Zanimivosti 
Drevesni velikani - sel{voje 
Obisk n<trodnih parl·ov Kings Canyon in Seq uoia \' Kalifomiji 
L:1dn KUTNAR'"' 
V poletnem času 1999 sem obiskal narodna parka 
Kings Canyon in Sequoia v osrčju Kalifomije v ZDA. 
Parka ležita v južnem delu gorovja Sierra Nevada in 
mejita drug na drugega. Narodni park Sequoia je bil 
ustanovljen že leta 1890 kot drugi nacionalni park ZDA 
(prvi v ZDA in prvi na svetu ustanovljen narodni park 
je Yellowstone v zvezni državi Wyoming, ustanovljen 
leta 1872). 
V teh dveh parkih se srečamo z gozdovi, katerih 
nosilci so drevesa izrednih dimenzij. V gozdovih par-
kov Kings Canyon in Sequoia namreč rastejo veličast­
na drevesa orjaške sekvoje ali mamutovca (Seqoia-
dendron giganleum). To vrsto zaradi njenega areala 
razširjenosti imenujejo tudi gorska sekvoja. Pojavlja 
se namreč v pasu med 900 in 2.700 metri nadmorske 
višine, in sicer pretežno v zahodnih pobočjih gorovja 
Sierra Nevada v Kaliforniji. 
Orjaška ali gorska sekvoja je eno najvišjih dreves 
na svetu. Po volumnu lesa, ki ga doseže drevo te vrste, 
je to zagotovo eno največjih živih bitij na Zemlji. 
Podatki o dimenzijah največjih dreves orjaške sekvoje 
so si precej nasprotujoči. National Register of Big 
Trees ( 1992) navaja, daje višina največje 01jaške sek-
voje 82,5 metra. Prsni premer tega drevesa, ki raste 
prav v parku Sequoia, pa je dobrih 8 metrov. Še večje 
dimenzije pa so navedene v Vodiču po parkih Kings 
Canyon in Sequoia ( 1998). Po njegovih podatkih naj 
bi največja orjaška sekvoja dosegala višino kar 93,3 
metre in imela pri tleh premer 12 metrov. Tudi o sta-
rosti dreves si viri niso povsem enotni, kar je razum-
ljivo, saj so starejša drevesa po sredini votla in so ocene 
starosti le približek dejanskega stanja. Vsi navedeni 
viri govorijo, da naj bi drevesa dosegala tudi preko 
3.000 let. Nekateri avtorji pa menijo, da drevesa do-
segajo še precej višje starosti. Med njimi je tudi 
Brockman (1986), ki navaja podatek, daje najstarejše 
drevo orjaške sekvoje, ki je imenovano po generalu 
Shem1anu in raste v parku Sequoia, staro kar 3.800 
let. 
V tem delu sveta pa najdemo še drugo enkratno 
vrsto. Na zahodni strani ZDA, v ozkem pasu ob obali 
Tihega oceana, namreč raste še druga vrsta sekvoje. 
*mag. L K., tmiv. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pot 2, 1000 
Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000) 1 
To je primorska sekvoja (Sequoia sempervirens ). Po-
javlja se v tako imenovanem meglenem obalnem pasu. 
Vrsta prav tako kot orjaška sekvoja pripada družini 
taksodijevk (Taxodiaceae). Za primorsko sekvojo je 
znano, da dosega še večje višine kot gorska sekvoja. 
Whitney ( 1997) pravi, daje to najvišje drevo na svetu. 
V registru National Register of Big Trees ( 1992) lahko 
preberemo, da najvišja primorska sekvoja dosega viši-
no 108,9 metrov in ima premer 5,2 metra. To drevo 
raste v Humboldt Redwoods State Parku v severnem 
delu Kalifornije. Še večje dimenzije pa so zopet na-
vedene v Vodiču po parkih Kings Canyon in Sequoia 
( 1998). Tako naj bi drevesa primorske sekvoje dose-
gala višino več kot Il O metrov in imela premer preko 
6 metrov. Ocene starosti teh dreves pa se gibljejo okoli 
2.000 in več let. 
Rodovno ime Sequoia je spomin na indijanca 
Sequoyah (izgovarja se sequoia), kije živel na prehodu 
med 18. in 19 . stoletjem. Sequoyahje izumil abecedo 
indijanskega plemena Cberokee (WHITNEY 1997). 
Sekvoje so resnično nenavadna drevesa, saj dose-
gajo rekordne dimenzije in starosti zaradi posebnih 
kvalitet. Drevesa sekvoj so namreč zelo dobro odporna 
na poškodbe zaradi ognja, insektov in različnih bolez-
ni. Vzrok za odpornost pred napadi bolezni in žuželk 
je predvsem v vsebnosti tanina v lubju teh dreves. 
Sekvoje so dobro zaščitene proti ognju z debelim Jub-
jem. Poleg tega pa jih pred ognjem ščiti tudi pomanj-
kanje gorljivih smol. Za sekvoje je značilno, da tudi 
še potem, ko so po sredini debla že votla, relativno 
dobro rastejo. Po mnenju nekaterih so posamezna dre-
vesa sposobna. doseči še mnogo višje starosti, kot jih 
dosegajo do danes poznana najstarejša drevesa orjaških 
sekvoj. 
Rod sekvoj je tudi gospodarsko pomemben. Fosilne 
vrste sekvoj naj bi bile med iglavci glavni vir rjavega 
premoga. Primorska sekvoja daje velike količine kako-
vostnega in trpežnega rdečkastega lesa, po katerem je 
dobila ime redwood ali rdeči les. Les primorske sek-
voje je uporaben za najrazličnejše namene. Še posebej 
je obstojen na prostem. Les gorske sekvoje pa nima 
posebne uporabne vrednosti, saj ni dovolj trpežen. 
Srečanje z gozdom, v katerem rastejo drevesa takih 
dimenzij, je prvovrstno doživetje. Poleg enkratnih 
dimenzij sekvoj lahko občudujemo tudi estetski vidik 
51 
Zanimivosti 
teh gozdov. Podoba gozda, v katerem se prepletajo 
opečnatordečkasta barva lubja sekvoj z živo rumeno-
zeleno barvo gosto raščenih lišajev,je v pozni poletni 
svetlobi sončnih žarkov resnično enkratna. Ob pisa-
nosti drevesne plasti paje tu še bujno rastlinje pritalnih 
plasti, ki črpa hranila iz bogatih lesnatih ostankov 
dreves. Votla debla drevesnih velikanov so zelo pri-
mema zatočišča mnogim živalskim vrstam. Živahen 
utrip gozdovom orjaške sekvoje dajejo tudi kamniti 
balvani, ki štrlijo iz tal. Voda na neprepustni prevla-
dujoči granitni podlagi ustvarja zanimive miniaturne 
obvodne ekosisteme in močvirja, na stnnejših predelih 
pa živahno brzi po trdni skalnati strugi. 
Kot zanimivost naj omenim, daje leta 1978 o sek-
vojah pri nas pisal Vinko Strgar. V njegovem prispevku 
piše, da raste v Pristavi pri Gorici skupina lepo razvitih 
in zdravih, okrog 1 OO let starih primorskih sekvoj. Za 
gorsko sekvoje Strgar pravi, daje v Sloveniji eviden-
tiranih, izmerjenih in popisanih 36 dreves, ki rastejo 
v nekdanjih ali še obstoječih grajskih parkih ter vsa-
mostanskih, zdraviliških in obhišnih okrasruh nasadih 
na Štajerskem, Dolenjskem in Gorenjskem. Na koncu 
pa ugotavlja, da v ostalih delih Slovenije verjetno raste 
še več sekvoj, za katere pa takrat ni imel ustreznih 
podatkov. 
Viri 
BROCKMAN, F., 1986. Trees of North America • A Gutde to 
Field ldenlification.- Golden Books, New York, 280 s. 
STRGAR, V., 1978/c 979 . O sekvojah v naravi in pri nas.- Pro-
teus, 41, s. 143-147 
WHITNEY, S., 1997. Western Forests .- National Audubon 
Society Natural Guides, New York, 670 s. 
---. 1998. Sequoia and Kings Canyon.- Official Map and Guide, 
National Park Service, U .S. Department of the lnterior. 
---, 1992. The 1992 National Register of Big Trees.- American 
Forests, 112. s. 14-42 
Slika 2: Značilni rumeno-zeleni lišaji na drevju Slika 3: Ožgano deblo orjaške sekvoje (vse foto: Lado Kutnar) 
52 GozdV 58 (2000) 1