I r h a i a vsak Cotrtek. Cena mn je 8 R na leto. fZa Nemflljo 8 K 60 vin., sa Atn-rilco In druge tuje državo 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke ae prodajajo po 10 vin.
Spisi in dopisi so poSiljajo : Uredništvu »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in ln-aerati pai UpravniStvu »DomoJJuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 7.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1910.
Leto XXIII.
L!uris*7a stranka v štafer-skm deželnem zboru.
Predzadnji torek je bil znamenit Slan v naši dižavni politiki. Skoraj ob enem in istem času sta vstala cesarska namestnika v Pragi in Gradcu, ter sta jv cesarjevem imenu odgodila češki in Štajerski deželni zbor. Za oba je veljal en vzrok: obstrukcija. Nemci so na Če-Skem, Slovenci pa na Štajerskem preprečili delovanje deželnega zbora in ivsled tega so šli poslanci vsaksebi.
Kako je prišlo do tega?
Na Češkem teče že tretje leto, kar Jie pride deželni zbor do dela; še no-iVcga deželnega odbora niso izvolili; v ' faolgch je dežela čez glavo, pa ne more • skleniti nobenih novih naklad; letos je potekla naklada na pivo in brez posta-ive jo jo nemogoče obnoviti. Deželno gospodarstvo je takorekoč ustavljeno. -JZakaj? Nemci ne puste. Kadarkoli se ■fe sešol deželni zbor, so Nemci najprej hrupom, potem pa z nujnimi predlogi ■preprečili vsako rodno zborovanje. To-Fipot zopet in sicer so med seboj samo s ( petimi glasovi večine sklenili, da prič-!no iznova z obstrukcijo.
Nemci ne morejo trditi, da bi jih iia Češkem kdo zatiral. Vse imajo, kar si le morejo želeti: vsakovrstnih šol, celo svoje vseučilišče v Pragi; v deželnem šolskem svetu in v kulturnem sve-itu imajo svoje samostojne oddelke, na isvojih tleh so samosvoji in niti najmanjša krivica se jim ne godi. Vendar pa delajo obstrukcijo. Sami so dovolj odkritosrčni, da tudi povedo, kaj hočejo. Razbiti hočejo češ > kraljestvo v dva dela: v češki in nemški. To bi radi izsilili od Čehov. Ne gre se jim torej za ipravico, marveč za moč; ena tretjina Jih je, pa hočejo za tiste okraje, kjer so
v večini, dobiti vso moč v svoje roke in iz ene dežele napraviti v ta namen takorekoč dve.
Nemci iz drugih dežel jih podpirajo. Obenem pa pravijo, da Bog ne zadeni tako razdelitev razširiti tudi na Koroško ali Štajersko, kjer so oni v večini. Lepa je ta . . . Kjer imajo Nemci moč v rokah, tam naj bi smeli vse. Slovencem ne puste niti potrebnih ljudskih šol, ne priznavajo jim najpripro-stejših pravic; toda niti besede nečejo slišati o tem, da naj bi še tukaj tudi razmere izpremenile. V štajerskem deželnem zboru so nameravali z novimi krivicami skočiti nad Slovence. Pa so se prevarali. Ljudski poslanci naše stranke so jim povedali na krepak način, da se ne dado šaliti iz svojega ljudstva. Če smejo Nemci na Češkem obstruirati, in če jim vlada nič ne reče, marveč ima celo najhujšega petelina s Češkega, dr. Šrajnerja, med ministri, potem smejo tudi Slovenci. Če jo dovoljeno Nemcem, ki se jim ne godi v nobeni reči najmanjša krivica, silo delati zato, da dobe moč v roke, smejo pač tudi Slovenci malo trje struno napeti, da si izbojujejo mrvico ravno-pravnosti.
Naši poslanci so v štajerskem deželnem zboru vložili celo vrsto nujnih predlogov, ki se morajo takoj obravnavati. Z dolgimi govori so jih utemeljevali in tako je šla ura za uro. Deželni glavar je končno vendar le človek in zato ne more sedeti cele dneve in noči na svojem prostoru; moral je torej zaključiti eno sejo za drugo, ko ni več zdržal. Pač bi bil lahko odstopil predsedstvo svojemu od cesarja imenovanemu namestniku dr. Jankoviču, toda tega ni hotel. Slovenec še ni nikoli sedel na predsedniškem mestu, ker Nemci tega he dopuste. Zato je bilo popolnoma jasno, da se slovenska obstruk-
cija ne da streti. Povedati moramo, da so se izvrstno držali tudi kmetje poslanci; govorili so tudi po cele ure. Dosegli so, kar so hoteli: deželni zbor je odgoden brez potrjenega proračuna, pa tudi brez postav, ki so se imele skleniti Slovencem na škodo.
Račun je sila priprost: Slovenci na Štajerskem in Koroškem morajo dobiti sorazmerno to, kar imajo Nemci na Češkem. Če se ima pa Češko razdeliti, naj se tudi Koroško in Štajersko. Nemške
jim bo to reč še toda miru ne bo prej, ctolcMr je ne bodo popolnoma razumeli. S prisrčno hvaležnostjo pozdravlja £še ljudstvo svoje štajerske poslance, ker so začeli resno šolo z Nemci. Vseh nas dolžnost je, da jih v tem delu podpiramo, in da ta koristni pouk raztegnemo tudi na Koroško. Nemci s Češkega so se dozdaj obnašali, kakor bi bila Avstrija na Češkem, in ne Češko v Avstriji. Naj zvedo, da je tudi Štajersko in Koroško v naši državi, in da se ne sme skleniti mir med Čehi in Nemci, če se ne sklene tudi mecl Slovenci in Nemci. Taka je naša volja in dovolj smo močni, da jo bomo tudi izpeljali.
Na Dunaju dela naša stranka tako politiko; in zdaj je pokazala, da jo hoče delati tudi po posamnih pokrajinah. Nemcem nihče nič neče; to najbolj dokazuje kranjska dežela, kjer ima ena pest Nemcev veliko več, nego ji gre po pravici. Zato pa smemo reči: Mi ne dopustimo, da bi s Slovenci delali Nemci tam, kjer so v večini, drugače, nego delajo Slovenci z Nemci na Kranjskem.
Zakaj je pa šele zdaj prišlo do te jasne in odločne politike. Odgovor je priprost: Dokler ni zmagala ljudska stranka, dokler so še liberalci imeli kaj besede na naših tleh, je bila vsaka poštena, odkritosrčna in če je treba, brez-«
1'
ozirna politika nemogoča. Samo krščanski ljudski poslanci imajo potrebno moč, pa tudi moško značajnost za to. Ljudska stranka zastopa namreč rfovensko ljudstvo, ne pa samo kakih kanclijskih škricev, raznih oderuhov in drugih liberalnih zgag. Samo ljudska stranka se zna, če je treba, tudi bojevati za ljudstvo in njegove pravice.
Deželni zbor kranjski.
Za ljubljanskim Statutom in volivni m redom je prišel na vrsto proračun normalno-šol-skega zaklada. Za šolstvo so pro-računjeni stroški 1,444.693 K. — Poročal je poslanec Margheri, ki je v imenu finančnega odseka predlagal:
1.	Pri odmeri pokojnine se naj učiteljem vštejeti tudi dve provizorični leti.
2.	Draginjska doklada — ki jo imajo samo oženjeni — naj se všteje v pokojnino.
3.	Za starostno doklado se všteje čas od vsposobljenostnega izpita.
4.	Osebna doklada, ki jo imajo ljubljanski učitelji, se tudi všteje v pokojnino.
5.	Suplenti so v bodoče plačani tako, kakor provizorični učitelji.
S tem bo pomagano nekoliko starejšim učiteljem, ki že služijo svojih 40 let in so samo želeli, da bi jim bila draginjska doklada všteta v pokojnino. To so je sedaj zgodilo in starejši gospodje pojdejo drage volje v pokoj in narode nekoliko prostora mlajšim, katerih se bo precej pomaknilo v višji plačilni razred.
Šolski proračun je dal liberalcem vselej priliko, kazati svojo velikansko ljubezen do učiteljstva. Takih prijateljev učiteljstva ni pod božjim soln-cem, kakor so liberalni poslanci. Vse bi dali za šolstvo in učiteljstvo. Glejte, kako tekmujejo med seboj, kdo bo dal več učiteljem. Koliko ljubezni do ubogega učiteljstva tiči v liberalnih srcih. In glejte, tudi veleposestniki bi dali vse učiteljstvu. Ko bi šlo danes po njihovi volji, bi bili učitelji plačani vsaj toliko kakor sodniki. In ko človek tako od strani posluša govorjenje te liberalne družbe in^nekoliko misli pri tem, se pa nehote vpraša: Ja, kje pa je bila ta nemška in slovenska liberalna gospoda s svojo ljubeznijo do učiteljstva takrat ko je še gospodovala v tej zbor-Ew ,]Vm,ela še kliuCe od deželne vEK« In >.bil° učiteljstvo še v bednejsem položaju, kakor je danes? In, ah je res učiteljstvo tako malo politično izobraženo, da verjame brezvestnim hujskačem? . . . prvi ki io svojo ljubezen do učiteljstva razkazoval v zbornici, je bil
dr. Novak.
.»Ir Tn1e J?> krega1' ker je finančni odsek odklonil prošnje učiteljstva. To je 21
grozno. To ni po nauku Kristusovem (Njegcvi pobožnosti se krohota vsa zbornica.) Narodno-napredno učiteljstvo mora priti do svojih pravic. Seveda se marsikateri izneveri liberalni stranki in gre k nasprotnikom. »Slovenec« je pisal, da se učiteljstvo mora izstradati, da bo rado poljubljalo bič dr. Lampeta. (Brr! . . .) To je hujše kakor španska inkvizicija. (Naši poslanci se krohotajo tolikim budalo-stim.) Dr. Lampe je imenoval učitelje v eni sapi s cestarji. To kaže, da nima smisla za šolstvo. — Oženjeni učitelji naj imajo 35%, a neoženjeni 25% do-klade.
Vi ste učiteljem obetali — a ničesar izpolnili!
je vrgel dr. Lampe liberalcem v obraz, ko se je oglasil za dr. Novakom. Na eni strani zahtevate, da se naj učitel-' jem izboljšajo plače, na drugi strani pa vpijete: poldrug milijon je primanjkljaja! Ali veste kaj to pomeni? Vi hujskate ljudstvo proti zboljšanju učiteljskih plač! Dr. Novak je govoril tudi o nekem mojem biču, katerega naj bi hodili učitelji poljubovat. Gospodje, jaz nimam takega orodja in hodim brez biča okrog! če sem imenoval poleg učiteljev tudi cestarje, ni za učitelje nič žaljivega. Dejal sem: Treba bo, ko pride pravi čas, da vredimo plače zdravnikov, učiteljev in cestarjev. Mi ne moremo učiteljem dajati samo obljube, kakor ste jih vi! (Dr. Šusteršič: Deset let ste imeli oblast v rokah!) Vaša stranka je pa kriva, da ima ljudstvo tako malo smisla za učiteljske plače. Kadar bomo imeli denar, bomo govorili. Nič nc obetamo! Prepošteni smo, da bi delali obljube, ki jih izpolniti ne moremo. Mi smo zastopniki kmečkega ljudstva! (Tako je!) Storili bomo, kar se nam bo prav zdelo v ljudsko korist. Ukazovati si ničesar ne pustimo! (Burno odobravanje.)
V tem zasedanju se regulacija učiteljskih plač ne more izvršiti,
je priznal posl. V i š n i k a r po dolgem jamranju. Njegovo modrost je občudovala. vsa zbornica, ko je pripovedoval, na kak način bo treba plače zboljšati. Denar se mora dobiti je dejal možiček. Zakaj so se odpisale ltrošnjarjem deželne naklade? (Cujte, kočevski kroš-njarji, kako govori vaš bivši poslanec.) Nespametno je, ker se namerava oprostiti male hiše davkov. (70% naših hiš bo potem davka prostih, a to so zdi dobro plačanemu uradniku nespametno! Op. poročevalca.) Učiteljstvo zato nima ugleda, ker je slabo plačano. Pravični moramo biti, pa plače zboljšati. (Odkod je prišel »ta starček Simeon«, so se vpraševali poslanci.) Še nekaj časa je stokal sam v prvi klopi in prekladal neke popirje, nazadnje mu je pa kar sape zmanjkalo, in se je vsedel. —
rt0Q ?aje/ je izjavil v ^enu vele-posestva, da bodo glasovali za pred-
nrfn, flna"Cneea odseka, pa tudi za
cz%srlnih posiancev-(Kaj pa
D r. V i 1 f a n u se zdi največja na i paka v kranjskem šolstvu, pre.sla|')0j plačano učiteljstvo. Zaradi tega j(! teljstvo zadolženo in nima vc.-eija d0j poklica. Manjkalo nam bo tudi uči, teljev.
Poslanec Jarc
je neusmiljeno razkrinkal liberalne po. slance. Izvajal jo: Mi se damo vodili le po načelih, vsled katerih nas je izvo, lilo slovensko kmečko ljudstvo Vj Sfe 1 učiteljstvu mnogo obetali, da so /,a vas agitirali, a ko ste imeli v ro! ,-h vso moč, niste nič izdatnega zanje .vori/j, Mi nismo dajali učiteljstvu oblj. o. kev" t če mi kaj obljubimo, tudi storimo. Nad,' * svetnik Višnikar se cedi same praviti nosti nasproti učiteljstvu. Ali m.\ kako se je nastopalo proti učitelju \i niso bili njegovega mišljenja, p a ljbe. ralno vlado? Kako se je nastoj : l, proti tovarišu Jakliču? Kar bom seuaj navajal, mi je povedal njegov nadzornik. (Čujino! Čujmo!) Šolski nadzi.rnik je bil poslan, naj posluša, kako Jaklič uči. Mož je nadzoroval in poiocal na višje mesto. Poročilo je bilo pietlobro, pošljejo mu ga nazaj z naroč m, naj slabo poroča. (Ogorčenje!) Pa .(etični nadzornik je bil tako poš t da je I rajše odklonil nadzorništvo. (T jo bilo ob času barona Ileina! Dr. Ta.c r: Jaz nisem vedel, škandal!) Na ot je, da 1 so začetniki učitelji slabo plačani, od- f govarjam, da tudi avskultanti, prakti. I kanti, profesorji v začetku tudi niso bolje. Bremena za šolstvo je prevti la dr- » žava deželam, a ohranila si jo vsu pra- * vice. Država naj prevzame učiteljslt plače! Sicer pa vi gospodje na levi strani, mi dobro vemo, s kakim name nom zahtevate regulacijo plač. Regula cija vam jc postranska stvar, vi bi radi dosegli zvišanje davkov, o čemer je že govoril poslanec Višnikar. To hi radi dosegli, da bi potem po deželi vpili: Klerikalci so zvišali davke, i .< bodite brez skrbi! Na to ne pojdemo! Vi trdite, da smo sovražniki napredka in šole, pa glejte: še dve leti nimamo večino v deželnem zboru, a že so je olvo-rilo 74 novih šolskih razredov, ko ste pa bili vi gospodarji, se jih je komaj 8 do 10 na leto. (Cujte! Cujte!) Taki sovražniki šole smo! Danes, ko mi nosimo s polno zavestjo odgovornost pred našimi volivci, bomo storili le to, kar se bo nam zdelo koristno za naše volivce. Cim bolj se boste vi vlekli /a rc gulacijo, tem slabše bo za stvar. Mi smo odgovorni samo svojim volivcem, a ni-< komur drugemu nc. (Burno pritrjevan nje.)
Dr. Tavčar je brez posebnega nja zagovarjal ljubljansko šolstvo. Sa-i mo zato se je nekoliko razkoračil, kc« poslanci S. L. S. vedno povdarjajo, d* so samo oni zastopniki ljudstva, ali beralci nobenega davka ne plačajo?
Z grožnjami se pri nas ničesar ne dosežeI
Tako je zaklical v svojem govori* dr. K r e k. Vi vsi veste, da je bilo nagei ljudstvo učiteljstvu in šoli precej 1>V
sprotno. A priznati moramo, da se e mnenje v mnogih krajih že precej zboljšalo. Vendar ne moremo prezreti očitanja, da so po mnogih okrajih šole slabe in uspehi za nič. To se mora popraviti. Nasprotstvo mod ljudstvom in učiteljstvom se mora zravnati. Šele potem bo bolje za učiteljstvo. Od naše strani ne bo nobene ovire. Toda učitelj-sfvo naj ve, da z grožnjami pri S. L. S. ničesar ne doseže! Regulacija se bo izvršila tem preje, čim preje bo učiteljstvo spoznalo, da je pot do regulacije po politišlcih strankah in politični agitaciji napačna, a učiteljstvo se mora zavedati, da mora sodelovati s stariši. (Burno odobravanje.) Pri glasovanju so bili sprejeti predlogi finančnega odseka, a vsi predlogi liberalcev so bili odklonjeni.
□□□□EoEEHEaEBEEiBD
jj Političen pregled jj
oannaaaaaanaanann
DRŽAVNI ZBOR
nameravajo sedaj sklicati po skoraj dvamesečnih počitnicah. Dan sicer še ni določen, ker se odloči Bienerth šele po konferencah z voditelji strank, vendar pa bo prva seja skoraj gotovo že Irugi teden. Kakor sklepajo, bi trajalo sasedanje kake tri tedne. Na dnevni :ed namerava spraviti vlada svojo predlogo glede vojaških novincev, prvo branje rednega proračuna, aneksijsko ircdlogo in novo finančno postavo. Vprašanje je seveda, kaj bodo rekle k ;akemu dnevnemu redu stranke. Zato se vrše ta teden pogajanja ministrskega predsednika s strankami glede programa državnozborskega dela v pri-lodnjom zasedanju. Povabljena je k 3iencrt.hu tudi že Slovanska Jednota. Bienerth se kar ne more odločiti, da bi zvršil pravično preosnovo svojega mi-listrstva tako, da bi bili Slovani tudi v vladi enakopravni z Nemci. Nemci se sedaj najbolj usajajo proti temu, da bi udi Jugoslovani dobili ministra. Pridi-pijcjo, da je popolnoma napačno, da bi se delili ministrski sedeži vedno enako ned Nemce in Slovane, ker so mini-itri posebni zaupniki cesarjevi, in se ;ato no sme gledati na narodnost, emveč na sposobnost osebe, ki naj po-itane minister. Vse res, in mi to popol-loma podpišemo. Toda, ali sledi iz te-:a kaj proti jugoslovanskemu mini-tru? Prav nič. Nasprotno je popolno-na jasno, da nikakor niso Nemci knjiženi na ministrske sedeže. Druga Ivar pa je, če se najvišje in najupliv-icjše zaupanje v državi zlorabi v na-ionalne namene in v zatiranje drugih tarodnosti v državi, kot je to storila lasa sedanja vlada. V tem slučaju so >a ostali narodi dolžni samim sebi, da e zavarujejo proti taki zlorabi, kar je a mogoče samo na ta način, da dobe ami primeren vpliv pri vladi. Ker to-ej Slovani ne moremo po tolikih brid-ih izkušnjah zaupati sedanji vladi,
storimo samo svojo dolžnost, če zahtevamo naši moči primerno zastopstvo v vladi, ker drugače nismo nikoli zavarovani pred novimi krivicami od vladne strani. Kakšna pa bo nova vladna večina, oziroma kako se preosnuje vlada, bodo pa odločila šele pogajanja, ki se vrše ta teden.
OGRSKO.
Kliuenova glavna skrb je sedaj, kako spraviti skupaj novo vladno stranko, ki bi porazila pri volitvah Košuta in Justha in zagotovila vladi večino v državnem zboru. Posvetoval se je z voditelji nekdanje liberalne stranke in sklenil izdati skupno z njimi oklic, ki vabi na ustanovni shod nove vladne stranke, ki bo 19. t. m. Stranka bo zastopala načela nagodbe iz leta 1867., in bo delala na sporazum s krono. Dobro znamenje za uspeh nove stranke je dopolnilna volitev v Iglo, kjer si nasprotniki sedanje vlade niso upali niti postaviti protikandidata proti trgovinskemu ministru Hieronymiu. IIedervary je tudi že začel z vso odločnostjo pripravljati tla za prihodnje volitve in je tudi že odstranil 48 nadžu-panov, ki so Košutovi pristaši.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR
je odgoden, ker so Nemci obstruirali, dasi brez pravega vzroka. Pričeti mislijo sedaj zopet z novimi pogaja.nji, vendar je že sedaj skoro gotovo, da deželni zbor ne bo več sklican. Nemci so spravili deželo v skrajno neprijeten položaj, ker ji sedaj manjka denarja, ker ji deželni zbor ni dovolil proračuna. Zato so mladočeški poslanci sklenili, da se odpovedo svojim deželno-zborskim dietam v slučaju, da Nemci tudi zanaprej ne bodo pustili zborovati. Enak sklep so storili konservativni veleposestniki. Deželni odbor je sklenil naprositi vlado, naj dovoli pobirati prve tri mesece letošnjega leta naklado na pivo. Vlada pa ne namerava dati tega dovoljenja, ker deželni zbor ni sklenil postave o tej nakladi.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Poslanec Marinič je vložil predlog, naj deželni odbor predloži načrt novega občinskega volivnega reda s splošno skupino. Sklenilo se je tudi ustanoviti v spomin cesarjevega jubileja nekaj ustanov. Ustanovi se deželna hranilnica, sprejela se je tudi resolucija proti nameravanemu vinskemu davku.
HRVAŠKO.
Prav veliko bolj sramotnih dogodkov, kot so se vršili na Hrvaškem zadnje tedne, nam hrvaška zgodovina ne poroča. Tako še ni zlepa kak cigan zlorabil zaupanja, kot je zlorabila hrvaška koalicija zaupanje, ki ga je vanjo imela večina hrv. naroda. Zal, da je dobil ta žalostni trenutek nepripravljene in neorganizirane one ljudi, ki še pošteno mislijo. Glavna aapaka vse hrvaške politike je, da nima stika z ljud-
stvom, da je ona tuja ljudstvu in ljudstvo nji. Zato je res čisto mogoče, da se posreči kravja kupčija med koalicijo in Tomašičem, da bodo izvoljeni v dopolnilnih volitvah s pomočjo koalicije raa-žaroni, zlasti vsled sedanjega volivnega reda, po katerem nima ljudstvo pri volitvah nobene besede. Večina vodilnih politikov je pa, kot kaže zadnji škandal, ničvredna banda, ki vidi povsod le sebe. Tomašič misli sedaj najprej sklicati sabor, da reši proračun. Izpeljal bo potem volivno reformo, ki bo pa samo zvišala število volivcev, ne bo pa ne direktna, ne splošna, ne tajna. Drugače bo pa delal na čim ožjo zvezo med Ogrsko in Hrvaško.
BALKAN.
Turčija prestavlja sedaj svoje vojake na severno mejo, da prepreči delovanje raznih ustašev, ki se pojavijo navadno spomladi po Makedoniji. Sicer jo že izdala strog zakon proti ustaškim bandam, toda postave same na Turškem ne izdajo veliko. Ta nastop turške vlade je precej razburil javno mnenje zlasti v Bolgariji. Vsled tega bodo bolgarski poslanci, ki so nameravali potovati v Carigrad, da utrde svoje trgovske zveze, opustili nameravano potovanje. — Na Grškem imajo glavni vpliv na vlado še vedno častniki. Njihova zveza je prisilila kralja, da je poveril tudi notranje ministrstvo nekemu generalu. — Radi Krete namerava sklicati Italija spomladi ali poleti konferenco velesil, ki naj bi končno rešila to vprašanje.
ANGLEŠKO.
Vlada misli z novim parlamentom rešiti predvsem stari proračun. Izid volitev ji ni nič kaj pogodu. Zato baje namerava razpustiti parlament še enkrat in razpisati poleti ali jeseni nove volitve.
nr-^r-ie—it ir ur it -»nr-ir-n—n—ir~n—ir-in
0 D
LISTEK
□ *=JC3aC3EaC3E30E=aC3e3E3C3CaCaa
Skrivnost najdenke.
Povest. — Spisal Reimmichl.
(Dalje.)
Odkar je bil grof našel svojo hčerko, je Jošt za nekaj tednov popolnoma izginil; nihče več ga ni omenil, nikomur ni bil v spodtiko. Nemara mu je grofica Marietta naznanila, naj beži odtod, naj se ogiba njenega razkačenega očeta, ako se želi izogniti ječi. Pozneje se je izvedelo o njem samo to, da se je ta čas klatil po Kranjskem, kjer ga je njegov tatinski nagon zapeljal v novo hudobijo. Izmaknil je bil namreč v neki pekariji na Gorenjskem nad sto kron in je zato presedel sedem dolgih mesecev v zaporu. Tu se mu Je nudila prilika kakor nalašč, da je ko-
3»
val nove, previdnejšo načrte za bodoč nost. _ Ko ga je zopet obsevalo svobodno solnce, je nestrpno pričakoval dneva, ko se grof povrne iz Italije. In ko je napočil zaželjeni dan, ko jc zopet drdrala grofova kočija po goriških ulicah, se je mož ojunačil in je pogumno potrkal na vrata njegove palače. Posledica njegovega obiska so bili burni in hrupni prizori, ki so se vršili med gospodom grofom in sleparjem. Grof mu je grozil, žugal, pretil na vso moč, da ga neutegoma izroči orožnikom, ako se ne pobere pri tej priči iz hiše. Mislite, da je to možakarja kaj oplašilo? Kajpak! Zagrozil je grofu, da bo v malo dneh čulo celo mesto o njegovi nepoštenosti in njegovih temnih družinskih zadevah; da je grofica Marietta prelomila prisego, ker mu ne mara plačati tistih štiri tisoč kron, katere mu je bila obljubila, pralen jo je povišal v grofovski stan; da ne bo častno za grofa, ako izve javnost, v kako nizkih razmerah se je vzgajala njegova edinka, in podobno. Tolika predrznost in nesramnost jo grofu presedala do grla; jel je naposled razsajati in rohneti. da je odmevalo po vsej hiši. Končno so prihiteli služabniki, popadli Jo^ta za suknjič in ga rinili skozi vežo, dokler ni obležal na dvorišču. Jošt je divjal, kakor da je blazen, in se penil od skrnobe in togote. Že je imel besede pripravljene, s katerimi bi bil oznanil širnemu svetu nečednosti gra-fovske hiše, pa si je premislil. Čutil je, da mu vsa njegova lisjaška narava ne bo pomagala iz zagate, ako pride v pest možem pravice. Tudi odkritje tajnosti, ki so bile javnosti še neznane, bi bilo zanj brez posebne koristi. Treba je bilo najti novih potov, bolj varnih in trdnih, preden si jo upal vnovič na delo. Dolgo časa je ugibal semintja in malo da ni obupai nad svojimi načrti. Končno se mu je posvetila nova misel in bil jo prepričan, da mu zdaj ne iz-podleti. Zagrozil bo še Lokarju z odkritji in mu tako izsilil nekaj stotakov. In res, ne bodi len, odpravil sc jc na pot. Že naslednjega dno je krevsal po hribčku, kjer je blestela vasica Zlato brdo, ter je krenil naravnost k Lokarju. S čudovito mirnim srcem jc stopil v njegovo hišo in pozdravil tako zaupno in prijazno, kakor pozdravi otrok svojega dobrega botra. Lokar je moral stopiti nekoliko bližje, preden je spoznal vljudnega gosta. Samo dotlej je užival Jošt njegovo gostoljubnost, "IV tem hipu ie gospodarju poblo-delo lice od notranjega srda in obenem je zagrrnelo po sobi: »Kaj zopet stikaš tod, pritepenec?«
»Doslej sem delal krivico vaši hiši In vasi družini,« je odgovoril prekanjeni hinavec potuhnjeno, »in zato ne najdem pokoja ... Kar venomer mi pravi notranji glas, da vas moram prositi odpuščanja ... Ko bi bili nekoliko bolj zaupljivi, bi . . .«	J
»Zaupljiv? Ti vražja zloba,« je siknil gospodar, »kar naglo odtod če ne . . .«	'
»Če vam prinašam novice o vaši ženi, me menda ne bodete podil! << si jc slepar opomogel iz zadrege. .
Lokar je osupnil. Tiha radost se mu je razlila na obličju in jel je dušiti svojo srditost. Pomišljal je nekaj tre-notkov in rekel:
»Od capina in sleparja, kakor si ti, ne maram novic . . . Sicer pa, zloba grda, kaj te že zopet briga moja žena . . .?«
Jošt jc ostal miren in je pripomnil kratko:
»Nekoliko me pa morda vendarle briga . . . Saj sem ravno jaz — ali pravzaprav moja rajnica — tisti, ki vam je naklonil tako neprecenljivo srečo.«
»Katero srečo?« je završelo iz Lo-karja.
»Ali mar ni sreča da ste brez truda in boja dobili ženo plemenitega rodu? Kako ste vendar čudni . . .«
»Pasja duša, še eno besedico zini v moji hiši, pa ti izbijem hudobne čeljusti,« se je zagnal vanj razžaljeni Lokar. Popadla ga jo jeza in malo da ga ni treščil ob tla.
»Kako to, da se sramujete tako imenitne gospo?« je dejal Jošt in se umikal kakor mačka proti vratom. »Seveda ni bilo vse pošteno, ali plemstvo ostane vkljub temu čast, zlasti če tiči do grla v denarju ... Ni mogoča, da bi vam izpodleteli ti krasni načrti . . .«
»Kaj si rekel? Sicer pa, moje potrpljenje jc minulo . . . Vun, alo . . !« Jošt je odskočil za korak, toda delal se je krotkega in je pripomnil: »Čudno! Nisem pričakoval toliko nelivalež-nosti ... Vi bi, kakor vidim, najrajši vso stvar prikrili. E, pa ne bo šlo . . .«
»Samo besedico mi zini . . . Bom videl . . .«
»Aha, Lokar, zdaj imamo ptička . . .,« je dejal slepar zmagoslavno, »da bo mir besedi: tisoč kron, ali pa bo še nocoj cela dolina govorila o vas in o vaši plemeniti gospe . . . Ste ume-li . . .?«
Lokarja jo zdaj resnično minilo potrpljenje. Zgrabil je nesramneža za vrat, ga neusmiljeno privil k tlom in ga vlekel kot razdraženega psička na dvorišče ter ga odtocl pahnil na — gnojišče. -
Skoraj eno minuto je ležal Jošt nepremično na tem nenavadnem ležišču, potem pa se jc pobral kvišku, srdito zažugal s pestmi proti hiši, pokazal svoje ogorčenje z novo kopico psovk in pretenj in počasoma izginil v dolini. Kakor blisk se jc šc istega dne razširila vest o čudnih skrivnostih Lokai-jeve hiše po vsem Zlatem brdu, hitela je od hiše do hiše, od vasi do vasi, kakor hiti neukrotljivi požar, kadar ga nosijo brza krila ugodnega vetra. Česar se je Lokar najbolj bal, se je zdaj uresničilo: ljudstvo ni verjelo, da je Tilka plemenitega rodu. Ubijalec Jošt, njegova hčerka Tilka in osramočeni Lokar — o tem se je modrovalo in ugibalo na vseh oglih in cestah, kjerkoli je naletel znanec znanca. Tako poniže-
valnemu obrekovanju je Lokar naredil nagel konec. Sklenil je, naj sodna oblast reši čast njegove hiše in pojasni' resnico ter naj obenem zlobni zavistj zaveže obrekljivi jezik. Ovadil je Jošta, da je s svojimi hudobnimi naKanamj razdrl in zagrenil njegovo družinska življenje, da je izsiljeval z grožnjami od njegove žene denar in je slednjič poizkusil svoja sleparstva na njem samem. Težek kamen se mu je odvalil od srca, ko je izročil svoje skrivnosti mestnemu sodniku. Četudi ni maral priznati v srcu, je vendar čutil dovolj jasno, da ga ni prisilila do tega strogega nastopa samo skrb za lastno Časti in poštenje, ampak še neki globlji vzrok. Pri sodni obravnavi bo morala; pričati tudi njegova žena Tilka. Bil i<j trdno uverjen, da se mu pri tej priliki ne bo mogla kar tako izmuzniti izpred oči, in to je zbudilo v njegovem srcu nove nade.	(Dalje prih.)
Zadnji dnevi in smrt junaškega Andreja Hoferja.
(K stoletnici njegove smrti + 20. febnu ar j a 1810 — 20. februarja 1910.), j
Se so nam v živem spominu velh častne slovesnosti, ki so se vršile lan-» ske jesen na Tirolskem ob stoletnic/ slavnih borb tirolskih kmetov proti sa< mosilniku Napoleonu. Tirolska hrafr rost pa tudi zasluži po vsi pravici, da; jo slavi zgodovina; in slavila jo bo, do* kler bodo stale skalnate gore tirolske* ki so bile priča junaških činov svojih sinov. Pred vsemi drugimi pa zasluži tirolski junak Andrej Hofer, da ga zgo-> dovina zaljša z vencem neminljive sla* ve. Saj je on navdahnil potrta srca svch jih rojakov z novim pogumom; vzbudil jim je hrepenenje po zlati prostosti iS veselo upanje na boljšo bodočnost. N® gori Izel je razvil zastavo prostosti te«

jlje trikrat pognal silne legije Napoleonove iz domačih dolin. Tako je pokazal dejansko, da Napoleon ni nepre-j^iagljiv; po njegovem vzoru so se dvignili drugi narodi proti samosilniku ter riaposled štrli sramotni suženjski ja-j^Bm. Zaio so ga opravičeno hranili na-;I^Kli v hvaležnem spominu in ga bodo IJ^ranili v bodočih vekih. Bliža se zna-iHieniti 20. februar leta 1910, ko bode Ipreteklo ravno sto let, odkar je nehalo 'ftiti blago srce Hoferjevo; od franco-pkili krogelj zadeto je izkrvavelo na Jtrdnjavskem obzidju mesta Mantove .. iVelik je bil Ilofer v življenji, še večji fe bil pred smrtjo in ob smrti. Predoči-jno si zadnje tragične dneve njegovega feivljenja ter njegovo junaško smrt, ki jje pretresla ves tedanji svet ter spodkopala slavo in moč Napoleonovega Imena . . .
Po obupnih borbah s francosko premočjo so naposled hrabri Tirolci iz-ikrvaveli in podlegli. Andrej Ilofer, nji->hov vodja, se je na prošnje svojih pri-jjatcljcv (dne 2. decembra 1809) skril v .planinski koči na visoki Brantahcrski .planini, da bi ne padel sovražniku v roke; v skrivališče so mu sledili njego-,va žena s 141etnim sinom Janezom ter hjegov zvesti tajnik Svet. Prijatelji so Ifim v nočeh nosili živež. Ob solnčnih !dnevih sta splezala Ilofer in Svet večkrat na bližnji rob ter sta od tam videla francoske patrulje, ki so ju zasledovale. Na Hoferjevo glavo so postavili Francozi 1500 gld. Nevarnost za Ilofer-»|ja je vedno bolj rastla. Svetovali so mu «in ga prosili, naj beži iz dežele, toda ivse prošnje so bile zaman; dobri mož se ni mogel ločiti od domačih gord. 'Ljudem je bilo znano, kje se nahaja •Hofer; toda molčali so kot grob. In Ho-ifer sam se jc v svoji dobrosrčnosti zanesel popolnoma na zvestobo svojih Ti-rolcev. Toda našel se je izdajalec, ki se Jje polakomnil visoke nagrade. Bil je to -jslaboglasni Franc Rafl, ki je Francozom izdal skrivališče Hoferjevo.
Dne 27. januarja 1810 je priplezalo na Brantahrsko planino 600 laških ^prostovoljcev, bilo je krog četrte ure fcjutraj; sneg jc ležal na debelo; vodil (je vojaški oddelek izdajalec Ralf. Vo-Ijaki so natihoma obkolili kočo. Prvi je '« strahom opazil nevarnost Svet. Hitro Ije stopil iz koče s Hoferjevim sinom. »Toda vojaki so ju koj zgrabili in ukle-liili. Jok sinov je zbudil Hoferja in njegovo ženo. Ilofer stopi mirno iz koče iter reče krepko: »Vi ste prišli, da me iujamete? Z menoj storite,' kar hočete. ISamo za mojo ženo, sina in mojega pri-ijatelja prosim milosti; ti so popolnoma jnedolžni.« Komaj je junak spregovoril rte besede, so ga urno zgrabili ter mu roke na hrbtu zvezali. Okrog vratu so piu zadrgnili jermen, krog ledij pa vrv. trudi ženo so zvezali. Sirovi vojaki so ruvali Hoferju brado in lase; oropali so kočo ter se na to napotili z jetniki iv dolino proti Sv. Martinu; pot je bila snežena in ledena ter zato težavna; 'Svet in Ilofcrjev sin sta bila bosa; puščala sta za seboj krvave sledove. Blagi
Hofer, ki je bil krvav po obrazu, trpel je mirno. Ko so drugi zdihovali, obračal je svoje oči proti zvezdnatemu nebu ter jih tolažil: »Molite, bodite stanovitni, trpite stanovitno in vse darujte Bogu; tako se boste spokorili za svoje grehe!«
Zjutraj ob sedmi uri je dospela žalostna četa v Sv. Martin. Ko je ljudstvo ugledalo uboge jetnike, je na glas tarnalo in jokalo; na skrivaj pa z zobmi škripalo. Nato so jih peljali v Meran, kjer so francoski častniki pričakovali prihoda ujetega, generala Barbona, pred katerim so imeli tak strah. Ko je ubogi Hofer, smrtno bled in krvav, korakal skozi mestne ulice, so otroci in žene zajokali na glas; celo možem so se udirale solze po licih. Človekoljubni francoski general Baraguay se je naposled potegnil za Hoierja ter ukazal, naj se lepo ravna z jetniki. Na prošnjo blagih gospej v Bocenu, so izpustili ženo Hoferjevo in sina. Kdo bi popisal pretresljiv prizor, ko so Ilofer ter žena in sin v ječi slovo jemali? Žena in sin sta vedela, da blagega Hoferja ne bosta več videla na tem svetu. Naposled se osrči Hofer, pogleda proti nebu ter reče ženi: »Tam gori je naš oče in tolaž-nik, ki vse naše pota prav vodi! Pozdravi še enkrat moje prijatelje; bodi, kakor si bila dosedaj, še zanaprej dobra mati najinim otrokom; izredi jih v pobožne kristjane. Blagoslavljam jih v duhu.« Nato se obrne k sinu in mu reče: »Tebi, moj sin, ukažem, da ubogaš svojo mater in jo spoštuješ. Le povej vsem bratom in sestram, da jaz hočem, naj tudi mater ubogajo in spoštujejo; odslej bo mati moja namestnica.« Pred razhodom še blagoslovi mater in sina; ko si sežejo še enkrat v roke, zajokata mati in sin na ves glas; toda Hofer reče z milim glasom: »Ljuba Ana, daruj svojo bridkost Križanernu ter pokaži, da si Hofer jeva žena; z Bogom; poljubi še moje otroke!« Zares grenka, težka ločitev! Toda Hofer je ostal tudi v teh težkih trenutkih miren in vedrega duha. Neomahljivo je zaupal v Boga in svojo pravično stvar; tako je premagal svoje dušne bolesti.
V ječi ga je obiskalo več prijateljev in znancev. Srčno je prosil za odpuščanje vse, ki bi jih bil kedaj razžalil; odgovarjali so mu s solzami.
Ko so mu v petek predložili na mizo meso, ga ni hotel pokusiti; norčevali so se zato sovražniki; toda Hofer je ostal kljub sramotenju zvest cerkveni zapovedi.
Kmalo nato so ga s Svetom v zaprtem vozu odpeljali v Mantovo, kamor je dospel 5. februarja. Tu ga je v ječi večkrat obiskal francoski poveljnik Bisson. Generala sta globoko ganila udanost in mir jetnika. Želel ga je rešiti. Zato mu je svetoval, naj stopi v službo Naopleonovo, kajti častno bi bilo zanj, ako bi služil najmogočnejšemu cesarju, vladarju sveta. Toda Hofer je odgovoril odločno: »Jaz sem bil, sem in bom ostal zvest avstrijski hiši in mojemu dobremu cesarju Francu.«
Tudi francoski podkralj Beauhar-nais je bil naklonjen Hoferju ter ga je celo priporočil milosti Napoleonovi. Toda došlo je iz Pariza povelje, naj se sestavi vojni svet, ki naj obsodi Hoferja v smrt; ustrele naj ga v 24. urah. Dne 19. februarja se je sešel vojni svet ter je izvršil ukaz Napoleonov: obsodil je Hoferja v smrt.
Hofer je v ječi mnogo trpel; toda njegova duša je ostala udana, mirna. »Ako me obsodijo v smrt, je to zame bolje, kakor za druge,« je rekel. »Tako saj vem natanko za zadnjo uro, kedaj bom umrl in se lahko pripravim; mnogi tega ne morejo.«
Po več ur na dan je Hofer premolil in premišljeval. Tri do štirikrat na dan sta molila s Svetom rožni venec. Posebno so se mu smilili njegovi rojaki, ki so bili zaprti ž njim v trdnjavi; bolj je mislil na njihovo žalostno usodo, kot na svojo.
20. februarja zgodaj zjutraj so se škripaje odprle vrata ječe. Vojni svet, obstoječ iz sedem francoskih častnikov, ustopi; Hofer začuje svojo smrtno obsodbo. Posluša jo vdano. Brez strahu zre smrti v oči ter mirno uredi svoje poslednje reči. Pretresljivo je pismo, ki ga je pisal svojemu prijatelju Puh* lerju:
»Dragi brat!
Božja volja je, da bom v Man-tovi zamenjal časno z večnim. Toda Bogu bodi hvala za njegovo milost. Meni se zdi, kakor da grem drugam, in ne v smrt. Bog mi bo dal milost tudi do konca, da morem priti t je, kjer se bo moja duša z vsemi svetniki vekomaj radovala in kjer bom jaz za vse prosil Boga, posebno pa še za tiste, za katere sem to storiti dolžan, tudi zate in za Tvojo ženo. Vsi dobri prijatelji naj molijo zame ter mi pomagajo iz vročega ognja vic, ako bi se tam moral čistiti. Zadušnice zame naj moja ljuba žena naroči v cerkvi pri Sv. Martinu; preskrbi naj tudi mrtvaščino sorodnikom. Denar, ki ga imam pri sebi, naj se razdeli med reveže. Moja žena naj vse pošteno obračuna z ljudmi, da ne bom kaj trpel. Z Bogom dotlej, ko se v nebesih zopet snidemo ter tam Boga hvalimo brez konca. Vsi rojaki in znanci naj molijo zame. Moja ženka naj ne bo preveč žalostna. Molil bom za vse. Z Bogom, ti goljufivi svet; tako lahko se ločim od tebe, da mi še solza ne omoči očesa.
Pisano ob peti uri zjutraj; ob deveti uri odpotujem s pomočjo vseh svetnikov k Bogu.
V M a n t o v i , 20. februarja leta 1810. Tvoj te ljubeči
Andrej Hofer.«
Koj, ko je Hofer začul smrtno obsodbo, je poprosil za duhovnika, da uredi svoje duševne zadeve. Prišel je k njemu prošt Janez Manifesti, ljubez-njiv in pobožen mož. Snovedal ga je
5'
ter mu podal sveto popotnico; stal mu jc na strani do smrti.
Ob 11. uri dopoldne se je oglasil boben. Kmalu na to so odpeljali Hofer-ja iz ječe. Njegovi sojetniki - rojaki, med drugimi Svet, so sc jokajoč poslavljali od njega; nekteri so pokleknili predenj ter ga prosili za blagoslov. »Odpustite mi. — tako je spregovoril, — »ako sem jaz kriv vaše nesreče.« Zažarelo mu je obličje; kakor bi bil navdahnjen od zgoraj, jo vskliknil: »Bodite potolaženi in vsfrajajte; v kratkem bo Tirolska zopet last našega dobrega cesarja Franca.« Mirno, vedrega obličja, s čvrstim korakom jc stopal vrli mož, vzbujajoč sočutje in občudovanje, skozi oborožene vojaške vrsto na kraj, kamor naj položi zadnjo žrtev ljubemu Bogu, cesarju in dragi domovini. V rokah je držal srebrn križec in rožni venec. Na širokem zidu pri Porti
Cerezi poveljuje poveljnik: »Stojte!« Vojaki stopijo v čveterokot, ki je bil na eno stran odprt. Na migljaj poveljnika stopi Ilofer pred vojaške vrste, ter jih na levo in desno pozdravi. Duhovnik zmoli ginjen poslednjo, kratko molitev. Ilofer poljubi križec ter ga z rožnim vencem vred izroči svojemu spovedniku, proseč ga, naj moli zanj.
Nato stopi 12 grenadirjev proti IIo-ferju na dvajset korakov razdalje. Ponudijo Ilofer ju bel prt, da si zaveže oči; toda on odkloni ponudbo. Reko mu, naj poklekne. On odgovori: »Jaz hočem Njemu, ki me je ustvaril, stoječ izročiti dušo.« Nato zakliče glasno: »Živi naj cesar Franc!« Še malo pomoli, dvigne roki proti nebu, da vojakom znamenje ter glasno poveljuje: »Ogenj!« Šest pušk poči. Zadeli so slabo. Ilofer se zgrudi na kolena. Ustrele drugič; Ilofer se zgrudi na tla. Pa še ni
bil mrtev. Šele trinajsti strel je končal življenje neustrašenega mučenika. Njegov spovednik je pisal o njegovi smrti: »V veliko tolažbo in spodbudo sem občudoval moža, ki je šel v smrt kot krščanski junak in jo je prestal kot neustrašeni mučenik.«
Dragi Slovenci, ali no zrete tudi vi z občudovanjem na hrabrega možn, ki je tako velikodušno dal svoje imetje in kri, življenje in družinsko srečo za bla^ gor svoje domovine in svete vere? Slovenski mladeniči in možje, posebno Vi si vzemite priprostega, a velikega Iio-. ferja za zgled in vzor, da ljubite svojo 1 lepo slovensko domovino, ljubite svoj narod ter pogumno in neustrašeno branite njegove najdražje svetinjo —. sveto vero in slovenski jezik!
Teotim.
		
	RAZGLED PO DOmOVIM	
	vMviWMYMYMVMYMYMVMYMVMVMVMYMYMYMYMYMYMYMYMWY4W	
Odkrita beseda. Velik hrup jo vzbudil po liberalnem časopisju »Sloven-čev« članek, ki je odkrito enkrat posvetil v Ciril-Metodovo družbo.Ta družba stopa vedno bolj jasno na dan. Občni zbori, predavanja in veselice zadnjih let kažejo, da je družba postala pravo agitatorično liberalno taborišče, ki zbira v sebi ostanke liberalnih vej. Svoj program je zgrešila in zato nimamo prav nobenega povoda, da bi ji še nadalje prizanašali. Ker družba ne kaže prav nič krščansko-vzgojevalnega več, ne moremo in se tudi ne smemo ogrevati zanjo. Dolgo časa se je prizanašalo, a ko je enkrat mera potrpežljivosti potekla, je treba, da se otresemo prav vsake prizanesljivosti. Delo pa, ktero je zanemarila liberalna družba, bo prevzelo krščansko ljudstvo samo in ni se bati, da bi le količkaj narod trpel.
Kakor stari kramljajo, mladi če-bernajo. Ker liberalci drugega ne znajo, očitajo S. L . S. zvezo z Nemci. Vedo dobro, da zveze ni, a boli jih, ker sc čutijo vedno bolj osamljene. Kakor stari politkarji nad stranko, tako se mladi obregajo ob pristaše stranke, in to zlasti v malih mestih, kjer bi še vedno liberalci radi ohranili vodstvo. Posebno so jim pri srcu učitelji in učiteljice Slomškove zveze. Pred kratkem jc nek liberalni junak iz Kamnika obiral v železniškem vozu med vožnjo v Kamnik neko vrlo narodno gospodično, ktero so pa sami pogosto vabili v svoja društva. Ker se za opetovana vabila niti zmenila ni, jim jc naenkrat nemškutarca. ,V tistem vozu se je vozila tudi neka gospa, kteri je to zabavljanje že presedalo in je gospodiča opozorila, naj vendar ne govori, za kar nima dokazov. To je bil dober tuš. Mlademu gospodu je
takoj srce zlezlo v hlače, začel se je opravičevati in izgovarjati, da sicer ni dobro poučen in jc tako le zato mislil, ker gospodična ni prav nič reagirala na napade v »Narodu« in »Gorenjcu«. Lepa logika. Kdo vraga sc briga še danes za čivkanje liberalnih listov, zlasti še, če prihajajo od takih junakov. Pometajte raje pred svojim pragom in pustite naše v miru, saj vendar veste dobro, da imate vzroka dovolj. Menda razumete!
Nemci v straha pred Slovani.
Nemška »Sudmark« naseljuje, kakor znano, nemške kmete na obmejne slovenske kraje. Ker so katoliški listi očitali, da so naseljenci protestantje iz Nemčije, prikriva sicer »Siidmarka« svojo protikatoliško delovanje in se izgovarja, da jc v to prisiljena, kajti če naseli kmete iz Nižje-Avslrijskega, potem bi hitro na Nižje-Avstrijsko pritisnili Čehi, ki so že sedaj Nemcem nevarni. Nemški strah je opravičen, kajti šolska statistika že uči, kako veliko moč imajo Čehi na Dunaju. Število čeških šolskih otrok na ljudskih nemških šolah znaša namreč že čez 10.760, na meščanskih 1435 in na zasebnih ponemče-valnicah 787.
Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je nakazalo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani 5000 K za nagrado konjerejcem v tekočem letu.
Imenovanje. Prečastiti gospod stolni dekan Matija Kolar je imenovan dekanom dekanije ljubljanske okolice, preglednikom cerkvenih računov pa g. kanonik dr. Čekal.
Nova naredba naučnega ministrstva. Naučni minister je izdal novo naredbo, po kateri bodo mogli odslej tudi realci po dokončanih študijah vstopiti
v bogoslovje. Doslej so se zahtevale gimnazijske študije, seveda bodo morali napraviti realci izpit iz latinščine ia grščino.
Okraden Slovenec na Dunaja. Ene
19. januarja so vlomili tatje v stanovanje župnika nemškega vitežkega reda mons. Jančarja. Ko je odšel g. župnik na kosilo, so vlomili in mu pokradli raznih vrednostnih papirjev in dragocenosti v vrednosti 2400 K. Ko so nato hitro obvestili menjalnice, so tatovi vkradeno blago že v denar spravili.
Najden utopljenec. Na Brezovici pri Borovnici so našli v soboto utopljenca Antona Oblaka iz Okonice. Po« noči je šel iz gostilno proti domu in zabredel v vodo. Nesrečna pijača zahteva vedno novih žrtev.
Dezerter. Dne 2. t. m. je pobegnil od svojega polka topničar Anton Sc-. lan iz Dobrunj.
Knjigarno v Kranju, ki je bila last Karola Floriana, je prevzelo »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani. Knjigarna, ki sc bode imenovala »Knjigarna Ilirija prej Karol-Florjan«, je podrejena Katoliški Bukvami v Ljubljani ter ima naprodaj vse knjige, pisarniško potreb« ščine itd., kakor Katoliška Bukvama.
Iz blaznice na Studencu jc ušel 371elni umobolni J. Lew.
Ljubljansko veteransko društvo jc vlada razpustila, vsled česar so ljub« ljanski veterani sklenili ustanoviti novo društvo.
Vina ne morejo prodati vipavski vinogradniki, ki ga imajo še silno veli-i ko v zalogi. Vzrok gotovo ni abstinenca, ampak gostilničarji, ki kupujejo manj vredna vina, domače dobro blago pa. prezirajo, dasi ga morejo dobiti na Vi« pavskem za izredno nizko ceno.
častnim občanom je imenoval občinski odbor v Smartnem pod Šmarno Soro g. dr. Ivana šusteršiča in g. Fr. Povšeta vsled obilnih zaslug za zgradbo inostu v Tacnu.
* Izžrebani porotniki za prvo dobo ftorotniškega zasedanja pri tukajšnjem geželnem sodišču, katero se prične dne ■88. svečana t. 1., so: Glavni porotniki: &vsenek Matevž, posestnik v Vrbnji, iokr. Radoljica; Baloh Lovrenc, posestnik na Jesenicah; Baje Ivan, gostilničar, Bučar Anton, trgovec in posestnik, oba na Vrhniki; Dečman Anton, jtovarnar in posestnik v Ljubljani; Dolgan Mihael, posestnik in orožn. straž-jmojster v pok. v Kosezah pri Ilirski Bistrici; Dolžan Anton, posestnik in ko-jlar v Predtrgu; Debelak Franjo, posestnik in vinski trgovec v Novem Vod-matu; Fettich-Frankheim Oton, brivec jv Ljubljani; Finžgar Friderik, gostilničar in posestnik na Brezjah; Globoč-JJiik Jernej, trg. potnik v Ljubljani; Glo-ibočnik Josip, trgovec v Železnikih; Golob Josip, posestnik in hotelir v Kranju; Graul Viktor, posestnik in mizar v Zgornji Šiški; Javornik Franjo, trgovec in posestnik na Glincah; Jelovšek "Gabrijel, trgovec in posestnik na Vrhniki; Kregar Karol, trgovec na sv. Pe-jtra cesti; Kristan Ivan, posestnik in zasebni uradnik v Podtrgu; Kane Ivan, gostilničar in posestnik v Podsmreki; Lenassi Ivan, trgovec, Mahr Artur, lastnik trgovskega zavoda in posestnik, Meglič Karol, trgovec in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Minatti Alojzij, itrgovec, gostilničar in posestnik na [Studencu; Novak Anton, strojevodja v ipok. in posestnik v Spodnji Šiški; Per-!dan Josip, trgovec; Plankar Josip, gostilničar in posestnik; Pock Franjo, posestnik, Pcllak Josip, trgovec, vsi Štirje v Ljubljani; Pretnar Ivan, trgo-iVec in posestnik v Zagorici pri Bledu; i iPirnat Ivan, trgovec, gostilničar in po-f sestnik na Glincah; Roth Leopold, c. kr. pomožnih uradov ravnatelj; Robič (Josip, posestnik iz Gozda pri Kranjski jgori; Samassa Makso, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Štirn Anton, posestnik in gostilničar v Sp. Šiški; Ve-•rovšek Jurij, trgovski družnik in posestnik, in Zupanec Urban, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani. Nadomestni porotniki: Grošelj Josip, posestnik, 'Jamnik Franjo, gostilničar in posestnik, Ložar Jernej, krojač in najemnik gostilne, Pire Pet., pek, Sušnik Alojzij, Itrgovec in posestnik, Štupica Josip, Ijermenar in posestnik, Treo Oskar, prevoznik in posestnik, Zorman Alojzij, mokar, Zan Franjo, mesar in posestnik, vsi v Ljubljani.
»Ave Maria«, mesečnik, je sicer v prvi vrsti namenjen ameriškim Slovencem in njih verskim potrebam. Toda kot glasilo slovenske izseljeniške družbe sv. Rfaela v Ameriki ima gotovo svoj pomen tudi za vse Slovence zunaj Amerike. Namen njegov je namreč seznanjati tudi rojake zunaj Amerike s tukajšnjimi razmerami, da se ne bodo tako lahkomišljeno in brezskrbno izselje-
vali v daljno tujino, kakor se to pogosto zgodi. Slovenska društva so tudi sklenila na predlog velč. g. dr. Kreka na Koroškem, da naj se po vseh slovenskih društvih ustanavljajo posebni »odseki sv. Rafaela«, ki naj vzamejo v oskrb izseljeništvo Slovencev v Ameriko. Ti odseki pa bodo mogli uspešno le delovati, ako bodo sami dobro poznali razmere tukaj, razmere med potjo itd. Zato bo zanje ravno list »Ave Maria« velike važnosti, da, podlaga, na kateri bodo mogli razviti svoje delovanje. Zato je sklenil odbor družbe sv. Rafaela v New Yorku, da se dovoli vsem slovenskim društvom list po posebni ceni v avstrijskem denarju. Tako velja list za društva letno 1 K, pod pogojem, ako ga naroče vsaj 3 iztise (enega za duh. voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafaela). Posameznikom ga damo po 1 K 50 vin. Toda za vse te velja to le, ako list naroče pri slovenski podružnici sv. Rafaela v Ljubljani. List sprejeman iz New Yorka, velja kakor dosedaj 75 cent. ali 3 K 75 vin. Prosi se tudi, da tisti, ki so list prejemali, pa naročnine še niso poravnali, to nemudoma store, zaradi stroškov, ki jih ima družba. Naročnina naj se pošlje na našega zaupnika: g. Alojzij Kocmur, solicitator v odvetniški pisarni dr. VI. Pegana v Ljubljani.
□□uum innnnDnaDnna		
U a D	Gorenjske novice	D □ n
□i	""—ir-n-inr-inni « ir-ii m ir-it-in	
Iz ljubljanske okolice.
Ižanske novice. — Kako so se naši liberalci trudili, da bi preprečili zidanje »Našega doma«. Na vse strani so delali pritožbe — pa zastonj! »Naš dom« stoji danes kot ponosna stavba, kakor trdnjava, ob kateri se bodo razbile vse liberalne buče, kakor puhla repa. — Na pustno nedeljo so mladeniči izobraževalnega društva priredili igro »Pravica se je izkazala«. Dasi so vsi šele prvič nastopili, so vendar nepričakovano dobro igrali. Veseli nas, da imamo tako dobre moči, ki jih bomo lahko uporabili tudi pri težavne j ših igrah. — Ker je sedaj dvorana v glavnem dovršena, se bode začela takoj redna telovadba in izobrazba naših Orlov. Natančnejši red se bode določil v nedeljo, ko bodo odb. volitve. Pošteni mladeniči vstopite v obilnem številu v to društvo. — Na Igu smo dobili prejšnji mesec novega župana, vrlega pristaša S. L. S. Želja dopisnika je, da bi pri letošnjih volitvah dobili novega župana tudi v Iški Loki. Je pač zadnji čas, da se tudi tu izpremeni! Dosedanji župan je vedno poln zabavljanja zoper našo stranko, je zvest prijatelj Sokola, je naročen na »Slovenski Dom« in umazano cunjo tudi drugim vsiljuje! Pošteni Matenčani in Ločani vendar tega ne bodete trpeli!
g Iz St. Vida. Občni zbori. V nedeljo, dne 20. t. m. popoldne ob tretji
uri bo v telovadnici Orla občni zbor Kmetijskega društva, takoj potem bo imela Blaž Potočnikova čitalnica svoj reden letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo tajnika, blagajnika, telovadnega odseka Orla in ženskega odseka; volitev predsednikov in blagajnikov odsekom. Kdor se zanima za našo od liberalcev tako zelo sovraženo organizacijo, naj pride poslušat poročila o delu v tej organizaciji. — Mohorjeva družba v naši župniji šteje letos ravno 400 naročnikov, od teh jih je v zavodu sv. Stanislava 36. — O naši novi šoli bomo zapisali zadnjo besedo potem, ko se bodo naši liberalci s svojimi lažmi izkašljali in ko bo višja šolska oblast v Ljubljani izrekla odločilno besedo, kje bo stala nova šola. Tedaj bomo tudi povedali, zakaj liberalni listi hvalijo nekatere občinske odbornike. Čudom pa se čudimo in bridko obžalujemo, da nekateri naši ljudje še vedno verjamejo vse, karkoli jim liberalci natvezejo. Tako je bilo ob času, ko so pobirali brezpomembne podpise za liberalnega nadučitelja, tako je tudi sedaj. Naši ljudje ne pomislijo, da lažnjivi liberalci njihovo lahkovernost porabljajo samo v politično-strankarske namene. — Hranilnica in posojilnica je imela svoj letni občni zbor dne 6. t. m. Kdor se zanima za njeno poslovanje, lahko dobi tiskano poročilo v pisarni pri Kraljiču. Načelstvo in nadzorstvo za leto 1910. je ostalo staro, v načelstvo je bil izvoljen tudi g. kaplan Tomelj.
Borovnica. Naš dični poslanec g. Anton Kobi je 7. t. m. obhajal s svojo soprogo srebrno poroko. Veselo so pri-trkavali zvonovi, ko so se svatje v lepo ozaljšanih kočijah pripeljali pred .cerkev v veselje vseh Borovničanov, ki globoko spoštujejo in čislajo g. Kobija ne samo kot svojega poslanca, ampak tudi kot svojega domačina, vzor-gospo-darja in vzor-očeta. Pred cerkvijo so ga že čakali delavci njegovih tovarn — in prav prisrčno pozdravili svojega »očeta«. S hvaležnim srcem sta stopila srebrnoporočenca v krogu svoje vrle družine v praznično odeto cerkev. Kakor pred 25 leti sta zopet stopila pred oltar, da se zahvalita Bogu za velike dobrote 25 let. Po končanem obredu z lepim govorom g. župnika je bila slovesna sv. maša, med katero je naš cerkveni zbor jako dobro proizvajal lepo Zangelnovo latinsko mašo. Ginljivo je bilo, ko sta med sv. mašo srebrnoporočenca s svojimi otroci pristopila k mizi Gospodovi. — Kakor je bila lepa in gin-Ijiva cerkvena slovesnost, tako je bila tudi popoldan na Bregu neprisiljeno-vesela domača zabava, kjer je zbral g. Kobi okrog svoje družine bližnje svoje sorodnike in prijatelje. Najstarejši sin g. Ferdinand Kobi je v imenu vseh otrok izročil svojim starišem lepo sliko sv. družine in s prav prisrčnimi besedami izročil svojim starišem čestitke otrok. Iz Ljubljane so prišli presvetli knezoškof, ki so odlikovali g. poslanca, s papeževim častnim zaslužnim križ-
ceni: »Pro Ecclesia et Pontifice«, dalj gg. kanoniki dr. Čekal, Kalan in hiška ki so v lepili besedah slavljencu čcsli tali. Bil je lep dan pri lepi slovenski družini.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Žabnice. Ker je zadnja predstava z igrama »Jezičnost in ošabnost« in »Dve materi« dne 13. t. m. dosegla ozir ugajanja in zadovoljnosti popolni uspeli, zato se na splošno zahtevanje imenovani igri prihodnjo nedeljo, 20. t. m., ob 3. uri popoldne ponovite. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Iz tuhinjske doline. Pravijo, da Engelmanu »Domoljubov« dopis z naslovom: »Engelman v slavi«, ni bil kar nič všeč, da se brani vsake slave, češ, da je skromen človek. I, no, če res ne ve, kako je slaven, bomo pa priobčili kake take-le dopise: »Zabaven liribo-lazec«, ali »Advokat tuhinjske doline«, ali »Mirovni sodnik«, ali »Specialist s pratiko«, ali pa »Dobrotnik tuhinjsko doline« itd. — Mi smo zapisali samo »pravijo«, imamo pa tudi dokaz, da Engelman res zadnje čase nekaj zelo premišljuje, ali dopise snuje, ali popravke kuje — no vemo — a na pošti nekaj ni v redu. Tu pa koj povemo, da Engelman ni poštar, ampak njegova blaga gospa, toda večkrat tudi Engelman uraduje. Ali ima pravico za to? Videli smo ga, da je pisma raznašal; zoper to nimamo nič; a če sme tudi denar sprejemati itd., za to bi pa radi videli kaj črnega na belem. 11. t. m. je tu nekdo dobil pismo z Dunaja, pa na pismu ni ne dunajskega, ne šmartin-skega pečata, znamka za 10 vinarjev je še čisto dobra, porabna, pošta oškodovana! Če jc bil ob tej priliki uradnik Engelman sam, je on to zakrivil. — Slučaj, kaj? Tamle enkrat se je peljalo s tuhinjsko pošto več potnikov. Pod pošto v Šmartnem jc opoldne poštni voz silno dolgo stal, hudomušneži so dejali, da zato, da bi bil kdo stopil v Engelmanovo gostilno. — Drugič je bilo, ko je zopet opoldne poštni voz stal pod pošto, potniki z voza jo pa zavijejo k Prejelu. Ali je bilo hitro na pošti vse rešeno ... Imamo še nekatere drobtinice shranjene o naši pošti, a v postu se daje po malem ...
g Iz špitaliča. Pred kratkim je prinesel »Domoljub« od nas kratek dopis. Mi mislimo, da poznamo dopisnika in njegov namen, ki bo najbrž ta, da bi rad napravil med nami razdor. Njegova navada je, enega hvaliti, drugega pa odkrito ali prikrito grditi. Tudi v omenjenem dopisu hvalisa enega svojega pristaša z »gospodom«. Mi dotičnemu prav nič ne zavidimo tega častnega naslova ter drugih, s katerimi ga dopisnik kar obsiplje. Vsaj je dandanes vsak lahko »gospod«, čim daljši je kdo in Čim višje stanuje, tem višji »gospod« je. Dopisnik je prav radodaren z naslovi »gospod«, dasi bi bil sam najrajši najvišji »gospod«. Čudno pa je, da še lansko leto ni mogel ta dopisnik marsikoga lepo ppgledati, kateremu se letos 8i
laska. Zanimivo je tudi, da ta dopisnik »vrl« pristaš S. K. Z., pridno zažiga kadilo tudi onim, ki so naročeni na »Gorenjca«, dopisujejo v umazanega »Štajerca«, ter je najboljši prijatelj onim v Motniku, ki »Narod« vsak dan prežvekujejo. Letos kadi vsem. Ponekod tako delajo kramarji in štacunarji. Jim že tako najbolj nese. Dopisnik omeni tudi volitev udov v kraj ni šolski svet. Mi bi jih opomnili, da glavarstvo pritiska za zidavo nove šole, ker je spoznalo, da jc treba na tukajšnji zasilni šoli uvesti redne razmere. C. kr. ^lslci nadzornik baje ni bil nič kaj zadovoljen s šolskim obiskom in napredkom, vsaj jc zdaj skoro polovica šolo zapu-ščajočili otrok, ki nimajo toliko izobrazbe, da bi s pridom brali kako knjigo ali časopis. In vendar je poduk v petju in drugih glavnih učnih predmetih glavni pogoj za vso poznejšo izobrazbo. Skrbite tedaj vi, ki ste v to poklicani, da se to doseže; hujskanje pa opustite!
g Iz Stare Loke. Naše izobraževalno društvo pod vodstvom novega gosp. predsednika prav vrlo napreduje. Udov ima društvo že blizu sto, pa se še vedno oglašajo. Prav tako. Možje in mladeniči, le vsi v društvo! Pa tudi dekleta in žene se ga oklenite, saj imate zraven časnih tudi duhovne dobrote, ker se bode za vsakega ranjkega člana brala ena sv. maša. — Mladeniči in dekleta sc prav pridno vadijo v petju pod vodstvom g. organista. Ker imamo v g. organistu prav izvrstno učno moč, bi bilo želeti, da bi se vsi mladeniči in dekleta, pa tudi možje, ki imajo glas in veselje do petja, oglasili pri g. organistu. Čim več, tem bolje! Pa nič bati! — Občni zbor čebelarsko podružnice za škofjeloški okraj sc vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v salonu g. Ig. Gusela. Ker so z ustanovitvijo čebelarske zadruge nastale za naše čebelarstvo nove razmere, je potreba vsestranskega posvetovanja. Razgovarjalo in posvetovalo se bode o čebelarski zadrugi in eksportnem panju, kakoršnega heče zadruga splošno vpeljati za kupčijo z živimi čebelami. Ker jc stvar zelo važna in ker je ravno v loški okolici kupčija z živimi čebelami zelo razvita, sc pričakuje od čebelarjev obilne udeležbe. Pride tudi predavat zastopnik osrednjega društva. Torej možje-čebelarji, pridite, pa tudi prijatelji čebelarstva ste povabljeni! — »Gorenjca« in »Slovenski Dom« zopet zelo vsiljujejo tu po okolici. Liberalna gospoda ima gotovo preveč denarja, da ga tako po nedolžnem meče za te ničvredne cunje. Dozdaj so še vsi romali tja, kamor gredo, v peč. Prav tako! Naročite se rajše na »Domoljuba« tri kro-nice gotovo vsak zmore. Je še veliko dr"fin'. ki so Prav poštene in našega mišljenja, pa niso naročene ne na »Domoljuba«, ne na »Bogoljuba«. Naročite se, se je čas! — Naše ceste so v groznem stanju Vse neodkidano. Sc še pozna gospodarstvo prejšnjega cestnega odbora! Med tistimi ki sedaj najbolj zabavljajo, so ravno oni, ki so bili prej
pri koritu in iz katerega so vse sncdli — ostal nam je samo dolg!
g Iz kamniške okolice. Ljudje z zelenimi trakovi za klobukom in šo bolj zeleno zavistjo v srcu do vsega, kar jc ljudsko in pošteno, stopili so skupaj in izvolili izmed sebe jednega, kateri sme s krivcem za klobukom po »Gorenjcu« in drugih liberalnih časnikarskih »šumali« kozle streljati. Prve-, ga je vzel na piko šmartinskega trgovca in poštarja Engelmana. Ko ga jc go-. nil po vseh lovskih običajih in ga dobil na cilj, zasmilil se mu je v srce radi njegove lepe brade tako, da ga je pustil. Zato jc pričakovati, da bode še vedno hodil v tuj zelnik, dokler ga kmetič sam ne zasledi in mu to prepovedano veselje ne vzame po novi lovski postavi. Obzirnost strastnega, lovca pa ni vedno enaka. V zadnjih številkah »Gorenjca« strelja tako neprevidno, da je čuditi kako da ne čuti ncprostovolji no dobljene svinčenke v lastnem teles su. Vprašuje jako nezaupno: ali res ni nobenega poštenega človeka več med nami liberalci, da bi mu ljudstvo kaj zaupalo? Mi mu odgovarjamo zanikal-, no. zakaj kar ste imeli svojih, so padli, kar pa vas je še, ne zaupate eden drugemu, tem manj more pa zaupati ljudstvo ljudem, kateri vedno in povsod sebe iščejo. — Isti dopisnik »Gorenjca«, ki se skriva za narodno-napredno stranko, pa je pristni liberalec, hoče učili odlične člane S. L. S. in jih omc-tavati z blatom. Vprašamo ga samo, kaj je njemu narodno in kaj napredno?. Narodno jc njemu menda to, da imai tuhinjski Engelman brez potrebe slo-vensko-nemški napis na svoji vinski tvrdki, napredno pa je, ker so mu 20. septemberski junaki pustili njegov, »VVeingrosshandel« nedotaknjen v na-daljni spomin njegove slavne narodno zavesti in neslavne njegove vinsko trgovine. Tako pisanje smatrajo pravi narodnjaki za izvirne lovske kvante. —< Tako mi ne pišemo. Pisali pa bomo pošteno, kako se je skrajšala in zboljšala poštna zveza z občino Palovče in kako se delajo ceste in zapirajo mostovi po »luftinženirjih« v tuhinjski dolini. S svojo peresno bakljo bomo tudi posvetili v tisto narodno rajanje, ki se hoče uprizarjati pod liberalno krinko, ako-ravno se nam skriva v goščo. Prizana-t šali ne bomo ne lepi bradi in ne kozli-čem, kjer bodo kozlu sledili.
laannnnnaanant
D__
□aacaaanaancjar-it-inraa
Dolenjske nouice
d Sv. Križ pri Kostanjevici. V »Slon venskem Domu«, štev. 6., je priobčil g. Kodrič dopis, v katerem sem upali najti dokaz, da sem pred letošnjo gasilsko veselico res hodil od hiše do hišo in ljudi razgovarjal od udeležbe na' njej; pa žal, g. dopisnik še poizkušal ni tega dokazovati in tako molče pri" poznal, da se je on, prvi dopisnik, ki
se še vedno ne upa z imenom na dan, [na celem zlagal. To je prvo. Drugič ste pa izvrstno dokazali, da naši ljudje za vašega Sokola nič kaj ne marajo, ker, kakor hitro so baje izvedeli, — tako pišete sami, — da se bode veselični do bičck delil med »Požarno brambo« in »Sokola«, pa se niso hoteli udeležiti. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je na tej, zame čisto novi trditvi kaj resnice Osebno sem prepričan, da nič! Morda ste pa po neprevidnosti sami kaj takega izdali, kajti jaz vam nisem nikoli in vam tudi ne morem kaj takega pod tikati in za to nimate nobene priče. Tudi oni član »Izobraževalnega društva« ni mogel tega trditi, ker v tistem času še z menoj govoril ni! Dotični se je celo sam mislil udeležiti veselice, pa ko so začeli vaši pri Str. »čukati« nad njim, se je obrnil in odšel; torej je nova liberalna laž, da sem ga jaz s takimi trditvami hujskal proti udeležbi! 3. Glede kakega sovraštva do vas, g. Kodrič, se pa lahko pomirite: rajši vas imam, kot vi mene! 4. Gotovo je pa nekaj razveseljivega to, da so se naši liberalci tako poklerikalili — kajti 13. sušca mislijo soglasno voliti kaplana za svojega načelnika! Tako tudi liberalci ne morejo izhajati brez kaplana. Za to izredno čast se vam že naprej najsrčnejše zahvalim, zlasti kot križevski kaplan, ki imam dobrih 24 ur časa na dan, to se pravi vsaj 24 ur in pol, če ne več. Čudno, da niste zapisali, da imam šest me secev dolg dan, kot prebivalci severnega tečaja! 5. Glede cigaret in salam, ki jih baje kupujem svojim »čukcem«, bi se vas drznil vprašati, ali sem morda pri vas kaj dolžan ostal?! 6. Naravnost predrzno pa je, da se upate javno in s podpisom nazivati naše s »čukci«, in to vi, ki pravite, da ne napadate in da smo mi krivi vsega sovraštva! Ta psovka sicer Orlom dosedaj ni še nič škodovala — da ne bode tudi v prihodnje, za to bomo že skrbeli — vendar si Križevci dobro zapomnite, kdo so tisti, ki psujejo! — Konečno pa izraždm še resno željo, naj bi gasilno društvo, ki Je gotovo prepotrebno, zopet tako uspevalo, kot je pred nekaj leti; naj bi se torej vsi številni možje, ki so takrat soglasno odstopili — že veste zakaj — zopet pridružili in odstranili iz društva politiko, ki je kriva vseh teh žalostnih razmer. — Jakob Fatur, kaplan.
d Velika Dolina. V naših krajih imamo še veliko izvrstnega vina, ki se prišteva najboljšim vinom na Dolenjskem. Vinski trgovci, oglasite se! Cena nizka! — Juretu Z. iz Obrežja je bila pretečeni teden ukradena iz hleva krava. Najbrže so jo ukradli cigani, katerih je bilo tiste dni vse polno tam okoli. Posestniki, pazite na živino, če je tudi zaprta v hlevu!
d Z gregorskih višav. Tudi ključarja Franceta Marolt, Korenovega očeta, smo že pokopali dne 3. februarja. Moža so poznali živinorejci in mesarji daleč naokrog. Korenova živina je bila vedno med prvimi. — Naznanili so se nam na podlagi škofijske sinode izbra-
ni cerkveni ključarji, vsi štirje pravi krščanski gospodarji, naročniki »Domoljuba« in drugih naših časopisov. — Požar smo imeli na pustni večer. Vsakdo si bo mislil, da je kaki gospodinji ušlo iz ponve v slamo, toda ni bilo tako ampak na skrivnosten način se je iz-cimil ogenj v kašči Jožefa Rigler na Prapročah. Toda namah so prihiteli gasilci z ročnimi brizgalnami in obvarovali še žito v shrambi in vso ostalo vas. Pogorelo je nekaj voz mrve v podstrešju in pokvaril se je tudi shranjeni krompir. Poslopje je bilo zavarovano.
d Iz Loškega potoka. Ko so pri nas naši »rodoljubi« oživili in zbudili Ciril Metodovo podružnico, smo pozivali somišljenike S. L. S., da naj ne bodo člani iste in naj je ne podpirajo. Navedli smo razloge. V liberalnem lističu »Slovenski Dom« se pa naši rodoljubi silno jeze in bruhajo svoje bombe na dan, zmerjajo nas z narodnimi izdajalci itd. Lističu dvomljive vrednosti dvomimo če se izplača odgovarjati. Le v toliko da opozorimo naše ljudi na »rodoljube« naše doline in njih narodno početje Kako stališče ima vsa S. L. S. napram tej družbi in podružnicam, to se je jasno razložilo v člankih »Slovenca« pre tekli teden. Radi malega prostora mine moremo odgovoriti na papirnate bombe, katerih se poslužuje S. D. Kot lokalna notica se omejimo le na naš kraj: Oživljajoči shod, ko so se budili in dra-mili naši »narodni« rodoljubi »slovenskega pokolenja«. Samo par točk: Shod zvečer v gostilni g. Rusa pri kupicah »rujnega«. Udeležencev 30, s par izjemami in učiteljstva (razun ene gospodične), le Travničani, nekateri z najboljšim namenom in voljo, drugi s terorizmom zbobnani. Govorniki rodoljubi: Vigele, Iv. Rus in pa tajnik travniške posojilnice, silni Majcen; slednji se je baje od samega navdušenja majal. Agitiralo se je pri vinčku in iztisnilo marsikaj, kar bi radovoljno ne bilo šlo. Le to omenjamo! Prosim, če niso te točke vtisnile vsej oživljeni podružnici znak, ki je, če nočete liberalen, pa vsaj pristaše S. L. S. s'lno malo vleče. Zakaj se ni ljudstvo udeležilo, ko ni bilo najmanjše protiagitacije ? ... Vi rodoljubi tudi čutite in veste to. Mi nismo proti verski vzgoji, smo pa odločno proti početju, kakoršno uganja Ciril Metodova družba pod firmo slovanskih apostolov. Pa proti Pavlom in Pe-terčkom smo, ki jim je vera le dobra, kadar njim služi. Z narodnimi izdajalci nas zmerjajo naši rodoljubi. No! no! ne začenjajte tega poglavja, da ga mi ne nadaljujemo. Ne bo prav! Pri kozarcu ste delavci, pri brazdah vas ni. Brez poziva vedo naši ljudje, kaj jim je storiti, zato obračajo hrbet našim vzbujenim narodnim delavcem. Sicer pa nikar ne mislite, da vas kdo kaj ovira in se boji vašega vzbujenja, samo pazite, da ne boste zopet zaspali brez strupa »Domoljubovega« dopisnika in brez ajatutaja. Lahko noč!
d Vače. Naš razžaljeni učitelj Blagajna bi rad sedaj izvršil dve nemogoči
reči. Prvič se ubija, kako bi iztaknil »Domoljubove« dopisnike. Sumi skoro vsakega, ki ne drži pred njim udano rokice na klopi. Zakaj bi nas rad na-t šeškal, saj smo pridni? Ko bi bili kaj poredni, bi kar naravnost povedali, kdo je na pustni večer širil »višjo izobrazi bo« pri pustnih šemah, pa ne rečemo nič. Ako bi rekli, da mi Blagajneta ob nedeljah ne vidimo v cerkvi, bi bil on hud. Če pa on nas ne vidi v cerkvi, mu je kar prav. Kar nas je pa kristjanov, še nismo pozabili posurovelosti ob lani skih občinskih volitvah. Sedaj na3 jo zopet vzdramilo ujedanje sov in sko-f virjev, ki bi jih rad naščuval na nas ter z mladimi naprednjaki za dolgo let med nami udomačil i'azpor in nazad-i njaštvo. Zato kličemo združeni somiši Ijeniki: Proč s tako »višjo izobrazbo«! Nihče ne spravlja Blagajneta ob služi bo, saj mu je posestnik L. na pustno nedeljo krepko povedal, da za poljsko delo ni. Samo to hočemo, naj se vestno drži svoje službe. — Drugič izkuša spraviti resnico s sveta, zato jo taji. Danes ne vprašamo, koliko njegovih' »poštenih« fantov še ni bilo sodnijsko kaznovanih, saj se tako skrivajo, da nam še vsi znani niso. Slišimo, da so jih par vjeli samo za ime, pa so jim ušli. Prav tako! Pač pa vprašamo Blai gajneta, zakaj se sramuje svojih soko-lov in sokolic? ... Ni zadosti, da so bili zadnjič v Litiji na sokolskem balu preziram, kakor zasluži vsak kmet, ki se med škrice štuli. Sedaj jih pa še on prezira. Stanovalci okrog šole so od jei seni sem, dokler smo mi molčali, do trikrat na teden slišali, da je podučei val v šoli v pozno noč pevsko društvo »Struna«. Otroci so v šoli videli potem zjutraj pred klopmi ostanke cigaret in' žveplenk. V šoli je stal tudi harmonij. Udje pevskega društva »Struna« so pa sokoli in sokolice, ki po Blagajnetovem mnenju niso nikoli prestopili šolskega praga. Ne boš, Jaka! — Ce bo zanaprejj Ilaš v službi še tako neotesan proti bo-i ječim ljudem, ga bomo mi pošteno »obi žnorali«, saj imamo še za eno marko.
d Iz ribniške doline. Po celi ribnii ški dolini od Podklanca sodraške župi nije čez Ribnico, Dolenjovas in še dalje na Kočevsko je v projektu vodovod prve vrgte. Res sc po tem načrtu obeta velika dobrota za prebivalstvo, ker v mnogih krajih nimajo nobenih studem cev. Ampak slavni deželni odbor naj se požari s tem delom, ker utegne sicer prepozno priti z nameravanim vodoi vodom, ko ga več potrebovali ne bomo. Zakaj od leta do leta se množijo gostili ne, da, napravljajo se v i n o v o d i, ki bodo v kratkem prepregli celo dolino. Ni dolgo temu, ko je poročal »Domoi ljub«, da imajo tak centralni vinoi v o d v Dolenjivasi, od koder se je sedaj speljala še ena cev v Rakitnicp. Tudi Sodražica ga ima, pa doslej še v manjšem obsegu. Da pa ima ta vinovod večjo privlačno silo, se mu je podelila' še koncesija za žganje. — Lahko torejj v'dite, kako primerno se je izrazil neki do o priliki, ko se je pričela ta vinska'
,f
trgovina: »Oh, kako smo srečni!?« -Pa pri tem bomo že napredovali. Prepričani smo, da bo naše postrežljivo in za ljudski blagor tako vneto slavno c. Kr. okrajno glavarstvo kmalu zopet kaj tacega dovolilo — v duševno in telesno pogubo. Naj se tudi občinski odbori ustavljajo, vsaj zadostuje prošnja in kak poklon v Kočevju, in stvar je gobova. Mesto zlo omejevati, se pospešuje. Kaj ne, kako smo srečni!?
d Iz škocijana pri Dobravi. —
Kvartopirska bratovščina — ima besedo! V svojem glasilu »SI. Dom« je o priliki starovaškega požara tako pisala, da se je prekoristnemu, čeprav razpadajočemu »Gasilnemu društvu« odtegnila krasna podpora in so se grmuljski gasilci izpostavili javnemu zasmehu! Na račun versko-cer-kvenega življenja s hinavsko - pobožnim zavijanjem oči hlastajo po škandalih! Pri bolnici na Bučki se jim zadnji čas niso izpolnile srčne želje, da bi kar tako umrla, ker ji je »mladi kaplan pritekel iz šole« podelit sveto poslednje olje, zato v jezi prezirljivo govore o nekem »maziljenju«. Tički, eno noč se mesto prepovedanega »mavšel-na« naučite sedem svetih zakramentov. če ne bodete nazadnje vse razma-zilili. — Kdor molči — se devetim odgovori! Zato sta gospoda cirilmetodarja Bek in Benedičič možato zamolčala pri ustanavljanju podružnice zakaj niso Slovenci »kot en mož« v Ciril - Metodovi družbi. Pa pojasnimo mi: Krone potrebuje, ker so liberalci zvijačno iz nje izrinili kar ni pristno liberalnega in imajo katoliški Slovenci zdaj svoj sklad za obmejne Slovence; šc verski pouk bi izrinili po liberalnih načelih iz družbinih šol, če bi ga smoli, in vspeh vsega bi bil — človek brez vesti izda vse za judeževe groše. — Možato sc je tudi zamolčalo, kar jc poglavitnejšega za cirilmctodar-jc, namreč ljudstvo zbrati in vpreči v liberalne ojnice za boj proti Slovenski Ljudski Stranki, ki je strah liberalcev in zemljclačnih tujcev. Tiste, ki so sc vscdli na ta lim, bo »Domoljub« še od bližje ogledal! So natisnjeni! Vprašamo le šc, ali je kaj zveze med to ciril-metodarijo in tem, da jc bila-škocijan-ska šola od 5. do 10. februarja zaprta? — Vina šc veliko — krulia in kupcev malo, zastonj tožimo, r*a sedaj povrhu šc s studom slišimo, kako da liberalci pišejo o našem vinu! Takole: »Navadni produkt našega vinogradništva je pijača, ki jo prenese samo z najnavadnejšo jedjo napolnjeni kranjski želodec, in še ta težko, kakor priča izredno veliko število tiste strašne bolezni, ki se imenuje rak v želodcu . . Nikjer ne marajo kranjskega cvička, vsem je prekisel in se jim zdi neužiten.« Slepemu ni pomagati, a kdor gleda, jih lahko spozna. — M o s t čez Krko pri Dobravi se začne graditi spomladi. Delo je pri deželnem odboru prevzel podjetnik g. Iv. Ogrin
V

notranjske novice
Vrhniške novice. Javno predavanje priredi v »Društvenem domu« katol. slov. izobraževalno društvo dne 20. t. m. Predaval bo Vrhničanom že poznani g. profesor Pengov o neki zanimivi stvail, ki bo prav posebno zanimala može in fante. Ne zamudite ugodne prilike! — Po čemur smo d o 1-g o h r e p c n c 1 i, smo dobili. Kaj ? Novega brivca. Imamo sicer na Vrhniki že enega brivca, kojega brivnico poznajo »Domoljubovi« bravci pod imenom »satanova sapa štev. 2«. Novega brivca priporočamo vsem, katerim smrdi strupeni vzduh Milctičeve »Svobodne misli«. Pa tudi oni, ki si želč snage, bodo z veseljem pohiteli k novemu brivcu Celiuliču, ki ima moderno urejen salon v lepi Klemenčičcvi hiši. — Krči vedno bolj popri-jemljejo liberalno ne — kmečko posojilnico. Morda v kratkem več. — Društveno. Dne 9. januarja smo imeli jako zanimivo predavanje v izobraževalnem društvu. Predaval je g. profesor Pengov o pogubonosnem vplivu alkohola. Že itak interesantno predavanje je postalo šc privlačneje po skioptičnih slikah, ki jih je proizvajal g. dr. Prešeren na borovniškem skiop-tikonu. — 23. januarja je imelo isto društvo svoj občni zbor. Izpremenila so se pravila v toliko, da odslej plačujejo ustanovniki po 10 K, mesto 40 K, redni člani pa 1 K. S 1. februarjem smo odprli pomnoženo in nanovo urejeno knjižnico. Na deželi je pač malo tako bogatih knjižnic. Odprta je vsako nedeljo od 1. do 2. ure popoldne. Društvc-niki, zdaj pa pridno segajte po knjigah! — 15. januarja smo ustanovili na Vrhniki prvo skupino »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki sc kaj lepo razvija. — 30. januarja jc priredilo »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov« predpustno veselico s predstavo, petjem in tamburanjem. Veselica jc vseskozi lepo uspela.
n V Vipavi sc časi tudi izpreminja-io. Navadno so Vipavci tožili čez hudo burjo. Letos nam ta tetka čudovito prizanaša; občutili jo skoraj še nismo to zimo. Hogovili pa letos toliko bolj sever, ki zlasti vipavski trg preveva z svojo strupeno sapo. Upamo pa, da skoraj zaveje naša znanka burja ter požene in odnese tega nebodigatreba kam daleč čez Kras in morje Adrijansko.
n Iz Postojne. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov ima dne 20. februarja ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v občinski pisarnici v Postojni.
n Z Goč. Na svcčnico oslavil je naš organist orglanje v cerkvi. Po nasvetu zdravnikov, bi moral to že prej storiti, a ni hotel, ker je ravno na svcčnico minulo deset let odkar je pričel orglati. V prijetno dolžnost si štejemo, da se mu tem potom najprisrčneje zahvali-
mo, da je skozi deset let z veliko požrtvovalnostjo vodil cerkveno petje in to brezplačno, ker na Gočah ni nikake plače za organista. Posebno smo mu še hvaležni, ker jc umel s pcvci tako lepo občevati, da je skozi deset let obdržal v cerkvi mogočen, nad 20 pevcev močan zbor. Iz srca mu želimo, da bi skoraj ozdravel. Pri tej priliki pa prosimo pevce, da še nadalje sami v polnem številu v cerkvi prepevajo, ker v resni, ci bi nam bilo žal, ako bi prenehalo tako lepo petje. Župljanom pa želimo, da bi začeli misliti na ureditev organi-stovske plr.če, ker vsak delavec je plačila vreden.
n Od Pivke. Cvetke iz šent« peterskega parlamenta. Pri zadnjih občinskih volitvah je ljudstvo zadostno pokazalo, da liberalcev ne mara. Po milosti nekaterih uradnikov prišlo je v občinski odbor tukaj nekaj liberalcev. Zastopajo pa ti možje samo dva volivca. Drugi so že pomrli ili pa že davno odšli od tu. Kakšni so nekateri liberalni odborniki, bodo bralci »Domoljuba« spoznali že na tem, da so šli kazat svoje glasove in oliko na občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Bili so menda eni med najhujšimi. Ni čuda torej, da ne more nobena soja mirno končati, da ne bi eden ali drugt teh ljubeznjivih mož pokazal svoje zmožnosti. Za važne stvari jim tako ni. Saj je bil eden izmed njih celo tako oli- , kan, da je predlagal, da naj se ne izreče zahvala za podporo 10.000 K, katere je prejela občina! Kdo bi pričakoval res hvaležnost od takih 1 Drugi se jc pa zaganjal jako neolikano nad našega vestnega redarja. O seveda, ko bi bil Korbar »vreden« naslednik »Vašega« Pavleta, bi bilo potem vse drugače. Zato proč ž njim! Pa ne bo šlo, le potolažite sc! Redarja imamo zato tu, da dela red in svojo službo vestno opravlja. Če niste gostilničarji ž njiin še zadovoljni tako, kakor so drugi občani,.vam ne morem druzega svetovali, kakor da lepo ob pravem času gostilne zapirate in sami skrbite, da ne bo brez dovoljenja plesov pri vas, pa bodete videli, da jc naš občinski redar prav dober človek. Zelo pa dvomimo, da bi take olikancc rabil c. kr. okrajni komi« sar g. pl. Andrcjka za svoje sele in jim naročeval, da ovadb Korbarjevih sploh ne bo več sprejemal. Tako govoriti in take »pošte« prenašati zna postati zelo > nevarno. — Vrli župan šentpe« terski, g. Maliia Pcrko, obhajal bo 20. svečana letos 701ctnico svojega rojstva. Prav iskreno čestitamo g. župa* nu, da ga je Bog ohranil še tako čvr< stega pri tako lepi starosti. Obhaja pa ta vrli pristaš V. L. S. tudi 401ctnico svojega delovanja kot zastopnik občinskega odbora. Skozi 40 let izkazovali so volivci njemu svoje zaupanje nepretrgoma. Večinoma let je bil občinski svetovalec in dvakrat celo župan obsežne in važne šentpeterske občine. .Tavno življenje zanimalo je skozi <>a" šega župana. Bil je med prvimi in neustrašenimi boritelji v boju zoper li-
\
Iberalce; veliko zaslug ima, da se je na-■ ša občina med prvimi otresla gospod-| stva liberalcev. Bil je med ustanovniki i;|naše izvrstno delujoče posojilnice injc že 15 let njen načelnik. Poleg drugih 'H častnih služb izročilo se mu je pred dvomi leti tudi načelslvo »Kmečko zve-®ze za postojnski okraj«. Vrlemu možu, ki je celo življenje posvetil delu za blagor bližnjega, želimo, da ga Bog ohrani že dolgo let čvrstega in zdravega! Čast značajnemu Pivčanu!
n Idrijske novice. Voditelj rudniške direkcije Josip Billek jc postal dvorni svetnik tudi po plači, doslej je nosil le ta naslov. Častitamo! — Umrla je v Idriji Ivana Vidmar, mati davčnega praktikanta v Logatcu g. Ivana Vidmarja. — Mrtvoucl je zadel tekom 1 4 dni že 4 osebe v Idriji. — Mestna razsvetljava je menda zdaj zopet v redu. ,Več kot en mesec ob času, ko se najbolj potrebuje svetlobe in ko so pota slaba, ni elektrika Kogovškova nič svetila po tilicali. Županstvo jc to trpelo, liberalni dopisniki so bili tudi s tem zadovoljni, seveda zato, ker je Kogovšelc liberalec. Taka je nepristranost idrijskega mestnega gospodarstva.
nr—ir-ir-li—ir-ir-^t—ir-ir—ir-it—ir—in
D
□
□
a
□nnejuuannnr-K jr^an
Iz raznih hrajeu
štajersko. — Nestrpnost N e m cev presega že vse meje. Odlo-čen nastop slovenskih poslancev v dež. zboru je tako razkačil nemško prena-peteže, da so pri hotelu, kjer so stanovali slovenski poslanci, metali kamenje v okna njihovih sob. — V Lei-t e r s b e r g u so vrgli pri občinskih volitvah dosedanjo liberalno večino. Zmagali so Slovenci v zvezi z zmernimi Nemci. — Celje. Letos bodo občinske volitve za okoliško občino. Nemci se pripravljajo na boj. Slovencev dolžnost je, se takoj organizirati za to važno postojanko. — Graščina Prebold v Št. Pavlu v Savinski dolini, last grofa Funfkirchen je kupila parcelijska družba v Celju. Graščina je bila prodana za 340.000 K. Sumi se, da jc ta nakup zopet v zvezi z ponemčevalnico Siidmarko. — Zidani most. Med Zidanim mostom in Hrastnikom sta sc • odtrgali dve veliki skali, ter padli na j železniški tir. Osebni vlak je zapeljal na skali in jc pokvaril cel stroj in več vozov. Le sreča, da so pravočasno ustavili brzovlak, ker sicer bi se bila lahko zgodila grozna nesreča. Strojevodja je takoj po nesreči pričel žvižgati in dal ,ako znamenje brzovlaku. Južna želez-"ica je dala odpraviti prožne čuvaje in tem povečala nevarnost v takih slu-:ajih. — Maribor. Mestni očetje so e zopet enkrat med sabo skregali. Po-rod prepiru je dala slaba uprava nem-ikega gledališča. Nemško gledališče Ima namreč dolga nič manj kot 148.000 ^ron, umevno, da ni malenkost ta dolg lokriti. Krivica pri tem bo gotovo, da
bodo morali za nemške grehe, pokoriti se tudi slovenski davkoplačevalci. — Novo pokopališče napravijo v Mariboru.
k Koroško. — Slovenska županska zveza osnovana. — Dne 10. t. m. so jo ustanovila potrebna in žo dolgo pričakovana slovenska županska zveza. Največ zaslug za zvezo si je pridobil gospod clr. Brejc, ki je t>il tudi sklicatelj ustanovnega shoda. Kljub slabemu vremenu je prihitelo na shod 14 slovenskih županov in 30 občinskih odbornikov, ki so zastopali 21 občin. Za načelnika jo bil izvoljen soglasno vrli župan občine Blato g. Pavel Miklavič. — V d o b i strastnega boja, ki ga bijejo Nemci proti Slovencem bi no smel prav noben urad napraviti najmanjše vloge v nemškem jeziku. In vendar dr. Miiller je vložil na sodnijo v lastnem imenu nemško vlogo. Tc je neodpusten škandal. »Mir« ga je vslecl tega prijel in Miiller — izgovarja se na svojo pisar niško osobje. Kdo bode verjel. -»F r e i e S t i m m e n« zaplenjene. Ker je ta nemško - nacionalen list tako strupeno napadal Slovenco, se je celo državnemu pravdništvu preveč zdelo in je zaplenilo list. Potem pa pridejo zopet nemški kričači na shode in trdijo, da so Slovenci hujskači. — R a b e 1 j. Ljudstvo je vsled zadnjo katastrofe v rudniku še vedno nemirno. Pravijo tudi, da se je zopet slišalo zamolklo bobnenje iz globočine, vslod česar se boje novih nesreč. Okrog pogreznene bolnice so morali ljudje zapustiti hiše.
aaannaaaiiDaaaaDDn
Dobre knjige
Novi pastirski list prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega se dobi v »Katoliški Bukvami v Ljubljani« natisnjen v priročno knjižico. Pastirski list je sestavljen na podlagi papeževe okrožnice z dne 20. decembra 1905 in govori 1. o svet. Rešnjem telesu sploh, 2. o svetem obhajilu in 3. o pogostem sv. obhajilu. Srčna beseda, resni opomini, temeljita razlaga in jasni dokazi, zbrani v tej knjižici gotovo ne ostanejo brez sadu in ima knjižica trajno vrednost ter je želeti, da si jo nabavi in večkrat čita vsaka družina. Knjižica obsega 54 strani in velja samo 20 vinarjev.
* Vstaja škenderbegova, Iz angleščine prevel I. M. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Krasna knjiga velikega krščanskega junaka! Prav veselo je bo naše ljudstvo in vsak, ki kaj d & na knjige lepih misli in plemenite pa obenem zanimive zgodovine. Knjiga opisuje življenje in boje Šken-derbega, Grka, sina kneza epiršlcega! Takrat je bil ravno pridivjal Turek v Evropo in si podjarmljeval slovenske in grške dežele na Balkanu ter silil že na Ogrsko. Škenderbeg je pod Mura-tom II. prišel kot tajnik na turški dvor
in se naučil sukati meč. Postal je celo vojskovodja. Bavil pa se je vedno z mislijo, osvoboditi svojo domovino, pa se mu je to tudi posrečilo v zvezi s slavnim ogrskim junakom Hunijadijem. Pri tem je Škenderbeg rešil tudi Huni-jadovo hčer, katero so Turki vzeli in spravili v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne straši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje med slovenskim ljudstvom, se bo povest Škenderbega brala z velikim veseljem in bo vplivala na-vduševalno. — Lepa knjiga stane 60 vin., kartonirana 80 vin. in se naroči v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Škenderbeg naj se povsod med našim ljudstvom udomači.
Telovadska. Za moški zbor uglas-bil Stanko Premrl. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Cena partituri 50 h, glasovom (po dva skupaj) po 10 h. — Telovadskim društvom, katera se v zadnjem času zelo širijo po domovini, bo gotovo dobro došla ta krepka koračnica v F-duru. Posebnih težav ne bo delala pevcem, ker si je gospod skladatelj prizadeval pisati priprosto in prikladno našim telovadcem. Prvi tenor se le par-krat povzpne do zgorajnega a. PeVcem in poslušavcem bo zlasti ugajal ljubki Trio v B-duru. Sezite, pevci-telovadci, pridno po tej koračnici, ki naj vas bodri in navdušuje v vašem lepem poklicu!
Dobra poceni zdrava
mora biti resnična kava za družino. Ko je pa 3(athreiner ZKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime DCathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika 3(neippa kot varstOeno znamko.
Listnica uredništva
□
D	_____
□□□□□□□□□□□□□□□□D
A. K. v Stari Loki: Lepa hvala! Porabimo o priliki. — Raznim dopisnikom: Vsakovrstnih zahval gospo-
62
Dober tek!

želodcu odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabar ki pospešujejo prebavo in krepe že
2840 1
, ,	<iri ™	i ženska - gospodar. Ropar, ki napade go-
dom župnikom, kaplanom itd. ne Kaze |H. ))Denar sem — ali pa vas ustrelim!« — prinašati, ker nam jc znano, da dotični Gospod: »oprostite, gospod ropar, moram vcn-orisnndin teira sami ne marajo. — Vsem dar prej vprašati, knj bo ,ona' rekla!«
gospodje tega sami ne marajo dopisnikom še enkrat: Kar dobi ured uik v roke še le s pošto v torek zjutraj, nikakor ne more priti v številko dotič-nega tedna! Naj bo to enkrat za vselej povedano!
ČEBELARSTVO.
Čebelarska podružnica na Grosupljem priredi shod v nedeljo, dne 20. t. mes., ob 3. uri popoldne pri g. Košaku. Predaval bo o umnem čebelarstvu zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane.
□napnaapnnapnnaaD
Za kratek čas
nnaaaaaaaaaaaciana
Nominelno in elektivno. Jože: »Teh dveh besed nc razumem.« — Janez: »To je čisto lahko razumeti! Glej, če jaz tebi rečem: ti osel, je to nominelno, da si pa res osel, to jc efektivno!«
Pri skušnji. Profesor socialne vede: »Ali mi vesto imenovati kak kraj, kjer se vsa socialna nasprotja zediuijo?« — Dijak: »Zastavljalnica!«
Dobra žena. »Moj sosed mora pa res dobro ženo imeti, še čevlje mu menda sozuva, kakor pravijo!« — »Ja, pa samo takrat, če misli iti v oštarijo!«
Previdno. »Vrbičev Janez mi je dejal, da sem prekajena opica!« — »In kaj si mu pa ti rekel?« — »Nič — io je bil pravi čas odkuril!«
Jc res. Gost: »Oprostite, jaz ne morem plačati, sem mošnjo doma pozabil.« — Oštir: »Pojdite no. to je prazen izgovor!«
Škodoželjno. Gost, kateremu je bila suknja ukradena: »Kdaj pa je šel ta človek vun, ki je tam le pri mizi sedel?« — Natakar: »Ravno takrat, ko sle vi v bukvi pisali pritožbo zaradi slabe postrežbe!«
Dvomljivec. Jetniški duhovnik hudodelcu: > Ko hote teli deset let presedeli, hote šli spet med ljudi in bote dobili veselje do dela!« — Jetnik: »Sem prav radoveden, gospod oča!«
Pri izpraševanju. Župnik: »No, Martine, ali veste povedati, kaj je zakon?« — Mož (Ribni-čan): »Vajo kaj, g'spud, tu je ravnko an fii-glovž. T'kir jc nuotri, sili vun in kdor je zunaj, I/ biu rad nuot!«
Dva učitelja. Pruski kralj Friderik Veliki jc znal dobro na flavto piskati. Njegov učitelj niu predstavi nekoč enega svojih učencev, ki ie še bolj znal in zato reče kralj svojemu nekdanjemu učitelju: »Kako je to, da ste tega bol] navadili, kakor mene?« — »Veličanstvo« oogovori učitelj, »nc zamerite, da je tako, kajti ta je imel razen meno še enega učitelja!« — »In kdo je bil ta?« vpraša kralj. - »Spaniš-ror« (palica), odvrne učitelj.
Znamenje ob potu. Tukaj ležita skupno pokopana avtomobil ist (autler) in zrakoplovcc je na kviško zletel, zrakoplovcc '
pa
Autler je na navzdol.«
. V gostilni. Pivec: »To vino je precej vodeno!« — Oštir: »Je res; je bilo preveč gostov in ga m bilo zadosti za vse!« — Pivec- »O ?e razumem »krst v sili!«	•	'
. Zapeljiv razglas. »Tisoč kron dam tistemu ki mi jih posodi pelnajststo!«	'
Verjetno. V železniškem vozu. Zdravnik: »Oce, nekuj posebnega sem zapazil pri vasi Vi imate srce na desni strani!« — Kmet: »Ni čudo, ker se med potjo zmeraj semtertje ma-jerno!«
5>
prej .
Sumljivo. Gost: »Čudno se mi zdi, gospod oštir, da vi nikdar klobas ne jeste. Jaz vam ne zamerim, saj človek no ve, kaj je notri !<< — Oštir: »Pač, saj jih sam delam!«
Upravičen Izgovor. Gospod beraču: »Kako je to, da vi, ki ste še tako trden človek, no dobite dela?« — Berač: »Ljudje hočejo vedeti, kako je bil moj zadnji gospodar z menoj zadovoljen — in ta je že pred petindvajsetimi loti umrl!«
Pri vaškem zdravniku. Zona, ki ima bolnega moža: »Ali ne morete prav nič pomagati? Ali ni nobenega pomočka?« — Zdravnik: »Po-močki so, kajpada, pa vedeti jih je treba!«
REŠITEV UGANKE V 5. ŠTEVILKI.
Rešitev se glasi: TI—SO—ČAK.
Vseh reševalcev jc bilo 1288, med njimi pravilnih 910.
Med mnogimi drugimi napačnimi naj omenimo, da jih jc bilo največ gla-sečih se na »p a p i r n a t i d e n a r« in »bankovec«, bodi po 10, 20, 50, 100 ali cclo po 2000 kron bankovec, katerega sploh ni. Ena je pa rekla, da je cclo m i 1 i j o n. Drugi so ugibali drugače. Eden jc mislil na Ameriko in dejal, da jc »a m c r i k a n s k i dol a r«, tisti mož pa, ki spredaj stoji, da je — prezident, dva sta uganila, da je »bri-1 j a n t« ali »a m e t i s t«. Eden pravi, da je bog, drugi so rekli, da je Čas, Dom in Svet, Bogoljub, veliko, da je cekin, dva sta rekla, da je daljnogled, eden, da je orlovski znak, drugi da je alkohol, eden, da je — Ri —ben —čan; najbolj duhovit je bil tisti, ki je uganil, da je — kufren svinjski kotel!! — Eden je uganko rešil lepo v verzih (Fr. Cemič iz Knežaka), ki jih tu prinašamo.
Nebesnobarvni velikan Jo lahko svetu malo znan, Ker ta odlični korenjak Zares izreden je čudak. Obdan z železom in temo, Največkrat ždi kot v ječi, Privesti v družbo ga s seb6 Le malokomu sc posreči — In čudni ta možak — veljak Se zove: ti—so—čak.
Sreča se je to pot ozrla v ljubljansko okolico, na Dolenjsko in na Štajersko. Izžrebani so namreč bili:
1.	Ivan šuštar, poslovodja, Ljubljana, Karolinška zemlja 22. Dobi kot nagrado: »Dolina krvi«.
2.	Franc šeme, posestnik, Videm št. 5, p. Krka pri Zatičini. Nagrada: Koledar za kmetovalca za
1« 1 J 1 U.
3.	Ivan Divjak, Zg. Grušovlje, p. Sv. Peter v Savinjski dolini. Nagrada: Povesti. A. Kalan.
Prihodnjo uganko prinesemo v 9. štev. »Domoljuba«. Samoob-sebi je umevno, da upoštevamo samo
tiste reševalce, ki so res naročniki »Domoljuba« in so naročnino tudi p 1 a,-č a 1 i!
Dobivanje zob.
Ne vznemirjajte se vsled dobivanja zob Vaših otrok, ampak dajte malim Scott-ovo emulzijo in ne bodete imeli nobenih noči več brez spanja. Presenečeni bodete, kako lahko in brez bolečin bodejo prodrli potem zobje.	261 n
Scott-ova emulzija
obsega v lahko prebavni obliki vse potrebne snovi, za pridobitev belih, ravnih in močnih zobčkov. Čistost in močan učinek
Scott-ove emulzije
sta neprekosna. „SCOTT'' prebavi lahko celo najslabši organizem.
Scott-ova emulzija
je in ostane vzor-emulzija. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseh lekarnah.
Esenca za želodec.
- izdelek iz Avps-burga pri J. G. Kiesow.
Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo pospeš. sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1 rt) in K 2 40 Svarilo: Zahtevajte izrecno ime
Klesow ! Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat. jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek pri Mariji Pom., Maribor: lekarnapri Mariji Pomagaj.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Sdimida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tetenje iz uSes, Šumenje po uSesih in.ua-gluhost tudi ako je že za' 240 starano. Steklenica stane 1Hz navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trgu, Celovec.


^3=
Influenco
in nje posledice, kakor
pljučne bolezni, oslovski kašelj, dolgotrajne katare dihalnih organov
se odvrne po pravočasni vporabi s
SIROLM „Roche"
ki je Zdraviliško priznan nad 10 let. Zahtevajte izrecno v vseh lekarnah SIROLIN izvirni zavoj „Roche" po 4 K"— steklenico in zavrnite odločno ponarejanja. (Zdravniški predpis.)
SIROLIN ..Rodie" je dobrega ln prijetnega okusa in se ga lahko zavžije.
Sirolin brošure H II zastonj in poštnine prosto od	75
F. Hoffmann-La Roche & C o.,
Dunaj HI/l, Neullnggasse U.

Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. — .Več v oglasu.
Ne samo otroke moramo obvarovati vsega, kar slabi srce in škoduje živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi za odraščene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajutrk in malico le pristno Kathreiner Kneipp-sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovolj-nost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro, pristno blago. Le previdnost varuje pred škodo in razočaranjem.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 9. februarja 1910.
62, 2, 34, 49, 71.
Trst, 12. februarja 1910.
15, 54, 1, 24, 84.
Line, 12. februarja 1910.
38, 8, 63, 2, 85.
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
Pienlca......
Rž .........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proso belo. . . . Proso rumeno ■ Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah........
Laneno seme . .
Gračlca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribničan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje sveže . . . Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveža . . . Repa klala brez
soda.......
Brinje.....
Kumna......
Orehi.......
Gobe suhe . . . .
Ježice.......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno........
Slama.......
Stelja .......
Cena	
K	v
211 1»	f><)
i«	_
1(1	__
1«	5(1
1»	_
17	_
1K	_
14	8H
20	-
80	_
24	_
140	_
141	_
24	M)
»1	_
2H	_
III	_
e	—
6	-
1	
m	_
70	—
40	_
180	_
10	_
A	_
8	6«
6	fiO
5	60
Živina, meso
živa vaga:
Gov. da pitana . Teleta teika . Teleta maia . . .
Prašiči......
KoStriini . . .
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 2iw— do . . Moslo surovo od K 2i«» — do . . . Slanina sveža
(4 peli)......
Slanina preka-
jena......
Mast svinjska ■ .
Loj.........
jajca 100 kom
Pitanci......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Kolonljalno blago na debelo
Rlž Rangon od K 20' do ... . Kava Santos od K IDI — do
Sladkor......
Petrolej......
50
FOPOFF
nalboljši fiai sveta
393
t
1-1
Jožef ]arm naznanja vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je ljubljeni oče
Martin Jarm
gostilničar lu mesar
danes po hudi bolezni, previden s sv. zakramenti, v 82. letu v Gospodu zaspal in se preselil v boljšo večnost. Osmina bo v če-tr.ek ob 7. v župni cerkvi.
St. Lovrenc. 8. februarja 1910.
Frid.Mester, lastnik po vsej Evropi znane, bivše trqovske akadem Lipsko. <2 učiteljev. Prospekti zastonj.	307
3000
slik vporabnih teči in daril vseh vrst in.a mo najnovejši glavni cenik, katerega pošljtm na zahtevale vsakomur
= zastonj —
u; poštnine prosto.
C n kr. dvorni založnik
|an Konrad, BrUx št. 994 (Coško)
(lajnovejSa odlika! Državna odlika in sv3<in>a svetovne zveze!
^arefcov-pevcev.
Zaloga potrebščin za zre|o ter ltrraa za ptice — Pn™ pevci po 10 do 2 in 16 K Zanesljive, dobro pitaioCe samice 2 do 3 K Kavo! Simon vzgojevalnica in raz*
poSiijamica za kanarčke Usl|e ob I.alJi, Ccslio. Odlikovan v vseh deželah.
Išče se krepak, nad 15 let star	320
vajenec za strojarsko obrt
poštenih staršev. Učna doba 3 leta. Hrana, stanov, prosto. Dobi perilo in vso obleko. Sprejem takoj.
zvest in zanesljiv za razvaževanje piva, dobi službo proti mesečni plači 75 K, in prosto stanovanje. Oženjeni brez otrok imajo j)red-nost, ker ima lahko njegova žena tudi postranski zaslužek.
Ponudbe na Pavel Lavrenčič, založnik Mengeške pive v Lescah.	282 3—1
v pouk se deček,
sprejme	»
ki ga veseli
mizar-
c Ur*	Franc Šemrl, miza , Planina
oon. pri Hakeku. .....
398 1 1
Razširjajte Domoljuba.
PBILUCA!
nov fabrikat prve vrste se iz posebnih vzrokov proda za polovico nabavilnih stroškov. — Vprašanja pod „1. W. 81903" na npr. „DomoIjuba". 373
lradyjeve želodčne kapljice
s podobo
Mariiaceliske Matere Božje
kot varstveno znamko, zato zvane Marijaceljske
želodčne kapljice so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečlci, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne kisline Itd. Dobt se v lekarnah za ceno K -80 In K 1-40. Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradu, Dunaj I., Flelsch-
markt št. 2 387. 6 steklenic za K S'—, 3 dvojne steklenice za K 9*50 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Marlja-celiske Mat. Božje, rudeč ovitek in podpis^
Pozor, kmetje i funtjelV moji lekarnlšk* praks »alero Iz-vriujem že 25 let, >e m, r posrečilo, sčasoma i znani sredstvo zs rast brk In las, prod Izpadanju las In za odstranitev
prhlja (luskin) na glavi, lo j« Kapllor it. I. Cena (franko na vsako potto): l lončlč i K hO v,
2 lončka f> K. Prosim, da se naroči samo od mene. Na,lov fe: P. Jurliič, lekarnar « Fskracu, it. 65, siavoniia. Denar ie poii|e naprej ali s poStnim povzetjem.
3240 a
Oklic.
395 1-1
Dne 21. marca leta 1910 dopoldne ob 9. uri se bodeie pri podpisanem sodišču prodale 2 zemljišči, gozdova, eno cenjeno na 65.300 K, drugo na 4.666 K, najnižji po-nudek znaša ravno toliko, prvo leži v selški, drugo v poljanski dolini.
C. kr. okrajno sodišče v Skofjiloki
dne 11. februarja 1910.
Ako stvar prav premislimo,
se izkaže satno po sebi, zakaj Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje v najpopolnejši obliki služijo tako izborilo. Saj obsegajo te pastilje v najpopolnejši obliki vse najbolj učinkovite sestavine slovitih sodenskib zdravilnih vrelcev, in jasno je, da morajo učinkovati podobno, samo točneje, kakor vrelci sami. Da so pastiljne soli za želodec prav dobro došle, je pa prijeten postranski učinek. Fageve sodenice se dobivajo v zadevnih trgovinah škatlja po K1-25. Generalna zastop. za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni dobavitelj, Dunaj IV./l, GroBe Neugasse 17.	13
Isramti z lepo lego in sadnim vrtom iJVsT lil Pa S sta na prodaj na Vrzdencn V M MUlrJ«, pri Horjulu. Natančni kupni pogoji se izvedo pri Janezu Rozmanu, posestnik na Vrzdencu h. št. 1, pošta Horjul.	402 1-1
Pil
mm im
®m mm
Ud
Tem potom naznanjam, r f»wwn • da imam v svoji zalogi več izgotovljenih, lepo izpeljanih, trpežnih, močno okovanih, fcsf ris ji 11 rt m F ♦ kozolci iz be-preizkušenih Iti!" riuHUS' 1 semer - jekla, vse domače delo. Plug se naroči s premeo (plužnoj ali brez rje. V zalogi imam za hribovce manjše ali srednje, za pol ce vefje plnge. Cene po dogovoru. Pošilja se po povzet u. — Matija Perušek, posestnik in kovaški mojster, Višnjagora 75.
IRevmatizem, protin, neuralgija m ozeblina
i
CCI1IRHEUMAN
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
Besedni znak za tmeatholo-saliciliziran kostanjev
izvleček),
11
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K 1-50 se pošlje 1 pušica franko . » . . . » 6 • . . .	. .»•-.. »o .
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
o. kr. dvornega dobavitelja, PRAGH III., St. 203.
Pozor na ime izdelka in Izdelovateljal
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
U3
Domoljub 1910
Glavna točka
Ustanovljeno 18.12,
za ohranitev zdravja je, da se ohrani prebava brezpogojno na višini svoje naloge in se po moči podpira.
Preizkušeno Iz izbrnnlh najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, lek zbujajoče in pre-bavllonje pospešujoče in lahko odvojaioCe domnce zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosli, slabe diele, prelilajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. goreCico, napenjanje, nezmerne tvorilve kislin
ter krče le dr. Hose balzam za že- -^
lodec u lekarne It. Iragneria v Pragi.
SVnRILOI Vsi deli embalaže
- imajo postavno t jtj^ J
deponovano varsl. znamko	g j
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
zmlete s str Jji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pebarvati veliko povrSino, razpošilja po nizKlb cenah
f3tioff HanpftnaHn, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
llustr. ceniki se dobe brezplačno.
14 žrebanj na leto
s številnimi glavnimi in stranskimi dob tU. Prihodnje žrabanje 1. marca.
Priporočamo v nakup naslednjo zelo bogato skupino srečk: 1 italijansko rdečega križa 1 ogrsko rdečega križa 1 bazilika „Dombau" 1 ogrska „josziv" 1 srbska državna 10 frankov. Vseh teh 5 srečk prodajamo v mesečnih obrokih po K 5'—. Že prvi obrok zagotovi igralno pravico.
Z ozirorn na zgoraj stoječe žrebanje prosimo za hitro pošiljatev prvega obroka po poštni nakaznici,	'382 1-1
Češka banka, oddelek za srečke,
Praga, trg sv. Vaclava 32.
Na Suiii pod	z umetnim mlinom,
Pliberkom je	brodniško pravico
na prodaj - -	(prevažanje črez Dra-
vo), ima 5 oralov gozda, zemljišča za dve kravi; pri hi i e bila do zadnjega časa tudi gostilna. Cena 1 Oi K. Oglasiti se je pri lastniku, samostanskem tesarju v Dobrlivasi, Koro ko. 399
mm pomočili lEBI
Ijarski mojster v Motniku pri Vranskem. ' 360 1
v Sv. J :: ihu ob Savi pri farni cerkvi, pripravna za obrt a!: vpokojenca. Hiša ima več sob, 2 kuhinji, 3 kleti, potem hlev, svinjak kolnico itd., vse v dol rciti st.in u. Cena nizka. Plača se lahko v 5 ali 10 letih. Kupnino pove Anton Vilar, Do enji Logatec 60.	325 3—1
Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manufokt. blaga in za kroSnjarie naravnost iz tovarne. - KazpoSilja se tudi zasebnikom,
\7ilz
železnato J(ma-Ymo 1
HigijenISna rasstava na Dunaju 1906: ?iSt Drinvno odlikovanje in častni dipiom k ilati 'f*' kolajni.
jg,| Povzroča voljo do jedi, J® SI okrepča živce, poboljša kri gin injerekonvalescentom jVj^ in matokrvnim zelo pri-m poročeno od zdravniških rf! p^-p^.-M	avtoritet.	j«
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval, jj^
J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj ijf
— TRST-BarkovlJe. =====
sortirano po želji
:jša in najhitrejša vožnja
--s cesarskimi brzoparniki — ■■■■
3668 ..Kronprinzessin Cacilia" 26 1 „Kf asi Wt:he m II." - ..Kronpnm Wilhe.m" ..l-.aiser V/lihclm der Qrcsse".
Podrol,, i po asnila in po'rebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Koloi-vpr. • ulica St. 35, nasproti stari Tisi rjevi gostilni.
Odstranitev lakoj z uporabo „VST/1M", zakoniio zavarovano. Slarost in spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod flescmap'-'i31, hegensburg, Bavarsko.
m t 32-i
(Postavno zavarovano)
S«1!^1?1!"? težkočah, napenjanj«, zaslizenju, motenju prebave, kaslju, pljučnih boleznih, prsnih boleznih, hripavostl itd.
Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali o dvojnih ste-klenic ah I velika posebna steklenica 5 kron.
Lekarnarja A. Thierry-ja edino pristno
Zastonj
In poštnine prosto
dobi vsak moj slavni cenik s čez . 000 slikami o porabnlh stvareh In darilnih predmetih vs«h vrBt, ki ea na zahtevanje pošljem takoj.
C. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad,
Brii* it. ! 91. (Češko)
CEHT1FOLIJSKO mHZILO
pr.i Pr,išJih- r;mah' ranilvah, vnetju še tako starem vseh vrst. S lončka K 3 00. Naročila naj se nastavljajo na lekarno pri angelju
[ICH DIENj
Edino pristen balzam
iz lekarne pri angelju
D. Ilimj * Pregradi
pri 1'ogaSki Slatini.
»c skoro v vseh lekarnah.