnostne razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Odprta bo le še do ponedeljka 12. junija. 1 Poziv vojaškim obveznikom. V Ljubljano pristojni vojaški obvezniki do 50. letu starosti, ki so prejeli vojaške knjižice pred letom 1934, se pozivajo, da iste zaradi zamenjave oddajo naj- ležili najvišji predstavniki javnega in kulturnega življenja ter zastopniki najrazličnejših organizacij. Na čelu so šli zastopniki Prosvetne zveze z zastavo, za temi pa druga katoliška društva, akademska društva in katoliško akademsko starešinstvo. Tem 60 sledile Marijine družbe, ženske organizacije in narodne noše. Za banderom presv. Rešnjega Telesa 60 šle kongregacije, nato pa dečki in deklice s cvetjem. Ta prisrčni drobiž, ki je sam ves prevzet od lepote in slovesnosti, korakal ves obložen s cvetjem, je prevzel vse gledalce, ki 60 napravili na vsej poti procesije gost špalir. Za častno četo vojakov je stopal meslni župan dr. J. Adlešič z občinskimi svetniki in uradniki, rektor univerze dr. Kušej, zastopnika apelacij6kega in okrožnega sodišča, finančni, poštni in železniški direktor, narodni poslanci in mnogi drugi odličniki. Za številno duhovščino je pod baldahinom nosil Najsvetejše prevz. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Za baldahinom 6ta šla ban dr. Marko Natlačen in divizijski poveljnik general Štefanovič, za katerima se je razvrstil častniški zbor, zastopniki konzularnega zbora in načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov ban. uprave, z uradništvom. Za temi je korakala še velika množica vernikov. Ljubljanski' meščani 60 povsod, kjer je šla procesija, lepo okrasili zunanjost svojih hiš z zelenjem in tako pripomogli, da je bila letošnja slovesnost praznika sv. Rešnjega Telesa še lepša. kasneje do 15. t. m. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, soba 6. Knjižici je treba priložiti obveznikovo fotografijo v velikosti 3 in pol in 4 in pol cm ter njegov osebni popis. Na hrbtu fotografije naj bo obveznikovo ime in rojstna letnica. Osebni popis (j>ostava, obraz, lasje, oči, brki, usta. brada, posebni znaki, kakšne jezike govori, številka obleke, številka čevljev) naj se napiše na poseben listek. 1 V počastitev pok. ge. Aste dr. Basajeve je daroval nač. ravnatelj Zadružne zveze g. Fr. Gabrovšek 300 din za osrednji svet Vinc. družbe v Ljubljani. 1 Namesto venca na krsto ge. Aste dr. Basajeve je darovalo uradništvo Zadružne zveze za osrednji svet Vincencijeve družbe 730 din. 1 V počastitev spomina blagopokojne gospe Aste dr, Basajeve je Družbi sv. Vincencija Pa-velskega darovalo uradništvo Centralne vinarne 300 din, neimenovana pa 300 din, za kar se velikodušnim dobrotnikom družba najtopleje zahvaljuje. 1 V počastitev pok. gospe Aste dr. Basajeve je namesto cvetja poklonilo uradništvo Zadružne gospodarske banke za Vincencijevo in Elizabetno konferenco M. O. v Ljubljani znesek 300 din. — V imenu ubogih: Bog plačajl 1 V počastitev spomina pok. Aste dr. Basajeve daruje Marija Zamida z Bleda franč. Vin-cencijevi konferenci znesek 200 din. Bog plačaj! 1 Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. dr. Basajeve je daroval g. dr. Ivo Česnik 100 din za Vincencijevo konferenco. 1 Namesto cvetja gospe Asti Basajevi daruje f. Avgust Jenko 200 din Vincencijevi in 200 din lizabetni konferenci za frančiškanski okraj. — Bog plačajl 1 V počaščenje pok. ge. Aste dr. Basajeve je za mestne uboge darovala ga. Toni dr. Brilejeva 150 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalki najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. — Počastite razne z dobrimi deli! 1 Koliko jetičnih je šlo v zadnjih dneh mimo tebe, pa se nisi spomnil nanje. Ob zaključku tedna, ki je posvečen ne 6amo mislim, marveč tudi dejanjem, smo. Zato se spomni vsaj zadnji dan bednih jetičnih bolnikov in ne presliši ponovnih klicev Protituberkulozne zveze! 1 Smrtna nesreča. V Šiški se je smrtno ponesrečil sin trgovca Beliča v Železnikarjevi ul. št. 16. 17-letni sedmošolec Ciril Belič se je popoldne igral s floberlovko ter se pri tem ustrelil v prsa. Krogla mu je prebila srce, tako da se je na mestu zgrudil mrtev. Prizadeti družini naše sožalje! 1 Poziv igralcem v »Igri o božjem kraljestvu«! Jutri v nedeljo 11. junija ob pol štirih popoldne bo na Stadionu uvodna vaja za veliko »Igro o božjem kraljestvu«. K tej vaji nujno vabim člane in članice Fantovskih odsekov ter Dekliških krožkov iz Ljubljane in bližnje okolice, člane in članice Marijinih družb, mladce in mladenke, križarje in sestrice sv. Klare (velike in male), dijake in akademike, skratka vse, ki imajo voljo žrtvovali se za lepoto in veličastnost ie igre. Preč. duhovščino ter odgovorne voditelje vseli katoliških organizacij v Ljubljani ter okoliških župnijah prosim, da smatrajo sodelovanje svojih žup-ljanov in članov za častno dolžnost. — Ivo Per-šuh, vrhovni režiser »Igre o kraljestvu božjem«. 1 Za 36.000 din koškov za smeti bo mestna občina ljubljanska namestila na zidove hiš in na kandelabre po najprometnejših ulicah in trgih, seveda pa tudi po parkih, da ljudje ne bodo več metali papirja, kostanjevih in pomarančnih lu-ščin ter drugih odpadkov kar po tleh. Odmetavanje odpadkov po ulicah in cestah ter nasadih je itak že po cestnopolicijskein redu strogo prepovedano in tudi kaznivo, 6aj po drugih mestih stražniki pobirajo globo kar na licu mesta. Tudi Ljubljančani, ki tako radi poudarjajo snago po našem mestu, naj bi se naposled že odvadili te grde razvade in pri tem pomislili, da z odmetavanjem odpadkov škodujejo ugledu Ljubljane, na drugi strani pa delajo samim sebi stroške. Za vsakim, ki po ulicah smeti, je namreč treba tudi drugega, ki te 6meti pomete ali pa celo sproti pobira. Če torej Ljubljančani hočejo, da bo mesto snažno in ne nasmeteno, bo treba najeti še več delavcev in šteti zanje prav lepe denarce. Koške za smeti dobimo prav kmalu, 6aj je že razpisana dobava koškov iz železne pločevine. 1 Peščeni vihar nad Ljubljano. Včeraj je že dopoldne pripekalo sonce nad Ljubljano z izredno žgočo soparico, ki se je proti poldnevu še stopnjevala. Oblaki na obzorju so s svojimi kopami silili v nebo in kazali, da se pripravlja nevihta, ki se je popoldne po tretji uri tudi sprožila z viharnim pišem. Sila vetra je v trenutku pometla ljubljanske ulice in dvignila take oblake prahu, da je bila vsa Ljubljana zavita v sivo kopreno. Z vifjih stanovanj je bil v tem viharju kaj čuden pogled čez strehe. Veter je bil tako močan, da je dvigal celo drobne koščke peska, ki 60 r>otein deževali na zemljo. Oblak prahu je šel čez Ljubljano proti vzhodu. Veter je kar bučal. Kmalu zalem je začelo deževati, vendar je namesto nevihte porosil le bolj skromen dežek. 1 Palača Poštne, hranilnice na Erjavčevi ccsti in palača Bate na Aleksandrovi cesti sta že zdavnaj pod streho. Še vedno pa stojita na sredo ceste * i\ it iiVitTh n »» tt et \\ // rr. // Ne, četrt ure še lahko poBežim! Gospodje, ki se sami bri jejo, lahko dalj časa spijol Naravnost čudovito, kako hitro se človek obrije, če se je najpiej namazal z N1VEO I Potem je namiljenje in britje vprašanje samo nekoliko minut, a obrijete se absolutno brez bolečin in brez poškodb na koži. Koža ne spoka, nc peče in ne vleče I pomaknjena plota, ki na oboh cestah resno ovirata promet. To velja posebno za Aleksandrovo cesto, ne mnogo manj pa za Erjavčevo, ki ima zaradi zmanjšane širine hudo nevarno križišče z Bleivveisovo cesto. Zdi se nam, da bi bilo uinest-on, da bi podjetja ograje umaknila sedaj, ko so končana glavna gradbena dela, za toliko nazaj, da bi bilo celo cestišče odprto. 1 Beg iz življenja. Včeraj zjutraj 6o našli v Mostecu za Rožnikom v neki baraki neznanca, ki se je obesil. 40-letni moški je bil oblečen v preprosti delavsko obleko. Pri njem niso našli nobenih listin, po katerih bi mogli ugotoviti, kdo da je. V teku dneva je odšla na mesto, kjer so našli obešenca, policijska komisija, v kateri sta .bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Po končanem komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico splošne bolnišnice. I Zopet avtomobilski karamhol. Na praznik popoldne ob 5 se je zgodila na Tyrševi cesti nasproti topniške vojašnice huda prometna nesreča. Proti Ježici je vozil z avtomobilom trgovec Jože Kralj iz Sv. Petra pod Svetimi gorami. Z njim sta se peljala še njegova žena in svakinja Pepca Sem. Nasproti vojašnice pa je s stranske ceste privozil na Tyrševo cesto težji avto in trk je bil neizogiben. Kraljev avtomobil se je ob karambolu prevrnil, tako da je molel kolesa v zrak. Kralj in njegova žena ter svakinja so vsi pri trčenju odleteli iz avtomobila in popadali na cesto. Vsi trije so dobili hude praske in odrgnine, Kralj pa si je zlomil še desno roko v rami, KU □ SH "m mj 3 JLS Smrt pod kolesi tovornega avtomobila Maribor, 9. julija. Davi se je zgodila v Mariboru velika nesreča. Na stiku Kolodvorske ulice z Aleksandrovo cesto je prišlo pod kolesa težkega tovornega avtomobila mlado dekle ter je obležalo pri priči mrtvo. Nesreča se je takole zgodila: Na Aleksandrovi cesti sta stala ob vhodu v Kolodvorsko ulico dva avtomobila: pred palačo Ljudske samopomoči lenarški avtobus, pred naslednjo hišo pa tovorni avto. Obe vozili sta toliko zapirali Aleksandrovo cesto, da je moral vsak avlo, ki je peljal po cesti, zavozili na levo stran. Po Kolodvorski ulici se je pripeljala na kolesu 15 letna Marica Verzelj, uslužbenka pri posestniku Vajngerlu v Pesnici. Na kolesu je imela cekar s posodami za mleko, poleg tega pa spredaj na krmilu na vsaki strani |>o več težkih vrčev ža mleko. V tistem Kipu, ko je hotela kreniti iz Kolodvorske ulice na Aleksandrovo ceslo, je pri- peljal od Košakov tovorni avto tovarne za mesne izdelke Josip Benko v Murski Soboti. Avto je moral zaradi lenarškega avtobusa, ki jo stal na cesti, zaviti bolj na levo, obenem pa ni imel šofer pregleda na Kolodvorsko ulico. Na stikališču Kolodvorske in Aleksandrove je stal stražnik, ki je opazil nevarnost ter je skušal kolesarko ustaviti, ta je medtem smuknila mimo stražnika naprej in zavila na Aleksandrovo. Zavila pa je naravnost pod kolesa Benkovcga avtomobila. Udarec jo je vrgel na cesto in kolesa so ji šla čez glavo. Silna teža več ton ji je zdrobila glavo, da je bila pri priči mrtva. Dogodek so je odigral tako bliskovito, da so se ljudje s šoferjem avtomobila vred zavedli šele, ko je bila nesreč-nica že mrtva. Policijska komisija, ki je prišla kmalu na lice mesta, ugotovila., da ne zadene šplerja avtobusa nobena krivda. Vzrok nesreče je . bil pač nesrečen pri;ner. kakor jih {oliko preži na ! mariborskih proniotiuli križiščih. m Telovske slovesnosti v Mariboru so bile letos nad vse sijajne. Posebno impozantna jo bila glavna telovska procesija iz stolnice, katere ^0 se udeležile ogromne množice. Najsvetejše je nosil škof dr. Tomažič, za baldahinom pa so šli v procesiji v prvi vrsti okrajni načelnik dr. Šiška, polkovnik Maras, podžupan Žebot, za njimi okrajni načelnik Eiletz, polkovnik Kiler in predstojnik mestne policije Kos, nato predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik s prvim državnim pravdriikom dr. Zorjanom in predstojnikom okrajnega sodišča dr. Lovrenčičem, nato pa predstojniki vseh mariborskih državnih uradov, ravnatelji šol, mestni svetniki, mnogoštevilni častniki ter ostali odličniki. V procesiji sta igrali vojaška in poštarska godba, dve četi gojencev šole za rezervne častnike sta pri vsakem blagoslovu oddali častne salve, zelo vidno je bilo zastopstvo ZFO in Dekliških krožkov, pa tudi vseh ostalih katoliških društev. Ulice, po katerih je šla procesija, so bile zelo lepo okrašene, opaženo je bilo tudi, da se je občinstvo, ki je delalo vzdolž vseh cest, po katerih se je procesija razvijala, gost špalir, jako dostojno obnašalo ter so ljudje kleče počastili Najsvetejše. Prav lepo je praznovala v četrtek svoj praznik nova cerkev sv. Reš. Telesa. V noči od srede na četrtek je bilo nočno češčenje za može in fante. Udeležba je bila izredna. V četrtek zjutraj ob pol 7 je bila procesija z Najsvetejšim, katere se je udeležilo ogromno število ljudi, med njimi zastopniki oblasti in občinski svetniki iz Magdalen-skega predmestja. m Telovski proccsiji frančiškanske in magda-lcnske župnije bosta jutri, v nedeljo. Pri oo. frančiškanih bo spored telovskih slovesnosti naslednji: ob 7 slovesna sv. maša, ob 7.30 tiha sv. maša za šolsko mladino, ob 8 začetek procesije, ki gre po Aleksandrovi cesti (prvi blagoslov pri odcepu Meljske ceste) do Tomšičevega drevoreda (drugi blagoslov pri kapeli), potem krene mimo krče-vinske šole v Ciril-Metodovo ulico (tretji blagoslov) ter se vrne po Trgu Svobode (četrti blagoslov) ob 10.15 nazaj v baziliko. — V magdalenski župni cerkvi bo začetek procesije ob 7.45. Procesija gre po Tržaški cesti, ob železnici, po Fran-kopanovi in Ruški cesti na Kralja Petra trg ter preko Pobreške ceste nazaj v cerkev. m Vsi Mnrihorčani, ki se zanimajo za napredek naše mladine, včlanjene v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov, gredo v nedeljo v Rače, kjer je velika mladinska prireditev. Odhod iz Maribora zjutraj ob 8.37 in popoldne ob 13.16. m Člnnstvu Fantovskih odsekov in dekliških krožkov iz Maribora in okolice. Danes zvečer ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke obvezne vaje za ljudsko petje zn mladinski dan v Račah in za mariborski tabor. Člani in članice, mladci in mladenke, vsi in točno! m Zaruhljeno kolo razbile s sekiro. Razburljiv dogodek se je odigral v Zolgorjevi ulici. Neki dobavitelj mleka je zaradi neplačanih 150 din dal zarubiti svoji stranki kolo. Prišla sta ga rubit z eksekutorjem. Doma sta našla mater in hčer, ki ju je prihod sodnega izvršitelja tako razburil, da sla zgrabili za sekiro ter sta kolo pred eksekutorjem na drobne kose razbili. m Prava senzacija za Maribor je bila nogometna tekma med novinarji in gledališkimi igralci, ki je bila v četrtek popoldne na igrišču SK Železničarja. Nad 2000 ljudi je prisostvovalo tekmi, ki je bila polna komičnih prizorov, tako da so se gledalci od srca zabavali. Večina igralcev je bila sploh prvič v dresu, nekateri pa so pokazali tudi neko primitivno znanje nogometa. Novinarji so tudi na zelenem polju dominirali ter tako pokazali svojo premoč, toda končni efekt, izražen v golih, je bil za nje negativen. Gledališki igralci so jih porazili z rezultatom 5:4. Gol-man novinarjev jo dobil blesuro na roki ter ni mogel loviti žoge, golman nasprotnega tabora pa se je izkazal kot pravi strokovnjak, ki bi delal čast vsaki reprezentanci, pa je polovil vse žoge, ki so mu jih novinarji streljali v mrežo. Sodnik je bil obmejni komisar g. Krajnovič, ki je prav po diktatorsko obvladal položaj. Pred tekmo so poklonili novinarji gledališkim igralcem ogromno, 7 metrov dolgo gosje pero, ti pa so se revanžirali s pravo živo ^časnikarsko« raco. m Na realni gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za prvi razred dne 24. junija. Prijave za izpit, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale od 20. do 23. junija. Priloge: rojstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu. Kolkovane morajo biti z vsaj 4 din. m Hlapne razbil gospodinji glavo s sekiro. Strašen zločin se je odigral v četrtek na praznik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tam stanuje posestnica Ana Sokolov, katere mož se nahaja pri vojakih na orožnih vajah. Domači hlapec pa je gospodinjo vedno zalezoval, sedaj pa, ko ni moža doma, je mislil, da je napočil ugoden trenutek. Ker ga ni poslušala, je poslal nasilen ter je v četrtek hotel rabiti silo. Ker se je branila, je v besnosti zgrabil za sekiro ter jo z vso močjo udaril po glavi. Udarec jo je zadel na teme s tako močjo, da je počila lobanja. Nesrečnico so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so jo operirali, vendar je njeno stanje brezupno. m Lep planinski praznik je bil na Telovo pri Sv. Jerneju na Kozjaku, kamor so dospeli mariborski planinci na izlet. Od postaje Vuzenica-Muta so se povzpeli mimo Sv. Primoža do najvišje župnije v lavantinski škofiji, kjer so jih pričakovali domačini z župnikom Zmrzljakom. Udeležili so se sv. maše in idilične Telovske procesije, ki je bila posebno doživetje. Peli so pevci »Jadrana«. Po cerkvenih opravilih se je razvila pristna ljudska domača veselica. Izletniki so lepo obdarovali obmejno deco. m S čistim prebitkom tombolo, ki bo jutri popoldne ob 15 nn Trgu Svobode, namerava Rdeči križ pričeti zidati svoj »Dom jiodmladka RK« na Kaštelski rivieri. m Stanipilje po najnovejšem načinu, frppžno in poceni izdeluje Sofra, Maribor, Gregorčičeva 24. Prepričajte sel Zastopnike sprejmemo! Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v soboto 10. junija ob pol 9 zvečer ter v nedeljo 11. junija ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer film >Starsi in otroci«. Lizol jc izpila. Iz obupa si je končala Življenje A. 1'regel v 40 letu starosti. Bila je revica brez staršev, poinoč in podporo v živilih je dobivala od Vincencijeve konference. 1'oklirali so zdravnika, ki pa je ugotovil, da je vsaka pomoč brezuspešna. Preden jc izpila tekočino sc jc napravila praznično. Umrla je v silnih bolečinah. Naj ji bo Bog mi-lostljiv sodnik, KULTURNI OBZORNIK Časopis za zgodovino in narodopisje, snop. 3-4 Ta mani zgodovinski časopis v Mariboru je zaključil svoj 33 letnik z uspelim dvojnim snopičem, ki ima bogato vsebino. Posvečen je 6pominu prclata dr. Frana Kovačiča, ustanovitelja, predsednika in častnega člana Zgodovinskega društva ter urednika Časopisa za zgodovino in narodopisje. Uredništvo obljublja o njem v prihodnji številki večjo študijo. Uvodno razpravo je napisal prof. Franjo Baš o z a -drečkih lončarjih na podlagi gornjegrajskega arhiva, ki ga je dobil na razpolago v škofijskem arhivu. Zanimivo je, da sc je 600 let vzdržavala doma lončarska obrt v vaseh gornjegrajske kotline ter so bili ti domači izdelki, katerih veliko še hrani mariborski muzej, priljubljen eksport v bližnje štajerske trge. Tradicija sega morda še dalje — sn| so na teh mestih našJi tudi sledove rimsk cga lončarstva. Zadnji lončar pa je bil še zdaj živeči Franc Cigale pri Krokarjih. Bašova razprava prikazuje vse vasi, kjer je cvetelo lončarstvo kot domača obrt, razbira njihove cunftar-ske uredbe še iz časa 1740 pred novim obrtnim redom Marije Terezije (1776). ter razna nasprotja, ki so nastala, socialno reševanje lončarjev gornjegrajske gospoščine, izvoz in kvaliteto izdelkov ter konkurenco, ki je uničila cvetočo obrt, obrtnike pa pognala med splavarje in delavce v mesta. Članek je lep donesek k razvoju slovenske male obrti. Ravnatelj dr. Anton Breznik nadaljuje in končuje svojo razpravo o zgodovini slovenskih slovarjev ter je v tej številki razbral Cigalctov nem.-slov. slovar, Janežičev nem.-slov. slovar, Bartlove izdaje Jane-žičevega slovarja ter slov.,nem. izdaje Jancžičevega slovarja, ki so jih prirejali Julij pl. Kieinmayer in Fr. Hubad ter nazadnje Cigaletovo terminologijo. Pred zgodovino sc je najboljše odrezal Cigale, ki ga Breznik nasproti Levstikovim očitkom brani ter ga postavlja v prvo vrsto naših leksikografov. Manjši pomen ima že Janežič in Bartel, dočim pa so Klcin-mayer, Hubad le slabo izrabljali slovarsko gradivo, O Pleteriniku, za katerega razbor je ta razprava prav za prav samo predštudija, pa je objavil študijo že drugje. — Zanimivi sta razpravi univ. prof. dr. 11 e š i č a. Prva prinaša vse, kar se je dalo zbrati o narodni »besedi« pri Mali Nedelji 1. 1867, ki je nekako zaključek čitalniških »besed« skoraj na istem mestu, kjer 60 se takoj drugo leto začeli slovenski »tabori«. Drugi članek pa je v zvezi 6 prvim v toliko, da sc je tedaj igrala prava slovenska zdogo-vinska drama »Samo, prvi slovenski kralj« in je zdaj prof. dr. Ilešič odkril njenega avtorja v osebi »filozofa iz Kranja Franca Remca, ki pa ni, kakor se je doslej mislilo, prevajalec Turgenjeva Remec-Kmetov, temveč njegov bratranec, bohem in čudak Fr. Remec, ki je umrl šele 1. 1917 v kranjski ubožnici. S tem je posvetil v zgodovino slovenske dramatike. Zanimive so tudi zveze Gorenjca iz Kranja s štajerskimi rodoljubi. Dr. F r. M iš i č piše o 1 e d i n s k i h in hišnih imenih okoli Solčave. Med »Iz-vestji« jc opisan trg Dravograd v letu 1638 na podlagi urbarjev in davčnih knjig. (J Mravljak), ki prispeva tudi drobiž k vuzeniški zgodovini. Viktor Petkovšek dopolnjuje Barletove »Prinose slovenskim nazivima bilja« z ozirom na naš botanični slovar. V »Pregledu« sta nekrologa pok. Viktorju Skra-barju in Fra Luju Marunu. (F. Baš). O sestanku zgodovinarjev v Kranju piše dr. Žontar, ki apelira tudi za čim tesnejše strokovno in družabno življenje zgodovinarjev, kar gotovo pomaga do večje delavnosti. V oddelku »Slovstvo« je ocenjenih več knjig, med njimi Grivčev knez Kocelj (Ba£), Zvvitterjevo Prebivalstvo na Slovenskem od XVII. st. do današnjih dni (Baš). Prekmurska knjižnica (Tominšek), Lončarjev dr. Sernec (Baš), Spindlerjev zbornik dr. Dečku (Glascr) itd. ter dr. Murkova »Das Original von Goethes Klag-gesang.. (Asan Agnicia) in der Literatur und im Volksmunde durch 150 Jahre. (Tominšek). Na koncu so beležke o društvenih zadevah Muzejskega in Zgodovinskega društva, Študijske knjižnice ter Banovin-skega arhiva. Obenem sta nova urednika g. prof. Franjo Baš in ravnatelj dr. Janko Glaser priložila številki tudi svoj »program« in program Časpisa za bodočnost, ko pišeta: »Po smrti dr. Fr. Kovačiča je Zgodovinsko društvo v Mariboru kot založnik poverilo uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje podpisanima, Franju Bašu, banovioskemu arhivarju, in Janku Gla-serju, ravnatelju Študijske knjižnice v Mariboru. Ko sporočava to sotrudnikom in prijateljem Časopisa, jih zagotavljava, da bova s svojim delom skušala nadaljevati tradicije dosedanjih urednikov A. Kaspreta in Fr. Kovačiča, upoštevala pa pri tem tudi nove potrebe in naloge, ki jih čas in razmere pora-jajo. Delokrog in program je Časopisu kot pokrajinski reviji dan 6atn po sebi. Kot zgodovinsko in narodopisno glasilo severnega dela Slovenije je Časopis poklican, da goji in obravnava vsa vprašanja, ki spadajo v okvir teh dveh disciplin in njunih pomožnih ved ter se nanašajo na navedeno ozemlje. Zastavljava si kot smoter, da bodi Časopis tako po svojih razpravah kakor po svojih književnih poročilih za zgodovinsko in narodopisno proučavanje in spoznavanje zemlje v tri-kotu Velikovec-Dolnja Lendava-Brežice vsestranski, merodajen in nepogrešen informator, enako neobhodno potreben domačinu kakor tujcu, ki ga zgodovina in narodopisje te zemlje zanimata. V tem vidiva njegov pomen in njegovo poslanstvo. Z intenzivnim in smotrnim izvrševanjem te svoje naloge, ki jo ima Časopis kot pokrajinsko glasilo, bo stvarno in uspešno služil obenem tudi celokupnosti, narodu in državi. Ob zanimanju, ki ga našim krajem posvečata nemška in madžarska znanost in publicistika, je ta naloga še posebno važna in pomembna. Da bo možno vršiti ta program kljub omejenim sredstvom v zadovoljivem obsegu, bo najima posebna skrb morala veljati temu, da ga bova vršila racionalno. S tega vidika želiva, naj prispevki ne bodo preobsežni, pač pa vsebinsko tehtni ter glede obdelave po možnosti ekonomski; v tehničnem oziru prosiva, naj bodo za tisk v vseh ozirih dokončno pripravljeni. Od svoje strani pa hočeva poskrbeti, da bo tisk časopisa v skladu z njegovo vsebino in da bodo sotrudnikom vedno na razpolago potrebna ponazori!tta sredstva. To je najin program.« Ko sporočamo to javnosti, priporočamo najtop-leje to mariborsko znanstveno revijo, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo ter stane letno 50 din, s čemer je plačana tudi udnina. Najzanesljivejša obramba proti napadom iz zraka: megla Važna iznajdba francoskega inženirja: stolpi, ki delajo »podnebje« Učinkovitost napadov iz zraka je že premleta z vseh strani... Oblasti so tudi že vse narode v Evropi več ali manj seznanile s strahotami takih napadov. Neprestano uče civilno prebivalstvo, kako se je treba braniti pred zažigalnimi bombami, razstrelilnimi, strupenimi itd. Vsi strokovnjaki pa vedo, da je najmočnejša obramba v tem, če sovražna letala na zemljo nič ne vidijo, zato toliko vaj v potemnitvah mest, kar pa pride v poštev samo ponoči, toda podnevi? Če sovražno letalo nič ne vidi na tla, mora ali praznih rok obrniti in sovražnega napada je konec, ali pa bo metalo hudobne darove tja v en dan, kar je tudi povsem nekaj drugega, kot pa če meče na točno določeni cilj. Že dolgo strokovnjakom, ki morajo skrbeti za uspešno obrambo pred zračnimi napadi, lebdi pred očmi to močno obrambno sredstvo — umetna megla. Toda doslej je bila težava ta, da je bilo proizvajanje umetne megle razmeroma zelo drago in da je ni bilo mogoče dovolj hitro razprostreti dosti na široko. Tem primanjkljajem hoče odpraviti najnovejša iznajdba francoskega inženirja Bernarda Dubosa — vsaj on jo kot tako hvali. Za velika mesta je to vprašanje veliko bolj pereče kot pa za podeželje. Med taka mesta, ki s strahom gledajo v vojno bodočnosti, spada tudi Pariz, na katerega je omenjeni inženir pri svoji iznajdbi predvsem mislil; v poštev bi pa prišle seveda tudi za vse druge večje naselbine, ako se obnese. On 6am svojo iznajdbo imenuje »tovarne za podnebje« in jo je na željo pariške policije že razložil odboru za vodstvo protizračne obrambe. Vsa iznajdba je nekaj takega kot »Kolumbovo jajce«, pa vendar ni brez soli. Vsa naprava namreč ni drugega kot oponašanje narave: dela oblake in meglo nekako tako kot narava. Inženir je dolgo dobo opazoval, kako v naravi nastajajo oblaki in kako se večajo. Po teh opazovanjih je dognal — kar je bilo 6icer že tudi prej znano — da oblak ni drugega kot v zraku prosto plavajoč visok 6teber poln vodenih hlapov, ki je v neprestanem gibanju. Dognal je tudi, da ima oblak neko privlačno silo, da privlači k sebi vodene hlape iz ribnikov, rek in jezer in jih tako rekoč suši. Na ta način v kratkem času dvigne iz zemlje navpično proti nebu velike množine vodenih hlapov, ki se ob njej zgoste v oblak. Vsa naprava inž. Dubosa je taka umetna izdelo-valnica oblakov. Njen glavni del je tako visok stolp, da je med spodnjim koncem in vrhom razlika zračnega tlaki vsaj 300 mm. To zadostuje, da v stolpu nastane močen zračni tok, ki ga še povečujejo propelerji vrhu stolpa. Tako ta naprava oponaša delovanje oblakov. V to napravo je sedaj še treba dovajati gorkih vodenih sopa-ric, ki bi se na vrhu razblinjale v obliki vedno novih oblakov. Inž. Dubos je svojo iznajdbo zaupal tudi kongresu ameriških tehnikov, ki so vsi izjavili, da je praktično izvedljiva in da bi pokazala veliko korist. Po računih bi bilo na ta način mogoče v eni minuti dvigniti v ozračje milijon litrov vode in jo vso s pomočjo ogrevalnih naprav in propelerjev razpršiti v obliki umetnih oblakov. Stolpi bi morali biti visoki nekako tako kot Eiflov stolp v Parizu in bi morali imeti odprtino kot umetni ognjeniki, kakih 100 do 150 m v premeru. Gradnja takih stolpov danes ne sega več v sanje, saj so že za svetovno razstavo v Parizu leta 1937 hoteli postaviti stolp, ki bi bil visok 2000 m; načrti so bili že vsi izdelani do podrobnosti, do izvedbe ni prišlo samo zaradi pomanjkanja denarja. — Poskusni stolp inž. Dubosa, za katerega sedaj iščo finančnih virov, bi bil visok 150 m in na vrhu širok 55 m, spodaj pa 15 m. Iznajditelj pravi, da bi 5 ali 6 takih stolpov zadostovalo, da bi bil ves Pariz v nekaj minutah zakrit z mogočno plastjo oblakov, skozi katero nobeno oko letalca ne bi moglo prodreti. Francozi zagovarjajo misel predora pod Rokavskim prelivom Oba odbora na angleški in francoski strani, ki se pečata z mislijo predora pod Rokavskim prelivom, ki naj bi pod morjem po suhem vezal Anglijo in Francijo, pridno delujeta in vsak s svoje strani skušata misel premakniti z mrtve točke. Pri tem pa je na angleški strani treba premagati pomisleke, ki jih ima proti tej zvezi angleška vojaška oblast, ki se boji, da bi bil ta predor lahko preveč ranljiv, obenem pa bi se Anglija, ako bi že enkrat bil odprt, preveč navezala nanj. Tako bi bila Anglija v primeru kake katastrofe veliko bolj prizadeta kot pa Francija, ki bi ji vse njene dosedanje suhozem-ske zveze ostale. Zato je francoski odbor za predor pod Rokavskim prelivom izdelal posebno poročilo, v katerem to misel toplo zagovarja in jo skuša tudi Angležem pokazati *ako, da bi bila tudi zanje sprejemljiva. Za javnimi zagovorniki tega načrta pa stoji francosko vojaško poveljstvo, ki si od uresničitve te zamisli obeta velikih vojaških ugodnosti. Poročilo stavi Angležem pred oči, da bi vsaka njihova pomoč v primeru vojne prišla za Francijo prepozno in da angleško »prijateljstvo«, »solidarnost« in »zavezništvo« za Francijo le takrat nekaj pomeni, če med tema dvema državama ni morja, ki bi ju ločilo, ampak suha cesta, ki bi ju vezala. Prednost te zveze za Angleže pa bi bila po tem poročilu v tem, da bi se Anglija v primeru vojne mogla preskrbovati z živežnimi potrebščinami tako rekoč po suhem, ako bi dovoz po morju ne bil več zadosten ali ne zadosti varen. Na obeh straneh z napetostjo pričakujejo, kako se bodo odločili Angleži. Ako ta misel tudi na angleški strani dobi tako močne zagovornike, kot jih ima na francoski, pa res nismo več daleč od novega tehnično velikanskega dela, ki bi moglo v precejšnji meri izpremeniti dosedanji položaj Anglije. Strokovnjaki so preračunali, da bi imela ta cesta največ prometa. .z-.- i iK>y • Duhovni koncert »Trboveljskega slavčka« Po daljšem premoru se nam je zopet javil v našem koncertnem življenju »Trboveljski slav-ček«, vsesplošno priljubljeni mladinski zbor, ki jo tokrat zo|>et dokazal svoje stremljenje k čisti glasbeni umetnosti s svojevrstnim duhovnim koncertom. Zbor je pod vodstvom svojega stalnega pevovodje Avgusta Šuligoja izvedel Ivana Grbca »Troglasno otroško mašo« na staroslOven-sko besedilo — za živahnost sjioreda pa je poskrbel skladatelj M. Tome, ki je na orglah zaigral nekaj orgelskih skladb domačih mojstrov. Slovenski skladatelj Ivan G r b e c, ki živi in deluje med hrvatskim ljudstvom, je znan naši glasbeni javnosti predvsem s svojimi mladinskimi skladbami, ki so večkrat na sporedu mladinskih koncertov in ki jih označuje neka mehkoba ter stilna zadržanost. Tudi njegova »Troglasna otroška maša«, ki smo jo doživeli na tem koncertu, je zastavljena v preteklost; o tem priča že staroslovensko besedilo: a) Gospodi pomiluj, b) Slava, c) Veruju, č) Svet, d) Blagoslovljen, e) Agenče Boži) še bolj pa ves glasbeni slog, ki je otipljivo vezan na izrazne osnove stare cerkvene glasbene umetnosti. Delo je zraslo morda pod vplivom |x>sebnega gibanja, ki mu sledi zagrebški Cirilmetodov zbor in ob njem vrsta skladateljev, zasledujoča svojstveno ožlvljenje glasbenih prvin starocerkvene umetnosti. Skladba se v celoti močno oprijemlje teh označenih prvin in spominja nekoliko na značaj stare bizantinske koralne umetnosti, s katero je v bitnih zvezah tudi pravoslavna cerkvena glasba. Umetnina je grajena izrazito homofono za trogiasni otroški zbor s preprosto orgelsko oyx>ro; le redki posamezni členi so zasnovani bolj polifono. Diatonično občutenim harmonijam pa je za podlago starejša tonska sistematika, ki jo pozna tudi ruska cerkvena pesem. V celoti je zgradba zaokrožena, se ob koncu dotika začetka, pa se trdno oprijemlje besedila in njega pojmovne vsebine in je močno reci-tatorna. Uporabljati zna tudi zunanje učinke — a pri vsem je iskreno in tojilo občutena in izhaja iz odkritosrčnih in močnih religioznih doživetij. Izredno mnogoštevilen zbor je dosegel kar veličastno zvočnost, pa je bil pri tem ubran in sorazmerno zvočno odtehtan. Značilna za to petje je neka zvočna objektivnost, kot jo imajo med instrumenti zlasti orgle in pihala nasproti subjektivnim godalom. K temu doprinaša mnogo otroška duša, ki še ni zapletena v borbo osebne problematike, pač pa je še močno povezana z nad-osebnim življenjem. V vsem tem je neka prednost še zlasti za izvedbo religioznih skladb, in je tudi Grbčeva »Maša v dani izvedbi dobila res pristen in učinkovit izraz. Pevovodja ji je podobo dosledno izdelal, pa tudi zbor vodil z mnogo poglobljenosti, kar je dalo izvedbi lep značaj in koncertu resen umetniški prizvok. Edino sunko-vitost je mestoma nekoliko motila, ker si značaj skladbe želi, da se razliva zvočnost široko, polno in mirno, kot veletok vode. V ostalem je bila zvočnost malih pevcev zelo čista in v izrazu topla in je tako celotna izvedba zapustila estetsko jasen vtis. Priznanja vredno je, da se zna zbor tako lepo poglabljati v vse raznovrstne in izrazno različne veje glasbene umetnosti. Na orglah je zaigral Matija Tome štiri skladbe: Krekovo »Slavnostno preidigro< je raz-predel v veličastnem orgelskem zvonenju — Osterčevo »Fantazijo in Koral« je razvii do primernega vtisa, dasi je bila skladba sama v zgradbi x zvočni kompliciranosti manj jasna. Premrlove »Variacije na pesem: Ti o Marija« so dobile v njegovi igri pristen značaj in plastično podobo, ki bi se pa mogla še lepše razviti v zna-čilnejši kontrastnosti ter v doslednejši ritmiki. Svoj lastni »Preludij in fugo« pa je virtuoz podal z vsem zmislom za zvočni blesk in za učinkovitost barvnih prelivanj, ki so že v hromatično nasičeni skladbi sami zelo bogato zasnovana. Koncert se je vršil v frančiškanski cerkvi in bi mogel biti še mnogo bolje obiskan, kar bi v svoji značilnosti in vrednosti tudi upravičeno zaslužil. V. U. Božji vrelci glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije, Za obnovo katoliškega življenja naših dni je važen činitelj tako imenovano liturgično gibanje s svojim klicem: Nazaj k Cerkvi in k njenemu notranjemu življenju, k njenim virom utehe in življenjske moči. Misel po potrebi pocerkvenjenja našega življenja v povojni dobi globoko zajema ne samo katoliške vrste, marveč je opaziti to gibanje celo pri protestantih in pravoslavcih. V katoliških narodih liturgično gibanje organično pripravlja pot Katoliški akciji, kajti s tem, da vernike vodi k oltarju in v njih vzbuja zavest splošnega 6večeni-štva, jih samo posebi opozarja tudi na dolžnost, da je svet treba osvojiti za Kristusa, in sicer vsakdo svojemu stanu in okolju primerno. Slovenccm liturgično gibanje in Katoliška akcija nista tuji. Zgledi velikih katoliških naro,dov « svojo delavnostjo vplivajo tudi pri nas. Tudi Slovenci imamo glasnike teh dveh idej in eden teh glasnikov je list: »Božji vrelci«, »glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije«. Čeprav »Božji vrelci« šele prvo leto izhajajo kot samostojno glasilo, pa so nam v dosedanjih sedmih številkah prinesli že toliko gradiva, da je potrebno opozoriti nanje tudi širšo javnost. Predvsem je treba omeniti lepe, sočne, življenjsko praktične liturgične uvodnike, ki jih piše 6piritual mariborskega bogoslovja Anton Karo za mesečno duhovno obnovo v duhu glavnega praznika v tistem mesecu. Koroški liturgist, dekan v Železni Kaplji, Aleš Zechner, pa prispeva tehtne članke s praktičnimi in že preizkušenimi navodili za vzgojo našega liturgičnega življenja, ki jih vršimo dan za dnem, a se njih globokega zmisla tako malo zavedamo. Njegovi članki o lepem vedenju pred Bogom nam na svoj način izprašujejo vest. Kaplan Janez Oražcm nas je opozoril v »Božjih vrelcih« na važnost Gospodovih dni in podal nekaj misli, kako jim zopet vrniti njih veličino. Z velikim zanimanjem pa človek seže po cerkvenih himnih, ki jih prevaja Silvin Sardenko v izredno skrbnem, dovršenem in elegantnem prevodu. Koliko zakladov je v cerkvenih himnih! Tople članke je napisal za praznovanje papeških dni stiški prior p. Ev-gen Fidcrer. Prav tako je lepo osvetlil duhovni lik očaka zapadnega meništva 6v. Benedikta, ki je li-turgiji v svoji reguli dal osrednje mesto in zato lahko razumemo, zakaj je vprav meništvo Benc-diktove regule največji pobornik liturgičnega pokreta Poleg teh glavnih sodelavcev v listu pa prijetno čtivo »Prijateljski razgovori o sv, maši«, ki jih jc po neki francoski benediktinski redo,vnici prireja bogoslovec Ludvik Č. V člankih: »Kako sem se naučila moliti s Cerkvijo«, pa se človek čudi, kako se jc neka dijakinja na Nemškem — Elizabeta Korvey — priborila do misala in do njegovega življenjskega pc.mcna. Zelo poživljajo tudi liturgične meditacijo, ki jih za list prispeva aka-demičarka Z. Serajnikova. Znaten delež prispeva Š P O R T SHBH šport na praznik Na praznik je bil šport zelo reven. V Ljubljani sta se v precej nezanimivi tekmi spoprijeli enaj-storici Ljubljane in komb. Reka - Jadran. Zmagala je z lahkoto Ljubljana z visokim rezultatom 9:0. Italija : Madžarska 3:1 (1:0) Italijani, ki so nastopili v Budimpešti v isti postavi kakor v Belgradu, so premagali Madžare 7. rezultatom 3:1. Italijani so bili ves čas v premoči;; že je kazalo, da bodo Madžari premagani s precejšnjo goldiferenco, ko 6e jim končno posreči doseči časten gol. Zagreb (reprez.) : Hašk 3:1 (2:1) Hašk je podlegel reprezentanci Zagreba, ki jo je predstavljalo moštvo Gradjanskega. Tekmi je prisostvovalo samo 1500 gledalcev. Iz boksarskega sveta Buddy Knox je v Daytonu s k. o. v drugi run-di premagal črnca Leroyja Haynesa. V Buffalu je mladi črnec Harris Balke premagal po točkah Toneyja Canzonerija. Po športnem svetu Nov svetovni rekord v metu kladiva. O priliki okrožnih lahkoatletskih tekem v Dortmundu (Nemčija) je postavil znani metalec kladiva Lutz nov svetovni rekord z znamko 59.07 metrov. S tem metom je prekosil met Erv. Blaska, ki je bil spoznan za svetovni rekord (59.00m). Kladivo 60 takoj stehtali in dolžino meta še enkrat premerili; izkazalo se je, da je bilo vse v redu, zaradi česar ni nobene zapreke za priznanje tega rekorda. Odlični uspehi iinskih atletov. Najboljši finski dolgoprogaši so bili skupaj z Madžarom Igloi na nekem tečaju na športni šoli Vierumaeki, katerega je vodil P. Nurmi. Po končanem tečaju so se nekateri tekači udeležili večernega mitinga v Helsinkih, kateremu je prisostvovalo 5000 gledalcev. Taisto Maeki je ponovno doikazal, da je na 6voji špecijalni progi nepremagljiv. V teku na 5000 m je zmagal v izrednem času 14:26.8 prepričevalno pred olimpijskim zmagovalcem Salminenom, ki je rabil za omenjeno progo 14:46. Madžar Igloi je bil šele na četrtem mestu s časom 10:03.8. Švedski prvak Lennart Strand-berg je zmagal na 100 m v času 10,6 sek. Na 800 m seveda urednik p. Metod Turnšck, ki je poleg člankov k posameznim praznikom (božič, svcčnica, vnebohod) in lepega nekrologa Piju XI. prikazal osebnost novega papeža, zlasti v njegovih govorih o Katoliški akciji, ki jih je imel deloma še kot kardinal deloma že kot papež. »Božji vrelci« nam pod zaglavjem: »Pod prapori Katoliške akcije« stalno po.ročajo o delavnosti Katoliške akcije po svetu, zlasti med Slovani, pod zaglavjem: »Iz liturgične setve in žetve pa nas seznanjajo, kako se liturgično gibanje razvija drugod. List prinaša tudi liturgični koledar za vsak mesec in poroča, kaj je važnejšega na katoliškem književnem (verskem) polju. Glasilo, ki je bogato opremljeno tudi z izvirnimi liturgičnimi slikami, *tane celoletno kot mesečnik na 20 straneh samo — 10 din in se naroča: Uprava »Božjih vrelcev«, Groblje — Domžale, je bil prvi Finec Raekkoelainen s časom 1:56,22. V skoku v višino je zmagal Niklen s sko.kom 1.91 metra. V metanju krogle je bil prvi estlandski mojster in evropski prvak Kreek z metom 15.48 m. Nikkanen pa je zasedel prvo mesto v metu kopja z 72.67 m pred Estlandcem Sulejem, ki ga je zalučal 69,25 m. Madžari pri 70 metrih. Tudi madžarski lahkoatleti prihajajo v dobra formo. V Budimpešti so imeli lahkoatletsko tekmovanje, ki je prineslo izredno dobre rezultate. Znani atlet Varszegi je vrgel kopje 69.05 metrov daleč; zasedel je seveda prvo mesto. V skoku v daljavo 6e je prerinil Gyuricza na 7.23 m. Goerkoi je rabil za 400 m 49.6 sek, 5000 m pa je pretekel Csaplar v času 14:47,4, kar je zelo dober čas, 18. junija olimpijski dan V nedeljo 18. junija ho v Ljubljani olimpijski dan, enako kot po vsej državi. V območju mestnega olimpijskega odbora v Ljubljani bodo organizirani olimpijski dnevi še v Kamniku, Novem mestu, Celju, a na Jesenicah dne 25. junija. Sodelovale bodo vse športne in telovadne organizacije ter bomo objavili program tega dne v eni prihodnjih številk. V Celju 17. junija ob 20 štafetni tek po mestnih ulicah. Ob 20 po možnosti promenadni koncert pred kolodvorom. 18. junija: ob 9 na Glaziji atletsko tekmovanje v olimpijskem peteroboju za prvenstvo Celja in za pokal veletrgovca g. A. Misleja. Ob 9 v mestnem parku na tenis-prostoru SK Celja tenis-turnir ter istočasno v okoliški šoli table-tenis turnir. Popoldne ob 15 kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji, kjer se bo tudi pričel nogometni turnir vseh celjskih klubov. Na predvečer in ves dan olimpijskega dne bodo v razproidaji olimpijske značke, katerih naj nihče ne odkloni. Disk : Grafika V nedeljo popoldne bo na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno zadnja prvenstvena tekma med Grafiko in prvakom gorenjskega okrožja SK Diskom iz Domžal. — Zmagovalec te tekme bo uvrščen med prvorazredne slovenske klube. Zato bo tekma borbena do zadnje minute, posebno, ker sta oba kluba prilično enaka po svojih močeh. Tekma bo vredna obiska vseh ljubiteljev nogometa. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smučarski klub Ljubljana priredi dne 11. junija t. 1. kolesarski izlet za svoje članstvo in prijatelje na progi Ljubljana — Škofja Loka—Gorenja vas-*Lučne— Polhov pradec—Ljubi jann. Odhod iz Ljubljane v dveh skupinah, In sicer 1. skupina: zbirališče pred vele-ftejmom, odbod ob 5.30, II. »kupina: z vlakom do fikofje Loke, odhod glavni kolodvor ob fi.M. zbirališče pol um jirej pred kolodvorom. Odmor v Skofji Loki, llorrnji vasi, Lučnah in Polliovem gradcu. Vabimo članstvo, da se izlela udeleži v čimvečjem številu. Akademski, športni klub. Danes (ln. Junija) se vrši redna odhnrova seja v Akademskem domu ob 14. Za vse odborniko je seja strogo obvezna! ZFO Tabor pri Sv. Jakobu ob Savi V nedeljo, 11. junija bo pri Sv. Jakobu ob Savi veliko slavlje. Kat. prosvetno društvo bo na dopoldanskem taboru obhajalo svojo 30 letnico. Popoldne ob 3 bo pa javni telovadni nastop v vasi Soteska. Prometne zveze so jako ugodne, ker imajo udeleženci možnost poslužiti se kamniškega vlaka do postaje Podboršt. Zato vabimo iskreno na to našo mladinsko prireditev, Celje c Letošnji praznik Sv. Rešnjega Telesa v Celju je bil prav posebno lep. Po slovesni sv. maši, ki jo je ob 8 opravil ob asistenci opat g. Peter Jurak, je bila po mestu lepa procesija, ki je šla skozi Gosposko ulico na Dečkov trg, v Prešernovo ulico, po Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici mimo kolodvora na Glavni trg, Celjani so okrasili svoja okna s cvetlicami in svečkami ter tako počastili Najsvetejše. Posebno sliko so dali procesiji kapucinski križarji, klarice in belo oblečeni otroci. Procesije so se udeležili številni zastopniki vojaške, upravne in politične oblasti ter dve četi vojakov. Prvič je nastopila celjska vojaška godba pri bogoslužju. Tudi pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Cvetka je s sodelovanjem celjske železničarske godbe lepo odpel cerkvene pesmi. Fantovski odsek se je udeležil procesije v krojih s praporom, pred praporom pa so korakali v civilu ostali člani FO. Za vojaško godbo so kofakale gasilske čete iz Celja, Gaberja in Babnega. Po ulicah so se zbrale številne množice ljudi, ki so prisostvovale blagoslovom pri postavljenih oltarjih. c t Hermann KarL V Zagrebu je umrl 42 letni trgovec Hermann Kari, rodom iz Laškega. Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 11. junija ob 4 popoldne v Laškem. Naj v miru počiva! c Prosvetni dekliški krožek priredi jutri v ne-ideljo ob pol 4 popoldne pod kozolcem gostilne Je-zernik igro »Spokornica« in šaljivko »Jurčki«. Z dišečo deteljo obložen kozolec vabi. c Promenadni koncert. Železoičarska godba v Celju priredi za zaključek Protituberkuloznega tedna jutri v nedeljo, dne 11. junija ob 11 dopoldne promenadni kcncert v mestnem parku. Vstopnina 2 din se pobira v prid jetičnim bolnikom. c Prosvetno društvo na Lopati pri Celju priredi v nedeljo 11. junija v dvorani ge. Janič na Babnem ljudsko veseloigro »Dva para se ženita«, to je igra iz sodobnega življenja v 3 dejanjih. Začetek točno ob 3 popoldne. c Celjski Šahovski klub, ki si je priboril dne 4. junija proti ljubljanskemu šahovskemu klubu naslov šahovskega prvaka v Sloveniii, bo igral v nedeljo, dne 11. junija, prijateljsko tekmo z zagrebškimi ša-hišti. Match se prične ob 2 popoldne v jedilnem salonu hotela Evrope. c Razstava na drž. realni gimnaziji je odprta danes in jutri. c Na državni realni gimnaziji v Celju s klasičnimi vzporednicami bodo sprejemni izpiti dne 24. in 26. junija. Zaradi evidence naj se po možnosti zglasijo dne 24. učenci(nke), ki se nameravajo jeseni vpisati v 1. razred klasične gimnazije, dne 26. junija pa učenci (nke) realno gimnazijskih razredov. Prošnje za sprejemni izpit (kolek 10 din) s krstnim listom in spričevalom v dovršeni ljudski šoli kot prilogama je vložiti pri ravnateljstvu najkasneje do 23. junija. Sprejemne izpite morejo delati za redno šolanje samo letniki: 1926, 1927, 1928 in 1929. c »Slovenec« m »Slovenski dom« sta sedaj nabita na novi veliki deski v drevoredu pri kolodvoru. V nekaj dneh se preseli tudi podružnica uprave in uredništva v prostore Mestne hranilnice na Trgu kralja Aleksandra. c Desno nogo v kolenu si je zlomil, ko je padel na dvorišču, 4 letni sin ključavničarja Torria Rudi. Kolesarji na Prekmurskem tednu Munska Sobota, 7. junija. Slovenci smo narod na ko.le6ih. Več premoremo teh prevoznih sredstev kajkor pa druga«, , banovine skupaj. Našemu človeku kolo ni luksus, ampak ^potrebno, prevozno sredstvo -za činubftil-ekonomično izrabo časa na poti v tovarno, šolo itd. Zato pa ima tudi največ koles industrijski trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik, Po številu koles v sorazmerju s številom prebivalstva pa pride takoj za kamniškim oikrajem murskosoboški. Ravne ccste, ki med njivami hite ,v nedogled, gosta naseljenost in denar sezonskih delavcev so bili po.goji, ki so ustvarili armado prekmurskih kolesarjev. Eden izmed glavnih vzrokov pa so tudi slabe prometne razmere in velika oddaljenost vasi do železniške proge. Kolesarji so postali prava značilnost našega Prekmurja. Da bodo tudi kolesarji prišli do besede na Prekmurskem tednu, je uprava določila posebne nagrade v obliki novih koles in sestavnih delov za vse kolesarje, ki se bodo določenega dne zbrali na Prekmurskem tednu. Ko bojdo shranili kolo proti odškodnini 50 par, bodo dobili listek s svojim imenom in številko kolesa, ki ga bodo oddali >ri blagajni. Pojpoldne bo javno žrebanje oddanih istkov za nagrade. Komur bo sreča naklonjena, se bo vesel vračal domov z vrednim dobitkom, za katerega bo dal samo — pol dinarja, Kamnik Vse prijatelje malih harmonikarjev vabimo, da se udeleže koncerta malih harmonikarjev iz Domžal pod vodstvom g. Toni Sameja v nedeljo, dne 11, junija ob 8 zvečer v Kamniškem domu. Nastopi okrog 40 fantkov in punčk v starosti 5—10 let z zelo lepim sporedom. Za kongres Kristusa Kralja . so darovali: Za K. K. K so v zadnjem času darovali sledeči: Din 178», Zupni urad 1'reilonlje, Din lOtHl, Štora , tov. zavim, St. Vili nad Ljubljano; občimi Slov. Konjice; Zupiii urad Cerknica, llin 72(1 Zupni urad l'ol-hovgradeu. Din 1,2(1, Zupni urad šmurtiu liri Kranja. Din SIKI, dr. Fran Ivulovce, senator, Ljubljuna; Uu. Dolinur Ivana, Ljubljuna; Mestno načelstva Ptuj; Legat Evgen, LJubljana, Sv. Križ; Hranilnica in posojilnici! .Mengeš. Din 4111, Zuimi urud Sorie... Din -101), dr. Val. Meršolj. primarij, Ljubljana. Din 30'», Hranilnica in posojilnica Vel. Lušče; Steska Viktor, inous., Ljubljana: Juvan Frane, župnik, Školja Loku; dr. Goliu Adolf, nurodui poslanec, Ljubljuna; Gahrovšek Frane ravnatelj, LJubljana; občina Lilija; 1. Bouač sin, kart. tovarna, Ljubljana: dr. Oblak Ivan, zobozdravnik, Ljubljana; Oblak Fruno Bukov vrh ii, p. Poljane nad Skofjn Loko; Štrancnr Ignac, kaplan, Breznicu; A. U., Ljubljana po P. Odiln, franč., v Ljubljani; /nje Ivan, Soteska 5, p. Dol pri LJubljani; Drstvenšek Helena, Smurjcta 7(1; dr. I.uv-renčič Matija, Maribor; inž. Zumer Srečko, Mozirje; Ljudska posojilnica, Celje; tJršulinski samostan Mekinje; Krvinu Janez, urar, Ljubljana; Vrčko Ivana, Maribor; Zupni urud Slura Cerkev . pri Kočevju; Draksler Matevž. 1'ruše 32; Hranilnica in posojilnica v Selcih; Tomec Ernest, profesor v Ljubljani: (iorše Marija, Vaše t), p. Medvode. Din 270, Zupni urad Čatež ob Savi pri Brežicah. Din 250, Smoliu Franca, Korito. Din 24.",, Zupni urad Nevijo. p. Kamnik. Din 2911, Zupni urad Trebnje. Din 213, Zupni urad llobrnič 2 — darovanje. Din 212, Zupni urad Sv Križ pri Litiji. Din 21(1, Marijina družila Javorje nad Litijo. Din 25(1, Zupni urad Mirna. Din 2(1(1, Bogovič Jane/., prof., Maribor; Pipan Jnnoz Šmartno pol Šmarno goro; Dekliška Marijina kongreg. tu (d. P. It. T.); Vrh Ivanka, Ljubljana; Zupni urad Rakitna; Zu.im urad Semič; občina Vransko; Koželj Franc, Mala Loku pri Veliki Loki; občina Golnik okraj kranjski; Zupni urad Itadeče pri Zidanem mostu; dr. ftilar Igo, odvetnik, Kranj. Din 17(1, Zupni urad Dragatuš. Din 160, Zupni urad Zubnica. Din 150, Zupni urad v />re-čah — podobice; Zupni urad Horjul; Jovan Janko, Ljubljana; občina Rateče Planica, okrai radovljiški; Zupni urad v Trbonjah, p. Vuzenica. Din 120. Zupni urad Podgrad; Zupni urad Mokroi.og. Din 136 Zupni urad Št. Jurii pod Kumoin. Din 110, Murni«; Andrej, Cerklje 17. Din 1(1«, Marijin vrtec v Majšpergu. Din 1(13, Zupni urad Dobovec. Din 111(1, 1'uvlovič Marija, Ljnbliana; Klara in Ivana Bohinj, Ljubljana; N. N., Ljubljana; N. N. LJubljana: Brcar ln Co., Ljubljana; Intihar Marija, Dob-Domžale; občina Zreče; L. Mi-knš, tovarna, Ljubljana; Uršič Cecilija, Kal; Murn Anton. Dobrnič; občina Rajhenburg; dr. R. Neubauer, Golnik; dr. Rasto Jože Kuno, javni notar, Slov. gradeč; Jurša Marija, posestnica Zreče; Pevec Ignacu, St Vid pri Stični; V Eger, modna trgovina, Ljnbliana; občina Laško, okraj laški; Coter Ivo, lesna industrija, Celje; občina Črnomelj — mosto: Duh. urad Šenkov turn, p. Vodice; Dekliška Marijina dru7,l>a Smlednik; Duh. urad Voglje; Magdalcnski samostan Studenicc pri Poljčanah; občina Loka pri Zidanem mostu; občina Blagovica okraj kamniški; občina Dol, okrai ljubljanski: Murn Anton. pos.. Kal p. Dobrnič; občina Zminec, okraj škofjeloški Belar Ivanu, Ljubljana; prof. dr. J.. Ljubljana; Košir Frane, župnik v Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) ■B Starejša ženska gre za gospodinjo k eni boljši osebi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod ž t. 9185. (a) Kmetijsko deklo župnišče iščem. — Jan. Lčsrir, župnik, Smartin pod šmarno goro. (b) fi Samostojno kuharico od 40 do 00 let, iščem k dvema osebama. - Plača 350 din. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9481. Trgovski sotrudnik manufakturlst, spreten aranžer, se sprejme. Ponudbe na F. I. Gorlčar, Ljubljana. (b) p.. Jezica; Jurij Stopar, Mengeš. Din 99.50, občina Sv. Mikluvž, okrnj ptujski. Din 80. Zbirka na gosti.il Praprotnik, Zavodnje. Din 70. Zupni urad Frankolovo. 5(1, Jemec Jožef, LJubljana; Zanlofnik Marija; r Marija, Korito; občina Velika Nedelja: Kris-larv. Črnomelj; občina Smartni.. ekial litijski; Gotard, upr. inešč. šole. St. Vid nad Ljubljano, nadz. nansKe upr., u iiiujuu«, "" m , i>,.r. Bohinj- Zupni urad Trebnje Kek A . Pluska): Zup ni urad D. M. na Jezeru, p Prevalje - Podobice. Din 45, Zupni urad Sv. Runert v Slov._gor,eah_-po kaplan. Sv'. Martin pri 'Vurbergu. .Din SO Verce .To-sin Zahnica- ftifrer Franiea. Zabnien; Markač lena ciL Brde j" Slov. uraden. Din 2S. Prednica Marijine dffc.be v "Tfftprivniei. Din 18.25 Zbirka v UršnJinski f?ud«ki šoli - TV. razred. Din 12. N. N. Ljubljana ni« i(i N K. Linbliana- KrnSič Janez, Podbom 10 Mutomer. 5 dolar lev Kranjska slovenska katoliška jodnota, Strnhano Pa. Amerika: Slovenska Ženska Zveza, podružnica v Chieagu, Amerika. Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni od bor za kongres Kristusa Kralja. Ljubljana — številka čekovnega računa je: 11.711. ZA BIRMO ugoden nakup svile od 6 din naprej pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15 Domske poletne obleke v vseh kvalitetah, kostume, bluze krila, jutranje halje, pisarniške halje iz klota in svile, otroške obleke, otroške in damske predpasnike nudi " največji izbiri tvrdka F. I. GORIČAR Lfubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Strojni tehnik mlad, s srednješolsko izobrazbo, uveden v kalkulacije in preračunuvunje akordnili nadur, star 20 do 25 let, dobi službo v tovarni kovin. Ponudbo 7. opisom dosedanjih služb in navedbo plače poslati upruvi listu »Politika«, Novi Sad, pod značko »U Vojvodini«. (b) Sclilclifovo ferpentlno« vo milo, kateremu gleda čistoče ni najti primere, razvija pri pra-nju obilo in gosto pe». no, ki temeljito a ven-' dar prizanesljivo oper« tkanino. Tako ostano perilo dolgo kot novo in Vas razveseljuj« svojo bleščečo belino. SCHICHT TERPENTINOVO MILO Neprekosljive gitare, tamburice i. dr. MODIC - BOGDANOV Paviljon H odn. Cojzova c. 9 Pletilni stroj Dubied 12/80 - prodam po nizki ceni zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9183. Aparati za električno varjenje med obratom interesenta najbolj prepričajo o uporabnosti in koristi. Oglejte Bi jih pri Furlanu na Črnučah, km od Ljubljano, Zveze ugodne. (1) T Celutoidne ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Orehova jedrca zdrava in lepa po 20 din, ln orehe po 6 din - nudi Sever & Komp., Ljublja- i. (D Prima češnje sveže, trde, črne, rdeče, kg po 4 in 4.50 din Iran-ko dovoz, razpošilja v košarah po 45 kg tvrdka G. Drechsler, Tuzla, (i) Opalograf malo rabljen, dobro ohranjen, v vel. 50 x 60 cm -ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9164. (1) Vojno brodovje podmornice, križarke, rušilci s topovi, zelo lepo ln masivno Izdelani, po ameriškem načrtu, bo za kasnill prevoz v Amerl ko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu. In sicer na veselič nem prostoru po smešno nizki ceni 10 din komad. Razveselite otroke a to lepo ln trajno Igračo. DKW avto Mcisterkiasse, Kabrlolet, Schwebe Achse, ravno uvožen, triptik Nemčija, Italija, naprodaj pod ceno zaradi nepredvidenih ovir. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Samo gotovina« 9269 Zenitbe Vdovec 60 let star, večji posestnik, Iščo 45—60 staro gospodinjo z doto do 50.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9334 I Gumbnite, gumbe, entel, ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica ODDAJO: . Trgovski lokal na Sv. Petra nasipu 29 takoj oddam. (u) Prostor za čevljarsko delavnico na Sv. Petra cesti 30 — oddam. (n) Dve veliki kleti oddam na Sv. Petra nasipu 29. (n) SOBE ODDAJO: Dve manjši sobi vezani, takoj oddam na Sv. Petra cesti 30. (s) Industrijsko podjetje s pogonom na sesalni plin in elektriko se proda ali odda v najem v Banja Luki, vrbaska banovina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8906. Trgovino z meš. blagom s konccsljo, zelo plodo-nosno, oddam v najem na deželi ali sprejmem družabnika, šo rajši družab-nico z vsaj 10—20.000 din kapitala, veščo tudi galanterijske stroke, ki bi znata trgovino samostojno upravljali. Oddam zaradi prezaposlenosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sijajna bodočnost« št. 9484. (u) Alcksij Pelipenko: Ukrajina joka . .. Komisar jo je še vprašal, če je glava več ne boli, ona pa je kratko odgovorila, da je vse v najlepšem redu, in odložila slušalko. * "Jr . . , . , Tisti dan je pritiskal mraz in tanka snežna odeja je ležala na cesti. Dunja je dirjala s svojimi ljudmi, da so se konji in jezdeci ugreli. Potepova četa je že čakala na severnem koncu Volovodiv-ke. Njegovi čekisti — bilo jih je okoli šestdeset do sedemdeset —. so razjezdili in se prestopali, da bi ugreli premra-žene noge. Dunja je opazila, da so bili imenitno oboroženi. Potepov je čekistinjo prijazno pozdravil in ukazal svojim ljudem, da naj razjašejo. >Vse sem si premislil, golobičica. Obema četama bo poveljeval moj namestnik Petrov, ki mu popolnoma zaupam. Okolico pozna bolje kot tvoj ataman. Midva pa bova jezdila do gozda, tam stopiva s konj, ki ju pustiva ob gozdu, ker je pregost za jezdenje. Petrov bo može razmestil okoli pečine. Kot vidiš, sta dva mojih čekistov oblečena kot kmeta in potem se bo zgodilo, kar sem ti že včeraj povedal.« Dunja je vriskala: _ »Kako se že veselim, da bom tega Komarja obdelovala z bičem. Oh, ljubček, kako ti bom hvaležna!« Konjeniška četa je pojezdila s Petrovom na čelu. Za vojaki sta jezdila Potepov in Dunja. Jezdila sta počasi, kot da se jima nikamor ne mudi. Dunja je bila presrečna ob strani ljubljenega čekista in ni niti zapazila, da je četa ze izginila v gozdu. ... Prijezdila sta do roba gozda. Tam so ostali konji 111 nekaj čekistov jih je čuvalo, Bili so Potepovi ljudje- »Najbolje bo, da kar tu počakava«, je Potepov predlagal. »V gozdu lahko zgubim smer. Petrov mi bo medtem ljudi razpostavil in mi potem javil.« s Kakor ti hočeš,« je odgovorila Dunja in ga ljubeče pogledala. Razjahala sta in eden čekistov je prijel njuna konja. Nato sta se podala proti velikemu panju ob robu gozda. Potepov je s plaščem pometel z njega sneg in si posadil Dunjo na kolena. Roko je ovila okoli vratu in ga hotela poljubiti. V tem hipu pa začuje iz gozda močan pok. »Kaj je to?« je vzkliknila Dunja in skočila iz naročja. »Zdi se mi, kot da bi vojaki oddali salvo.« Potepov pa jo je pomiril in jo potegnil zopet k sebi. »Salva? Neumnost! Najbrže je kdo po nesreči ustrelil in v gozdu močno odmeva ter se zato tako močno sliši. Upajmo, da ta strel ni Komarja prestrašil.« »Ali ne bi šla tja in si ogledala, kaj je na stvari?« je Dunja vprašala. »Le da nam Komar ne uide!« Potepov se je zasmejal in ji pobožal roko. »Brez skrbi, g61običica, stavim, da boš imela živega Komarja v svojih rokah.« Sedla mu je zopet na kolena. Okoli njiju je bilo vse tiho, le konji so hrzali. . ... »Slišim, da se nekdo plazi skozi grmovje«, je dejala Dunja. »Sedaj ga vidim. Petrov je.« Petrov je prihajal bliže, pomahal je in zaklical: »Vse je v redu, tovarišica, pridite, prosim, in poglejte.« »In Komar?« je Dunja urno pristavila. »Tu je. Takoj ga boste videli.« _ Vsi trije so gazili po snegu. Ko so hodili že nekaj časa po gozdu, je rekel Petrov: »Še nekaj korakov mimo onih pečin, pa boste zagledali svoje ljudi.« Veselo razburjena je zagrabila Potepova za roko in stekla. Sredi gozda se je nenadoma pokazala jasa. Dunja in Potepov sta stopila nh piano. Dunja je ostrmela. Kar je pred seboj videla, je bilo grozno. Na hrastih so v isti višni in v eni vrsti viseli njeni konjeniki. Obešeni so bili vsak na svojem hrastu ter se sem in tja gugali. Dunja je zakričala, pogledala Potepova in se mu hotela iztrgati. »Počasi, golobičica, ne tako hitro! Se Komarja ti moram pokazati.« »Kje je Komar?« je jecljala. »Držiš ga«, se je Potepov nasmehnil. Ne glej vendar tako. Jaz sem Komar.« Tedaj je Dunja drugič zakričala. V hipu ji je postalo vse očito. Grozovito je bila prevarana. Ni ujela Komarja ona, temveč njo samo je Komar ujel. »No, kako se vam dopade tovariš Komar?« je vprašal tako zvani Petrov, ki ni bil nihče drugi kot Pampuška. »Menda ne preveč slabo, ker ga včeraj ponoči sploh stran niste pustili. Poglejte, tovarišica, svoje .junaške Tunguze!« Dunja ga je divje pogledala in še enkrat poskušala, da bi si roko oprostila. Toda Komar jo je držal trdno kot v kleščah. škripala je z zobmi in mu pljuvala v obraz. Potem je jokala kot majhno dete. »Spustite me,« je prosila, »ženska sem.« »A seveda,« je odvrnil Komar, »ti si ženska! In koliko ljudi si ti, žena, mučila do smrti? Kaj bi ti, žena, storila z menoj, če bi me dobila v pest? Kaj me nisi hotela pretepati z bičem, da bi od mene cunje letele, in me potem poslala v Moskvo v klet smrti? Sedaj jokaš, ali pa si imela usmiljenje z onimi, ki so pred teboj jokali? Kmetom, ki so itak na tem, da umrejo od gladu, si hotela naložiti še kontribucijo? Ne, ti nisi žena, temveč prav navadna zverina. Ti nisi človek, temveč žival, katere moramo rešiti človeštvo. In to bomo sedaj storili. — Poglej tja proti hrastom, kjer vise tvoji ljudje. Pampuška jih je z mojimi zvestimi tovariši postrelil in obesil. Salvo si slišala. Bila je dobro merjena salva. Če tja dobro pogledaš, boš zapazila, da je v vrsti tvojih Tunguzov še eri prazen prostor in tam boš ti visela.« NOV imm tfmrn^sat PUDER ZA LICE Otroiki kotiiek. Konti Ahačičl Nosan in 63 I l Enajst laskajofih barv na ravnost iz Pariza, ki so primerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje. | Finejši in lažji kakor kdaj prej. Z »zrakom I je prevetren«. Edinstven nov vonj. I Občuti se kakor živo, | prešano cvetje z juga Francoske. Obdrži se na licu ves dan. ker Je pomešan I s »kremsko peno« (po stopek je patenti-ran>. Popolnoma Je »mat«. Ne daje bleska ne na dežju in vetru, in tudj ne pri potenju. Krasno novo pa- __kiranje — velika škatlja — najpopolnejša ^^ vrednost, ki ste jo kedaj dobili za svoj denar. Nov puder Tokalon v škat ljah po Din 12.— in 20.—. Predno kupite lahko VIDIJE PRAVO BARVO SKOZI OKENCE NA BOBNIČU SKATLJE i Presenetljiva lepota polti ■ f ' U ZA NEKOLIKO DINARJEV Zahtevajte povsod naš list! :/1l!t1tm Tekle so solze in tekle in izprale iz Tacinega srca veliko žalost. Tedaj začne razmišljati, kdaj bi bila razbila punčko. Ni se mogla spomniti, kako se ji je bilo pripetilo. Končno pa meni: >Morda sem po nesreči nanjo stopila, ko sem od veselja visoko poskočila, ko sem včeraj to lepo knjigo dobila. Odslej bom igrače vedno lepo uredila, da se mi še hujša nesreča ne bo pripetila.« Razglas Zavod »čačak« potrebuje: Elektroinženirje z daljšo laboratorijsko prakso v radiotehniki; inženirje in tehnike za konstrukcijo mehaničnih detajlov, za raziskovanja in merjenja v radio-tehničnem laboratoriju; precizno mehanike in radiotehnike za samostojno delo; risarje. 4 Podrobne pogoje je zahtevati pri inženirskih in obrtnih zbornicah ter pri tem-le zavodu. Uprava. Krojači! Krznarji! STROBEL SPECIJALNI ŠIVALNI STROJI pri . -v. A*** ufc i B. Magdič - Zagreb RadISIna ul.11 Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G" BERKEL AVTOMATSKE IN INDUSTRIJSKE TEHTNICE TER STROJI ZA NAREZEK IN GNJAT pri B. Magdii - Zagreb Radiilna ul.1l a Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G" MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri ivan Hablč-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 aaspr.oti »Ničmana« ZA TOPLE DNI ZELO UDOBNI IN LAHKI, V BARVAH: RJAVO, BELO, DRAP IN RDEČE-BR.28-3oDin- 75i,31-35 Din-BR> 36-39 Din-1l0:,4>0-46 Dinl30t Dotrpel je, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni oče in stric, gospod Janez Zorman mizarski m ojster Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. junija 1939. Gabriela, hči; Franc, sin — in ostal« sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja, Zahvala Za številne izraze sočutja ob bridki izgubi našega predobrega soproga, očeta itd., gospoda Otmarja Sturma izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. proštu o. Alfonzu Kle-menčiču za tolažilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi metliški godbi, pevcem, gasilcem kakor tudi ostalim, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Metlika, dne 7. junija 1939. Žalujoča rodbina Sturm Zahvala Vsem, ki ste z Sastitega gospoda nami sočustvovali ob smrti našega dragega svaka, strica, pre- dehana Karta Preskerja izrekamo našo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo milostljivemu gospodu stolnemu kanoniku dr. Jožefu Mirtu, ki je vodil pogrebne svečanosti, gosp. kaplanu Vosnja-ku, častiti duhovščini, dalje g. okrajnemu načelniku Mlinar-Cigaletu, pevskemu društvu m . šolski mladini za v srce segajoče žalostinke, učiteljstvu, zastopnikom prosvetnih in verskih društev, gasilski četi in vsem ostalim številnim pogrebcem ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za ganljive poslovilne besede g. župnika Ivana Atelška, g narodnega poslanca Martina Steblovnika in drugih gg. govornikov ter g. dr. Ločniškarju za njegovo požrtvovalno skrb i,n nego v času bolezni. Najlepša hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Celje, Šmartno ob Paki, Prelasko, Ljubljana, Maribor, dne 8. junija 1939 Sorodniki. Zahvala Vsem, ki ste izkazali ljubezen in spoštovanje moji ljubljeni ženi, naši zlati mamici ASTI e tem, da st« zanjo molili, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje vence, oziroma po njeni želji darovali za uboge, vsem, ki ste nam izrazili blago sočutje in nas tolažili, izrekamo naj-prisronejšo zahvalo. Bog povrni! Ljubljana, dne 10. junija 1939. Dr. Joža Basaj v imenu otrok, njenega očeta, bratov in sestra ter vsega sorodstva. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj; inž. Jože Šodja Urednik: Viktor Cen&iž 1 LJUB114N4 Lepe procesije v Ljubljani Ljubljana, 9. junija. Kakor da bi narava 6ama hotela povzdigniti slovesnost praznika 6v. Rešnjega Telesa, se je na praznik že na vse zgodaj nasmejal nad Ljubljano sončen dan. Zgodnje pritrkavanje ljubljanskih farnih cerkva se je zlivalo v lepo budnico, ki je opozarjala ljubljanske meščane na praznik. Prva se je razvila ob pol 7 zjutraj procesija lempelrske fare, ki je bila mogočna tako po številni udeležbi, kakor tudi po lepem razporedu, v katerem 60 stopali tudi člani šempetrskega Fantovskega odseka 6 fanfaro. O tri četrt na 7 se je začela procesija župnije sv. Cirila in Metoda, ki je bila letos neprimerno večja, kakor prejšnja leta, saj je trajala polne tričetrt ure delj kakor kdaj koli prej. Udeležil se je je tudi poveljnik topniškega polka polkovnik g. Lukanc. Tretja in četrta procesija, ki sta se razvili okrog osme, sta bili viška in trnovska. Zadnje 6e je udeležil tudi ljubljanski župan dr. J. Adlešič. Ob pol 9 se je začela procesija v Šiški, ki je bila letos prav posebno pestra zaradi številnih udeleženk v narodnih nošah. Pri vseh teh procesijah so bili seveda povsod navzoči številni predstavniki uradov, občinski svetniki iz domače fare in velika množica faranov. Najbolj slovesna je bila stolna procesija, ki je krenila iz stolnice ob tri četrt na 9 po običajni vsakoletni poti. Te slovesne procesije so se ude- T Spored procesije presv. Rešnejga Telesa v župniji Mar. Oznanjenja pri oo. frančiškanih v nedeljo 11. junija 1989 v Ljubljani: Ob 7 slovesna sv. maša. (Zaradi razvrstitve procesije bo pri stranskem oltarju ob 7 tudi tiha sv. maša.) Ob 8 bo procesija, ki se bo razvrstila po sledečem re» du: 1. Župnijsko bandero; 2. Godba »Sloge«; 8. Frančiškovi križarji z zastavo; 4. Marijaniška Šola; 5. Dekl. Mar. kongregacija z zastavo; 6. Mar. kongregacija za gospe; 7. Veliki križarji; 8. Tretji red; 9. Gospe in gospodične s svečami; 10. Uršu-linski Mar. vrtec s proporom; 11. Dve mali ban-derci; 12. Belo oblečene deklice; 13. Velike Klare s praporom; 14. Deška mladina iz raznih šol; 15. Dečki in deklice s cvetlicami; 16. Narodne noše; 17. Vojaška godba; 18. Sestrice sv. Klare; 19. Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim; 20. Zastopniki župnije, Franč. prosvete, Vincencijeve in Elizabetne konference itd. ter vsi ostali verniki. Posamezne skupine naj se zberejo ob tri četrt na 8 na določenih krajih Procesija se ho pomikala po sledečih ulicah: Miklošičeva cesta, Tavčarjeva ulica (pred sodno palačo prvi blagoslov), Tyrševa (Dunajska) c.«ta, Šelenbur-gova ulica, Kongresni trg (pred spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov), Gradišče, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta), Napoleonov trg (tretji blagoslov), Vegova ulica, Kongresni trg, Wolfova ulica, Marijin trg (četrti blagoslov). Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo prosimo, iz vljudnosti procesije ne trga s prehodi. Svete maše se bodo darovale: ob pol 5, 5, pol 6, 6, pol 7, 7, pol 8, pol 9. Predzadnja sv. maša bo takoj po procesiji in zadnja ob 11. g KAKOR POGLED S g nn razstnvo umetniških slik Je pogled na naSe g S pestrobarvne svile. Oglejte si .tih hrezobve/.no; « » kot pena so lahke, bnrvno razkošno bogate, res § > lepo... Pričakujemo Vas g > BRATA VLAI, Wolfova 5 5 A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8A8 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani vljudno vabi V6e 6Voje člane, da se v čim večjem številu udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa pri 00. frančiškanih v nedeljo 11. t. m. ob 8 zjutraj. Zbirališče članstva ob v cerkvi pred zakristija. Uvrstili 6e bomo takoj za Najsvetejšim. 1 Prosvetno društvo Moste-Ljubljana vabi vse člane, da se polnoštevilno udeleže procesije 6v. Rešnjega Telesa v Mostah v nedeljo 11. t. m. kot 6kupina zase. — V ponedeljek i2. t. m. ob 8 zvečer sestanek vsega članstva v Ljudskem domu. Udeležite se v obilnem številu procesije in sestanka. — Odbor. I Članice Dekliškega krožka Sv. Jakob se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 pred cerkvijo sv. Jakoba. Udeležba je za vse članice obvezna. 1 Prosvetno društvo Sv. Jakob vabi vse člane in članice, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče ob pol 9 pred cerkvijo sv. Jakoba. 1 V Stritarjevi ulici Štev. G v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani se bodo sprejemale prijave za sprejemni izpit za I. razred 2.1., 22. in 23. t. m., vsakokrat od 9—11. Izpit se bo vršil 26. t. m. ob 8 zjutraj. Golice za prošnje za sprejemni izpit se dobivajo pri šol. slugu. Natančnejša pojasnila so objavljena na oglasni deski zavoda. 1 Drž. upokojenci imajo dne 15. junija ob 8 zjutraj sv. mašo na Rožniku. Vsi vljudno vabljeni! 1 Dom upokojencev. Mestna občina ljubljanska je postavila v svoj načrt za izpopolnitev socialnega skrbstva med drugim tudi ustanovitev Doma za upokojence in rentnike. Ta dom naj bi nudil onim, ki na svoja stara leta nimajo svojcev, s katerimi bi mogli živeti v skupnem gospodinjstvu, prijeten, udoben, 6nažen in miren dom. V tem domu bi imeli stanovanje, hrano in vse drugo, kar spada k potrebam udobnega življenja. Vsak stanovalec bi plačeval primerno oskrbnino. Take ustanove Ljubljana še nima. Zaradi priprav za izvršitev tega načrta potrebuje mestno poglavarstvo čim točnejše podatke o tem, koliko je takih občanov obojega spola in vseh poklicev, ki bi želeli preživeti svoj pokoj v tem domu. Zato vabi vse, ki bi v doniu za upokojence hoteli prebivati, da se do 30. junija t. 1. neobvezno, samo zaradi statističnih podatkov, javijo v mestnem socialnopolitičiiem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 4, kjer bodo izpolnili statistično polo. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj opravljal mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korylkova ul. 18, telefon 36-24. 1 Priporočamo ogled umetnostne razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Odprta bo le še do ponedeljka 12. junija. 1 Poziv vojaškim obveznikom. V Ljubljano pristojni vojaški obvezniki do 50. leta starosti, ki so prejeli vojaške knjižice pred letom 1934, se pozivajo, da iste zaradi zamenjave oddajo naj- ležili najvišji predstavniki javnega in kulturnega življenja ter zastopniki najrazličnejših organizacij. Na čelu so šli zastopniki Prosvetne zveze z zastavo, za temi pa druga katoliška društva, akademska društva in katoliško akademsko starešinstvo. Tem 60 6ledile Marijine družbe, ženske organizacije in narodne noše. Za banderom presv. Rešnjega Telesa eo Sle kongregacije, nato pa dečki in deklice e cvetjem. Ta prisrčni drobiž, ki je sam ves prevzet od lepote in slovesnosti, korakal ves obložen s cvetjem, je prevzel vse gledalce, ki eo napravili na vsej poti procesije gost špalir. Za ča6tno četo vojakov je stopal mestni župan dr. J. Adlešit z občinskimi svetniki in uradniki, rektor univerze dr. Kušej, zastopnika apelacijskega in okrožnega sodišča, finančni, poštni in železniški direktor, narodni poslanci in mnogi drugi odličniki. Za številno duhovščino je pod baldahinom nosil Najsvetejše prevz. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Za baldahinom sta šla ban dr. Marko Natlačen in divizijski poveljnik general Stefanovič, za katerima se je razvrstil častniški zbor, zastopniki konzularnega zbora in načelniki oddelkov iu šefi samostojnih odsekov ban. uprave, z uradništvom. Za temi je korakala še velika množica vernikov. Ljubljanski meščani so povsod, kjer je šla procesija, lepo okrasili zunanjost svojih hiš z zelenjem in tako pripomogli, da je bila letošnja slovesnost praznika sv. Rešnjega Telesa še lepša. kasneje do 15. !. m. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, eoba 6. Knjižici je treba priložiti obveznikovo fotografijo v velikosti 3 in pol in 4 in pol cm ter njegov osebni popis. Na hrbtu fotografije naj bo obveznikovo ime in rojstna letnica. Osebni popis (postava, obraz, lasje, oči, brki, usta. brada, posebni znaki, kakšne jezike govori, številka obleke, številka čevljev) naj se napiše na poseben listek. 1 V počastitev pok. ge. Aste dr. Basajeve je daroval nač. ravnatelj Zadružne zveze g. Fr. Ga-brovšek 300 din za osrednji svet Vinc. družbe v Ljubljani. 1 Namesto venca na krsto ge. Aste dr. Basajeve je darovalo uradništvo Zadružne zveze za osrednji svet Vincencijeve družbe 730 din. 1 V počastitev spomina blagopokojne gospe Aste dr. Basajeve je Družbi sv. Vincencija Pa-velskega darovalo uradništvo Centralne vinarne 300 din, neimenovana pa 300 din, ra kar se velikodušnim dobrotnikom družba najtopleje zahvaljuje. 1 V počastitev pok. gospe Aste dr. Basajeve je namesto cvetja poklonilo uradništvo Zadružne gospodarske banke za Vincencijeva in Elizabetno konferenco M. O. v Ljubljani znesek 300 din, — V imenu ubogih: Bog plačaj! 1 V počastitev spomina pok. Aste dr. Basajeve daruje Marija Zamida z Bleda franč. Vin-cencijevi konferenci znesek 200 din. Bog plačaj 1 1 Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. dr. Basajeve je daroval g. dr. Ivo Česnik 100 din za Vincencijevo konferenco. 1 Namesto cvetja gospe Asti Basajevi daruje f. Avgust Jenko 200 din Vincencijevi in 200 din lizabetni konferenci za frančiškanski okraj. — Bog plačaj I 1 V počaščenje pok. ge. Aste dr. Basajeve je za mestne uboge darovala ga. Toni dr. Brilejeva 150 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalki najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. — Počastite razne z dobrimi delil 1 Koliko jetičnih je šlo v zadnjih dneh mimo tebe, pa se nisi spomnil nanje. Ob zaključku tedna, ki je posvečen ne samo mislim, marveč tudi dejanjem, smo. Zato se 6pqmni vsaj zadnji dan bednih jetičnih bolnikov in ne presliši ponovnih klicev Protituberkulozne zveze! 1 Smrtna nesreča. V Šiški se je smrtno ponesrečil sin trgovca Beliča v Železnikarjevi ul. št. 16. 17-letni sedmošolec Ciril Belič se je popoldne igral s flobertovko ter se pri tem ustrelil v prsa. Krogla mu je prebila srce, tako da se je na mestu zgrudil mrtev. Prizadeti družini naše sožalje! 1 Poziv igralcem v »Igri o božjem kraljestvu«! Jutri v nedeljo 11. junija ob pol štirih popoldne bo_ na Stadionu uvodna vaja za veliko »Igro o božjem kraljestvu«. K tej vaji nujno vabim člane in članice Fantovskih odsekov ter Dekliških krožkov iz Ljubljane in bližnje okolice, člane in članice Marijinih družb, mladce in mladenke, križarje in sestrice sv. Klare (velike in male), dijake in akademike, skratka vse, ki imajo voljo žrtvovati se za lepoto in veličastnost te igre. Preč. duhovščino ter odgovorne voditelje vseh katoliških organizacij v Ljubljani ter okoliških župnijah prosim, da 6matrajo sodelovanje svojih žup-ljanov in članov za častno dolžnost. — Ivo Per-šuh, vrhovni režiser »Igre o kraljestvu božjem«. 1 Za 36.000 din koškov za smeti bo mestna občina ljubljanska namestila na zidove hiš in na kandelabre po najprometnejših ulicah in trgih, seveda pa tudi po parkih, da ljudje ne bodo več metali papirja, kostanjevih in pomarančnih lu-ščin ter drugih odpadkov kar po tleh. Odmetavanje odpadkov po ulicah in cestah ter nasadih je itak že po cestnopolicijskem redu strogo prepovedano in tudi kaznivo, saj po drugih mestih stražniki pobirajo globo kar na licu mesta. Tudi Ljubljančani, ki tako radi poudarjajo snago po našem mestu, naj bi se najx>sled že odvadili te grde razvade in pri tem pomislili, da z odmetavanjem odpadkov škodujejo ugledu Ljubljane, na drugi strani pa delajo samim sebi stroške. Za vsakim, ki po ulicih smeti, je namreč treba tudi \ \\ « wv»»rri n n f$ tr // //' t K //.»,// v , Ne, četrt ure še lahko poležim! •i t drugega, l«i te smeti pomete ali pa celo sproti pobira. Ce torej Ljubljančani hočejo, da bo mesto snažno in ne nasmeteno, bo treba najeti še več delavcev in šteti zanje prav lepe denarce. Koške za smeti dobimo prav kmalu, saj je že razpisana dobava koškov iz želez.ie pločevine. 1 Pri objavi o izidu žrebanja Drž. razredne loterije Al. Planinška »Vrelec sreče« je izpadla št. 72173, ki je zadela 60.000 din. 1 Peščeni vihar nad Ljubljano. Včeraj je žo dopoldne pripekalo sonce nad Ljubljano z izredno žgočo soparico, ki se je proti j>oldncvu še stopnjevala. Oblaki na obzorju so s svojimi kopami silili v nebo in kazali, da se pripravlja nevihta, ki se je popoldne po tretji uri tudi sprožila z viharnim pišem. Sila vetra je v trenutku pometla ljubljanske ulice in dvignila take oblake prahu, da je bila vsa Ljubljana zavita v sivo kopreno. Z vičjih stanovanj je bil v tem viharju kaj čuden pogled čez strehe. Veter je bil tako močan, da je dvigal celo drobne koščke peska, ki eo potem deževali na zemljo. Oblak prahu je šel čez Ljubljano proti vzhodu. Veter je kar bučal. Kmalu zatem je začelo deževati, vendar je namesto nevihte porosil le boli skromen dežek. 1 Palača Poštno hranilnice na Erjavčevi cesti in palača Bate na Aleksandrovi cesti sta že zdavnaj pod streho. Še vedno pa stojita na sredo ceste pomaknjena plota, ki na obeh cestah resno ovirata promet. To velja posebno za Aleksandrovo cesto, ne mnogo manj pa za Erjavčevo, ki ima zaradi zmanjšane širine hudo nevarno križišče z Bleivveisovo cesto. Zdi se nam, da bi bilo umest-on, da bi podjetja ograje umaknila sedaj, ko so končana glavna gradbena dela, za toliko nazaj, da bi bilo celo cestišče odprto. 1 Beg iz življenja. Včeraj zjutraj so našli v Mostecu za Rožnikom v neki baraki neznanca, ki se je obesil. 40-letni moški je bil oblečen v preprosti delavsko obleko. Pri njem niso našli nobenih listin, po katerih bi mogli ugotoviti, kdo da je. V teku dneva je odšla na mesto, kjer so .pašli obešenca, policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar io dežurni uradnik g. Kette. Po končanem komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico splošne bolnišnice. 1 Zopet avtomobilski karamhol. Na praznik popoldne ob 5 se je zgodila na Tyrševi cesti nasproti topniške vojašnice huda prometna nesreča. Proti Ježici je vozil z avtomobilom trgovec Jože Kralj iz Sv. Petra pod Svetimi gorami. Z njim sta se peljala še njegova žena in svakinja Pepca Sem. Nasproti vojašnice pa je s stranske ceste privozil na Tyrševo cesto težji avto in trk je bil neizogiben. Kraljev avtomobil se je ob karam-bolu prevrnil, tako da je molel kolesa v zrak. Kralj in njegova žena ter svakinja so vsi pri trčenju odleteli iz avtomobila in popadali na cesto. Vsi trije so dobili hude praske in odrgnine, Kralj pa si je zlomil še desno roko v rami. Gospodje, ki se sami brije jo, lahko dal j časa spijol Naravnost čudovito, kako hitro se človek obrije, če se je najpiej namazal z NIVEO ! Potem je namiljenje in britje vprašanje samo nekoliko minut, a obrijete se absolutno brez bolečin in brez poškodb na koži. Koža ne spoka, n« peče in ne vleče I Maribor m Zarubljono kolo razbile s sekiro. Razburljiv dogodek se je odigral v Žolgerjevi ulici. Neki dobavitelj mleka je zaradi neplačanih 150 din dal zarubiti svoji stranki kolo. Prišla sta ga rubit z eksekutorjem. Doma sta našla mater in hčer, ki ju je prihod sodnega izvršitelja tako razburil, da sta zgrabili za sekiro ter sta kolo pred eksekutorjem na drobne kose razbili. m Prava scnzacija za Maribor je bila nogometna tekma med novinarji in gledališkimi igralci, ki je bila v Četrtek popoldne na igrišču SK Železničarja. Nad 2000 ljudi je prisostvovalo tekmi, ki je bila polna komičnih prizorov, tako da so se gledalci od srca zabavali. Večina igralcev je bila sploh prvič v dresu, nekateri pa so pokazali tudi neko primitivno znanje nogometa. Novinarji so tudi na zelenem polju dominirali ter tako pokazali svojo premoč, toda končni efekt, izražen v golih, je bil za nje negativen. Gledališki igralci so jih porazili z rezultatom 5:4. Golman novinarjev je dobil blesuro na roki ter ni mogel loviti žoge, golman nasprotnega tabora pa se je izkazal kot pravi strokovnjak, ki bi delal čast vsaki reprezentanci, pa je polovil vse žoge, ki so mu jih novinarji streljali v mrežo. Sodnik je bil obmejni komisar g. Krajnovič, ki je prav po diktatorsko obvladal položaj. Pred tekmo so poklonili novinarji gledališkim igralcem ogromno, 7 metrov dolgo gosje pero, ti pa so se revanžirali s pravo živo »časnikarsko« raco. m Stampiljc po najnovejšem načinu, trpežno in poceni izdeluje Sofra, Maribor, Gregorčičeva 24. Prepričajte sel Zastopnike sprejmemo! m Vsi Mariborčani, ki so zanimajo za napredek naše mladine, včlanjene v Zvezi fantovskih odsekov in v Zvezi dekliških krožkov, gredo v nedeljo v Rače, kjer je velika mladinska prireditev. Odhod iz Maribora zjutraj ob 8.37 in po-ppldne ob 13.10. m S čistim prebitkom tombole, ki bo jutri popoldne ob 15 na Trgu Svobode, namerava Rdeči križ pričeti zidati svoj »Dom podmladka RK« na Kaštelski rivieri. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v soboto 10. junija ob pol 9 zvečer ter v nedeljo 11. junija ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer film »Starši in otroci«. Lizol je izpila. Iz obupa si je končala življenje A. Pregel v 40 letu starosti. Bila je revica brez staršev, pomoč in podporo v živilih je dobivala od Vincencijeve konference. Poklicali so zdravnika, ki pa je ugotovil, da je vsaka pomoč brezuspešna. Preden je izpila tekočino se je napravila praznično. Umrla je v silnih bolečinah. Naj ji bo Bog mi-lostljiv sodnik. Odločni ukrepi za disciplino kluba JRZ Izključen poslanec Djura Stankovič. Izključeni bodo vsi, ki so podpisali interpelacijo o sporazumu, če bo interpelacija vložena Belgrad, 9. junija. AA. Danes, 9. junija 1939, je predsednik kluba z ožjim klubskim odborom v popolnem sestavu pod predsedstvom Vojka Cvrkiča, predsednika kluba in ministra brez porteflja in v navzočnosti predsednika vlade g. Dragiša Cvetkoviča imel od 17 do 20 sejo, na kateri je soglasno sprejel tale eklep: 1, Ožji klubov odbor ugotavlja, da ima uprava poslanskega kluba JRZ člane, ki niso pripadniki stranke JRZ. Ker pravila kluba JRZ izredno določajo v čl. 1, 2 in 3, da 6mejo biti vpisani v klubu samo poslanci, ki so pripadniki politične ideologije JRZ, se izda nalog, da se črtajo iz vrst kluba poslancev JRZ vsi tisti poslanci, ki niso pripadniki JRZ. 2. Prav tako ugotavlja ožji odbor, da je več j>oslancev podpisalo interpelacijo, ki 6e je imela poslati predsedniku kr. vlade, čeprav je predsedstvo kluba v svojem sjioročilu z dne 4. junija t. 1. ojx>zorilo vse svoje člane na disciplino kluba in na solidarnost in 6ložnost, k: morata vladali v klubu, ter navedlo pri tem tudi posledice, ki bi nastopile in ki jih določata čl. 9 iu 11 pravil po-slanskega kluba JRZ. Toda predsedstvo kluba še Smrt pod kolesi tovornega avtomobila Maribor, 9. julija. Davi se je zgodila v Mariboru velika nesreča. Na stiku Kolodvorske ulice z Aleksandrovo cesto je prišlo jiod kolesa težkega tovornega avtomobila mlado dekle ter je obležalo pri priči mrtvo. Nesreča se je takole zgodila: Na Aleksandrovi cesti sta stala ob vhodu v Kolodvorsko ulico dva avtomobila: pred palačo Ljudske samojx>moči lenarški avtobus, pred naslednjo hišo pa tovorni avto. Obe vozili sta toliko zapirali Aleksandrovo cesto, da je moral vsak avto, ki je peljal po cesti, zavozili na levo stran. Po Kolodvorski ulici se je pripeljala na kolesu 15 letna Marica Verzelj, uslužbenka pri posestniku Vajngerlu v Pesnici. Na kolesu je imela cekar s posodami za mleko, poleg tega pa spredaj na krmilu na vsaki strani j>o več težkih vrčev za mleko. V tistem "hipu, ko je hotela kreniti iz peljal od Košakov tovorni avto tovarne za mesne izdelke Josip Benko v Murski Soboti. Avto je moral zaradi lenarškega avtobusa, ki je stal na cesti, zaviti bolj na levo, obenem pa ni Imel šofer pregleda na Kolodvorsko ulico. Na stikališču Kolodvorske in Aleksandrovo je stal stražnik, ki je opazil nevarnost ter je skušal kolesarko ustaviti, ta je medtem smuknila mimo stražnika naprej in zavila na Aleksandrovo. Zavila pa je naravnost pod kolesa Bcnkovega avtomobila. Udarec jo je vrgel na cesto in kolesa so ji šla čez glavo. Silna teža več ton ji je zdrobila glavo, da je bila pri priči mrtva. Dogodek so je odigral tako bliskovito, da so se ljudje s šoferjem avtomobila vred zavedli šele, ko je bila nesreč-nica že mrtva. Policijska komisija, ki je prišla kmalu na lice mesta, je ugotovila, da ne zadene šoferja avtobusa nobena krivda. Vzrok nesreče je bil pač nesrečen primer, kakor jih toliko preži na t.n Ulični/. r iiciviil lll|'U, nu JC IlUlCin nj Clllll I h | IM, pnv. lltoiCbCIl ,/IMllCI, no vsej državi. V območju mestnega olimpijskega odbora v Ljubljani bodo nrgnnizirini olimpijski dnevi fio v Kamniku, Novem mesiu, Celju, a na Jesenicah dne 25. junija. Sodelovale bodo vso športne in telovadne organizacijo ter hnino objavili program tega due v eni prihodnjih številk. V Celju 17. junija ob 20 štafetni tek po mestnih ulicah. Ob 20 po možnosti promenadni konccrt pred kolodvorom. 18. junija: ob 9 na Glaziji atletska tekmovanje v olimpijskem peteroboju za prvenstvo Celja in za pokal veletrgovca g. A. Misleja. Ob 9 v mestnem parku na tenis-prostoru SK Celja tenis-turnir ter istočasno v okoliški šoli table-tenis turnir. Popoldne ob 15 kolesarska dirka s 6tartom in ciljem na Glaziji, kjer se bo tudi pričel nogometni turnir vseh celjskih klubov. Na predvečer in ves dan olimpijskega dne bodo v razprodaji olimpijske značke, katerih naj nihče ne odkloni. Disk : Grafika V nedeljo popoldne bo na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno zadnja prvenstvena tekma med Grafiko in prvakom gorenjskega okrožja SK Dis-ko.m iz Domžal. — Zmagovalec te tekme bo uvrščen med prvorazredne slovenske klube. Zato bo tekma borbena do zadnje minute, posebno, ker sla oba kluba prilično enaka po svojih močeh. Tekma bo vredna obiska vseh ljubiteljev nogo,meta. Vesti športnih zvez, klubov in društev Smučarski klub Ljubljana priredi dne 11. junija t. t. kolesarski izlet za svojo članstvo in prijatelje na progi Ljubljana - čiknfja Lok-a—Gorenja ras—Lučnc— Polhov gradeč—Ljubljana. Odhod iz Ljubljane v dveh skupinah, ln sicer I. skupina: zhiraiiščc pred vele-(tejmom, odhod oh 5.30, II. skupina: z vlakom do Škofje Loke, odhod glavni kolodvor ol> fi.'M. zhiraliiče pol ure prej pred kolodvorom. Odmor v fikofji Loki, Gorenji vasi, Lučnnh in Polliovem gradcu. Vabimo članstvo, dn se izleta udeleži v čim večjem Številu. Aknrlomskl športni klub. Danes (1(1. junija) se vrSl redna odhorova seja v Akademskem domu oli 14. Za vse odbornike jo seja strogo obvezna! ZFO Tabor pri Sv. Jakobu ob Savi V nedeljo, 11. junija bo pri Sv. Jakobu ob Savi veliko 6lavlje. Kat prosvetno društvo bo na dopoldanskem taboru obhajalo svojo 30 letnico. Popoldne ob 3 bo pa javni telovadni nastop v vasi Soteska. Prometne zveze so jako ugodne, ker imajo udelcžcnci možnost poslužiti «e kamniškptfa vlaka do postaje Podboršt. Zato vabimo iskreno na to našo mladinsko prireditev.