16.1.1990
V
m m
Leto VI
j^AJA UREDNIŠTVO GLASILA »v AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
OD PETKA DALJE TUDI PRI NAS ENOVIT SINDIKAT
li,'‘ letni konferenci sindikata je bila potrjena nova organizacijska shema > _ torej šo- bile hkrati s tem ukinjene 00S po DE*vse pristojnosti in obveznosti pa so bile prenesene na izvršni odbor sindikata podjetja.
Naše želje* zahteve, pobude bodo poslej na izvršni odbor prenašali sindikalni zaupniki. - aktivisti,, ki jih je pravtako na predlog dosedanjih 00 potrdila konferenca. Ti so:
-■ iz DE 01: Jože Krajnčič
E	DE 02: Kokol Janez* Drevenšek Janez, Spevan Alojzija
- iz DE 03: Žlahtič Martin .» Kozel Stanko, ^ašpraič Betka, Ciclar Stanko
iz DE 04: Golob Vinko, Kozel Andrej " iz DE 05: Kozel Elizabeta, Majhen Zvonko iz DE 06: Jančič Jože, Molk Jože ' j-2 DE 07 : Potočnik Dušan, Strmšek Branko, Šegula Zofija “ iz DE 08: Mahorič Milan, Kramberger Zdenko ■■ iz sektorja orodjarna: Turnšek Martin, ovak Zvonko iz gospodarskega področja: Trbuc Darinka
iz organizacijskega področja: Drevenšek Lidija, Skok Marjan iz tehničnega področja: Trbuc Franc, Krajnc Jože, Štumberger Andrej.
V	nadzorni odbor so bili imenovani in potrjeni: šešo Nenad, Vidovič Franc in Molk Jože.
Do volitev, ki bodo predvidoma aprila letos bosta izvršni odbor sindikata vodila dosedanji predsednik Surina Ivan in njegov namestnik Jože Krajnc.
V	razpravi, ki je sledila po poročilih je bilo jasno povedano, da se bomo.v sindikatu morali zavedati vloge, ki jo dobivamo v luči sedanjih družbenih sprememb. Na eni strani se bo pojavljal lastnik kapitala, ki bo ščitil svoje interese, na drugi strani upravljale! proizvodnih sredstev, na tretji strani pa sindikat kot zaščitnih pravic delavca, ki bodo izhajale iz kolektivne pogodbe.
Ob tem se zastavlja resno vprašanje ali bo temu kos denimo oredsednik sindikata, ki je na plačilni listi v podjetju.
Na konferenci so bile podane zahteve po profesionalizaciji funkcije predsednika sindikata. To pa najbrž ne bo tako enostavno, kajti kdo 'O ščitil tega predsednika, če se bo zaradi ‘prevelike vnemer znašel na cesti s strani lastnika kapitala ali pa zaradi nezmožnosti uresničevanja vseh zahtev svojega članstva s strani tistih, ki so ga volili. °b tem lahko upravičeno dvomimo, da nam bo uspelo najti nekoga, ki bo pripravljen dati glavo med kladivo in nakovalo. Stvari bodo verjetno nekoliko lažje, ko bo določena cena dela, pa še takrat bo verjetno ta predsednik bolj na udaru članstva kot pa poslovodstva.
Ob pregledu dela sindikata v preteklem obdobju ne moremo mimo ugo-	^
tovitve, da si 3e sindikat nenehno prizadeval, da bi vsi sindikati	jS
podjetja skupaj z občinskim.sindikatom začrtali aktivnosti za zmanj - 9 Sevanje obremenjevanja gospodarstva.	■
V glavnem pa lahko ugotovimo, da se je obremenjevanje še naprej stopnjevalo. To obremenjevanje je zdaj že doseglo in preseglo razumb6 leje, iz česar izhaja, da se bo sindikat moral s problemom preobsež-nosti družbene nadgradnje še spopadati.	___
Sindikat se v bodoče ne bo smel več zadovoljevati le s kozmetičnimi popravki SIS družbenih dejavnosti in celotno družbeno nadgradnjo, kajti prav tu je tudi velik del naših plač.
Sicer pa lahko gledamo na prihodnost z amlo večjim optimizmom kot doslej, saj ni več inflacije, ki je v naše življenje in delo vnesla toliko negotovosti,
S hitrejšim osvajanjem novih izdelkov si bomo-lahko ob uspešnem izvol lahko ustvarili pogoje za povečanje dohodka in s tem tudi plač. Nenazadnje so dobre plače prava stimulacija za več in kvalitetnejše telo.
Bo sindikat znal in zmogel pri tem pomagati?
Sindikat bo rastel in padal s svojim kadrom, zato moramo posvetiti videntiranju novega vodstva sindikata vso skrb. Vodstvu sindikata ...e bo smelo biti vseeno kakšna 3e kvaliteta življenja njegovega članstva.
M.
KORIŠČENJE DOPUSTA T/KO KOT LANI
Letni dopust bomo tudi letos koristili v treh delih in sicer:
1? dni kot osrednji dopust, namenjen za morebitno letovanje v času junij, julij, avgust in september.
Ostanek pa razdelimo v dva dela, enega izkoristimo do konca meseca maja, preostanek pa od oktobra do konca leta.
M.
Z A H V A L E
Ob boleči izgubi očeta
Franca PLANINŠEK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem sektorja orodjarna za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Slavko PLANINŠEK
Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta
Viktorja GA Š PAR1Č
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem sektorja orodjarna za izrečena sožalja, darovani venec, denarno pomoč ter. spremstvo na njegovi sadnji poti.
Sin Vilko z družino