Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za'/«leta 90 Din, za 'It leta 48 Din, mesečno 18 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Pla-6a ln toži se ▼ Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino« industrllo, obrt In denarništvo
številk* 20.
VNdnlttv* 1« HOrMMiK«*
Ja f Ljubljani ▼ Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov na vračamo. — Račun pn poit. hranilnici v Ljubljani it. 11.952. — Tel. it. 28-52.
IZhsjS vsak torelc’ če-
trtek in soboto
Liubliana. sobota 15. februarja 1936
Cena El VSO
Vzroki oropa-dania trgovine in obrta
Po zanesljivi statistiki zbornice za TOI je bilo od leta 1932., ko so se začele kazati posledice gospodarske stiske, za 4131 trgovin več odjavljenih ko prijavljenih, število obrtnih obratov pa se je v tem času zmanjšalo za 3437. Skupno je torej padlo v štirih letih število trgovin in obrtov za 7568.
Niti v eni drugi pokrajini Jugoslavije ni bil padec trgovine in obrta niti primeroma tako velik ko v Sloveniji. Tudi v onih pasivnih pokrajinah, ki so neprestano deležne največje podpore države, nista nazadovala trgovina in obrt niti primeroma tako ko v Sloveniji. Od vseh pokrajin v Jugoslaviji je Slovenija najteže zadeta. Kljub temu pa bi nekateri še vedno hoteli, da bodi Slovenija ona pokrajina, ki naj plačuje največ davščin, a ki bi obenem prejemala najmanj drž. dajatev! To so sama nelogična nasprotja, proti katerim bi morala že enkrat vsa Slovenija prav energično nastopiti. Ostra davčna praksa naj se uveljavlja v pokrajinah, kjer trgovina še vedno napreduje, ne pa v pokrajini, kjer je tako na tleh ko v Sloveniji. Državne dajatve pa naij se dajejo tja, kjer bodo najbolj rentabilne in kjer je pomoč najbolj nujna, in to je v Slovenijo!
Trgovina in obrt propadata v Sloveniji najbolj, ker so v Sloveniji gospodarske razmere najtežje in ker se zaradi najbolj izdelane strukture slovenskega gospodarstva v Sloveniji najbolj občuti, kadar se ustavi kolesje gospodarskega življenja. Trgovina in obrt propadata v Sloveniji bolj ko v vseh drugih pokrajinah, ker je Slovenija gospodarsko najbolj zapostavljena pokrajina v državi. To moramo konstatirati najprej.
Drug težki vzrok silnega propadanja trgovine in obrta pa je v neupoštevanju zahtev gospodarskih ljudi in v oni že naivni zaljubljenosti nekaterih ljudi v vse-odrešilno moč konzumnega zadružništva. Ker se ne upoštevajo zahteve gospodarskih ljudi, zato se nič ne stori za zboljšanje naše vsak dan bolj birokratične uprave, zato se nič ne stori, da bi tuji Kapital tudi oplajal naše gospodarstvo in ne samo izkoriščal naše naravne zaklade in našo mnogo preveč ceneno delovno silo, zato se nič ne stori, da se zavaruje naša nacionalna trgovina in naš nacionalni obrt pred nelojalno konkurenco tujih trgovskih podjetij, zato se tudi nič ne stori, da se spravi naše denarništvo zopet v cirkulacijo, zato se pušča, da vse napake ostajajo in da se uničujejo temelji našega narodnega gospodarstva.
Da pa bi bila nesreča popolna^ ubvoijuje, da se s privilegiji namišljenih koristi uničujejo najboljši davkoplačevalci v državi in potuha se daje onim s slepoto in mržnjo udarjenim elementom, ki se drznejo reči, da je cilj njihovega udejstvovanja, da pogine zadnji trgovec! Nezaslišane so takšne izjave, dvakrat nezaslišane, kadar se z državnimi privilegiji takšne izjave blagoslavljajo!
A del krivde za propadanje trgovine in obrta je tudi na trgovcih in obrtnikih samih, ker se še mnogo premalo oklepajo svojih stanovskih organizacij, ker še vedno mnogo premalo skrbe, da bi bil
njihov protest dovolj glasno slišen v javnosti. Vsak občni zbor trgovskega združenja bi moral biti okrajni protestni shod proti pretirani davčni praksi, proti zapostavljanju Slovenije in proti neupoštevanju zahtev in potreb trgovstva. Na zunaj bi se moralo poznati, in videti, kadar je občni zbor združenja trgovcev, da bi javnost s tem večjim zanimanjem sprejela njih protest. Zalibog pa so občni zbori združenj le prepogosto mnogo preslabo obiskani in še vedno je med trgovstvom polno
takšnih, ki mislijo, da bodo drugi opravili zanje. Pa ne bodo! Temveč sami si morajo trgovci izvoje-vati svoje pravice, sami si morajo izsiliti upoštevanje svojih zahtev. To bodo tudi dosegli, kakor hitro dokažejo javnosti z mogočnostjo svojih organizacij in z vplivom svojega tiska, da so faktor, ki ga mora vsakdo upoštevati.
Kadar so bili časi ugodni, tedaj je bila brezbrižnost za organizacije še nekako opravičljiva, ker takrat niso bile posameznikom organizacije niti tako potrebne. Da-
nes pa gre za obstoj trgovine, danes so organizacije edini izhod iz stiske, danes je brezbrižnost do organizacij — samomor.
Vrste trgovstva se zaradi krize in neupoštevanja potreb trgovine krčijo obupno. Te težke izgube je mogoče nadomestiti le z večjo strnjenostjo trgovskih vrst in zato v tej najresnejši uri velja za vse trgovce le en klic: V trgovske organizacije, na delo za njih napredek in za ustvaritev močnega stanovskega tiska.
Protest trgovstva
proti ustanovitvi veleblagovniee „7a-7a
ii
42
sila
obrtnih listov je že zapro-veleblagovnica »Ta-Ta«, ki hoče na vsak način ustanoviti v Beogradu in Zagrebu, nato pa tudi v vseh drugih večjih mestih Jugoslavije svoje poslovalnice in trgovine, da bi bili naši trgovci še ob zadnji zaslužek, ki ijim je še ostal. Naravno je zato, da je vse jugoslovansko trgovstvo glasno in odločno nastopilo proti dovolitvi ustanavljanja teh veleblagovnic in da je tudi na mogočnih javnih shodih naglasilo svoj protest.
Posebno učinkovit ije bil protestni shod, ki ga je priredilo v četrtek dopoldne zagrebško združenje trgovcev. Velika dvorana kina Balkan, ki je bila v ta namen trgovcem brezplačno na razpolago, je bila nabito polna, da je bilo vseh zborovalcev nad 2000. Protestnega zborovanja pa se niso udeležili le trgovci, temveč tudi obrtniki, da se je tudi pri tej priliki na učinkovit način poudarila solidarnost trgovcev in obrtnikov. Poseben pomen pa je zadobil zagrebški protestni shod tudi zaradi udeležbe slovenskih trgovcev, katerih zastopniki so bili od vsega zborovanja viharno pozdravljeni. Samo želeti je, da hi se ta solidarnost Slovencev in Hrvatov za pravilno reševanje gospodarskih problemov manife-
ustanovitve veleblagovnic ne dovoli.
Nato je govoril tajnik Združenja trgovcev dr. Bogat ter podrobno opisal vso zgodovino borbe proti ustanovitvi veleblagovnic.
Vihamo pozdravljen je nato spregovoril v imenu ljubljanskega združenja trgovcev g. Ivan Bahovec iz Ljubljane. Z glasnim poudarkom je izjavil, da se ljubljanski in prav tako tudi slovenski trgovci v celoti pridružujejo protestu hrvatskih trgovcev. (Živio klici!) Kajti to, kar doživljajo danes zagrebški trgovci, to morejo jutri doživeti ljubljanski trgovci. Zato moramo biti v tein vprašanju vsi trgovci solidarni! Dobro se zavedamo, da hrvatski trgov n s svojim bojem proti veleblagovnicam bijejo boj tudi v interesu slovenskih trgovcev. Zato bodo-slovenski trgovci podpirali hrvat-ske in jim nudili vso svojo moralno pomoč. Vsi se zavedamo, za kaj gre in da se doseže v tem boju zmaga, hočemo delati skupno! Glasno odobravanje je sledim tem besedam.
Nato je govoril v imenu obrtnikov Slavko Meštrovič, ki je zla-
sprejete resolucije, v katerih se pravi:
Trgovci in obrtniki mesta Zagreba zahtevajo,
1. da sc nujno novelira uredba o prepovedi poslovalnic velikega
obsega (trgovskih hiš ali veleblagovnic), in da se z njo prepove ustanavljanje novih ter tudi poslovanje že obstoječih veleblagovnic.
2. Takoj se mora izdati definicija o veleblagovnicah in trgovskih hišah, za katere je treba smatrati vsako trgovino v mestih, ki posluje v treh ali več med seboj nesorodnih strokah. Sorodnost teh strok se mora oceniti po pristojnih združenjih in zbornicah na podlagi § 136. zakona o obrtih.
3. Vse že obstoječe veleblagovnice se morajo v 6 mesecih likvidirati.
4. Trgovci Zagreba opozarjajo oblasti, da je veleblagovnica »Ta Ta« zahtevala te dni v Zagrebu koncesijo ter se naj ta koncesija ne izda.
Mogočen nastop trgovcev v Zagrebu, ki je bil že dobro pripravljen od naših zbornic, bo imel sti nastopil proti vsem onim do-j tudi popoln uspeh. Kakor se nam tnačinom, ki pomagajo podjetju| poroča iz Beograda, se tudi že
»Ta-Ta«, da uresniči svojo namero. V upravi »Ta-Ta« so: dr. Majer, ravnatelj »Tekstilane«, Milan Fuchs, zastopnik trgovske hiše
Pesič, Pesič,
predsednik Obrtne banke Lacko-vič in prof. visoke kom. šole Kar-lovič. Ko je govorila še cela vrsta drugih trgovcev, so bile soglasno
sti rala čim večkrat.
Shod je otvoril predsednik Zve- »La Parisienne«, Branko ze trgovcev v Zagrebu Ivan Prpič, solastnik firme Turner i Ker je ravno sedaj volilna borba zaradi zborničnih volitev v Zagrebu na višku, so nekateri zborovalci sicer ugovarjali, da predseduje skupščini g. Prpič, toda njih protest je hitro utihnil in enodušnost zborovanja zaradi tega incidenta ni trpela. Po pozdravu navzočnih je naglasil predsednik Prpič, da je namen današnjega protestnega zborovanja solidaren nastop vseh hrvatskih trgovcev, obrtnikov in gospodarskih ljudi proti ustanovitvi veleblagovnice »Ta-Tji« v Zagrebu.
Že pred dvemi leti je skušal neki g. Klein iz Warndorfa na Češkoslovaškem dobiti dovoljenje za ustanovitev veleblagovnice. Toda takrat se mu to ni posrečilo, zato skuša sedaj s pomočjo nekaterih domačinov izvesti svoj načrt. Ta načrt pa bi bil domačemu gospodarstvu samo v škodo. Že itak je znano, da ne prihajajo k nam tujci, da bi dvignili naše narodno gospodarstvo, temveč, da naš že itak čisto izčrpani narod do golega ogulijo. Protest trgovcev proti dovolitvi veleblagovnic je zalo globoko utemeljen in z vso pravico -smejo zahtevati, da vlada
sestavlja besedilo nove uredbe prepovedi trgovin velikega obsega
in bo po tej noveli ustreženo vsem zahtevam naših zbornic, ki se tudi popolnoma krijejo z zahtevami trgovskih organizacij.
Naročajte in Sirite -Trgovski list**!
Ali potrebuje Beograd veleseiem ?
A«
Beograjski „Industrijski Pregled odgovarja z odločnim: Ne!
Naši pralci S5 gvtvVo še sporni- gov članek objaviti v celoti. V
članku »Problem beograjskega velesejma« piše »Industrijski Pregled«:
»Zadnje dni je postalo aktualno vprašanje beograjskega velesejma ter je tudi izzvalo več raznih ko. mentarjev, Leta so bila potrebna, da je prišlo to vprašanje na dnevni red, številne prilike so bile opuščene, da se to vprašanje vsestransko prouči in postavi na svoje mesto in zato je razumljivo in pojmljivo, da je to vprašanje po-kreujeno sedaj z mrtve točke, povzročilo kritiko in zanimanje.
Še 1. 1934 smo pisali o beograjskem velesejmu in od takrat smo obmolknili!... Videli smo in
njajo naših člankov glede name ravane ustanovitve velesejma v Beogradu, ko tudi polemike, ki jo je sprožil naš članek v vseh listih. Sedaj smo doživeli za svoje stališče popolno zadoščenje in vodilni mesečnik vse naše jugoslovanske industrije, sijajno urejevani »Industrijski Pregled« je v pogumnem in odkritosrčnem članku jasno in odločno povedal, da Beograd velesejma ne potrebuje in da zadostujeta naši državi velesejma v Ljubljani in Zagrebu. Članek »Industrijskega Pregleda« je dokument trajne vrednosti, razlogi »I. P.« za njegovo stališče pa tudi tako prepričujoči, da moramo nje-
čutili, da se na to vprašanje ne gleda s potrebno prepričevalno-stjo, da se to vprašanje niti ne postavlja na pravo podlago! Odkritosrčno povedano, nismo niti piičakovali, da bo ta zadeva z ozirom na razne okolnosti (ko tudi ljudi) doživela svoje uresničenje. Vendar pa vidimo, da je bila injekcija aktivnosti vbrizgana tej zadevi. Ali pa bo to injekcija zdravja ali smrti — to bomo vi deli!...
Vprašanje beograjskega velesejma ni brezpomembno niti sekundarnega pomena. Nasprotno! Ne tiče se samo Beograda kot mesta, temveč tudi Beograda kot pre stolnice. Toda tiče se tudi onih drugih mest, ki so že postavil" velesejme iz svojih lastnih sred-stev, s svojo lastno gospodarske silo in s podjetnostjo svojih ljudi. Naša želja je, da odkritosrčno in objektivno povemo svoje stališče o tem vprašanju. To smatramo tudi za svojo dolžnost. Ne kakor ozki in samo lokalni opazovalci, temveč kot sodelavci na gospodarskem napredku naše države.
Velesejmi nastajajo samo tam, kjer je gospodarstvo že izdelano, oblikovano in industrijsko močno. Ali je to primer z Beogradom? Ne!
Ali je morda treba velesejme ustanavljati, da bi se z njimi gospodarstvo šele gradilo ali pa jih podpirati tam, kjer je gospodarstvo že močno? .Odgovor je lo preveč jasen. Ali naj bodo velesejpii konstruktivnega značaja ali pa naj rušijo to, kar že obstoja? Ip na vse zadnje: kaj pa je namen velesejmov?
Odgovorimo po vrsti!
Zgodovina nam kaže, kako so se velesejmi ustvarjali in kaj jim je naloga. Na pokrajinskih ali ne državnih velesejmih se razstavljajo proizvodi posameznih pokrajin ali vse države, da bi se opo zorili domači potrošniki, zlasti pa oni iz tujine na vse nove možnosti oskrbovanja pregledno, jasno ii glede vseh vrst, nekako tako, ka kor to delajo navadno sejmi po svojem mnogo bolj ozkem in lokalnem načinu. Jugoslovanska država, čeprav bogata po tem, kai sta ji dala Bog in narava, ni temu vprašanju poklanjala dolžne pažtije in če ne bi bilo iniciativ«' posameznikov, bi bili še danes brez velesejmov v večjem in med narodnem obsegu. Pa tudi Ljubljana in Zagreb — kar je čisto naravno, ker sta naravni industrijsko gospodarski naši središči — nista mnogo pričakovala niti od usode niti od dobrih duhov, temveč s svojimi sredstvi ustanovili že vsemu svetu znana svoja vele-sejma (Zagrebački Zbor in Ljubljanski velesejem), ki sta nepre. cenljive koristi za naše gospodarstvo in ki nam delata čast v tujini.
Vprašanje beograjskega velesejma je bilo že davno po kr en jen-— toda na tem je tudi ostalo. Zad nje dni je bilo to vprašanje zopet postavljeno na dnevni red. Ne verujemo dosti, da bi se ustanovilo s prjvatno iniciativo in ne verjamemo, da bi država oficialno sodelovala, kakor tudi ni pri ljubljanskem in zagrebškem. Zato smatramo za potrebno, da povemo, kako je s podobnimi stvarmi v tujini.
Preveč velesejmov pomeni preobremenitev za gospodari tvo in nenačrtno delo, od katerega ima gospodarstvo samo izgubo. To se je uvidelo tudi v tujini in da se uredi vprašanje mednarodnih ve-
Iesejmov je bila ustanovljena celo mednarodna zbornica za velesejme in druge propagandne razstave kot posvetovalni organ za te vrste gospodarske delavnosti.
Razumevajoč potrebo koncentriranja propagande je večina evropskih držav sprejela stališče, da morajo biti mednarodni velesejmi resnični izraz gospodarstva ene države in da mora biti na njih koncentrirana gospodarska propaganda. Zato vidimo v vseh državah, da se novi velesejmi ne ustanavljajo, temveč samo obstoječi utrjujejo. Tako je hotel imeti Berlin svoj velesejem, toda zaradi leipziškega, kSlnskega in frankfurtskega ga ni ustanovil. Prav tako tudi ne Rim, da ne bi škodoval milanskemu in onemu v Bariju. Skoraj vse evropske prestolnice, ki niso imele že prej velesejma, ga tudi niso ustanovile, pa čeprav so bile povsod težnje za to. Tako nimajo prestolniškega velesejma Berlin, Rim, Madrid, London, Lisabona, Haag, Kopen-hagen, Varšava, niti Leningrad in Atene, ker se ni hotelo škodovati velesejmom v Leipzigu, Milanu, Poznanju, Novgorodu, Solunu itd.
Ali je mar potrebno, da Beograd demantira to resnico in da škoduje že obstoječim velesejmom? Odkri. tosrčno pravimo: Ne! Beograd ni v pravem smislu besede niti industrijsko - gospodarsko središče Jugoslavije niti nima vsaj danes sredstev, da e lastnimi močmi postavi velesejem, če se seveda ne računa na državno pomoč, ki pa bi morala biti velikanska.
Beograd je reprezentativni center in v tem pravcu ga je treba afirmirati! Beograd bi moral biti tudi kulturno središče, ker ne pripada samo Beograjčanom, temveč vsej državi in vsem našim državljanom! Vsako drugo pojmovanje bi bilo škodljivo za splošne gospodarske interese.
Mesto z gospodarskimi mednarodnimi velesejmi se more Beograd dvigniti z razstavami kulturnega napredka, higienskih razmer in podobnim. Kje so tvornice, kje je industrija v neposredni bližini Beograda, ki bi zahtevala, da se slabi ono, kar že obstoji v pravih gospodarsko-industrijskih src. diščih, samo da se ustreza nekim ambicijam?
Ni praktično, če je človek vedno iskren. Mi smo kljub temu, in zato opozarjamo na te momente, da je zaradi teh vprašanj ne bodo pojavila še nepotrebna plemenska in notranja trenja!«
Nobenega dostavka ni treba k tem besedam!
Pravila
Trgovske bolniške blagalne vLiubliani
IV.
§ 11. Organi blagajne
Organi blagajne so:
a) občni zbor,
b) upravni odbor,
c) nadzorstvo,
d) razsodišče.
§ 12. Občni zbor.
Občni zbor tvorijo vsi člani blagajne brez sozavarovancev. Pooblastila se na občnem zboru ne upoštevajo.
Redni občui zbor sklicuje upravni odbor v toku prvega polletja vsakega koledarskega leta in to z objavo v od njega določenem časopisju, najmanij 14 dni pred občnim zborom z navedbo časa, kraja in dnevnega reda.
Izredni občni zbor se more sklicati na pismeno željo ali zahtevo polovice članov, ki morajo svojo vlogo predložiti upravnemu odboru in obenem utemeljiti predmet, o katerem naj razpravlja občni zbor. Izredni občni zbor more sklicati tudi upravni odbor, odnosno ga mora sklicati na zahtevo nadzorstva.
§ 13. Delokrog občnega zbora.
V delokrog občnega zbora spada, da sklepa:
a) o poslovnem poročilu in rač. zaključku za preteklo poslovno leto;
b) o proračunu upravnih stroškov za prihodnje poslovno leto;
c) o višini zavarovalnih prispevkov in vrsti bolezenskih dajatev;
č) o spremembi blagajniških pravil;
d) o nakupu m prodaji nepremičnin;
e) o predlogih upravnega odbora ali nadzorstva ter samostojnih predlogih članov;
f) o sistemizaciji uradniškega osebja blagajne;
g) o razpustu blagajne in uporabi njenega premoženja;
i) da izvoli člane upravnega odbora in nadzorstva.
Občni zbor je ob napovedani uri sklepčen, če je navzočna vsaj 1/1, članov, po polurnem čakanju pa je
sklepčen ob vsakem številu na-vzočnih članov.
Za veljavnost sklepov po točkah
c), č), d) je potrebna %, za veljavnost sklepa po točki g) pa */« večina navzočnih članov.
§ 14. Upravni odbor Upravni odbor se sestoji iz 10 članov in 10 namestnikov, ki se Izvolijo na rednem občnem zboru za dobo treh let Iz svoje srede izvoli upravni odbor predsednika in podpredsednika, ki nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Upravni odbor vodi posle blagajne, ki niso pridržani občnemu zboru, sprejema ali odklanja prijave članov in njih svojcev, odloča o dajatvah zavarovancev v zmd-slu pravil, sklepa dogovore z
zdravniki, lekarnarji, bolnicami, sanatoriji in zdravilišči ter namešča in odpušča uradniško osebje.
Seje upravnega odbora se vrše po potrebi, najmanj pa vsaka dva meseca. Za njih sklepčnost je potrebna navzočnost predsednika, odnosno podpredsednika in vsaj še petih članov odbora. Za veljavnost sklepov je potrebna absolutna večina navzočnih članov odbora. Sejam upravnega odbora prisostvuje po potrebi tudi blagajniški šef-zdravnik.
Predsednik vodi občne zbore, sklicuje in vodi seje upravnega odbora, razne članske sestanke, podpisuje odpravke in odgovarja za svoje poslovanje.
Uradniško osebje opravlja tekoče posle blagajne po nalogu in navodilih upravnega odbora.
bodo pravilno poučeni o delu Zveze. Tako bi se prepričali ne samo o stvarni potrebi Zveze, temveč bi se utrdila tudi njih stanovska zavednost.
Oba govora so sprejeli zborovalci z odobravanjem. Po kratki razpravi o proračunu, ki je bil sprejet, je bil sprejet predlog, da se Združenje naroči na tedensko izdajo »Trgovskega lista« za 150 svojih članov. V proračunu je bila tudi sprejeta zvezna doklada, nakar sta bila izvoljena dva delegata in dva namestnika za občni zbor Zveze. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo prihodnja skupščina Združenja zopet v Krškem. Pri slučajnostih sta bila še sprejeta predloga predsednika Jelačina, da se zahteva, naij se ustavljajo vsi brzovlaki v Krškem in ne samo dunajski ter da se banska uprava zaprosi, da pospeši elektrifikacijo do Krškega. Ta je tem bolj potrebna, ker so samo temne sile preprečile, da se ni uresničil svoječasni načrt, da bi dobilo Krško svojo veliko elektrarno, ki bi oskrbovala z električnim tokom tudi Zagreb
Predsednik Engelsberger se je nato zahvalil vsem. zborovalcem za udeležbo in zaključil občni zbor, ki je s svojim pozitivnim nastopom za stanovsko glasilo trgovstva dokazal, da pravilno razumeva dolžnost trgovstva do svojega stanu in do svojih stanovskih organizacij.
mar v Kamniku. Konkurznj sodnik Grum, upravnik mase odvetnik dr. Žvokelj. Prvi zbor upnikov dne 25. februarja ob 9., ogla-sitveni rok do 12. marca, ugotovitveni narok dne 17. marca ob 9.
Uveden« je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Franca Zoreta v Slov. Konjicah. Poravnalni sodnik Gvidon Mihelič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Sbrizaj. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Konjicah dne 1. aprila ob 9. Rok za oglasitev do 25. marca.
Poravnalno postopanje v zadevi trgovca Bogdana Žiliča v Ljubljani je končano.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil drogist Josip Poberaj s svojimi upniki in po kateri plača 50% kvoto, plačljivo v 6 enakih obrokih, od katerih zadnji zapade po 18 mesecih. Za izvršitev poravnave jamčijo Kristina Poberaj, Kurt G5tz in Ruta G6tz.
Nadalje je potrjena poravnava, ki jo je sklenil trgovec Frane Stingl v Dobrovniku (Prekmurje) s svojimi upniki, katerim plača oO%kvolo, plačljivo v treh enakih obrokih. Za plačilo jamčijo Marija Benčjk, roj. Stingl, trgovka v Bogojini in Slavica Krulc, učiteljica v Dobrovniku.
Foliličiie vesti
V Beogradu se politična situacija očividno zopet nekoliko kom-plicira, kar ni samo v zvezi z dogodki v skupščini in finančnem odboru. V zvezi s tem je treba omeniti tudi zborovanje bivših voditeljev JNS, ki Je ▼ znatni meri likvidirala bivša nasprotja. Vendar pa se zborovanja nista udeležila bivša ministra dr. Srškič in Boža Maksimovič.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža bo ob priliki svojega beograjskega obiska obiskal tudi Bački Petrovac, kjer je bil L 1910 izvoljen za poslanca v bu-dimpeštanski parlament.
Na intervencijo grškega kralja sta se na skupni seji voditeljev grških strank Sofnlis, vodja veni-zelistov, in Caldaris, vodja monarhistov, sporazumela glede sestave koalicijske vlade.
Nemčija je prvotno izjavljala, da bo smatrala sklenitev francosko-ruskega pakta kot kršitev locarn-skega sporazuma in da bo zaradi tega poslala vojsko v demilitarizirano Porenje. Kakor pa se sedaj poroča, ne namerava Nemčija protestirati proti francosko-ruskemu paktu, niti ne misli kršiti določb o demilitarizaciji Porenja. Nemčija se pač zaveda, da bi bila zaradi odločnega nastopa Anglije popolnoma osamljena.
Angleški minister za kolonije je v parlamentu izjavil, da je med 15. in 22. januarjem pobegnilo v angleško kolonijo Kenijo 380 italijanskih (belih) vojakov. V uradnem italijanskem poročilu pa pogrešajo le 25 vojakov.
»Anglija ni nikdar mislila in ne misli na to, da bi odstopila katero svojo koloni jo ali mandatsko ozemlje kateri drugi sili,« je izjavil v angleškem parlamentu angleški zunanji minister Tomas.
Bas Nasibu poroča, da se je njegova ofenziva ugodno začela in da se po zavzetju mesta Kuratija še nadalje uspešno nadaljuje. Kakor poročajo tuji poročevalci, ima ras Nasibu 100.000 dobro opremljenih mož in hoče s svojo ofenzivo preprečiti, da bi Italijani skušali prodirati proti Hararju ali železniški zvezi Adis Abeba—Džibuti. Italijanske čete se močno utrjujejo. Tudi na severnem bojišču so se začeli novi boji.
Po uradnem poročilu etiopske vlade so imeli Italijani pri bojih v tembienskem pogorju 20.000 mrtvih. Celo brigado so mogli obleči Etiopci z oblekami padlih Italijanov. Italijani pa te etiopske vesti odločno zanikajo in pravijo, da drži samo njih uradno poročilo.
Najtežje preglavice dela Italijanom skrb, kako bodo za časa velikega deževja prehranili svojo vojsko. Kadar se začne veliko dežev> , tedaj se zlasti v severni Etiopiji spremeni vsa pokrajina v dežpl > hudournikov, ki odnašajo vse, Var jim pride na pot. Sedaj grade Italijani velikanska skladišča, da bodo že pred začetkom deževja vse čete z vsem oskrbljene.
Etiopska vlada je dobila v Angliji posojilo 5 milijonov funtov, od katerih bo uporabila dva milijona za nakup orožja in municije v Angliji, tri milijone funtov pa dobi izplačanih na roko.
Roosevelt je poslal vsem ameriškim republikam povabilo k novi panameriški konferenci, katere namen naj bi bila ustanovitev ameriške Zveze narodov, da bi si ameriške države medsebojno pomagale politično in gospodarsko.
Senator Pittmann, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, je ostro napadel japonsko imperialistično politiko v Aziji. Ameriški zunanji minister pa je takoj nastopil proti tema govoru, da ne bo imel ta govor nobenih diplomatskih posledic. Japonski veleposlanik v Washing-tonu je tudi že izjavil, da ne veruje, da bi prišlo do vojne med Ameriko in Japonsko.
Na mongolsko-mandžurski meji je prišlo do prave bitke med mongolskimi in mandžursko-j aponski -mi vojaki. Na japonski strani so bili ubiti 3 oficirji in 5 vojakov, Mongolci pa so ilUCli j mrtvih, V boj so posegla tudi japonska letala. Sovjetski listi pišejo, da je na spomlad vojna na Daljnem vzhodu neizbežna. Sovjeti pošiljajo zato v Sibirijo ogromne količine vojnega materiala in orožja.
Sovjetski gen. konzul v Harbinu je odbil vse zahteve mandžurske vlade, da se namreč lzroče man-džurski uporniki, ki so pobegli v Rusijo, da se kaznujejo sovjetski oficirji, ki so jim pri pobegu pomagali in da se poravna škoda, ki so jo imele mandžurske vojaške oblasti zaradi upora beguncev.
Pripadniki »Action Francaise« so napadli socialističnega poslanca Leona Bluma in ga pretepli. Vlada je zato napovedala v parlamentu ostre ukrepe proti vsem terorističnim organizacijam.
Občni
Združenja	trgovce
Sprelet le bil sklep o obvezni naročnini članov na tedensko izdalo »Trgovskega lista"
V nedeljo je bil občni zbor Združenja trgovcev v Krškem, ki pa je bil kljub lepemu vremenu zelo
slabo obiskan. Res je sicer, da je okoliš združenja zelo obsežen, vendar pa bi morala biti udeležba članov večja.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Engelsberger, kii je po konstataciji sklepčnosti občnega zbora pozdravil vse navzočue, zlasti pa predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ter zastopnika Zveze trgovskih združenj Franja Škrbca.
Nato je prečital tajnik zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren. V svojem predsedniškem poročilu se je nato predsednik Engelsberger tudi dotaknil razmerja združenja do Zveze trg. združenj. Blagajniško poročilo pa je podal blagajnik Radanovič. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako tudi predlog nadzorstva, da se podeli upravi in blagajniku absolutorij.
Nato se je oglasil k besedi predsednik Zbornice Iva» Jelačin. V svojem enournem govoru je zlasti orisal, v kako težavnem položaju se nahaja danes trgovstvo in kako je zato solidarnost med vsem trgovstvom zlasti nujno potrebna. Iz te solidarnosti pa nujno izvira tudi dolžnost do lastnih stanovskih organizacij, za katere morajo vsi trgovci vedno stati v strnjenih vrstah. Vsak mora storiti svojo dolžnost do stanovskih organizacij in kdor je le količkaj sposoben, mora v teh organizacijah tudi delati in prevzeti, če je potrebno tudi odgovorna mesta. Slovensko trgovstvo se more ponašati, da je svojo stanovsko organizacijo dobro izdelalo in v Zvezi trgovskih združenj ima trgovstvo svojo osrednjo organizacijo, kateri bi morala pripadati vsa združenja, pa čeprav ni po zakonu članstvo pri Zvezi obvezno. Ta dolžnost je tem bolj jasna, ker so banovinske zveze trgovskih združenj ustanovljene že skoraj po vsej državi in ker ima tudi slovensko trgovstvo v Centralnem predstavništvu zvez trg. vso možnost, da poudari svoje potrebe in zahteve tudi v Beogradu. Zato mora svariti pred vsakim prenagljenim korakom, ki bi mogel zelo škodovati solidarnosti trgovstva.
Prav posebne važnosti pa je za trgovstvo njegovo stanovsko glasilo — naš »Trgovski list«. Moč vsake organizacije v javnosti predstavlja njeno stanovsko glasilo in zato bi morali biti po vrsti vsi trgovci naročeni na »Trgovski list«. Najmanj, kar se mora zahtevati, pa je, da je vsak trgovec naročen vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. Zato predlaga, da se sprejme predlog, da »e Združenje naroči na tedensko izdajo
»Trgovskega listo« za 150 svojih
članov. Naročnina je nizka in znaša samo 50 Din na leto in to naročnino zmore prav gotovo vsak trgovec. S stanovskim glasilom bo ustvarjena trdna v«z med trgovstvom, vsi trgovci pa naj v list tudi dopisujejo in mu javljajo svoje želje in zahteve. Na predsed-stveni seji Zveze trgovskih združenj v Ljubljani je bil že sprejet soglasni predlog, da se izvede do podrobnosti propaganda za »Trgovski list«. Dosledno temu sklepu je tudi Združenje trgovcev za Ljubljano-okolico soglasno sprejelo sklep, da se morajo vsi njegovi člani naročiti na tedensko izdajo »T. L.« Temu sklepu naij se pridruži tudi Združenje v Krškem!
V imenu Zveze trgovskih združenj v Ljubljani je pozdravil zborovalce gosp. Franjo Škrbec. V obširnem, izčrpnem in temperamentnem govoru je najprej opozoril, kako se je v zadnjem času poslabšal položaj trgovstva. Zlasti lesna stroka je zaradi sankcij na smrt zadeta. Posledice tega pa občutijo tudi vse druge panoge in zato se morajo tudi vse skupno boriti, da se premagajo sedanje težave. V zvezi s tem je opozoril na delo in pomen Zveze trgovskih združenj. Naj bi se vsi trgovci v bodoče bolj zanimali za delo te osrednje organizacije slovenskega trgovstva in se tudi redno udeleževali njenih sej in sestankov, da
Seja Lesnega odseka ze trgovskih združenj,
bo dne 22. februarja ob 10. uri v
sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika o zborovanju vsega lesnega gospodarstva v državi.
2. Določitev eksperta za pogajanja s Španijo.
3. Določitev občnega zbora lesne-odseka Zveze.
4. Razprava za preusmeritev našega lesnega izvoza.
5 FibSPčua <>huova lesnega gospodarstva.
6 Določitev dneva za sklicanje velikega zborovanja lesnega gospodarstva Dravske banovine, Gorskega Kotara in Like na •Sušaku.
7.	Slučajnosti. (»Trgovski list«).
Prosimo vse člane, da se radi važnosti dnevnega reda seje zanesljivo udeleže.
Predsednik: Fran Škrbec s. r. Tainik: Igo Kaiser s. r.
Konkurzi • poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju posestnice Ivane Homar ter o zapuščini po pok. Francetu Ho-
Odkup zasebnih železnic v, Sloveniji
Končno bo likvidirano tudi to vprašanje, ki bi moralo biti že davno popolnoma urejeno. V pe-lek je bil občni zbor vseh treh delniških družb naših lokalnih železnic, na katerem je bila odobrena z državo dogovorjena kupoprodajna pogodba.
Po tej pogodbi preidejo v popolno državno last železnice Ljubljana — Kočevje, Grosuplje—Novo mesto—Straža - Toplice, Trebnje— Št. .Tanž ter Ljubljana—Vrhnika in Kranj—Tržič, skupno 180 km proge. Za vse te proge z vsemi objekti ter za eksploatacijo teh železnic po vojni plača država skupno 52 milijonov Din, za katere izda država 5’5% državne bone, ki se plačajo v 16 polletnih obrokih. Delniška in obligacijska glavnica teli železnic je znašala nad 20 milijonov zlatih kron ali okrog 320 milijonov Din, da pride država res poceni do teh železnic.
Toda delničarji sedaj vsaj nekaj dobe in v tem je tudi pomen prodaje.
Cene so padle
Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pr,i Narodni banki je objavil indeksne številke cen za mesec januar. V primeri z decembrom so se gibate cene takole (cene v 1. 1926 = 100).
dec.	jan.
1935	1936
rastlinski proizvodi	83,7	83,0
živalski proizvodi	59,4	56,7
mineralni proizvodi	81,1	81,1
industrijski proizv.	69,5	70,2
splošni indeks	71,6	71,1
izvozni proizvodi	68,8	67,7
uvozni predmeti	72,1	71,9
Splošni indeks je torej popustil za pol točke. Indeks cen za rastlinske proizvode	se je	pred-
vsem znižal zaradi padca cen za suhe češplje, pekmez, seno in rž, pa čeprav so se popravile cene za pšenico, koruzo, oves in ječmen. Najbolj je padel indeks za živalske proizvode, in sicer za 2,7 točko. Posebno so padlo cene jajcam in zaklani živini, dočim so cene težkih volov in prašičev le malo nazadovale. Industrijski indeks je napredoval zaradi boljših cen za opeko in mlinske proizvode. Zaradi padca cen za agrarne proizvode, je tudi nazadoval indeks cer za izvozne proizvode.
teh zaostankov do konca tega meseca.
Zato se prizadeti v smislu odredbe finančnega ministrstva odd. davkov z dne 28. I. 1936 br. 5791 /III ponovno vabijo, da se navedenih ugodnosti poslužijo v lastnem interesu. Pojasnila dobe pri davčni upravi.
Po preteku gornjega roka se bodo vsi obroki, če se ne bodo poravnali ob dospelosti, izterjali prisilno.
Rok za plačilne ugodnosti se po razpisih finančnega ministrstva ne bo podaljšal.
Opozorilo izvoznikom v USA
Po opozorilu zunanjega ministrstva sporoča oddelek za trgovino banske uprave naslednje:
Ameriška družba »Adriatic Tra-diug Corporation« je bila ustanovljena v New Yorku baje z ustanovnim kapitalom 50.000 dolarjev. Sodeluje z Underwriter National banko v New Yorku. Predsednik je senzal Allen Sloan, podpredsednik neki George Russel, glavni menadžer firme pa Milan GIu-mičič. Pri firmi sodeluje še neki Ujčič, ki je bil preje uradnik propadle Sakser banke ter Daniel Skorič, trgovec iz Beograda, ki je bil 1. 1934 in 1935 v New Yorku. Firma sedaj uvaža naš pekmez in bi hotela uvažati še nekatere druge predmete. Vse kaže, da hoče tvrdka plasirati proizvode, ki jih pošilja Skorič. Ta je bil preje v zvezi z Nikolo Narančičem, industrialcem v Beogradu.
Skoraj ista skupina ljudi je
ustanovila 1. 1934 tvrdko »Danu-bicn American Sales Corporation« baje s kapitalom 10.000 dolarjev. Ta družba pa ni imela nikjer bančnega računa in tudi ni bilo mogoče dobiti podatkov o njeni finančni odgovornosti. Te tvrdke ni več.
Gospod Sloan je neznan. Naša zaupna informativna služba ni mogla dobiti podatkov o njem, kar dokazuje, da je v gospodarskem življenju brezpomemben. G. Glumičič je znan v tukajšnjem svetu po sleparijah, ki jih je izvršil v neki nacionalni organizaciji. G. Skorič pa je imel ob zadnjem bivanju težave s tukajšnjo policijo, ker je hotel skupno z Glu-mičičem organizirati neko loterijo, kar so mu pa v zadnjem hipu onemogočili. Toliko v informacijo!
(nenvaf kakšen nai bi bil in kakšen ie IllScf CV « • o ti nas
Davčne plačilne olajšave
Davkoplačevalci, ki imajo zaostanke na davkih izza leta 1932 in prejšnjih let, se opozarjajo, da poteče rok za plačilne ugodnosti
Razni eksperimenti s podzavestjo
Kam privede človeka bolestno prenapeta fantazija, nam pričajo Fellerjeva razglabljanja. Ta mož se je izdajal za učenca prof. Freuda ter je skušal na podlagi psihoanalitičnih raziskovanj o nagonskem življenju človeka in teorije o učinkih in posledicah izpodrinjene erotike vso reklamo zrevo-lucionirati. Izdal je knjigo z naslovom: Psihodinamika reklame ter ustanovil v Curihu z delniško glavnico 30.000 šv. fr.: Internacionalni znanstveni institut za gospodarsko in snubiluo psihologijo. — Učil je, da snubenje po sedanjem načinu nima nikakega uspeha, da pa prinese čisti uspeli, če apeliramo na v podzavesti s pava joče živalsko erotične nagone. Trdil je, da ni skoro nobenega predmeta v vsakdanjem življenju, ki ne bi ob pogledu nanj začutili seksualnih draženj. Vsak kol mu je bil simbol in vsak tovarniški dimnik mu je služil kot erotično doživetje. Imel je sestavljen cel leksikon, ki je v njem popisal za vsak predmet njegovo seksualno simbolno vrednost z njegovimi dražljaji kot občutek naslade ali obratno za oba spola. Na tej osnovi je temeljila vsa z velikanskim ponipom od njega samega priporočana reklama. — Reklamne slike, pa naj so bile napravljene za inserat ali za plakat, so bile (vsaj zame) nekoliko zastrte, tako da človek največkrat ob prvem pogledu ni videl tistega, kar je Feller nameraval. To je tudi ugotovilo kakih 200 švicarskih žena in deklet, ki so jih zbrali iz vseh stanov in različnih sta-
rosti mnogoštevilni Fellerjevi nasprotniki, s tem, da »o jim pokazali plakat Leiser. Ta je obstojal v tem, da je bilo naslikanih spodaj na desni dvoje ženskih glav, katerih pogleda sta bila uprta v napis: Leiser, ki je bil prav ob vrhu lepaka. Od levega spodnjega konca proti sredini plakata pa je šla močna puščica, ki je imela nekako konično zaostreno konico. Od dvesto žena in deklet je samo ena sama povedala, da si z dobro voljo in fantazijo v puščici nekaj predstavlja, kar bi tnoglo imeti nanjo erotičen vpliv. Vse druge nisi videle v puščici več kot le puščico. Prav tako negativen uspeh je pokazal preizkus, ki ga je napravil z omenjenim lepakom Psihotehnični institut v Curihu. Bolj odkrito pa je Feller govoril tupatam v tekstu samem. Spominjam se besedila, ki je stal pod sliko dame, oblečene v krzno. Glasil se je (v originalu):
» .... den Pelz fiihlen
im Pelzwerk vviihlen ... naslada, ki se je ne more nobena žena odreči.«
2e pred kakimi tremi leti pa je Feller izginil iz reklamnega sveta, menda neprostovoljno. Zapustil pa je vendar za seboj posledice. Veliko reklamnih strokovnjakov je skoro enoglasno pritrdilo, da ima reklama velik uspeh, če se more n tak načni dotakniti erotičnosti, da čitatelj to občuti podzavestno. Dasi Fellerjeve dediščine ni nikdo prevzel imenoma, so šla razglabljanja v njegovem praven dalje, vsaj delno. Morda se pred njim ni nikdar s tako gotovostjo ugotovilo, da med dvema vrstama blaga
oklevajoči kupec večkrat podleže podzavestnim motivom, kakor pa golemu razumu.
Drug primer
Posebno podučen poizkus za to dvoje zvez (podzavest in razum) je napravila pred dvema letoma neka ameriška univerza. 250 gospodinjam so predložili štiri pare nogavic s prošnjo, naj si izberejo »najboljše«. Vsi štirje pari so bili popolnoma enaki in jih je izdelala ena in ista tovarna. Kvalitetne razlike torej ni bilo med njimi nobene, pač pa je bil en par ne-parfumiran, dočim so bili ostali trije pari nadahnjeni z različnimi dišavami. Vonj je bil tedaj zelo minimalen, tako da je samo šest oseb zavestno opazilo vonjavo. Od ostalih gospodinj pa jih je 92 odstotkov smatralo parfumirane nogavice kot boljše in le 8 odstotkov se je izreklo za nogavice brez navdaha vonja. Toda še več! Od parfumi ranih nogavic jih je bilo nekaj odišavljenih s parfumom od ključavnic (narcis), dočim sta ostala dva para bila impregnirana s cenejšim parfumom od navadnih cvetlic. Točno polovica vseh vprašanih, se je odločila za nogavice z navdahom ključavnic, ne da bi bile kaj opazile o vonju. To svojo izbiro so skoro vse utemeljevale s tem, da izbranim nogavicam prisojajo večjo lepoto in večjo solidnost. fz tega poizkusa sledi, da na odločitev nakupa močno vplivajo nezavestni motivi, ki jih pa kupec po izvršenem nakupu zanika, baš radi tega, ker niso delovali zavestno. Sledi tpdi, da čuvstvenim nakupnim odločitvam, ki so bili edini in pravi povzročitelji za odloči-
tev pri nakupu kupec podvali razr loge razuma. Iz navedenega poizkusa se vidi tudi, da ima podzavest veliko finejše čute kot pa zavest. Kajti podzavest je v skoro vseh primerih zaznala parfum, da v večih slučajih je mogla celo razločevati različne vrste parfuma, ker bi sicer ne bilo polovico gospodinj moglo najfinejšega razbrati. Zato je važno zlasti, kadar se z inseratom obračamo na žene, da ne apeliramo na njihov razum, ki ni njihova vrhnja instanca, temveč je pri njih podzavest njihov zadnji sodnik. Ta jim je pri izbiri nogavic rekla: »Če te nogavice (parfumirane) vzameš, boš lepša in dražestnejša.«
Kaj moramo vedeti, preduo moremo napisati dober inserat? O tem naj govori naslednja resnična zgodba. Artur Brisbane, eden izmed najslavnejših ameriških časnikarjev je dobival za svoje zgoščeno in jedrnato napisane članke o dnevnih dogodkih prav knežjo plačo. Nekega dne ga je obiskal znani izumitelj Edison. Pravi mu, da z inserati za svoje elektrotehniško podjetje ni zadovoljen, češ da bi se dalo z boljšimi oglasr doseči mnogo večji uspeh. »Tvoji članki« mu reče, »so všeč vsem, pa bi Te prosil, če bi zame napisal nekaj oglasov.« Brisbane je bil zadovoljen in domenila sta se, da mu Edison plača za vsako besedilo, ki pa ne bi smelo imeti več kot 20 besed, 1000 dolarjev. Torej kraljevski honorar. Toda Brisbane ni naročila nikdar izvršil. Ko ga je neki njegov prijatelj vprašal po vzroku, mu je odvrnil:	Več	kot
stokrat sem pričel pisati, nikdar pa nisem niti enega do konca napisal. Če sem morda dobil dve ali tri besede, ki bi mogle vzbuditi zanimanje pri občinstvu, je bilo nadaljevanje vedno vodeno in brez vsake vrednosti.« Ko pa so Edisona vprašali, kdaj mu bo Brisbane prinesel obljubljene oglase, je odvrnil:	Nikoli. Pristavil pa je:
»Ker Brisbane ne ve, da mora oni, ki hoče napisati dobro besedilo za oglas, biti podučen v vseh podrobnostih o blagu, ki ga namerava reklamno obdelati.«
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske bano* virie z dne 15. februarja objavlja: Ukaz o preosnovi konzulata v Montrealu v gen., konzulat — Razne ratifikacije mednarodnih jhi godb — Odločbo o sejmskih in trž riih pravicah v novomeškem okraju in ljubljanske mestne občine —-t Razne razglase sodišč in uradov* ter razne druge objave.
S.	S.:
Kako moraio biti $pi$ane ponudbe za službo
(Nadaljevanje.)
Uradnik ali uradnica je predstraža šefu. Večkrat celč edini reprezentant tvrdke, ki ga pozna odjemalec. Stranke, odjemalci, ki prihajajo, si žele in upravičeno zahtevajo vljudnost, prisrčen sprejem in primerno spoštovanje. Vse to jim mora nuditi uradnik, ki z njimi občuje. Vse z namero, da sklene z njimi kupčijo in jih animira za stalen otoisk tvrdke. Njihove morebitne pritožbe in reklamacije morajo biti popustljivo rešene, bodisi da so upravičene ali pa ne. če uradnik tako postopa, vzgaja pri kupcu privrženost do tvrdke. To pa prinaša stotisočake prometa!
Tudi sluga in vratar imata iste naloge: pridobivati in obdržati odjemalce tvrdki. Kajpada na svoj način!
Povejte v ponudbi, ki jo pošljete delodajalcu, pri katerem želite dobiti novo službo, da se zavedate, da je vaša dolžnost prodajanje. Razložite mu, kako mislite kot bodoči uslužbenec to delo pri njem opravljati. En sam pravilno postavljeni detajl je lahko osnova vaši ponudbi. In ako ga v ponudbi pravilno obdelate in dokažete, da bo delo, če ga boste vi opravljali, delodajalcu več koristilo, bo uspeh vaše ponudbe: služba.
Ne ozirajte se na šablonske predpise! Četudi v vaši ponudbi ne bo rojstnega leta, priimkov in imen vaših prejšnjih šefov ter zastarelega in nepotrebnega »odličnega spoštovanja«, bo ponudba s prej navedenimi podatki vendarle veliko boljša nesro ponudbe ostalih interesentov. Imnite vedno pred očmi, da ne prodajate niti let svoje starosti nit/ naslovov pre4šn'ih šefov ali celč razredov šol, ki ste jih obiskovali, pač
pa delovno sposobnost, ki nima s temi rečmi često prav nobene zveze.
Predočite v svoji ponudbi zmerom kar najvidnejs koristi, katere lahko pričakuje od vas dotičnik, komur stavljate ponudbo, kajti zgolj te koristi so odločilne, ali vas sprejme in kako vas kani nagraditi ali pa vas odkloni.
Dobra ponudba, gotova služba!
Dobra ponudba je samo ona, ki ustreza svoji svrhi. Zato si nikar ne pridržujte, če želite, da bo vaša ponudba dobra, nikakršnih predpisov, kajti le-ti izključujejo možnost prilagodovanja.
Motite se, če mislite, da mora biti iz vaše ponudbe očitno, da želite službo. Nasprotno! Namen dobre ponudbe je ustvariti pri delodajalcu povoljno mišljenje o vaši osebi in vaših sposobnostih. Ponudba, ki jo smemo imenovati dobro, mora biti verno ogledalo vaše Inteligence. Iz nje mora biti jasno, da ste človek, ki se išče. To je pravi namen ponudbe, ki zasluži naziv: dobra ponudba.
Dandanes se zahteva od slehernega poedinca odgovornost — popolna odgovornost. Vsak podjetnik bo rad sprejel človeka, ki s svojo ponudbo pokaže samostojnost, katera ne dopušča dvoma, da dotičnik ne bi mogel izvrševati postavljenih zahtev.
Glede" nekaterih sposobnosti se zdaj veliko zahteva. Zaradi tega se take sposobnosti visoko cenijo ter seveda tudi dobro- plačujejo. Opazujte pojave v poslovnem življenju in okoriščajte se z uspehi svojega opazovanja. Toda ponavljam: Preden pišete ponudbo, ocenite — objektivno — svoje sposobnosti! Ne lotite se naloge, ki ji morda niste dorasli. Rajši se ospo-sobite!
Ako ustreza vaša ponudba tem osnovnim zahtevam, se ne bojte neuspeha. Pred vsemi ostalimi se bo delodajalec odločil za vas. Ker je vaša ponudba vzdržala kritiko. Vašo osebo je delodajalcu pokazala
takšno, kakršno si on želi videti.
Preden začnete pisati ponudbo, razmišljujte nekoliko o nastopnem:
Ko čitate v časopisu oglas, obstajajo za vas enake možnosti kakor za vsakega drugega prosilca. Delodajalec — oziroma tvrdka — ki išče uslužbenca, še ni dal prednosti vašemu nevidnemu, nepoznanemu tekmecu. Vsakomur, tudi vam, je hkrati nudil priložnost, da se s ponudbo izkažete.
Ako bo ponudba katerega vaših tekmecev boljša nego vaša, bo tvrdka njega poklicala in akceptirala. Tega ji ne morete in ne smete zameriti. Ponudba vašega tekmeca je napravila bolj prepričevalen vtis o njegovih sposobnostih, ki tvrdki lahko koristijo.
Medtem utegnejo vaše sposobnosti mnogo bolj prekašati sposobnosti vašega tekmeca. Toda ker jih v ponudbi niste znali učinkovito in prepričevalno izraziti ali se pa morda niste dovolj potrudili, je vaše prizadevanje ostalo brezuspešno. Vaša ponudba sama je glede vaših sposobnosti slabo, morebiti najslabše izpričevalo.
Kadar se greste nekam prvič osebno predstavit, se za ta korak korenito pripravljate. Z lepo obleko, uravnoteženimi kretnjami, možatim nastopom In izbranimi besedami se trudite, da napravite najboljši vtis. Vso noč morda ne spite zavoljo bojazni, da ne bi prišli prekasno in da vas ne bi smatrali za netočnega človeka. A za ponudbo je priprava še bolj potrebna in opravičena. Namesto vas nastopa košček papirja, ki naj predstavlja v tem Času vso vašo osebnost. Vaš vpliv na odločitev je omejen na nekoliko napisanih besedi, ki naj vas pokažejo v najlepši luči. In če vtis ni tak, ka*or bi bilo želeti, vas drgetec (trema) ne more opravičiti.
Nikamor se ne mudi! Ko prečitate oglas, pomislite, kako bi delodajalcu mogli biti najbolj koristni. Najdite za vašo ponudbo urimeren argument, ki bo delodajalca prepričal, da ste baš vi v njegovem podjetju potrebni. Povejte mu, da znate opravljati staro
Kupujte propa-ggandne znamke za e esperantski kongres
V binkoštnih praznikih bo v Lj Ljubljani pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena nacionalni esperantski kongres Jugoslavije. Kongresa se ne bodo udeležili samo delegati iz vse Jugoslavije, temveč tudi številni tuji gostje. Da bo .('mogol prireditveni odbor kriti • stroške za organizacijo kongresa, bo izdal lične propagandne znamke, ki se bodo prodajale po 20 par. Odveč je poudarjati važnost esperantskega jezika, ki zavzema zlasti v poslovnem življenju vedno važnejše mesto, saj je znano, • da imajo velike trgovske hiše v i iLondonu, Parizu, Tokiu in Wa-i shingtonu že svoje posebne espe-rantske korespondente. Zato je za na nas važno, da bo imel esperant-ski kongres v Ljubljani čim večji , uspeh in da bo mogel priprav-iialjalni odbor čim bolje sprejeti svo-■ (je goste. Zato naprošamo vse poslovne ljudi, da kupujejo esperant-. ske zalepne znamke in da jih na-, jIe.pljaj-o na svoja pisma!
*•»
l
Zunanja trgovina
ni lesni uvozni kontingent za Jugoslavijo, temveč da dovoli jugoslovanskemu lesu tudi iste carinske in železniške prevozne olajšave, kakor tjih dosedaj uživa avstrijski les.
Podržavljenje italijanske trgovine
Iz glavnega inšpektorata za zunanjo trgovino, ki je bil ustanovljen lani, je bilo sedaj imenovano državno podtajništvo za zunanjo trgovino in devizni promet. Za novega drž. podtajnika je imenovan Felice Guarneri, ki vsak dan občuje z Mussolinijem in v katerega ima ta največje zaupanje. Novo drž. podtajništvo bo štelo okoli 2000 uradnikov in ž njim je dejansko italijanska trgovina, zlasti zunanja, podržavljena. Vsi strokovni odbori, ki se tičejo zunanje
trgovine in ki so spadali preje pod kompetenco drugih ministrstev, pridejo sedaj pod novo drž. tajništvo. Podržavljenje trgovine se je že preje pripravljalo, zaradi sankcij pa je bila sedaj njegova ustanovitev pospešena. Novo državno podtajništvo pa bo ostalo tudi po prenehanju sankcij in ono bo odločevalo, kaj se sme uvoziti v Italijo in kaj vse ne. V ta namen bo razdeljen ves uvoz v dva dela: na predmete, ki se morajo zaradi državnih potreb uvažati in na predmete, ki prihajajo iz držav, ki kupujejo od Italije. Drugi predmeti se sploh ne bodo smeli uvažati. Enako bodo italijanske proti-sankcije veljale tudi še po prenehanju sankcij. Seveda pa bodo vs,i ti načrti obveljali le, če se bo vse tako dovršilo, kakor želi in ukazuje gospod Mussolini.
Fakture za blago, ki se izvaž^ v Nemčijo, se morejo odslej izstavljati tudi v tujih valutah in ne samo v dinarjih.
Tudi romunski izvoz v Italijo je začel v zadnjih mesecih zelo nazadovati ter je znašal: v oktobru 312, v novembru 291, v decembru 139 in v januarju samo še 67 milijonov lejev. Izvoz pa bi že popolnoma prenehal, če ne bi Italija tako silno potrebovala romunskega petroleja.
Bolgarska državna vagonska tvornica v Drenovi, ki je bila lani ustanovljena, je dobila od države večje kredite in bo mogla sedaj izdelovati tudi večje tovorne vagone. Stremljenje bolgarske vlade je, da ne bo treba bolgarskim železnicam naročati vagonov v tujini.
Poljska je izvozila leta 1935 v Francijo 1,030.000 ton premoga, za
219.000	ton več ko v 1. 1934.
Anglija je kupila na Madjarskem 1 milijon kg masti in namerava v kratkem nakupiti nove količine masti na Madjarskem.
O prispevkih za boiniško blagaino
trgovcev
Vprašanje našega lesnega izvoza v Francijo
Iz Šibenika in Sušaka so bile o poslane prve poskusne pošiljke ■ našega lesa v Francijo. Skupno je pbilo poslanih 4500 kubičnih metrov lesa v pristanišča: Cannes, St. Raphael in Marseille. Kakor • se poroča, odpotuje v prihodnjih udneh predsednik Osrednjega lesnega odbora bivši minister clok-) tor Ulmansky v Francijo, da stopi v zvezo s tamošnjimi uvozniki le-a sa in da sklene z njimi nove po-,/< godbe glede dobave jugoslovan-kskega lesa. Upati je, da bo nje-gogovo prizadevanje imelo tudi usjV«S|peh, saj je dosedaj Francija zelo malo uvažala našega lesa. Do&eičiim je uvozila v preteklem le-,i tu Francija iz Avstrije nad 100 -tisoč kubičnih metrov lesa, je uvo-ilzila iz Jugoslavije samo okoli 30 is tisoč kubičnih metrov lesa. V ta uinamen pa je tudi potrebno, da Fr Francija ne samo še poviša dodat-
„ w	barva, plesira in
7i7o	v	21	lirah	k«n»no
ULQ	i	*	UIUII	oh|e({e klobuke
Itd Itd. Škrobi in svetlolika srajce, »vratni! nike in manšete. Pere suši. mungu in lika domafe perilo
tttovarna JOS. REICH
Po Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8. Telefon št. 22-72.
Že v prejšnjih člankih, ki smo jih posneli iz vzorno sestavljene študije pom. gen. direkcije SUZORa g. Matjašiča, smo naglašali, da bi bilo socialno zavarovanje trgovstva pravilno rešeno le, če bi bilo obvezno. Prostovoljno zavarovanje je le izhod za silo in zato je tudi pravilno, če se ozira g. Matjašič v svoji študiji le na obvezno zavarovanje. Za to tudi gre v danem primeru, ker je vendar cilj trgovstva, da se že enkrat izda pravilnik, ki bi omogočil uvedbo obveznega zavarovanja trgovcev.
Najbolj seveda zanima vprašanje, kakšne prispevke bi morali trgovci plačati v primeru uvedbe tega zavarovanja. G. Matjašič odgovarja na to vprašanje izčrpno jasno in na podlagi vseh izkušenj, ki so doslej v tem zavarovanju znane. Zaradi pomanjkanja prostora pa moremo podali njegova izvajanja le v zelo skrčenem obsegu..
Po teh izkušnjah (»Merkur«, »SUZOR«) bi bilo treba plačati letno za člana Din 253'67, za ženo 33'46 in za druge svojce pa po 33’46 Din ali skupno 320-59 Din. V tem primeru bi se nudilo članom to, kar nudi SUZOR svojim zavarovancem.
Ce bi pa hoteli imeti člani to, kar nudi »Merkur«, potem bi bilo treba plačevati za člana dinarjev 455'96, za ženo Din 73'29, za svojce po Din 73'29 ali skupno dinarjev 602‘54 letno, ali približno 50 Din mesečno. Ti prispevki bi bili potrebni, če bi se uvedla svobodna izbira zdravnikov. Za II.
razred v bolnišnici pa bi bilo potrebno posebno doplačilo, in sicer za člana Din 7-—, za ženo in svojce pa po Din 1‘50 ali skupno Din 10‘— mesečno.
Ti podatki pa morejo služiti le kot prva orientacija, dočim bi se definitivni prispevki mogli določiti šele po izkušnjah prvih let. Za začetek pa bi ti prispevki skoraj gotovo zadostovali.
Vsak zavarovanec bi plačeval isti prispevek. Dosedanje izkušnje pa dokazujejo, da bolje situirani zavarovanci bolj izkoriščajo blagajne ko oni z nižjim življenjskim standardom. Ti poiščejo zdravnika res šele v skrajni sili. Zato je g. Matjašič mnenja, da bi bilo vendarle treba, da plačujejo bolj premožni zavarovanci več od revnih.
Tudi pri takšnem različnem plačevanju prispevkov pa so ti za majhne privrednike zelo občutni. Ti prispevki bi se znižali, če bi veljalo bolniško zavarovanje le za težije bolezni. Krajše bolezni povzročajo največje izdatke. Ce bi bolezensko zavarovanje nastalo šele po 14 dnevnem obolenju, bi se znižali izdatki zavarovanja po izkušnjah OUZD za 40%, po enomesečnem obolenju pa celo za 60 odstotkov.
V interesu samih zavarovancev ije, da vsi pazijo na to, da se prispevki v redu plačujejo. Kdor od zavarovancev skozi določeno dobo ne plača svojih prispevkov, ta mora tudi izgubiti vse svoje pravice.
Bolezensko zavarovanje mora skrbeti samo za zdravljenje članov, ker denarne podpore niso
predvidene. Bolezenski fond, ki hoče doseči svoj cilij, mora nuditi svojim članom zdravljenje in zdravila. Zato mora v vseh krajih organizirati tudi lastno zdravniško službo in skleniti potrebne pogodbe tudi z zdravniki - specialisti. Pa tudi z lekarnarji se morajo skleniti potrebne pogodbe, prav tako pa tudi z bolnicami in sanatoriji, ki bi sprejemali obolele zavarovance.
Tudi v primeru, da se uvede svobodna izbira zdravnikov, mora imeti blagajna svoje zaupne zdravnike, ki bodo kontrolirali upravičenost in pravilnost predloženih računov.
Likvidacija bolniških podpor pa se mora izvršiti hitro in brez nepotrebnih komplikacij.
Ni ravno brezpogojno potrebno, da se ustvarja posebni bolezenski fond, ker se morejo izdatki kriti tudi iz tekočih dohodkov. Vendar pa se morejo ustanoviti tudi po-sebni fondi za manjše lokalne edi-nice, kajti bolniško zavarovanje j se more izvajati le na teritorial-I nem načelu.
| V vsakem primeru pa se mora zavedati vedno vsak zavarovanec, da mu more nuditi njegova bolniška blagajna samo toliko, kolikor prejme od zavarovancev. Cim več kdo hoče od blagajne, na tem večje prispevke mora biti tudi pripravljen, razen seveda, če | bi se našli dobrotniki, ki bi poklonili iz stanovske zavednosti blagajni velike zneske. A na takšne srečne primere se ne sme računati.
Kaj pa naša letovišča?
Na VII. levantskem velesejmu v Tel-Avivu v dneh od 30. aprila do 30. maja bo imelo češkoslovaško društvo za timski promet s sodelovanjem čsl. zdravilišč in letovišč veliko razstavo. Že lani je obiskalo Češkoslovaško 2500 turistov iz Palestine.
Skoraj vsi ti turisti so potovali na Češkoslovaško skozi Jugoslavijo. A skoraj nobenega od njih nismo znali privabiti, da bi se ustavil tudi v naši deželi. Kako pa tudi, saj nimamo ne rednih zvez z Levanto, še manj pa kakšne propagande za naše kraje v levant-skih deželah. Mi hočemo, da bi nam turisti kar sami prihajali v deželo. Zato tudi seveda naša letovišča ne bodo opozarjala na velesejmu v Tel-Avivu na svoje lepote!
Kdaj bomo že začeli pri nas v resnici delati za dvig tujskega prometa?
Dobave - licitacije
V lntendanturi štaba Drinske divizijske oblasti v Valjevu bo dne
25. februarja ustna licitacija za nabavo 12.220 m3 drv in 27. februarja za nabavo 613 ton premoga.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 19. februarja ponudbe za dobavo mavca, karboli-neja, terpentina in laka.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 22. februarja ponudbe za dobavo jesenovih ali bukovih desk za vesla po skici, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.
Licitacije:
V Dravski radionici v Ljubljani
bo dne 22. februarja ofertna licitacija za nabavo brezovih, jesenovih in bukovih trupcev in desk za čolne; dne 14. marca za nabavo raznega materiala za potrebe ra-dionice (razni vijaki, žeblji, železo, platno, barve itd.).
Pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo dne 25. februarja ofertna licitacija za dobavo elektromotorjev za radionico Kraljevo; dne 26. februarja za dobavo vrtalnih strojev; dne 27. februarja za dobave kavčukastega platna, bombaževine in bombaževih ter lanenih krp; dne 2. marca za dobavo raznega kavčukastega materiala (cevi) in dne 3. marca za dobavo raznega strojnega olja, bencina in petroleja.
V lntendanturi III. armijske oblasti v Skoplju bo dne 3. marca ofertna licitacija za dobavo 20.300 m3 drv.
V tehničnem odd. kr. banske uprave Vrbaske banovine v Banjaluki bo dne 5. marca licitacija za zgradnjo mostu. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
d« delo na nov način, ki prinaša več koristi. Govorite m mu o rečeh, ki jih poznate, moško in prepričevalno! Pi Potrudite se, da poveste vse kratko, jedrnato, odnosno Ui tako, da se bo vaša ponudba po slcgu čim bolj razit! likovala od ostalih ponudb. Ne hvalite svoje izobrazbe ir in ne naštevajte šol in njihovih razredov! Delo-li dajalec mora iz vaše ponudbe in njene sestave sklepi pati, da ste inteligentni, šele ko ste glede vsebine na ja jasnem, napišite ponudbo. Pomnile, da ne odloča to, £< kdaj vaša ponudba dospe, temveč to, kakšna je. Ako bt bo najboljša od vseh, nič za to, če dospe kot zadnja.
Slabe ponudbe pa vam že tako ni treba odposlati, 3« ker bo trud zaman.
Kako boste pisali ponudbo?
Z roko ali s strojem?
Nekateri se boje napisati ponudbo s strojem. 31 Slišali so namreč, da se ponudba mora pisati svoje-:o ročno. To je pa popolnoma napačno.
Niti najlepša pisava ne more tekmovati s pisalni nim strojem. Pisava stroja bo vedno bolj razločna in ei čitljiva. In kar je najvažnejše, vsakdo se bo rajši očodločil za čitanje s strojem pisane ponudbe.
Smatra se, da pride s ponudbo, spisano svoje-ro ročno, do izraza prosilčeva pisava. Toda to ne drži. O, Delodajalcu zadostuje vaš podpis, da spozna karakter vr;vaše pisave, če vaša pisava ni posebno lepa, se ni trtreba zaradi tega žalostiti, časi, ko so bili »šribarji« v v veljavi, so že za nami. Izpodrinil jih je pisarniška te tehnika, predvsem pisalni stroj. Veliko važnejše je, ds da pazite na dober slog, ki pa nima z lepopisom nič sk skupnega.
Le tam, kjer se izrečno zahteva svojeročno spi-sasana ponudba, je treba to zahtevo upoštevati.
Sicer se pa poslužujte vedno pisalnega stroja, čeCe vam je le na razpolago. Ni se namreč Lc.ti, dr bi bi vam to škodovalo.
Podpis mora biti seveda svojeročen in čitljiv.
Sedite in pišite, toda ne pozabite.
Malenkosti so malenkosti samo za površneža. Pameten človek ve, da iz malenkosti svet sestaja. Vsaka zidna opeka ima svojo nalogo, ker nosi del teže, ki je nanjo naslonjen. Ako to ne bi držalo, bi se hiša podrla.
Isto velja tudi za vašo ponudbo. Malenkost, ki je za vas brezpomembna, odloča često o vašem uspehu. Dokončno in definitivno, če želite uspeh doseči, mora biti tudi tehnična stran vaše ponudbe brezhibna. Prikupni obliki je namen, da obrača pozornost na vsebino. Zato je treba ponudbo skrbno opremiti.
Za ponudbo vzemite vselej le kuverto in papir trgovskega formata. Trgovci goje, morda ne brez vzroka, mržnjo do kuvert uradne, pisarniške oblike. Oboje, papir in kuverta, naj bo belo. Papir gladek, brez črt in zmerom samo list, ne pola. Preganite ga le dvakrat v pravilni obliki, tako da je vsebina znotraj.
Ponavljam: ako je le mogoče, napišite ponudbo, oziroma jo dajte napisati s strojem, če se izrečno zahteva ali če ne morete priti do stroja, spišite ponudbo z roko, toda vedno s črnilom, nikdar s svinčnikom. Pišite z navadno pisavo in ne mučite se z lepopiso; i! Vsak delodajalec bo namreč takoj opazil, da to ni vaša običajna pisava. Zategadelj se rajši potrudite, da bo vaša ponudba čitljiva.
Vsebina sme obsegati nekaj več ko polovico papirja, če je večja, je preobširna. Pri odposlatvi ponudbe upravi časopisa ni treba dveh kuvert. Ena je zadosti. Naslov naoišite razločno. N. pr.: Oglasni oddelek »Dneva« / »Zanesljiv in pošten« / Ljubljana. S tem prihranite upravi lista delo, a tvrdka dobi ponudbo naravnost.
Spričeval ali drugih listin ponudbi ni treba pri-
lagati. Spričevala so le formalni dokaz vaše sposobnosti. Delodajalci jih zahtevajo le zato, ker so vajeni vodenih, nič obetajočih ponudb. Pravi dokaz je vaša osebna ponudba. Največkrat spričevala na uspeh ponudbe sploh ne vplivajo. Prav za prav je prilaganje spričeval za tvrdko-napota (balast), ker jih mora vračati. Spričevala in druge listine predložite, ko vas tvrdka pokliče in to od vas izrečno zahteva. Priporočljivo pa je, da priložite namesto listin fotografijo, če sodite, da bi mogla vplivati na odločitev.
Slog vaše ponudbe, naj bo kolikor le moči preprost. Uporabo tujih izrazov opustite. Zlasti povsod, kjer vam njihov pomen ni zanesljivo znan. Pišite kratke in jedrnate stavke. Vsebino ponudbe razdelite vsaj na štiri odstavke. To povzdigne čitljivost. Pazite na slovnične oblike, pravopis in ločila, če v posameznih primerih natančno ne veste, kaj je pravilno in kaj ne, si pomagajte s slovnico. Sestavite več ponudb in jih prepišite, nato pa izberite med njimi ono, ki se vam zdi najboljša. Opilite jo, oglejte si vsak posamezni izraz in odstranite morebitne dvoumnosti. Naposled ponudbo na čisto prepišite.
Poskusite biti kritik samega sebe. Prečitajte večkrat glasno svojo ponudbo. Kar vam ne ugaja, izboljšajte. Popravljeno ponovno prepišite. To storite tolikokrat, da bo vaša kritika s ponudbo zadovoljna, šele potem ponudbo odpošljite. Le tako Je verjetno, da bo vaš trud nagrajen s službo.
Slučajev v življenju ni. Ne srečnih ne nesrečnih. Vsakdo je svoje sreče kovač. Vse se dogaja iz gotovega vzroka in ob gotovih pogojih. Vse Je podvrženo temu zakonu. Tudi vaša ponudba. Pogled se na vaši ponudbi lahko ustavi ali pa ne. če se ustavi, lahko upate. Sicer pa ne. Dajte ponudbi obliko, ki bo vzbudila pozornost in radovednost.
Prepričan sem, da mi boste prej ali slej za nasvet hvaležni.
(Dalje.)
Denarstvo .TEDEN NA UUBUANSKI BORZI
Ctanje Narodne banke POSEBNO POROČI LO „ TRGOVSKEGA LISTA*'
tanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne
8.	februarja navaja te izpreinembe (vse v milijonih Din):
Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 9,6 na 1501,5; zlato v blagajni se je povečalo za 10,6 na 1383,3, zlato v tujini je padlo za 0'4 na 87,6, devize so padle za 0'7 na 29'8, valute pa so se dvignile za 0,15 na 0,27.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se dvignile za 11,3 na 323,7, vsota kovanega denarja pa za 15,2 na 374,3.
Posojila so padla za 5,98 na 1705,1, in sicer so padla eskontna za 6,8 na 1448,1, lombardna pa so se dvignila za 0,9 na 256,9.
Razna aktiva so se zvišala za 4,5 na 556,7.
Obtok bankovcev se je dvignil za 19,8 na 4867,4, prav tako pa so se dvignile tudi obveze na pokaz, in sicer za 10,7 na 1514,6.
Obveze z rokom so se povečale za 0,35 na 185,3, razna pasiva pa za 2,4 na 154,9.
Skupno zlato in devizno kritje se je dvignilo od 30T7 na 30'22%, samo zlato pa od 27'77 na 27'85%.
OdJr^ plačil je dovoljen:
Hranilnici in posojilnici v Sv. Pavlu pri Preboldu za dobo 6 let za dolgove, nastale do 20. septembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol odstotka.
•
Novci po 10 lir, ki jih je vzela italijanska vlada iz prometa, so sedaj nadomeščeni z državnimi boni po 10 lir.
Francija bo dala v kratkem v Promet zlatnike po 100 frankov. Vseh zlatnikov bo nakovanih za 5 milijard frankov.
Češkoslovaška agrarna banka je imela lani 4,8 milijona Kč čistega dobička in bo izplačala od vsake delnice 18 Kč dividende.
Madjarske banke so začele v zadnjem času nalagati denar predvsem v metalurgična podjetja.
v začetku 1. 1936. je bilo v Rusiji za 1957 milijonov rubljev hranilnih vlog
VELETRGOVINA
A. SARAH©!
LJUBLJANI
privoroča špecerijsko hlap o, veti vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna prazarna za kavo in mlini za dišave g_električnim obratom
T »1« ton štev. 2 6 6 6 Ceniki na razpolago t
Tečaji na svetovnih borzah so se zboljšali
V preteklem tednu so se tečaji delnic na večini velikih borz zbolij-sab, kakor je razvidno iz nasled
njih številk;
Koncem 1927 = 100%
London Pariz Berlin Bruselj Amsterdam Curih Praga Dunaj Stockholm Milan New York Na podlag, ,^„|V=V XJ. ,cimiu svetovnih borzah izračunani mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu dvignil od 56'5 na 56-9%.
Devizno tržišče
Tendenca neizpremenjena; promet E n 4,803.145‘05.
V primeru s prejšnjim borznim tednom pokazuje tek. teden močno nazadovanje deviznega prometa, kajti padec znaša nad štiri in četrt milijona dinarjev. Gibanje deviznega prometa v posameznih devizah je bilo naslednje:
Devize	Minuli Tekoči teden (v
teden tisočih dinarjev) Amsterdam	86	32
Berlin	1502	837	priv.	kliring
Bruselj	74	—
Curih	93	96
Din. deviza	358	85	avstr.	priv. ki.
Dunaj	734	609	priv.	kliring
London	3902	1982 inkl. priv. ki.
Madrid	7	—
New York	1216	640
Pariz	1013	483
Solun	120
Trst	10	31
Stockholm	4	8
Varšava	10	—
Najobčutnejši padec prometa beleži deviza London, in sicer za skoro dva milijona Din, dalje New York, Pariz in Berlin pa po cca
600.000	dinarjev.
Narodna banka je tudi tokrat dala največ angleških funtov poleg običajnega dnevnega deviznega kontingenta v Amsterdamu, Curihu in Parizu. Skupni intervencijski zaključki v devizi London po privatnem kliringu znašajo Din 902.250'—.
Na poedinih borznih sestankih t-ga tedna je bil zaključen tale dnevni devizni promet:
Din
10. II.	2,397.213 08	London-New York
11. II.	829.706 97	Berlin-London
12. II.	398.15171	London
13. II.	697.122'42	London-Pariz
14. II.	480.950-87	Dunaj-London
V privatnem kliringu se je največ trgovalo z angl. funti in sicer dne 10. do 12. t. m. na dosedanji bazi Din 256'20—257'80, v četrtek po tečaju Din 254'20—255'80, včeraj pa po Din 25370—254-80.
Avstr, šiling je notiral 10. t. m. Din 9'33—9*43, se na torek okrepil za nekaj točk in bil trgovan do četrtka na bazi Din 9-35—9'45. Na včerajšnjem borznem sestanku pa je popustil za 5 par.
Tudi nemška marka je bila za-ključevana 10. in 11. t. m. na bazi Din 14'20—14'40, od četrtka dalje pa po tečaju Din 14'70—14'90.
Boni grške Narodne banke so bili zaključeni le v torek 11. t. m. in sicer na bazi Din 32'65—33-35 za 100 drahem.
11.1.	1. II.	8. II.
77-3	790	79-4
49-9'	52-7	52-7
35-2	300	300
34'6	39-0	39-4
40-3	41-6	41-0
37-1	40-1	40-2
74-6	759	76-5
43-6	45-6	46-7
16-9	17-5	17-8
97-6	104-3	105-7
86-2	89-3	89-6
Devize:
Amsterdam
Berlin
London New York Pariz Praga
Obveznice dalmatinskega agrar-ja, 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del nalik 7% stabilizacijskemu posojilu sploh niso notirale.
Žitno tržišče Tendenca čvrsta.
Prometa ni bilo niti v žitu, niti v mlevskih izdelkih. Tudi cene so ostale večji del neizpremenjene, le koruza je od 7. na 10. t. m. nekoliko popustila, in sicer času primerno suha koruza letine 1935 za Din 2'50, prekmurska prekomerno suha koruza pa tudi za Din 2'50 pri 100 kg.
Na včerajšnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:
Din Din
Koruza: času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, fran-ko vagon nakladalna
postaja..............118'— 120-—
prekomerno suha, fco vagon prekmur. postaja, plačljivo proti duplikatu .... 124'50 126'50 Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-na, prompt. dobava 175'— 177'50 banat., 78 kg, 2odstot-na, prompt. dobava 175'— 177 50 Oves:
nov, zdrav, suh, reše-tan, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 142'53 145'— Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 140'— 142'50
Mlcvski izdelki:
Moka;
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 280'— 290’— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 280'— 290'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 260'— 265'—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto ' za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja .
Din Din
240'- 245'-
110'- 115'-
SLO VENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: »-18, 37-18,
37-13 carinska pisarna
24-19 po uradnih urah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
Lesno tržišče
Tendenca zelo mlačna
Po mnenju gospodarskih strokovnjakov iz Češkoslovaške ni privedel gospodarski blok Male antante do nobenega rezultata. Čehi so mnenja, da bi privedla zveza z državami rimskega sporazuma do boljših uspehov na gospodarskem polju. V tem pravcu bo v bodoče tudi usmerjena gospodarska politika CSIt.
Protisankcijski listi tudi dokazujejo s precej verjetnimi argumenti, da sankcije niso dosegle svojega cilja, pač pa so hudo prizadele manjše sosedne države. O poostritvi sankcij dosedaj še ni govora. Sicer bo pa o teh točkah razpravljala zgodovina.
Pri nas se položaj — kljub dobrim sklepom ljubljanske lesne konference — na lesnem trgu ni izpremenil. Mnenja naših trgovcev so različna: Nekateri upajo na podporo, drugi so se pa že kolikor toliko resignirano udali v negotovost.
Zelo pa razburjajo našo javnost vesti, da nekatera naša privilegirana velepodjetja kljub sankcijam — izvažajo večje količine lesa v Italijo. Kaj je na teh vesteh in v koliko so resnične, žal ne moremo ugotoviti. Bilo bi pa vsekakor nujno potrebno, da naši zastopniki to zadevo temeljito razčistijo in s tem dosežejo, da se naše ljudstvo, ki je zbog težke situacije že do skrajnosti obupano, po nepotrebnem ne razburja še naprej.
Seznam	odj
S primo Narodne banke Povpr. Pon. Din Din 10. II.	2961'01	2975‘61
14. II.	2959'22	2973'82
10. II.	1752'05	1765'93
14. II.	1752-77	1766'65
10. II.	733'82	738'88
14. II.	733-29	738'36
10. II.	1424'22	1431*29
14. II.	1424'22	1431'29
10. II.	215'19	217'25
14. Ti:	215-55	217 61
10. II.	42957 5	4332'06
14. II.	4267-20	1303'51
10. II.	287 86	280'30
14. II.	287'96	289'40
10. II.	180*61	18172
14.	II.	180-61	18172
V premijskih deviznih tečajih znašajo tekom tega tedna dosežene azlike (vse izraženo v točkah): Amsterdam — 1'79, Berlin -f- 0'72, Bruselj -j- 07)3, Curih 0, London -f 44, "->vv York —18*55, Pariz -r 0'10, Praga 0.
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna.
Prometa ni bilo nobenega. Notice industrijskih in bančnih papirjev^ so povsem izostale, dočim so drž. efekti beležili na prvem
ledna takole:	10.	II.	14.	11.
7% inv. pos.	76	Din 78 77		79
8% Blair	81	83	80	82
7% Blair	71	73	71	72
7% Seligman	79	80	79	81
1% agr. obv.	45	47	44	46
6% begi. obv.	60	62	62	64
2Yi% voj. škoda	353	35G	354	356
Več ko ima kaka trgovina stalnih in zvestih odjemalcev, več je vredna in več donaša svojemu lastniku. To je stara in znana stvar v trgovskem življenju in praktičen trgovec se tudi trudi, da si pridobi stalne in zveste odjemalce. Tak trgovec ima pregleden seznam ali kartoteko odjemalcev. Trgovina na debelo in posredovalna trgovina ima pregled in seznam odjemalcev v svojih saldakontih, toda saldakonti vsebujejo le imena tistih, ki so odjemalci trgovine, ne pa tudi tistih, ki ne kupujejo. Takih je pa lahko zelo veliko, a marsikateri bi postal odjemalec, če bi trgovec vedel zanj in mu ponudil blago.
V korist trgovine in trgovca je, da ima kartoteko odjemalcev, Uradni list v Ljubljani, v Zagrebu, v Beogradu itd. prinaša protoko-lacije tvrdk. Natančen in podje ten trgovec vpisuje podatke urad. nega lista v kartoteko, napravlja ponudbe novim firmam in se tu di informira o firmi, da ve, ali se z novo firmo lahko spusti v kup čijsko zvezo ali ne. Navadno so novo nastale firme vsaj v početku svojega poslovanja dobre, pozne je je seveda neobhodno potrebno, da se trgovec podrobneje iiifCT-mira o njih.
Kartoteka pa naj ne vsebuje samo imena in bivališča, ampak tudi opis odjemalca, plačilne in dobavne pogoje, rabat, skonto itd.
Tudi trgovec na drobno, ki prodaja navadno le za gotovino, naj se ne zadovoljuje s tem, da pozna svoje stranke na »videz«. Znan mu mora biti naslov in bivališče odjemalcev, da je lahko z njimi v stalnem stiku s tem, da
jim pošilja cenik, jih opozarja na novosti itd.
Ako hoče trgovec prodati svojo trgovino, ali išče družabnika ali posojilo, je velike važnosti, da more dokazati lepo število odjemalcev in obseg svoje trgovine, ker to vpliva tudi na vrednost trgovine.
Vzdrževanje in izpopolnjevanje kartoteke ne povzroča posebnih težkoč. Res je, da ne moremo vsake stranke, ki vstopi v trgovino, kratkomalo vprašati za ime in bivališče, toda izvežban trgovec in pomočnik si zna pomagati, da na prav lep in nevsiljiv način pride do imena in bivališča. Ako ponudi stranki, da bo poslal nakup ljeno blago domov, tedaj bo na lep in vljuden način zvedel za naslov in bivališče. Taka ustrežljivost pa tudi zelo vleče in priporoča trgovino. Posebno ženski svet da zelo veliko na tako ustrežljivost in vljudnost. Seveda je taka ustrežljivost na mestu tudi pri starejših stalnih odjemalkah.
Kartoteka je urejena po alfabetu. Le veletrgovina z (jako obsežnim delokrogom uredi kartoteko po krajih. Taka ureditev je prikladnejša za veletrgovino, ker se hitreje in laže napravi seznam odjemalcev za potnika, ko gre na potovanje. Takšen seznam je dober pripomoček potniku, ker mu zelo olajša delovanje. Seveda mora potnik svoj seznam izpopolnjevati s svojimi opazovanji in ugotovitvami. Pri novi stranki, katero je obiskal pa ni napravil kupčije, bo pripisal, zakaj se mu ni posrečila kupčija.
Vzorna organizacija trgovine in njenega poslovanja je velike vrednosti. K organizaciji pa spada tudi kartoteka odjemalcev.
Gr jodarsk' pomen mode
Nobene konference, nobeni ukrepi vlad in nobena propaganda ne morejo tako hipoma prinesti celi vrsti podjetij izredno visoke konjunkture ko — moda. Samo par primerov. Moda se je izrekla za umetno svilo in hipoma se je dvignila proizvodnja umetne svile čez vse pričakovanje. L. 1925. je znašala proizvodnja umetne svile 100, 1. 1934. 750 in 1935 že 900 milijonov funtov. Številka, ki je za naše razmere sploh nepojmljiva.
Moda je vpeljala umetne cvetlice. Samo v Franciji, Angliji in Ameriki so izdale žene v par mesecih za te cvetlice 3 milijone funtov ali 750 milijonov dinarjev.
Ko so prišle v modo dolge ženske rokavice, so samo žene v Angliji izdale za nje v nekaj mesecih za 300.000 funtov več ko preje za kratke.
Moda steklenih okraskov je dala samo enemu vodilnemu prodajalcu teh okraskov v eni seziji 250 milijonov Din.
Neka filmska zvezda je začela nositi pletene sandale. Komercializacija tega predmeta ije vrgla proizvajalcem 2 milijona funtov.
Neka dama angleške kraljevske hiše je začela nositi obleko iz določenega bombažnega blaga. Brez reklame in brez propagande so prodale nato v štirih mesecih tvornice v Lancasbireu za 5 milijonov jardov več blaga (en ijard je 90 cm). Če bi postala spodnja krila zopet modema, bi tvornice v Laneashireu, kakor je izračunal eden njih vodilnih ljudi, hipoma prodale za 200 milijonov jardov več blaga.
Modni čevlji so dvignili proizvodnjo čevljev v 2 letih za 25 milijonov funtov.
Brivci ne žive danes v krizi samo zaradi žen in njih vedno novih frizur.
Samo obleke, ki jih odlože žene v Angliji in Ameriki, ker niso te obleke več moderne, pomenijo vrednost 2 milijard dolarjev, 10C milijard Din ali 10 naših državnih proračunov. Itd., itd.
Moda je res kraljica, najučinko vitejša reklama in za dvig produkcije močnejše sredstvo ko vsako drugo.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izpremembe in dodatki:
»Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Miroslav Urbas. Vpiše se poslovodja Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani.
»Pckatcte« tov. testenin, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora se je spremenila družbena pogodba z dne 18. septembra 1924 v odstavku »petič« Vpišeta se poleg dosedanjih poslovodij še poslovodji Kozak Nada, soproga profesorja v Ljubljani in Joško Dolničar, zasebni uradnik v Ljubljani. Tvrdka ima 4 poslovodje, ki jih imenuje občni zbor, in sicer 2 iz skupine družbenikov, ki jo tvorita družbenika Anton Žnidaršič in Nada Kozak, 2 pa iz ostale skupine družbenikov, ki jo tvorijo družbeniki Vladimir Janušič, Zora Janušič, Joško Dolničar in Marica Dolničar. Tvrdko zastopata in podpisujeta njeno firmo {>0 dva poslovodji. in sicer iz vsake skupine po eden.
Slovenl/a	sp
vsake	zveze
še avtobusna zveza ni več dovoljena
Gorskega Kotara in dela Slove-
Odkar je bila Slovenija odrezana z rapallskirn mirom od morja, ponavlja vsa Slovenija svo]o kardinalno zahtevo, da dv.bi svojo zvezo z morjem. Ta zahteva ije tako upravičena in njena utemeljenost tudi iz državnih ozirov tako evidentna, da ji pač nihče ni mogel oporekati in da je bila končno njena upravičenost priznana tudi z zakonom. A ne samo to! Tudi denar je bil dobljen iz tujine za zgraditev te proge in v vsaki pravni državi bi bila s tem tudi zgraditev proge zagotovljena. Pri nas. pa je bilo mogoče, da je bil pogažen zakon in zapravljen denar v druge namene in da se tistim, ki so zagrešili to grdo protizakonitost in težko kršitev zakona, ni smela reči niti beseda. In tako je ostala Slovenija brez zveze z morjem, država in vse gospodarstvo je izgubljalo zaradi tega vsako leto na desetine milijonov, naše pomorstvo se ni moglo bolj razviti in naši pristaniški delavci so ostajali brez posla, ker so nakladali naše blago italijanski parniki v tujih pristaniščih. Leto za letom na velikih shodih in manjših sestankih je zahtevala Slovenija in z njo solidarno tudi vse Primorje zgraditev te železniške zveze, pa vedno je ostalo le pri obljubah. Niti toliko se ni storilo, da bi bila vsaj že obstoječa železniška zveza Slovenije skozi Karlovac za Slovenijo čim bolj ugodna. Celo ta edina in indirektna zveza je bila tako zanemarjena, da je prišel potnik iz Ljubljane na Sušah preje skozi Zagreb kakor pa skozi Karlovac.
V tej stiski je slovenski podjetnik oskrbel avtobusno zvezo skozi Gorski Kotar. Kljub obupno slabi cesti, da je avtobus dostikrat obtičal, je vendar ta zveza obstojala dolgo vrsto let in Slovenija je vendarle imela vsaj rudiment neke zveze z morjem. A sedaj niti te zveze ne bo več. Preoster bi bil naš komentar k teinu čisto nesprejemljivem dejstvu, zato objavljamo mesto svojega komentarja dopis iz Sušaka, ki ga je objavil ».Tugodovenski Lloyd«. To pa tudi zato, da podčrtamo solidarno stališče Slovenije in Primorja v tem vprašanju. »Jugoslovenski Lloyd« piše:
»V zadnjih letih je vzdrževalo neko avtobusno podjetje skozi vse leto avtobusno zvezo med Suša-kom in Ljubljano. Ta avtobusna zveza je zelo dobro služila vsem iz Gorskega Kotara, ki so imeli posla V Ljubljani. Ta zveza pa je služila tudi drugim potnikom, ki so morali iz Sušaka potovati v Ljubljano ali obratno, ker je v vsem trajala vožnja samo 5 ur. To je bila obenem najkrajša zveza razen avionske — med Ljubljano in S'u-šaikom. Poleg tega je imela ta zveza tudi poseben turističen pomen, ker je šla skozi prekrasne kraje
m je.
Res je, da vožnja ni bila vedno ugodna, ker so ceste bile mestoma tako slabe, da slabše sploh biti niso mogle. Nedavno je dotič-no avtobusno podjetje ustavilo to zvezo in kakor poročajo slovenski listi, ta zveza sploh ne bo več obnovljena. Koncesija se namreč ne Ivo več podelila za to progo. Železniška uprava se je postavila na stališče, da avtobusna zveza Su-šak—Ljubljana zelo konkurira železnici in če bi se že dovolila avtobusna zveza Sušaka s Slovenijo, potem bi smela ta zveza iti samo do Kočevja.
Pri tej priliki je zanimivo omeniti, da se že leta dela na,to, da se zveže Slovenija s Sušakom. V načrtu je zgradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak, toda cesta se še ne gradi. V načrtu je tudi že celo vrsto let zgraditev železniške zveze od kočevske proge na sušačko progo, toda tudi ta proga se ne gradi niti se ne namerava zgraditi. Za to kratko progo so bili tudi že zagotovljeni potrebni krediti, toda bili so uporabljeni v drug namen. Sedaj pa pride še to stališče železnice. Razumljivo je, da more avtobusna zveza med Sušakom in Ljubljano vedno konkurirati z železnico, ker se potrebuje z železnico iz Sušaka v Ljub-
ljano celih 12 ur, in dostikrat še več, ker je treba čakati v Zagrebu ali Karlovcu na zvezo.
Kadar bo zgrajena železniška zveza med Kočevjem in sušačko progo bo stališče železnice še nekako upravičeno, dokler pa te železniške zveze ni, pa nima železnica niti najmanjše pravice, še manj razloga, da zavzame takšno stališče. S takšnim stališčem se škoduje celo oni najmanjši pomoči, ki jo je sploh mogoče nuditi tem krajem.
Celi okraj, cela banovina je odrezana od morja, čeprav ima morje skoraj pred nosom. Njena trgovina, njen izvoz morata iti v tuja pristanišča in prav tako gre njen uvoz skozi tuja pristanišča, in to samo zaradi popolnega ne-umevanja potreb tega kraja in zvez, ki jih potrebuje. S takšnim stališčem se ne more koristiti niti državi niti gospodarskim interesom našega naroda, še manj pa interesom Hrvatskega Primorja in Slovenije.«
Mi pa vprašamo: Ali je res mogoče, da se sme nekaznovano delati takšna gospodarska škoda vsej pokrajini, da smejo nekateri birokrati res tako suverno prc zirati nnjclcmcntarnejšc potrebe dveh pokrajin in vrhu vsega še evidentne državne interese! Kdaj bo že konec te birokratske samovoljnosti! Slovenija mora dobiti svojo zvezo z morjem in kdor jo v tem ovira, ta ni le nasprotnik njen, temveč tudi nasprotnik napredka države in tako je treba z njim tudi postopati!
DUNAJSKI SEJEN
8.—14. marca 1986
(Tehnični in poljedelski sejem do 15. marca)
Veliki srednjeevropski sejem *
Razstavljale! iz 18 držav	Nakupovalci	iz 72 dežel
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII.
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora
Doma in po svetu
Nj. Vel. kralja Petra bo učil nemščino prof. dr. Brežnik iz Ljubljane.
Na občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino je njegov predsednik dr. Steska kon-statiral, da je ljubljanska gluhonemnica mnogo premajhna in da sta zato dve tretjini gluhonemih otrok v Sloveniji brez pouka. Vsi otroci, ki dovrše gluhonemnico, so dobro usposobljeni za življenje in velik del od njih je našel tudi dobre službe. Zato naj slovenska javnost prizadevanje društva podpira!
V ministrstvu v Beogradu proučujejo vprašanje, katera trasa proge iz Peči skozi Podgorico v Kotor naj se zgradi. Kakor hitro bo to vprašanje rešeno, se bo ta koj začelo z gradnjo proge. Vprašamo, zakaj pa se ne začne z gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem, ko je vendar glede te proge vprašanje trase že davno rešeno in ko bi se ta železniška zveza stokrat bolj rentirala ko pa proga čez skalovito in neplodno ozemlje! Naši poslanci bi morali zahtevati, da bi se smelo začeti z gradnjo železnice od Peči dalje le, če bi se istočasno in v enakem obsegu začela graditi železniška zveza Slovenije z morjem!
Avstrijska vlada je prepovedala listom objaviti vest, da je bil od sodišča v Aix en Provence obsojen polkovnik Perčevič in contu-maciam na smrt.
Mita Dimitrijevič, predsednik finančnega odbora, je bil izključen iz kluba poslancev JRZ.
Telefon 20-07
LOVRO ROZMAN
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
LJUBLJANA Pred pruiami 5
IIPSKI POMLADNI SEJEM 1936.
se zaine 1. marca
60°/o popusta na nemških državnih železnicah
Obvestila daje: Častni zastopnik
Ing. G. Tbimies, Ljubljana
TyrSeva c. 33	Telefon 27-62
alf ZvanUni biro lajpciSkog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
Bivši član glavnega odbora zem-Ijoradniške stranke Rista Djokič, »gewesener estreihišer cugsfirer«, kakor je. s ponosom govoril Gorin-gu ob priliki njegovega obiska v skupščini, namerava ustanoviti novo stranko, ki da se bo imenovala zemljoradnička-poljedelska stranka. Zakaj ne zemljoradniško-seljačko kmetska stranka?
Razstava bolgarske grafike bo otvorjena v nedeljo ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani kot uvod k bolgarskemu tednu v Ljubljani. Na razstavo opozarjamo vse ljubitelje umetnosti in prijatelje bolgarskega naroda.
Proti vsem članom upravnega odbora ljubljanske sekcije UJU je uvedena, kakor poročajo zagrebški listi, disciplinarna preiskava.
Bivši šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraj Tomičič bo začel izdajati v Beogradu Jugoslovansko gospodarsko korespondenco.
Umrl je Andrej Pukl, bivši prvi ravnatelj Kolinske tvornice za cikorijo v Ljubljani in bivši gene ralni konzul češkoslovaške v Zagrebu. Pukl je bil zanesljiv in zvest prijatelj našega naroda. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Na razstavi amaterske jugoslovanske fotografije v Beogradu so dobili Slovenci večino nagrad.
Pri zimskih olimpijskih tekmah v Garmisch-Partenkirchnu so za stopali Jugoslavijo samo Slovenci in dosegli lepe uspehe, zlasti Klančnik in Smolej.
Uradi inkorporiranih občin ljubljanske okolice poslujejo izvzemši knjigovodstvenih in blagajniških zadev ter izdaje živinskih potnih listov samo do 15. februarja, vsi drugi njihovi posli pa se od tedaj prenesejo na mestno poglavarstvo v Ljubljani.
Iz beograjskih srednjih šol je bilo zaradi slabega učnega uspeha izključenih 400 dijakov in dijakinj.
Tudi Beograd ima svojo zdravniško afero, da tudi v tem pogledu ne zaostaja za Zagrebom. Zaradi nedovoljene odprave plodov je policija aretirala zdravnika dr. Izaka Albarija in neko babico.
Novosadska policija je odkrila široko razpredeno trgovino z dekleti, ki je imela svoj sedež v Novem Sadu in dobavljala dekleta v šabac in druga mesta na jugu Zveza narodov se seli v svojo novo palačo, ki ima 900 sob. j Pri manevrih gornje-avstri^ih £Zrr.«ij v tem tednu so prvič uporabljali tudi vojna letala.
Vsi italijanski listi pišejo z velikim ogorčenjem, da je glavni vojni svetovalec etiopskega cesarja angleški major Holt.
»Perspecs« se imenuje material, ki ga izdeluje angleška družba »Imperial Chemical Compagnie« in ki je prozoren ko steklo, zato pa elastičen in nezlomljiv ter za polovico lažji od stekla. V angleškem letalstvu so že začeli uporabljati »perspecs«.
Na Črnem morju je bila silna burja. Iz Varne ni mogla nobena ladja. V Burgasu je vihar z mnogih hiš odnesel strehe. Na ulicah so našli več napol zmrznjenih ljudi. Vihar pa je divjal tudi v Egejskem in Jadranskem morju. V Benetkah sta se potopili dve večji barki.
Zadnji vihar je v Bosni podrl 1300 brzojavnih drogov in pretrgal telefonske in brzojavne zveze na dolžini 400 km. Telefonske zveze med Zagrebom ter Sarajevom in Banjaluko so še vedno pretrgane. Tudi v južni Srbiji in Dalmaciji je zaradi vremenskih neprilik mestoma pretrgan ves promet.
O silnem mrazu poročajo iz Bosne. Na železniški postaji Pale pri Sarajevu je padla temperatura na —29" C.
Zaradi silnega viharja na Jadranskem morju se je potopilo več ribiških ladij. Dosedaj so ugotovili, da je utonilo 8 ljudi.
Tržna poročila
Tržne cene v Celju dne 1. februarja 1936. Govedina: 1 kg volovskega mesa
I. vrste Din 8—10, II. vrste 6—8, III. vrste 6, kravjega mesa 6, vampov 4, pljuč 5, jeter 6, ledvic 8, loja 5.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste Din 10, II. vrste 8, jeter 8, pljuč 8.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 12, pljuč 8, jeter 8, glave 8, parklcev 6, slanine domače 13'50 do 14, slanine hrvaške 14, slanine soljene 16, slanine na debelo 13'50 do 14, sala 15, suhe slanine 18 do 20, masti 15 do 16, šunke 16 do 18, prekajenega mesa I. 15 do 16, II. vrste 14 do 15, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10 do 12, jezika 14 do 16.
Drobnica: 1 kg koštrunovine Din 8 do 10.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste Din 4.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase 3 do 4'50, 1 kg braunšviških 10, salami 42 do 60.
Perutnina: 1 kos, piščanec večji Din 10 do 15, kokoš 18 do 25, petelin 22 do 25, gos 38, puran 45, domači zajec, manjši 5, večji 10.
Divjačine: 1 kos, divji zajec Din 20 —. . .
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 1'75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26 do 30, masla 20, bohinjskega sira 24 do 28, trapi-stovskega sira 16 do 20, polemen-talskega sira 24 do 30, sirčka 6, eno jajce 0'75.
Pijača: 1 liter starega vina Din 14 do 16, novega vina 10 do 12, piva 10, žganja 25 do 30.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, polbelega kruha 3'50, črnega kruha
3, žemlja mala 0'50.
Sadje: 1 kg jabolk II. vrste Din
4, orehov 8, lužčenih orehov 26, suhih češpelj 8'50 do 10, suhih hrušk 7, ena limona 1.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 78, Santos 54, Rio 44, 1 kg pražene kave I. 98, II. vrste 64, III. vrste 54, čaja 96 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, sladkorja v prahu 16 50, medu 18 do 20, kavne primesi 16, riža I. 12, II. 6, III. 5'50,
1 liter namiznega olja 13, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 13, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli morske 2 75, kamene 3, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 24 do 28, sladke paprike 32, testenin I. 11, II. 7, mila 11, karbida 8 50, sveč 13, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 3°	^	ora-
nje 2.
Mlevski izdelki: 1 Kg moKe st. 00 Din 3'25 do 3'50, št. 0 3'25 do 3'50, št. 2 2'80 do 3’25, Št. 4 2 75 do 3, št. 6 2'60 do 2'80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega zdroba 2'25, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 1'90, ajdove moke 3 do 4, kaše 4 nja 3‘50, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice Din 200, rzi i, ,, ječmena 170, ovsa 160, prosa 2uu! koruze 140, ajde 150, fižola 200 do 400, graha 1200, leče 1200.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 34 do 36, črni zabukov-ški 35 do 39, rjavi velenjski 20 do 22, m" trdih drv 85, 100 kg trdih drv 22, m3 mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20.
Krma: q sladkega sena Din 70, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 40, prešana stane več 5. Zelenjava: 1 kg endivije Din 6, krožnik regrata 1, motovilca 1, 1 kg radiča 8 do 10, poznega zelja 2, kislega zelja 4, ohrovta 3, kar-fijola 5 do 6, kolerabe 2 do 3, 1 kom. kolerabe 0‘25 do 0‘50, 1 krožnik špinače 1, 1 kg čebule 3'50, česna 10, krompirja pom»"-a 1, kisle repe 2 do 2'sn
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 16. febr. 8.00: Telovadba (vodi Ciril šoukal) — 8.30: čas, poročila — 8.45: Instrumentalni dueti (gg. Antunovič—Samarin) — 9.15:	Prenos	cerkvene
glasbe iz trnovske cerkve — 9'45: Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 10.00: Koncert pesmi in spevov. Sodelujejo:	ga.	Skvarča
Antonija (sopran), g. Živko Avgust (tenor) in radijski orkester — 11.40: Pravljice (ga. Mila šaričeva)
— 12.00: Prenos iz Garmisch-Partenkirchena; Reportaža z mednarodne tekme v smuških skokih
— 12.45: čas, objava sporeda — 13.00: Plošče — 16.00: Kaj nam prinaša novi zadružni zakon (dr. Basaj Jože) — 16.20: Godba »Sora« iz Svetja pri Medvodah — 17.00: Higiena kmetiške družine (dr. Amalija šimec) — 17.15: Godba »Sora« — 17.45: Zvočna šala (Izvajajo člani Nar. gled.) — 18.00: Harmonika in citre (plošče) — 18.30: Zvočna šala (Izvajajo člani Nar. gled.) — 18.45:	Prenos iz kavarne »Nebotičnik« — 19.30: Nac. ura — 20.00: čas, poročila — 20.15: Pesmi in arije. Poje ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju: prof. Marjan Lipovšek — 22.00: čas, vremenska napoved — 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, dne 17. febr. 12.00: Slavni tenoristi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Oslovski kašelj (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Ruske cerkvene pesmi (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: sv. Ciril kot pesnik in pisatelj (dr. Fr. Grivec) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: II. sin-fonični koncert radijske oddajne postaje, dirigent: Drago Mario ši-janec — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.