Izdaj« »Zasavski tednik, v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje 1 Trg revolucije 28 - Telefon 80-19L - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-114-1-148 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 dm polletna Z40 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din Cena izvoda v kolportat 10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki morajo biti . uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo M Štev. 36 TRBOVLJE, 9. septembra 1959 Cena 10 din — Leto XII. PRED DRUGIMI ZR0RI VOLIVCEV, KI BODO OBRAVNAVALI USTANAVLJANJE STANOVANJSKIH v SKUPNOSTI , Se enkrat: več pojasnjevanja DOGODEK TEDNA Zopet so irla šolska vrata naši mladini, ki ji želim- ; U se z uspehom učila. — Začetek 53tSJN%dno Aninega zagrebškega velesejma ob ncrvs&iiiosti predsednika republike Tita in njegove soproge, podpredsednika ZIS Aleksandra Rankoviča, predsednika Sabora Hrvatske dr. Vladimira Bakariča in drugih. Tovariš Tito se je med drugim izrazil, da prireditve, kot je velesejem v Zagrebu in še prej v Beogradu, pomenijo vezi, ki povezujejo narode v mirnem medsebojnem sodelovanju. — Slavnostna otvoritev mednarodnega turnirja kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka na Bledu. Za Jugoslavijo igra državni prvak dr. Svetozar Gligoric. Turnir bo trajal dva meseca, štiriindvajset dni na Bledu, nato v Zagrebu tef v Beogradu, kjer bodo turnir skončali. Pravzaprav se ne moremo Pohvaliti, da so bili prvi zbori volivcev v zasavskih občinah, ha katerih so govorili o usta. navijanju stanovanjskih skupnosti, najbolje obiskani. Bli- dodžnost vseh političnih in sto organizacijskih ukrepov: zagotovo osvojili. Prav tako oblastvenih organizacij oziro- treba se bo namreč lotiti po- važna naloga vseh političnih ma institucij v prihodnem jasnjevanja, kakšno vlogo bo- organizacij pa bo .pritegniti k do imele v stanovanjskih sodelovanju vse ljudi, kajti v skupnostih vse politične in ' nasprotnem primeru se bo svet obdobju. Vsakršno mnenje, da se bodo stvari obrnile na bolje, ko bodo sklicani dru- družbene organizacije, ki bodo stanovanjske skupnosti znašel tina poletja je marsikje vtisni- gj zbori volivcev, same po se- morale to delo opraviti kva- pred neštetimi vprašanji, te tem zborom svoj pečat, zato bi, je hudo napačno in utegne sevedia ljudje niso seznanjeni postati celo nevarno. Zato ne z vlogo in nameni, ki naj jih bi bilo napak, če bd še pred litetno in načrtno. Posebno jim sam ne bo kos. Zato pou-velitoo vlogo naj odigrajo v darjam zahtevo, da bodo Ijud-teh predpripravah za dokon- je sodelovali pri teh opravilih imajo v našem družbenem živ- dragim; zbori volivcev, torej čno ustanovitev stanovanjskih le tedaj, če bodo v celoti vedli, tienju stanovanjske skupnosti, takrat, ko bodo ljudje posluša,- skupnosti sindikati. Doslej sin- za kaj gre, in kakšne prednos- Vendar se mi zdi, da so bili M poročila iniciativnih odborov dikalne organizacije v nobeni ti in koristi lahko pričakujejo ti zbori volivcev le splošen uvod o sestavi minimalnih progra- zasavski občini niso direktno v doglednem času od stano- v začetno akcijo, ki bo morala mov in izvolili organe stano- začele pojasnjevati svojemu vanjskih skupnosti. Postati domena in poglavitna vanjške skupnosti, izvedli vr- članstvu pomen bodočih stanovanjskih skupnosti, pač pa PRAZNOVANJE V RADEČAH Otvoritev nove pošte 2e od 4. septembra dalje Hrastnika. Gostje so si ogledali Praznujejo Radečani svoj kra- prostore tamkajšnje Papirnice, ievni praznik z raznimi prire- nato pa je bila okrog 18. ure •titvami. Glavna je bila v so- slavnostna seja, na kateri so •toto, 5. septembra, katerega napravili sklep, da bodo v letu flne Je bil izročen svojemu na- 1960 pričeli z gradnjo nove šo-teenu novi stanovanjski blok v le v Radečah. Izvolili so tudi Ti odbori imajo važno dolžnost, Radečah ter pošta z avtomatič- gradbeni odbor. Po seji je sle- pripraviti, oziroma izdelati mino telefonsko centralo. Prosla- dila otvoritev nove pošte in ve se je udeležilo mimo doma- stanovanjskega bloka. Nato pa Sinov večje število gostov iz je bil na radeškem trgu velik ----------- — zbor, na katerem je govoril predsednik občine Hrastnik Stane Brečko. Ob zaključku je imel koncert pevski zbor z Dola pri Hrastniku. Slavnostne prireditve v Radečah bodo vse do 13. septembra, datum krajevnega praznika pa je 8. september. Kot md je znano, namerava- „ jo občinski odbori Socialistič- so to storile ,e na svojih sejah, jr kjer so samo načelno govorili 116 zve2e Pnredjti še seminarje o teh stvareh. Sindikalne or- ganizacije lahko v tej splošni no9tl- 9**“*J»**-kbtopp,se- >£ s« <* «- trebno za vsebinsko plat usta- sutucl3' navijanja stanovanjskih skupnosti. Posebno pomoč bo treba nameniti iniciativniirp odborom. TRBOVLJE — MESTO ZAPRTIH MOSTOV — CEBRASTE BARIKADE SO ZRASTLE NA TRGU REVOLUCIJE, ZAPRLI SO LESENI PROVIZORIČNI MOST NA TRGU SVOBODE IN TUDI MOST NA TRGU FRANCA FAKINA JE PRIČEL NEVARNO POKATI. STAREGA VETERANA NA TRGU REVOLUCIJE SO PO HUDI NESREČI SPOMLADI SKUŠALI ZAKRPATI. TODA VSI POSKUSI SO BILI ZAMAN. SEDAJ ČAKA, DA GA BO ZAMENJAL NOV MOST, ZA KATEREGA ZE PRIPRAVLJAJO NAČRT nimalne programe dela v svojih skupnostih. Naravno je, da izdelava takega programa ne more biti samo stvar tega odbora, pač pa vseh organizacij OB OTVORITVI NOVE INDUSTRIJSKO KOVINARSKE SOLE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE NOVA INDUSTRIJSKA ŠOLA V Trbovljah so v nedeljo do-_____ ____ ____ _ _ poldne v okviru proslav v poln institucij tistega terena. Se- častitev 40-letcice KPJ izročili le tako preštudiram in izdelan svojemu namenu nov šolski ob- ZAPLETI V AZIJI Protest laoške vlade pri OZN h zahteva za vojaško pomoč. 2Da podpirajo zahtevo Laosa *a vojaško intervencijo OZN. ~aeška vlada obtožuje Severni Vietnam. Protest sevemoviet-bamskega zunanjega ministra, to ie izjavil, da je korak Laosa 0 zahtevi pomoči manever, ki pripravi vojaško intervem minimalni program, ki bo temeljil na skrbni analizi razmer in stanj a ter potreb tistega kraja, lahko postane koristen instrument, ki ga bodo volivci jekt, ki bo služil vzgajanju mladega kadra za industrijsko kovinarsko stroko. Slovesnosti so mimo več stotin Trboveljčanov, staršev in učen- V trboveljski Mehaniki SO VESELI REZULTATOV OBRAČUNAVANJA PO ENOTI PROIZVODA Mehanika v Trbovljah je eo veliko število ljudi. Pri-1 leno je bilo v spomin na 29-li«®0, odkar so fašisti ustre-u' Bidovca in tovariše. OBISK IZ GRČIJE ,,Griki podpredsednik vlade tolnotis Kanetopulos je pri-»jto e spremstvom v Jugoela-a kjer bo ostal na sedem-™®tinem uradnem oblaku. 15. SEPTEMBRA — PRVI SESTANEK h^edsednik Eisenhower in Ctotrski predsednik Hroščev to.?!4 imela prvi sestanek v U11 hiši v Washlngtonu 1». r?tohibra, pet ur po prihodu itoftždnlka sovjetske vlade na 'tbcvni obisk v ZDA. VREME 64 U. do 20. septembra. IjNdto od 13. septembra da b» 2 do 3 dni deževje, 1 Postopno Izboljšanje in v ohladitvijo (nizko po *neg). v nadaljnjem po-sria.n Jasnih nočeh nevarnost • Pozneje topleje. V. M. samo učenci industrijsko kovinarske šole, marveč bodo v šol} imeli prostore tudi učenci vajenske šole raznih strok, vsaka šola pa bo imela tri sodobne učilnice. Notranja oprema šole je skromna, praktična in sodobna, kar nudi učencem vse možnosti sproščenega pouka. Vsi skupaj pa želimo tako učencem kot predavateljskemu kadru ter vodstvu šole čimveč uspeha s niki na Volbenku (Polaju). Tl prostori tudi v higienskeu. pufc.-au niso ustrezali. V Jeseni leta 1957 se Je začela akcija za izgradnjo nove šole in naša skupnost je takoj podprla to prizadevanje. Namen ožje lokacije Je bil, zgraditi šolo v bližini same tovarne in jo združiti s praktičnim poukom v delavnici. Sele tretja lokacija na zemljišču, kj ga je Strojna tovarna kupila od tovariša Jožeta Razborška, se je osvojila in takp je šola ločena od delavnice. Dela za izgradnjo nove šole so - , . _ , . ,___. normalno potekala, šolski odbor ?.an!° S,i0P"J°aia™ =e,, Jnt!i ie takoj'v začetku postavil grad- beni odbor, ki je opravljal vse posle v zvezi z novo gradnjo. Načrte je izdelal gradbenik Zdenko Zupan, izvedbo gradbenih del pa , „_______ ____,, je prevzelo Gradbeno podjetje vame so znan že širom po celi ;Zasi[v«e„ Trbovljah državi in tudi izven nje. Trans- -Zasavje, v Trbovljam je. se je po drugi svetovni vojni razvila Strojna tovarna Trbovlje, ki je postavila jamsko mehanizacijo na moderno podlago sodobnega razvoja tehnike. Izdelki te to- portne naprave, jamske sto ans- >)ke, Največje težave so nastale pri separacije, žičnice, elevatorji, vi- planiranju terena, ker je bil iz- bratorjl, razna sita itd. so izdel- koip v deloma plazovitem terenu ki, ki jih rudniki naročajo za svo- težaven, saj je bilo samega izje potrebe, da obnove jamsko me- kopa zemlje okrog 1503 kubičnih banlzacijo, ki se je že preživela metrov. Gradbeni odbor se je vča- In je zastarela. sih znašel pred težavnimi proble- ml. Kljub temu so bila vsa dela ‘nntrehn ^ustavit? vzeoio po treh ,etih končana, tako da je pripombo, da bi v letu 1960 do- strokoVnlh kadrov za Izdefavo šola. sedal 1pripravljena, da se bo končali objekt v celoti s tem, vseh teh strojev in naprav na no- Y *tieJ lahko začel pouk v novem vo podlago. Saj je Strojna tovarna Trbovlje v veliki meri navezana na kadre, ki gredo skozi Industrijsko kovinarsko šolo v kra- da bi prizidali k šoli še prepotrebno telovadnico. šolskem letu 1959-60. S mu P0 DALMACIJI Stari grad na Hvaru Mestece,, ki po svoji zunanjosti spominja na srednji vek — ozke, s kamenjem tlakovane ulice, visoka, z balkoni in vrtovi obdana dalmatinska poslopja, ulice s plinskimi svetilkami, cerkev v slogu, ki spominja na italijansko renesanso. Nič čudnega, da smo v tem okolju srečali tudi velikega dalmatinskega književnika, pesnika, zbiralca ljudskih lirskih in epskih pesmi Petra Hektoroviča (»Ribanje 1 ribarako prl-govaranje«), To je človek, ki je v XVI. stoletju cenil domače ljudstvo In ga opisoval kot sebi enakega. V Starem gradu, kjer je živel In delal, so mu meščani postavili lep spomenik pred njegovo rojstno hišo, ki stoji že štiri stoletja ln je na njej videti posledice turških napadov. Hišo obdaja lep vrt, v njej pa je bazen za kopanje, v katerem se je nekoč hladil Hektoitovič, (Slika levo: starograškl motiv; zgoraj: poslopje, v katerem je bazen iz XVI. stoletja; desno: spomenik Hektoroviču). Tekst in foto: F. JUVAN Upamo, da bo učeča se mladina znala ceniti napore vse skupnosti, lsl je pripomogla k novim, zdravim šolskim prostorom za vzgojo novih kadrov v kovinarstvu v Trbovljah, posebno še, ker ji bo ta šola dala v bodoče tudi podlago za dosego srednjega ln visokega tehničnega poklica, v njej pa bodo našli tudi odrasli zatočišče za svojo nadaljnjo poklicno Izobrazbo, saj se ravno v novem šolskem letu ustanavlja večerna tehnična srednja šola v Trbovljah, ki bo imela pouk v novem poslopju. Ker pa Je telesna vzgoja tudlv zelo važen del celotne vzgoje mladega človeka, pa je potrebno, da se takoj začne z gradnjo predvidene šolske telovadnice, za katero bo skupnost gotovo priskrbela še nadaljnja sredstva. st. Ureditev skladišča »Vitaminke« v Trbovljah Skladišče podjetja za preskrbo zelenjave in sadja »Vitli minka« v Trbovljah ni še v celoti dograjeno. Ni'namreč še urejena kanalizacija ter neposredna okolica tega skladišča. Zaradi nedavnega izredno hudega neurja je v kletne prostore skladišča vdrla voda skozi okna in povzročila občutno škodo. Posebna komisija, kj je pregle. dala napravljeno škodo, je ugotovila vzrok vdora vode v prostore skladišča ter predlagala ureditev kanalizacije in neposredne okolice skladišča. Z zadevnimi deli • so ie pričeli. tako da bo skladišče »Vite minice« v naibtižji t odočnostl urejeno za sp-ejem ozimnic z» trboveljsko prebivalstvo. TKUlESBT LET SOLE Nti SENOVEM — TRIDESET LET ŠOLE NA SENOVEM — TRIDESET LET ŠOLE NA SENOVEM — TEIDESET Z njim sem bil v zelo dobrih odnosih ter mi je večkrat dal kak dober nasvet. Ko sem vstopil v njegovo pisarno, se mi je nekako skrivnostno nasmehnil ter me vprašal, po kakšnih opravkih sem prišel v Ljubljano. Povedal sem mu, da grem do bana, če bom mogel kaj izbe-račiti za senovske brezposelne. Rekel sem: »Sprejet bom šele opoldne, zato bom, če dovolite, počakal pri vas, ker nimam nikakih drugih opravkov v Ljubljani.« Nasmehnil se je in mi odgovoril: »Jaz vam odsvetujem iti do bana. On Je na vas silno jezen. Predsinoči smo imeli bansko konferenco; povedal je, da ste se pritožili na Državni svet in s pritožbo uspeli. Rekel je, če mu pridete pred oči, da vas bo oklofutal.« Jaz pa sem mu rekel, da bom vseeno šel do bana, čeprav dobim klofute. Bom pač edini v Sloveniji, ki se bom lahko postavil z banskimi klofutami. Pogovorila sva se še marsikaj. Kot odličen jurist mi je pojasnil marsikaj, kar sam kot laik nisem vedel. Hitro je minil čas do opoldneva. Ko sem se vrnil od njega v prvo nadstropje, sem bil kaj kmalu poklican. Poznal sem že navado bana dr. Natlačena, da je stranke hitro odpravljal. Kvečjemu je bil posameznik pri njem dve minuti, in že sta končala. Seveda, to kar stoje. Komur je ponudil sedež, je bilo pa kaj več. Ker sem bil že mnogokrat pri njem, me je dobro poznal. Ko mi je ponudil sedež, sem takoj vedel. da bo avdienca daljša kot dve minuti Čakal sem, kaj bo. Po nekaj trenutkih molka mi je ban dr. Natlačen rekel: »Kaj ne, sedaj uživate zmagoslavje, ker ste premagali bana?« Čeprav sem imel pismo od državnega sveta v žepu, sem prikazal s svojim zadržanjem popolno nevedni st. Rekel sem: »Ne razumem vas, gospod ban.« Dr. Natlačen -mi je pokazal pismo, ki ga je prejel od državnega sveta, ki je bilo prav tako kot moje, na katerem je bilo napisano: »En izvod predsedniku občine Senovo, en izvod banu Dravske banovine.« Resno me je gledal In dejal: »Zakaj ste šli tako visoko na vrh?! Saj sem želel z vašo občino stvar vse drugače urediti. Vi pa ste trmasti in se nikakor niste uklonili mojim nasvetom. Tega ne bi bilo treba!« Sicer sem bil malo v zadregi, vendar sem dejal: »Jaz nisem dobil od vas nikakih nasvetov, marveč samo že sestavljen proračun, s katerim se pa nisem strinjal ne jaz, ne moj odbor, niti ne občani. Jaz čutim dolžnost, da varujem tiste, ki so me izvolili na to mesto, ki ga nisem rad sprejel. Jaz sem predvsem odgovoren ljudem, ki so mi izrekli zaupanje.« Ban dr. Natlačen se je zamislil. Po daljšem molku me je vprašal, po kakšnih opravkih sem prišel k njemu. Razložil sem mu težave, s katerimi se moram boriti zaradi številnih brezposelnih, ki jim ne morem nuditi najskromnejše pomoči v njihovem obupnem stanju. Na- to je ban vzel tiskovino, jo izpolnil in podpisal ter takoj odposlal s kurirjem na takratni finančni oddelek. Nato mi je rekel: »Jezen sem bil na vas! Sedaj vam odpustim. V nekaj dneh boste prejeli 10 tisoč din, ki jih uporabite za brezposelne po vaši vesti in uvidevnosti. Obračun pošljite direktno meni.« Zahvalil sem se, stisnila sva si roko, nato pa sem odšel. V vsej dobi, ko so te pritožbe tekle, amo na občini gospodarili brez proračuna, s tako imenovanimi dvanajstinami. Obresti od šolskega dolga so rapidno naraščale. Banovinska hranilnica je terjala plačilo dolga, dolg pa se sploh ni odplačeval. — Bile so tedaj konference na banski upravi, ki sva se jih udeleževala takratni šolski upravitelj Franjo Jakopec in jaz. Zraven tega zastopnik TPD in zastopnik podjetja Dukič in drugi. Noben zastopnik podjetij pa ni privolil v prispevanje za odplačevanje dolga. Zastopnik banovinske hranilnice je zavzel stališče, naj se šolsko poslopje na dražbi proda. Zatem je nastopil daljši sodni proces ter je bila dražba razpisana na 5. aprila 1941 pri okrajnem sodišču v Sevnici. Ko sem hotel tej dražbi prisostvovati, že vlaki niso več vozili, kajti stanje je bilo zelo napeto, kajti 6. aprila so že vdrle Hitlerjeve horde v našo deželo. Zaradi tega do dražbe šole ni prišlo. Od okupacijskih oblasti sem bil takoj razrešen županskih dolžnosti, ker so takrat občinsko oblast prevzemali petokolonaši. Za šoldki dolg se potem nisem več zanimal. Leta 1945, takoj po osvoboditvi, sem kot sekretar krajevnega odbora na Senovem vprašal odhajajočega nemškega komisarja, kako je s tem dolgom. Odgovoril mi je, da je vse likvidirano. — O — Letos poteče 30 let, odkar je bila senovska šola zgrajena. Prvi učenci, ki so hodili v to šolo, so sedaj že zreli možje in žene. Toda le redki so še, ki bi jim bilo znano, s kakšnimi težavami se je borila občina zaradi te šole. Avgust Fabjančič: Prišli so financarji ČLOVEK ČLOVEKU Več značojnosti Kadar dobiš pismo, te po navadi prevzame vesela radovednost, zlasti če pričakuješ pošlo od drage osebe. Zgodi se pa tudi, da te kdaj presenetijo čudno in zveriženo napisane črke tvojega imena in naslova, poštni žig domače in bližnje pošte, da si skoraj ne upaš od preti pisemskega ovitka. N«# vadno je umazan, kakor da bi pisec že na zunaj hotel pokazati, aako umazan je v notra ujesti. Končno le premagaš svojo osupnost, in ko raztrgaš oviti k ter pričneš brati, sani sebi ne verjameš, ali bereš piar ali ne. Kar megli se ti pred očmi, ko bereš, da si navadna »vlačuga«, da si »lena« in zanikrna«, da si »tatica« — le kje ,»eki si kradla in koma si kaj vzela, ni navedeno V pismu bereš tudi vsa resnična ali pa izmišljena zle dejanja vseh svojih sorodnikov. Dostikrat sledi v pismu čisto v stilu sčednjega veka napisana ob toži a, da si navadna »coprnica«, da si kriva smrti te ali one ženske, bolezni kakšnega i.O'Uega, pogina kakšne krave itd. itd. Zgodi se, da bereš, da si nbdodelka velikega formata — da si umorila nerojeno bitje, ali da je bil zaradi tvojega vpliva in prizadevanja umorjen kak človek. Takemu in podobnemu pisanju slede'še grožnje: ako pismo komu p r kažeš, ali če takoj ne storiš tega ali onega, se „> bomo »ma- sti, ki za stvar zve in hoče dognati, kdo si je izmislil laž, navadno nima uspeha. Lahko vprašuje eno ali drugo vaško klepetuljo, toda nobena noče nič vedeti: ni nič videla, nič slišala, ni govorila, da se obrekovani. osebi zdi končno vse že neumno in se ne briga več za to. Vseeno prizadetega boli, zakaj imajo ljudje o njena tako slabo mnenje, ki ga ni zaslužil. Marsikdo bo mislil, zakaj oseba, ki prejme tako umazano pismo, zadeve ne naznani milici ali sodišču. Marsikateri noče s tem gnjaviti oblasti, ker je stvar pobližjega raziskovanja težavna, zlasti pa ker so storilci iznajdljivi. Ve namreč, da ljudje znajo spremeniti pisavo, da je vsebina pamfleta delo ene osebe, napiše pa 1o druga ali tretja oseba, ki bi jo najmanj osumil. Brezvestrti človek, ki odpošlje tako umazano pismo, je morda prvikrat nekoliko vznemirjen, ko pa vidi, da se mu nič ne zgodi, je drugič ali tretjič že popolnoma siguren v svojem umazanem početju. Bodimo značajni in resnicoljubni in ne kvarimo sami sebe s tem, da širimo o sočlvveku neresnične vesti ali da mu P1" šemo umazano pismo, v »bral se mu pa morda, ko ga Ureča-mo, celo dobrikamo in prilizujemo. Vsak državljan je po zakonu dolžan plačati davek na letni čisti dohodek, ki presega vsoto 500.000 din. To pomeni, da bo vsak dohodek preko te vsote -iz kakršne koli osnove in vira v državi in inozemstvu« obdavčen. Sem se uvrščajo dohodki iz delovnega razmerja — po tarifnem pravilniku in pravilnikoma o premijah in normah, kakor tudi dohodki iz dobička podjetja. Za te dohodke se štejejo prav tako tudi plače v državni upravi, honorarji za članke, knjige in druge rokopise, dalje dohodki od honorarnega dela in od ostalih dejavnosti. Zakon pa ne velja za tiste državljane, katerih dohodek sestoji samo iz dohodka, ki je podvržen davku na dohodek. Za obdavčenje ne bodo prišli v poštev niti dohodki od dobitkov jugoslovanske in drugih loterij niti dohodki dijakov in študentov, ki nudijo in-štrukcije. Predvideno je, da bodo davka oproščeni tudi tisti državljani, katerih dohodek izvira od raznih nagrad za posebna priznanja in zasluge v znanosti in umetnosti, za življenjska dela umetnikov in podobno. Za kateri čisti dohodek bo pravzaprav treba plačati davek in v kakšni višini? Pred volitvami šolskih odborov Na zadnji razširjeni seji komisije za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL Trbovlje so skupno z upravitelji osnovnih šol, vrtcev In vajenske šole razpravlali o bližnjih volitvah šolskih odborov ter o načinu teh volitev. V prvi vrsti so v tej razpravi upoštevali priporočilo komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL v skladu i določili splošnega zakona o šolstvu in osnutka zakona o osnovni šoli. Na seji so določili ključ volitev članov šolskih odborov. Izdelali so predlog, koliko članov naj voli oz. imenuje določen organ, to je občinski ljudski odbor na predlog sveta z* prosveto, nadalje zbori volivcev, družbene gospodarske organizacije, učiteljski zbor !n po potrebi šolska skupnost. Ob zaključku so sprejeli priporočila, da se po Izvolitvi šolskih odborov organizira poseben seminar za vse člane, da jih seznanijo z nalogami ln dolžnostmi šolskih odborov. Razen lega pa naj bi preko delavske univerze ln društva učiteljev in profesorjev na roditeljskih sestankih seznanili starše o novostih, ki jih prinaša novi zakon o osnovni šoli. Na vseh šolah in vrtcih bo vključeno v organe družbenega upravljanja v šolskih odborih skoraj 150 ljudi. 0 NAROČNIKI ZASAVSKEGA m TEDNIKA IMAJO PRI 0 MALIH OGLASIH. S OSMRTNICAH IN ZAHVA-0 LAH 50-ODSTOTNI POPUST KUPUJTE IN NAROČAJU ..ZASAVSKI TEDN K" Kot čisti dohodek se šteje dohodek, ki ga državljan napravi po odbitku vseh davkov in prispevkov. Na primer, če nekdo poleg mesečne plače 40.000 din zasluži še 20.000 din honorarno za izdelavo neke skice ali načrta, plača za ta honorar 20-odstotni davek, kar znaša 4.000 din. V tem primeru 40.000 plus 16.000 din, skupaj torej 56.000 din. To je njegov čisti mesečni dohodek. Na enak način bo zmanjšan čisti dohodek tudi za davek, ki se plača od drugih honorarjev, kot na primer 11-odstotni davek za honorarje, ki jih nekdo sprejme za objavljene članke v časopisih in drugih publikacijah. V praksi bo to videti tako- V trboveljski občini so se pričeli v nekaterih gospodarskih organizacijah konkretno pogovarjati o izobraževanju v bližnji sezoni. Tudi delavska univerza ne bo zaostajala in bo skrbela z vrsto predavanj, večernih šol ipd. Te dni so začeli Izdelovati prve konkretne programe. V Strojni tovarni so skupno i Industrijsko kovinarsko šolo sklenili ustanoviti večerno tehniško šolo (strojni oddelek), katere zamisel je naletela na odobravanje Zavoda za izvbra-ževnje odraslih v Ljubljani ter šola lahko računa na njegovo popolno podporo, in bo zavod izdelal za to večerno šolo ustrezna skripta. Večerna šola pa žal ne bo mogla sprejeti vseh prl-glašencev, okrog 70 samo iz vrst delavcev STT, ne glede na zanimanje, ki ga je šola zbudila v ostalih podjetjih, dasi njih uprave niso pokazale dosti Interesa. Spričo začetnih težav bod0 to jesen začeli le z enim oddelkom s 36 učenci. Razen tega bodo v okviru le: kdor bo mesečno zaslužil preko 41.600 din, kar da letno '500.000 din, bo moral sam poskrbeti za plačilo davka na osebni dohodek. To pomeni, da tisti, ki letno zaslužijo manj kot pol milijona, ne bodo plačali tega davka. Davek se bo plačeval po progresivni lestvici. Na primer, če nekdo zasluži .letno 750.000 din, bo plačal davek le od 250.000 din (ker pol milijona din ne sodi v osnovo za obdavčenje) v znesku 5 odstotkov, kar znese 12.500 din. Tvtia če nekdo zasluži preko milijon din, bo plačal od zneska preko pol milijona din 37.000 din davka. Od prvih 250.000 din bo torej plačal dopisnega tečaja za kvalificirane delavce nadaljevali s tečajem, pričetim meseca junija, za katerega se je priglasilo 56 polkvalifi tiranih delavcev raznih podjetij, po večini iz STT. V upravnem odboru Rudnika Trbovlje-Hrastnik pa so razpravljal) o okvirnem programu strokovnih tečajev, ki naj bi se začeli v bližnji sezoni v okviru delavske univerze ob pomoči krajevne ekonomske srednje šole. Nadalje so na rudniku predvideni tečaji HTZ, ki jih morajo obiskovati vsi delavci, i od katerih obstoječi tarifni pravilnik zahteva znanje 0 higiensko-tehnični zaščiti. Razen tega bodo še tečaji za kopače, kopaške pomočnike, VK kopače, strelne mojstre, strežaje mehanizacije, za kovinarje In električarje, ki še nimajo ustreznih Izpitov za kvalificirane oz visokokvalificirane delavce, a opravljajo tako delo za strežaje polnilnih postaj (svetllčarne, aku-remlze in podobno). Mimo teh tečajev bodo na rudniku organizirali še splošne Izobraževalne tečaje, tečaj za splošno 5-odstotni davek, od drugih 250.000 din pa 10-odstotni davek. Po zakonu se oo plačal davek od čistega dohodka, ki je bil realiziran letos. To pomeni, če je nekdo v februarju letos sprejel honorar ali kakšen drugi dohodek, ki je bil ostvar-jen v letu 1958, tega dohodka ne bo priglasil. Torej le od 1. januarja letos bo treba plačevati davek na^čisti dohodek, ki presega vsoto po-1 milijona din. Banke so že dobile navodila, kako se bodo evidentirali vsi dohodki, ki so podvrženi temu obdavčenju. Dve možnosti sta: vsak državljan tio svoje dohodke lahko evidentiral z žiro računom pri banki (žiro i kaj ostrega povedati ali kritizirati, to povedal odkrito in spodobno. Tudi to, da kdaj pošteno kritiko javno izrečeš, je lahko vzrok, da prejmeš nato nepodpisano pismo z očitki o tvoji nesramnpsti. Oseba, ki smo jo po pravici grajali, nima toliko poguma, da bi kritiko mirno sprejela in jo premislila ter skušala svoje napake odpraviti in se poboljšati, ampak se - je upal povedati resnico. Da smo si sploh upali kaj reči o njej. Četudi se pogosto zaveda svoje krivde, jo noče priznati, ampak hoče oblatiti tistega, ki So je upal povedati resnico. Da bi se z njim prijateljsko pogovoril in mu skušal dopovedati, da ni bilo storjeno nalašč, da želi krivdo poravnati ali vsaj obljubiti, da se kaj takega ne bo ponovilo — to ne! Napiše raje pismo, ki more sprejemnika v globino srca zaboleti, in še vrh tega trosi med • ljudmi neresnične vesti. Na žalost je tako, da človek o sočloveku raje verjame kaj slabega kot dobrega. Četudi Je očitho, da kaj takega nekdo ni mogel zagrešiti, sc vedno kdo najde, ki Izmišljotine širi naprej. Zgodi se, da se o človeku marsikaj šušlja za hrbtom, a prizadeti o tem niti ne ve, Ti- S. S. SE EN POSNETEK S HVARA — PRIHOD IGRALSKE DRUŽINE IZ TRBOVELJ NA HVAR Prvi programi izobraževanja SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOu PO SVETU — SPREHOD PO SVETU — SPREHOD PO SVETU Se dober teden in predsednik Eisen. hower bo v Bell hiši sprejel sovjetskega ministrskega predsednika Hružče-va. Toliko pričakovani ln toliko diskutirani sestanek Ike — Niki ta je torej pred vrati- Kot smo le obširno govorili, Je El-senhovver pred tem sestankom obredel tri zahodne prestolnice, kjer se je sestal s tamkajšnjimi vodilnimi državniki, po zaključku obiska v Parizu pa. je odšel še na kratek odmor na Škotsko. Kaj je bil predmet razgovorov ln kako oziroma v kakšnem vzdušju so tl razgovori potekali, smo že pisali. V času Elsenhovverjevega obiska v Evropi Je nemara vzbudilo večjo pozornost evropske Javnosti dogajanje v Aziji, ki Je v pravem nasprotju z vsemi prizadevanji, ki smo jim trenutno priča. Kako stoje stvari danes na tej *a-havnlcl? Laos oziroma laoška vlada le zaradi dejavnosti uporniških čet, za katere trdi, da so oskrbovane In vodene Iz Severnega Vietnama iz Iz Kitajske, zahtevala, naj pošljejo Združeni naredi v Laos svoje čete. V ponedeljek se je zaradi tega sestal Varnostni svet, generalni sekretar Dag Hammar-skJBId, ki se Je mudil na obisku v Južnoameriških državah, pa se je v vsej naglici vrnil v New Vork. Ali bo položaj v Jugovzhodni Aziji do tolike mere skalil mednarodne vode, da »# bo to poznalo tudi na sprejemu, ki ga bo Elsenhower priredil 15. septembra Hruščevu? Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je sicer izjavil, da pozdravlja sestanek med šefoma ZSSR In ZDA, toda vse delovanje kitajske diplomacije v zadnjem času odkriva prav obratno. Nobenega dvoma ni, da bo precej resnice v domnevi, da stoji sa laoško krizo Kitajska, prav tako kot je na dlani, da so se tndijsko-kltajsk! odnosi poslabšali Izključno po »saslu-gl« Pekinga. Kako je šel razvoj na tem področju? V enem zadnjih pregledov smo pl- I šali o izredno napetem položaju, ki je 1 nastal spričo kitajske okupacije dela indijskega ozemlja; Nehru Je resnost ! položaja označil z besedami: »Nadzorstvo nad obmejnimi pokrajinami Je prevzela armada In nji zaupamo ...« Po dolgem času Je Indija le dobila odgovor na svoje protestne note. Peking sicer ni odgovoril tako, kot so v Delhiju pričakovali, marveč ustrezno pru- ski vojaški taktiki, ki pravi, da Je napad najboljša obramba. Vlada LR Kitajske je namreč zavrnila indijsko ob-i tožbo, da so kitajske čete zasedle del Indijskega ozemlia ln Je takoj v isti sapi obtožila Indijo, da Je imela Indijska vlada dlje časa zasedno kitajsko ozemlje, ter da so ga kitajske čete sedaj samo povrnile pod kitajsko suverenost. Če se trenutno spor ni zaostril je zasluga prevdarnostj In potrpežljivosti Indijske vlade, ki je izjavila, da bo 6 potrpežljivimi razgovori skušala doseči poravnavo »pora. Toda ker v tem primeru ne gre za ozemeljski spor — postojanke, ki so jih zasedle kitajske čete leže več tednov hoda od kakršnih koli komunikacij, sredi divjine _ je upravičeno domnevati, da se bo kitajska zunanja politika tudi do azijskih držav ravnala po potrebah- ki jih narekuje specifični položaj LR Kitajske: nečlanstvo v OZN, skoraj popolna izolacija od Zahoda ln izredni napori doma, ki povzročajo Istočasno tudi veliko napetost- Razen tega pa ne gre pozabiti, da sto Indija ln Kitajska dva različna vzora za vse azijske narode, kako priti iz zaostalosti; medtem ko skuša Kitajskg s hitrim skokom naprej doseči zamujeno, ne oziraje se na žrtve in na človečanske pravice, skuša najti Indija kompromisno rešitev, za katero pravijo, da je počasnejša, za to pa bolj humana in ne zanika tistih vrednot, ki sl jih je človek priboril ln Izoblikoval v tisočletjih obstoja. V teh dveh polskuslh bo imel seveda odločilno vlogo tudi čas; določeno stopnjo napredka je treba doseč) do določenega časa, sicer je lahko vse Izgubljeno, ker velikanski naravni prirastek preplavi vsa prizadevanja za razvoj naprej. Velesile so se sporazumele, da bodo v začetku prihodnjega leta nadaljevale razgovore o splošni razorožitvi. Doslej Je o tem problemu razpravljal cdbor OZN, ki Je Imel 82 članov. Delo tega odbora pa ni napredovalo, deloma *ud| zaradi prevelikega števila članov. Sedaj bodo ustanovili novo telo, v katerem b0 pet držav z Vzhoda In pet z Zahoda, Takoj pade v oči ds v razgovorih za razorožitev ne bodo zastopane države, ki so izven blokov, če bo telo, v okviru katerega se bod ,' nični In pristni prijaznosti ustrežljivosti ln želji postreč ljudem, kolikor pač najbt™ kvalitetno ln vljudno. Povedal sem ji, da bom to n®' pisal. Prosil sem jo, naj m' P®' ve svoje Ime, da b| lahko P®' trdila to, kar je povedala. * je odvrnila; — Da bi me navajali v čas«' pišu? Mene, star0 žensko? o* napišite brez mojega Imena. t> ' do že vedeli, da sem to bL jaz, in po kratkem pom:s'e*^ Je še dodala: — Veste, dobro b'ag< se hvali. Stisnil sem Ji ln še dolgo sem gledal za n) ko je drobila po piočnd”' Upam, da sem zral napisati rij kar ml Je pripovedovala. ” KRAJEVNI PRAZNIK RADEČ SPOMINI KI NE ZBLEDIJO Tam okrog Bohorja, Save In Brunka ter v bližnji in daljni okolici je lfeta 1941 v jeseni na-silni nemški okupator izselil Iz našega Posavja, zlasti z desne-6a brega Save vse domače pre-. bivalstvo. Kar ni bilo izseljeno, ®e je razbežalo na vse strani, dobršen del naših ljudi je odšel v NOV, največ na Kozjansko in y Bohor, pa tudi na Dolenjsko ib v Belo krajino. Redki so bili iisti, ki so še ostali na svojih domovih, na katerih so živeli Doslej kot v tujini, oddani od Vseh strani s Hitlerjevimi pripadniki, s fašistično drhaljo, s tako imenovanimi »Volksdeu-tscherji«, naseljenimi iz Kočev-®kega, Besarabcl in podobno, katerim je zloglasni Urad za btrjevanje nemštva v Spodnji Štajerski dovolil naselitev na baši zemlji. V Gradcu so gau-'elter tiberreiter in njegovi sodelavci sklenili, da v obmejnem Pasu proti Mussolinijevi ljubljanski provinci namesto slovenskega prebivalstva nasele Uudi. ki se čutijo za pripadnike velikega nemškega Rajha. Kaj vse se je tisto jesen leta 1941 dogajalo v našem Posavju, kakšne tragedije so se odigravale v naših kmečkih domovih, te predobro pomnijo vsi, ki Jih j* prizadel tisti strašni tJber-velterjev razglas, naslovljen na Prebivalstvo našega Posavja. 2at0 spomin na to ne bo zbledel. Naše ljudstvo je z nepopis-bo grenkobo v srcih in solzami °bupa zapuščalo svoje domove, Dognano nasilno s puškami in bajoneti s svoje rodne zemlje. ®a kateri je živel, trpel in se Veselil slovenski rod že tisoč let. Nikomur ni bilo prizaneseno. Borih deset minut je bilo časa, ®a sl se pripravil za odhod. 8 *®boj si lahko vtzel le toliko ®vojega imetja, kolikor si ga lubko nesel — pa še od tega so ‘1 Pozneje večino pobrali. Ne Prošnje, ne solze, ne kriki obu-Punih žena in otrok, ki so Jih konlli čez lastni prag v neznano tujino, niso ganili fašističnih krvolokov. Onemogle v grozi in lozt so se tiste trenutke stiskale Pesti fantov in mož, ki so našli Pozneje svoje mesto med borci *» svobodo. Kot sta našla svoje Presto padla borca Marijan Ne-|®®e In Milan Kos, tako jih je bilo še mnogo, ki so se pridru-"li našim partizanom in dopri-besll svoje za zmago nad fašl-•tičnlmi krvniki. Z besedami ni mogoče popisati gorja ljudi iz Posavja, iz Ra-Vrhovega in drugih krajev, **i so naši ljudje občutili v •Vojlh srcih, ko se Je njihovim *dem odmikala ljubljena slo- venska zemlja in so jih odvlekli v neznano usodo in neznano deželo. Bili so med našimi ljudje, ki so z grenkobo v srcu razmišljali, bodo li še kdaj videli svojo domovino. Bili pa so med njimi tudi taki, ki so čvrsto verovali, da bo zmagala pravica nad krivico, da bo prej ali slej uničena in poteptana drhal fašističnih hudodelcev, kajti tisoč in tisočkrat je bilo v življenju in zgodovini potrjeno, da se krivica maščuje, da se mora zlo umakniti dobremu. V naših gozdovih pa so tiste čase že pokale partizanske puške in oznanjale, da bo napočil dan končnega obračuna z zločinsko svojatjo. Štiri leta trpljenja in gorja so sledila, štiri leta krvave borbe pravičnikov nad krivičniki, junaške in velike, kakor jih človeška zgodovina ^omni le malo. Naši jugoslovanski narodi so v tej veličastni narodnoosvobodilni revoluciji zapisali v našo zgodovino eno izmed svojih največjih zmag. Mali narod je premagal velikega, David je premagal Golijata. Noč se Je umaknila dnevu, zasijalo je sonce SVOBODE, Toda naši domovi so bili zapuščeni in prazni, mnogi porušeni in požgani, zemlja opustošena. Naša zemlja Je klicala svoje ljudi, ljudi, ki so jo ljubili in Jo s svojim znojem obdelovali, zemlja pa jim je vračala njihov trud in znoj ter jih kot skrbna mati redila. Od vseh strani, iz vseh vetrov so se tedaj vračali naši ljudje v svoj rodni kraj. Slišali sn klic svobodne domovine. Po- nosno so se vračali domov, sprva posamič, toda vedno več in več jih je prihajalo. Ni dolgo trajalo in po naših travnikih, naših hribih in gozdovih se je spet slišala prelepa slovenska pesem. Pesem svobode, pesem dela, pesem obnove, pesem za toda združeni z občani občine Hrastnik, katere del so sedaj tudi Radeče. Tudi letošnji krajevni praznik, ki ga obhajajo v znamenju novih delovnih zmag, v znamenju utrditve in sodelovanju z veliko hrastniško komuno, v kateri tudi radeški ob- Naj /ivi praznik mesta Radeče, naj spomin na dan, ko so se iz izgnanstva spet srečni vrnili v svoj kraj, nikoli ne zbledi! naš obstoj in lepšo prihodnost- . čani doprinašajo svoj delež za Na dan 8. septembra 1945. leta našo skupno blaginjo-se je vrnilo iz tujine v svoj kraj skupaj 1500 radeških občanov. To je bil največji praznik, največji dan v življenju radeških ljudi, ki so morali leta J941 zapustiti svoj dom, tisti dan pa so se vračali vanj s solzami veselja in sreče. Po dolgem izgnanstvu so pre-nekateri spet poljubljali svoj domači prag, drugi spet svojo rodno zemljo in se veselili in se jokali, vriskali in peli v sreči, da so spet doma, da so spet tam, kjer jim je tekla zibelka. Niso jih motili porušeni ali požgani domovi, zapuščena in opustošena zemlja- Delavne iii marljive slovenske roke so spet postavile nove domove, ki so bili lepši kot prej. Vsi ti novi domovi stoje na prelepi slovenski zemlji, prepojeni s krvjo in solzami našega ljudstva. Stoje svobodno, s slavo ovenčani domovini, Titovi Jugoslaviji v čast In ponos. V spomin na tisti nepozabni dan, ko so se Radečani lz štiriletnega pregnanstva vrnili na svoje domove, se Radeče praznovale 8. september vsako leto že od leta 1952 kot svoj občinski praznik. Tudi letos ga praznujejo, vendar v krajevnem merilu, NOVA STANOVANJSKA HIŠA V RADEČAH Z NOVO POŠTO Občanom Radeč! Letos praznujejo občani Radeč že osmič svoj praznik, 8. september, ki jih spominja na vse tiste dni trpljenja, ko je zverinska okupatorska vojska na najbolj nečloveški način množično izganjala tudi Rade-čane z domače grude. Mnogi se niso več vrnili v svoj kraj, ker so morali v pregnanstvu prezgodaj umreti. Ob proslavljanju 8. septembra pa se moramo vsi spominjati tudi na vse zmage tistih, ki so ostali doma in se neustrašeno borili za to, da je naša domovina postala spet svobodna in s tem omogočili vrnitev vseh pregnanih. Ob taki zavesti bomo tudi v sedanjosti laže prenašali vse napore ,ki jih od nas vseh pričakuje graditev socialistične domovine. V pričakovanju, da bomo zmagali tudi v boju za mimo graditev novega družbenega reda, ki pomeni lepše in srečnejše življenje za vsakega posameznika, občinski lujdski odbor v Hrastniku čestita k letošnjemu prazniku vsem občanom Radeč v želji, da bi dosegli tudi v svojem domačem kraju vsestranski gospodarski razcvet in kulturni napredek. Predsednik Ob LO Hrastnik: Stanko Brečko POGLED NA LEPO UREJEN TRG V RADEČAH NOVO V HRASTNIKU IN RADICAH Na zadnji »eji ObLO Hrastnik je bilo prebrano obširno poročilo o načinu fi-bPflslranja in gradenj stanovanjskih in 'j^hunalnih objektov v občini. Iz občin-P®8a stanovanjskega sklada je letos v Hrastniku v gradrnj | 112 stanovanj. Tako *radl občina Hrastnik dva bloka s 24 staranji, Rudnik Trbovlje-Hrastnlk dva r^ka s 44 -stanovanji, Tovarna kemičnih Jelkov 12 stanovanj, Papirnica Radeče ?Ve hiši z 8 stanovanji ter J DZ v Rade-dva bloka s 24 stanovanji. Kakor vse ^ei bodo stanovanja še letos vseljiva, bo na teritoriju Hrastnik^ 68 novih snovanj, v Radečah pa okrog 44 staho-Razen velikih stanovanjskih blokov j* Brade posamezniki precej enodružin-ftih hišic. Tako zidajo v Hrastniku in do-69 enostanovanjsklh hišic, v Radečah J? 23. Trenutno je na področju občine ntastnliic v gradnji 204 stanovanj. — V t0 r*vUo pa niso vštete tiste stanovanjske r*p8dbe ln samski domovi, ki Jih namera-L.ata graditi hirastntškl Rudnik ln Stelama, Gradnja ceste v Hrastniku .Gradnja ceste v Hrastniku kar lepo na-iiiuniiimutiiiiiiiimiiui!uiniii:iiiuHiuiiitiiiit POZDRAV RADEČAM! ZA KRAJEVNI PRAZNIK MESTA RADEČE — 8. SEPTEMBER 1959 HRASTNIK. OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRASTNIK IN VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH. OBRTNIH IN OSTALIH PODJETIJ Tovarna dokumentnega Steklarna Hrastnik, Cementarna Trbovlje z obratom Industrije gradbenega materiala Radeče - Zidani most. Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, Kemična tovarna Hrastnik, Gradbeno in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu podjetje Hrastnik, Kmetijska zadruga Radeče se s svojim delovnim kolektivom pridružuje čestitkam za krajevni » 3L, ' L Tr- r "pet r » Radeč® nudi izdelke lesenih pet, lignollt tlaka in lesne galanterije. Solidna izdelava — nizke cene. VSEM OBČANOM MESTA RADEČE čestita k njihovemu krajevnemu prazniku Kolektiv tovarne »PETA«, Radeče IMMMIIMIMIBNBBNMI praznik RADEČ Vse sile za razcvet mesta Radeče! Kolektiv Splošnega trgovskega podjetja RADEČE ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM H KRAJEVNEMU PRAVNIKU MESTA RADEČE IN SE PRIPOROČA. Gostinska podjetja KOLODVORSKA RESTAVRACIJA, Zidani ITiOSt, se priporočajo »JADRAN«, Radeče In za obisk v svojih »SVOBODA«, Radeče lokalih ter čestitajo ZA KRAJEVNI PRAZNIK RADEČE VSEM OBČANOM „ Kutivvphemetu RADEČE ISKRENO ČESTITA VSEM OBČANOM MESTA RADEČE K NJIHOVEMU KRAJEVNEMU PRAZNIKU KOT SPOMIN NA VRNITEV IZ IZSELJENSTVA SEPTEMBRA 1943 MlfflUlMii ...............imamu.......... iiiiMWiiiii»«wiiiiiiiiiiiiiiMiDiii mm'im............................................-................................................ ■lllliiliieE!li;illlllEWII**KIIWIIE*lllllllli™illlllieNli;i,illl|illM:iiiillllBllii,lillll.:illlllllllllllli:illlllll,ll*WIIWIIIIIIII \ AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. MLINŠE BILANCA na dan 31. XII. Mia PASIVA I AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI BILANCA na dan 31. XII. 1958 PASIVA )? 1 Znesek * Zap. Postavka st Znesek (v 000 dim POsia vica št Znesek (v 000 din) Zap. Postavka št Znesek (v 000 din) A. osnovna sredstva A. Vin osnovnih sredstev A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev . J- Osnovna sredstva 1.160 1. Sklad osnovnih sredstev 4.083 1. Osnovna sredstva 3.470 1. Sklad osnovnih sredstev 6.522 * Denarna sredstva osnovnih 2 Drugi vin osnovnih sredstev 474 2. Denarna sredstva osnovnih sred- 2. Drugi viri osnovnih sredstev 18 sredstev 1.210 B. Viri sredstev skupne porabe štev 2.582 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe s Sklad skupne porabe 658 B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 5.221 3 Sredstva skupne porabe 8 974 4 Drugi vin sredstev skupne 3 Sredstva skupne porabe 5,091 4. Drugi viri sredstev skupne po- * Denarna sredstva skupne porabe 89 porabe’ 8.843 4. Denarna sredstva skupne porabe 130 ra*bc C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva C. Vir, obratnih sredstev 3. Skupna obratna sredstva 1.863 5. Sklap obratnih sredstev 280 5. Skupna obratna sredstva 5.917 5. Sklad obratnih sredstev 2.584 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev 5 626 D. Izločena sredstva 6. Drug; viri obratmh sredstev 3.302 *• Denarna sredstva*rezervnega D. Rezervni sklad in drugi skladi 6 Denarna sredstva rezervnega 0. Rezervni sklad to drugi skladi sklada in drugih skladov 637 7 Rezervni sklad ;n drugi sklad 748 sklada m drugih skladov 444 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 342 "• Denarna sredstva nerazporeje- 8 Viri nerazporejenih sredstev 88 7. Denarna sredstva nerazporeje- 8. Viri nerazporejenih sredstev 653 nih sredstev 83 E. Viri sredstev v obračunu nih sredstev 653 E. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu in druga pasiva E. Sredstva v obračunu to druga in druga pasiva in druga aktiva 1. Kratkoročni krediti z* obratn; aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratna *■ Kupci ;n druge terjatve 4.820 sredstva 8. Kupci in druge terjatve 4,535 sredstva 1,820 Druga aktiva 6.686 19. Dobavitelji in druge obveznosti 4.124 9. Druga aktiva 538 10. Dobavitelji in druge obveznosti 2.898 11. Druga pasiva 603 11. Druga pasiva Skupaj: 25.527 Skupaj; 25.527 Skupaj: 23.360 Skupaj: 23.369 Vodja računovodstva: Lojzka Macerl AKTIVA Predsednik upravnega odbora: Andrej Zupančič AVTOPREVOZ ZAGORJE BILANCA na dan 31. XII 195* Direktor: Rudi Klopčič KINO Opomba; Podatki se vpišejo iz glavnih stolpcev obrazca št. 1. Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: KZ IZLAKE Direktor: POSLdVKa Jt. Znesek (v 000 din) Zap. Postavko 5t Znesek (v 000 dim A. Osnovna sredstva 1* Osnovna sredstva 27.556 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 13 729 *• Denarna sredstva osnovnih 2. Drugi viri osnovnih sredstev 16.236 sredstev 1.770 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe — S- Sredstva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne *• Denarna sredstva skupne porabe — porabe C. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva 3.957 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 1.845 D. Izločena sredstva 6. Drugi viri obratnih sredstev 467 *• Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov "■ Denarna ' sredstva nerazporeje- 106 D. Reervni sklad in drugi skladi 7 Rezervni sklad in drugi skladi 121 8. Vili nerazporejenih sredstev 277 nih sredstev 277 E. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu to druga aktiva *■ Kupci in druge terjatve 3.103 in druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 1.285 8- Druga aktiva 10. Dobavitelji in druge obveznosti 2.809 Skupaj: 36.769 11. Druga pasiva Skupaj: 36.769 Vodja računovodstva: AKTIVA Predsednik upravnega odibora: Polde Ravnikar GOSTINSKO PODJETJE »RUDAR« BILANCA na dan 31 XII 195* Direktor: Franc Skrabar PASIVA rosiavKa št Znesek n 000 dinj 1 Zap Postavka št zne» 2.070 2. Denarna sredstva osnovnih 838 2. Drugi viri osnovnih sredstev sredstev B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Drugi vin sredstev skupne 4. Denarna sredstva skupne porabe —- porabe 294 C. Obratna sredstva C. Vin obratnih sredstev 5. Skupna obratna sredstva 3. Sklad obratnih sredstev 2.231 D. Izločena sredstva 7.775 6. Drugi viri obratnih sredstev 1.741 6 Denarna sredstva rezervnega D. Rezervni sklad in drugi skladi sklada ln drugih skladov 167 7 Rezervni sklad ln drug- sklad, 167 7 Denarna sredstva nerazporeje- 8. Viri nerazporejenih sredstev 347 nih sredstev 294 E. Viri sredstev v obračunu E. Sredstva v obračunu to druga pasiva to druga aktiva 9. Kratkoročni krediti za obratna 8. Kupol in druge terjatve 949 sredstva 9. Druga aktiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.403 11 Druga pasiva Skupaj: 11.253 Skupaj: 11.253 Vodja računovodstva: Zdravko Lilija Predsednik upravnega odbora: Anica Juratovec Direktor: Franc Podbregar AKTIVA LESNO PREDELOVALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI BILANCA na dan 31. XII. 113* PASIVA 'fr Postavka A. Osnovna sredstva novna sredstva narna sredstva osnovnih edstev B. Sredstva skupne porabe “■ Sredstva skupne porabe ’• Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva ®» Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva *• Denarna sredstva rezervnega Sklada in drugih skladov '• Denarna sredstva rierazptreje-•>ih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva a £upci in druge terjatve ' Oruga aktiva Skupaj: Vodja računovodstva: Angela Logar Znesek (v 000 din) Zap. Postavka št. Znesek (v 000 dim 10.607 A. Vin osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev M.274 2. Drugi viri osnovnih sredstev 1.192 669 B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe — — 4. Drugi vin sredstev skupne — porabe — 20 450 C. Viri obratnih sredstev S. Sklad obratnih sredstev 2.958 8. Drugi viri obratnih sredstev 4.897 324 D. Rezervni sklad In drugi skladi 7. Rezervni sklad in drugi skladi 891 8 Viri nerazporejenih sredstev — 16 E. Viri sredstev v obračunu 13.611 ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 8.285 2.381 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 18.850 11. Druga pasiva 11 48.058 Skupaj: 48.058 Predsednik upravnega odibora: Niko Karlovšek Direktor: Milan Gorjup Vodja računovodstva: Marta Komlanc AKTIVA Predsednik upravnega odbora: Polda Božič GOSTINSKO PODJETJE »KUM« BILANCA na dan 31. XII. 1958 Direktor: Viktor Pavlič PASIVA Za,» Št Postavica A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. obratna sredstva 3. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu In druga .aktiva 8. Kupci In druge terjatve 1. Druga aktiva Skupaj: Vodja računovodstva: Alojz Zaplotnik Predsednik upravnega odbora: Angela Kraner Direktor: Mirko Juvan MALI OGLASI ^em icniflco za varstvo otrok v dopoldanskem času. — Na-®lov v upravi lista. diodam motor »Benelll«. 260 Ccm, z zadnjimi teleskopi, zaradi bolezni. — Naslov v uPravi lista. ^*ed 1, |n 4 septembrom se Je »ašei denar. Lastnik denarja dobi izgubljeno pri Plantanu, Trg svobode 35, Trbovlje. Podarim poses/tvo vseh kultur tistemu,, ki bi nudil dosmrtn0 oskrbo stari osebi, — Naslov v upravi lista. OBVESTILO Rokometna sekcija SD Rudar, Trbovlje, obvešča, da bo V četrtek, 10. septembra, ob 17. uri prijateljska rokometna tekma med TVD Partizanom (Krim) iz Ljubljane In domačim Rudarjem. OD SREDE DO SREDE ROJSTVA Brežice: Antonija Preskar, Dolenja vas 63, sina; Jožefa Klakočar, Bistrica ob Sotli it. 36, hčerko; Zofija Bambič, Podbočje št. 24, sina; Josipina Soštarec. Kraj Gornji 25, sina; Ana Barič, Sevnica, hčerko; Ana Križman, Vldem-Kr-ško, hčerko; Frančiška Zupanič, Kumrovec 17, sina; Doroteja Kurinčič. Stara vas. Bizeljsko 68, sina; Kristina Konajzler, Sevnica, sina; Neža Slak. Artiče 7, sina; Albina Koprivc, Pišece 33 hčerko; Marija Sušnik, Brežice, hčerko;^Marija Mirt Dovško 27, sina; Kristina Knežič. sina; Antonija Bogovič. "hčenko; Danica Ristič, sina; Alojzija Kostevc, hčerko; Nevenka Pongračlč, hčerko. Trbovlje: Karla Japelj, Trbovlje, Sina; Marija Meh. Zagorje, sina; Joža Mia«. Trbovlje, sina; Ana Hribernik. Marija Reka, sina; Marija Bregar, Zagorje, sina; Hilda Krečan, Zagorje. sina; Erna Štravs. Dol pri Hrastniku, hčerko; Marija Grašinar, Dobrlevo, sina; Ljudmila Kavšek, Radeče, sina; Ivica Resnik, Trbovlje, hčerko; Elizabeta Planinc, Dol pri Hrastniku. sina; Štefanija Murn. Trbovlje, sina; Marija Perko, Hrast-1 nik, hčerko; Marija Detič. Hrastnik hčerko: Marija Krajnc. Za- gorje, hčerko; Marija Savkovič, Hrastnik, sina; Frančiška Las, Trbovlje, sina; Gabrijela Cosovlč, Trbovlje, hčerko. POROKE Brežic*: Franc Jelovšek, geometer iz Brežic in Magdalena Jerman, vzgojiteljica iz Brežic. Sevnica: Mihael Perc, železničar iz Sevnice, in Marija Podgorelec, kuharica lz Sevnice; Ivan Vidmar, rudarski upokojenec iz Sevnice, in Jožefa Radič, gospodinja iz Zur-kovega dola 20; Alojz Senica, industrijski. tehnik iz Metnega vrha, in Nada Teraž. uslužbenka iz Sevnice — Florjanska ul. 12. Trbovlje: Milan Borštner, delavec lz Trbovelj, ln Terezija Sa- jovic, delavka lz Trbovelj; Ivan Krajnc, delavec iz Trbovelj, in Štefanija Kvas, kurirka iz Trbovelj. ZLATA POROKA Anton Cesar, upokojenec iz Trbovelj — Trg svobode 23, star .75 let. in Frančiška Cesar, roj. Si vic, stara 73 let. PREKLIC Preklicujem besede, Izrečene 1. VI. 1959 v Komunalni banki v Zagorju proti Pavli Drnovšek, uslužbenki, Ravenska vas, Zagorje. — Olga Pavlovič, gospodinja, Zagorje - Pelje. 5. — Kakor nalašč se je oglasil na trgu boben. Mestni birič je že potegnil lz rokava zvitek papirja, da bi nekaj Imenitnega prebral. Ljudje so precej pustili teto ln sc zgrnili okrog biriča. Ta je oznanil, da nudita grofov oskrbnik Stefan Poljak In kamniški sodnik Janez Gavrlč visoko nagrado tistemu, ki // bi vedel pokazati sled za rokovnjači. G. — Biričeva objava Je sprožila žl-vaJien razgovor. Marsikomu so bl"i »fronkl« močno potrebni, toda ljudem se je videlo, da bi jim tl judcževl srebrniki ne prinesli zadovoljstva. In kdo ve, kje rokovnjače sploh najti? Zdaj so, pravijo, v Jelovici, zdaj v tJdnem borštu, zdaj na Jermanovih vratih, zdaj spet nekje v kamniških hostah. 7. — NI še utihnil živahen razgovor o rokovnjačih, kar se raznese novica, da Je berač Tomaž nenadoma izginil. Ljudje niso mogli verjeti lastnim ušesom in so zdrveli pred mestno L"šo, kjer je bil še pred nekaj trenutki privezan rokovnjač. Da je Tomaž rokovnjač, o tem ni nihče več dvomil: kako neki bi sicer mogel izginiti, privezan ln zastražen? 8. — Vse to je ljudi samo utrdilo v veri o rokovnjaški moči. »Samo okrog sem se obrnil, pa ga je že zmanjkalo,« je prestrašeno zatrjeval ječar ljudem. »Rokovnjač je, opaljcno roko Ima pri sebi, nevidnega se zna naredili,« so dejali nekateri In se od strahu križali. Niti glasno sl niso več upali govoriti; kdo ve, če ni Tomaž neviden med njimi? Znesek (v ooo din) Zap. Postavica i št Znesek j (v 000 din) 8.294 A. Vin osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 9.234 1.051 2 Drug viri osnovnih sredstev 34 B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe — 4. Drugi viri sredstev skupne 367 porabe — C. viri, obratnih sredstev t 3.789 5. Sklad obratnih sredstev 69 D. Rezervni sklad ln drugi skladi 6. Drugi vir: obratnih sredstev 764 J Rezervni sklad tn drugi skladi 64 E. Vin sredstev v obračunu to druga pasiva 8 Vin nerazporejenih sredstev — 206 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji m druge obveznost 852 1L Druga pasiva 4.522 14.623 Skupaj: 14.623 | RADIO V TEM TJEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.03, 6,00. 7.00, 8.00, lO.Oo, 13.00, 15.00, 17.0o in 19.3o v ratrijskem dnevniku ter ob 22.oo. »Naš jedilnik«. vsak delavnik od 6.4o. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik 'ob 12.15. Odoajo »Naši poslušalci čestitajo j n pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah" pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« • (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. SREDA, 9. septembra 8.05 15 minut z orkestrom Man-tovani; 8.35 Pojo »Pravljični pevci« iz Schaumburga; 9.45 Pevka Ines 'ladciio; 10.40 Emil Adamič: Otroška suita; 11.20 Melodije š la car-te; 12.25 Pesmi jugoslovanskih narodov; 12.25 Alpski ^voki; 13.50 Domače poskočne viže; 14.10 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 16.00 Naši popotniki na tujem; 18.00 Po tovarnah in trgovinah: 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 21.00 Majhni zabavni ansambli. , ČETRTEK, 10. septembra 8.05 Oddaja za cicibane; 9.25 Ka-leidoskop vedrih melodij; 10.10 Poje Ljubljanski komorn; zbor; 11.50 Za dom in žene; 12.00 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13 50 Poslušajmo vokalni kvintet »Kranjčani«; 15.30 Italijanske in francoske popevke; 18.00 Reportaža; 18.45 Radijska univerza — Pavel Stular: Varilna tehnika v luči industrijskega razvoja pri nas ,in v svetu; 20.00 »Zabavne melodije — Opatija 1959« (rezervirano za prenos iz Opatije). PETEK. 11 septembra 8.35 Z evropskimi. plesnimi orkestri; 9.20 Igra orkester George Melachrlno; 10.10 v tričetrt nskem taktu; 11.00 Pevka Teresa Brevver; 12.00 Otroc pozdravljajo; 12.25 Ansambel Srečka Droi. U; 12.45 Havajska zvoki; lliiVo N ‘Im in domači napevi; 14,35 igraj» zabavni orkestri; 16.00 Športna reportaža; 17.05 Razgovor z vvl.ici; 18.15 Hammond orgle v ritmu; 20.00 »Zabavne melodije — Opatija 1959« / SOBOTA, 12. septembra 8.20 Pionirski tednik; 10 10 Iz albuma zabavnih zvokov 11.30 Zanimivosti iz, znanosti in tehnike; , 12.de Poskočna harmon.ka; 12.45 Makedonske narodne. 13,30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 14.36 Prireditve dneva; 16.00 S knjižnega, trga: 16.40 Komorni zbor RTV Ljubljaha p. v. Milka Skoberne-ta; 17.10 Za zabavo in razvedrilo; 18.45 Okno v svet; 20.00 »Zabavne melodije — Opatija 1959.« 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 13. septembra 7.35 S popevkami v nedeljsko jutro 8.00 Mladinska radijska Igra — Vlctor Hugo; Gavroche (ponovitev); 8.30 Josef Suk; iz cikla »O mamici«; 9.03 Zabavna matineja; 10.00 6e pomnite, tovariš* . . ■ Ml- * lica pstrovška: Se skoraj otrok je kljubovala viharju; 10.30 Naš kon. cert za letoviščarje; 11.00 Domače popevke; 13.30 Za našo vas; 16 00 Humoreska tega tedna — G’Hen-ry: Skupne bolečine; 16.40 Slovenski oktet poje slovenske narodne pesmi; 18.00 Radijska Igra — Milivoj Gažl — Juraj Padjen: Očetova njiva (pon o v.)) 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Med zgodbami in skladbami. PONEDELJEK, 14. septembra 8.05 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 8.40 Sedem pevcev — sedem popevk; 9.30 V ritmu da- našnjih dni; 10.45 Poje Ljubljanski komorn, zbor; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Danilo Srečkovlč: Nerazpočena bomba; 12.25 Zabavni zvoki; 12.45 Miro Dolničar poje samospeve Fr S. Vilharja, spremlja Marjan Vodopivec; 13.30 Spita rske pesmi in Kosova in Metohije; 14.45 Radijska šola za višjo stopnjo — Sergej Prokofjev; Peter in volk; 15.30 S popevkami po svetu: 18.00 Družlnsk pogovori; 18.30 Športni tednik; 20.45 Domače aktualnosti; TOREK. 15. septembra 8.05 Oddaja za otroke; 9.00 S popevkami po Evropi; 10.10 Od valčka do calypsa 11.00 Za dom in žene; 12.00 Segava klaviatura; 12.25 15 minut z vaškimi fanti; 13.45 Sopranistka Zlata Gašperšič poje slovenske samospeve; 14.10 Zborovske skladbe Josipa Pavčiča in Marija Kogoja; 14.30 Prireditve dneva; 16.00 Novost na knjižni polici — William Faulkner: Divje palme; 18 20 Igrajo veliki zabavni "orkestri; 20.00 Poje Komorn, zbor Ljubljana p. v. Milka Skoberne-ta. Industrijska rudarska šola v Zagorju ob Savi RAZPISUJE naknadni vpis učenk v I. letnik elektro odseka za šolsko leto 1939/60 POGOJI ZA VPIS; 1. starost od 15 do 17 let, 2. dokončana osemletka, 3. prošnje se sprejemajo pismeno ali ustmeno v pisarni Industrijske rudarske šole Zagorje, 4. pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Po končanem šolanju dobe učenke kvalifikacijo elektrome-hanika oz. navljalca. Priglasitve je vložiti takoj na Upravo Industrijske rudarske Sole Zagorje. Ravnateljstvo šole RAZPIS Občinski ljudski odbor Trbovlje razpisuje štipendijo za matematiko in liriko pod izrednimi pogoji na višji pedagoški šoli ali univerzi. Interesenti naj se priglasijo Svetu za orosveto pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje. Slovenska conska liga Ilirija : Rudar 0:3 (0:1) V prvem kolu ligaškega tekmovanja Je Ru dar icot gost nastopu proti tiovtuiu članu repubnSke lige v Ljubljani. Domači so pokazan precej dobro igro in veliko mero požrtvovalnosti, žal pa so tu in tam zaigrali malo preostro. V prvem času so imeli pomočnika — veter in so nekajkrat nevarno ogrožali Ahllnova vrata. Toda vratar Rudarja je tokrat dobro izvršil svojo nalogo in domači so ostali praznih rok. Iz mlačne igre pa Je Rudar počasi prehajal na hitrejšo in smiselnejšo igro, tako da je že v 25. minuti dosegel prvi gol. Knavs Je močno streljal žogo, pa se je odbila od branilčeve noge — v mrežo. V tem delu igre je bil poškodovan Lamovšek, ki ga Je zamenjal Osolnik. V drugem polčasu je bila premoč Rudarja Očitna. Nevarni napadi so se vrstili in že v 51. minuti Je Knavs lepo izkoristil prostega Majcna in rezultat je bil 2:0. Skoro enaka situacija se Je ponovila nekaj pred koncem tekme in Majcen je že drugič padel v mrežo. — Obe moštvi sta zaigrali res lepo in so bili gledalci lahko zadovoljni. Šibka točka obeh ekip pa je bila ta, da napadalci niso znali izkoristiti nekaj zelo ugodnih situacij. MLADINCI ILIRIJA : RUDAR I 311 Dl so mladinci utrpeli poraz, je predvsem krivo too, da so precej časa igran samo z 10 Igralci, pa tudi sodnik jih je oškodoval. Pri domačih pa so igrali tudi starejši mladinci, zato so Rudarjevci vložili protest. LJUBLJANA : RUDAR II »:* (4:0) REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA SVOBODA (LJ.) : RUDAR 45:40 (10:22) Tekma je bila vseskozi precej ležerna in to zaradi mlačne igre posameznikov. Zato m čudno, da sta obe ekipi dosegli sorazmerno malo košev. Rudarju Je tokrat zmaga prav zaradi tega ušla. V prvem delu so bili Rudarjevci boljši in zato uspešnejši, a prednosti v koših niso znali obdržati. Res Je, da je bila igra obeh moštev, zlasti v drugem delu, izenačena, toda največ po zaslugi Repanška in Wallasa so bili domači uspešnejši in so tako obe točki spravili pod svojo streho. Prav gotovo je škoda, da so Rudarjevci tako poceni prepustili zmago domačinom. Koše so dosegli: Jelen 6, Murn 13, Virt 12, Poličnik 2 tn Piki 7 za Rudarja. V domači petorki pa so bili najboljši Wallas (14), Re-panšek (16) in Cizelj (7). Rokometaši v finalu Svoboda (Lj.) : Rudar 21:22 Polfinalna tekma za pokal FLRJ Je bila Odigrana med obema nasprotnikoma v Ljubljani, kar Se povečuje res lep uspeh Rudarja, saj Je to prva tekma v zgodovini, trboveljskega malega rokometa, da so Radarjevci uspeli premagati Svobodo. To, česar pravzaprav niso pričakovali, se Je zgodilo. Sprva so bili domači boljši in so zasluženo prevzeli vodstvo. Gostje so se šele v drugem polčasu malo potrudili, toda kljub temu Je bilo stanje še 10 minut pred koncem tekme več kot kritično, saj so lineli domači kar š golov naskoka. S požrtvovalno igro in dobro taktiko pa so Rudarjevci izenačili. V podal) čku igre pa so zmagali s 3:2 in se z zmago povzpeli do republiškega finala, kjer se bodo srečali z Odredom iz Ljubljane. — Najboljša sta bila za Rudarja Ačkun in First, pri domačih pa Petrovič in Haller. — Tekmo ^ je odlično vodil sodnik Brumen iz Maribora. V prvem kolu Hrastničani uspešni Bratstvo in Rudar zmagovita Nogometna moštva Iz revirjev, ki so doslej Igrala v celjski nogometni podzvezt, so odslej vključena v tekmovanje ljubljanske nogometne podzveze. Že prvo kolo, odigrano v nedeljo, je dalo prve točke revirskim klubom. Bratstvo : Olimpija (Lj.) 7:1 (4:0) Bratstvo lz Hrastnika je na svojem igrišču sa Savo sprejelo v goste Olijnpijo iz Ljubljane ter jo odpravilo z visokim rezultaom 7:1. Olimpija je nastopila le z 10 igralci, toda to ne zmanjšuje uspeha igralcev Bratstva, ki ao bili ves čas igre v premoči. Rudar (Hrastnik) : Domžale 5:4 (2:1) Hrastnlškl Rudar Je gostoval v prvem kolu v Domžalah. 2e sam rezultat pove, da Je šlo tesno za zmago. Gostje se niso takoj znašli ln so domači že vodili z 1:0. Toda dva uspešna zadetka gostov, in Rudar je prvi polčas zaključil z 1:1. — Igra v drugem polčasu se je menjala Najprej so gostje dosegli le dva gola, nato so domači izenačili, končni rezultat pa Je postavil Rudar in a tem osvo-|11 dve dragoceni točki. V nedeljo bo hrastnlškl Rudar igral doma e Slovanom lz Ljubljane. V nedeljo pričetek prvenstva v malem rokometu V nedeljo 13. septembra bo 10 ekip v moški republiški ligi za mali rokomet stopilo na start ln borba za točke se bo začela. Razen starih znancev iz lanskega tekmovanja se jim bodo pridružili še novi člani: Mladost lz Kranja, RK Ajdovščina in Partizan iz Kopra. Domača ekipa Rudarja se bo v prvi tekmi srečala z moštvom Branika v Mariboru. Ze naslednjo nedeljo, 20. septemra, pa bo imela v gosteh Svobodo iz Ljubljane. 27. septembra bo Rudar gostoval v Ajdovščini. V jesenskem delu tekmovanja bo igrala ekipa Rudarja štiri tekme doma, petkrat pa bo potovala v goste. Zadnji uspehi rokometašev Rudarja dajo slutiti, da le-ti ne bodo imeli zadnje besede. Lahkoatletski dvoboj v Trbovljah V nedeljo Je bil na stadionu Rudarja atletski dvoboj med Triglavom iz Kranja in domačim Rudarjem. To je bil pravzaprav krst mlade atletske ekipe, ki pa bo z marljivimi treningi lahko dosegla še lepe uspehe. Pri moških Je prepričljivo zmagala ekipa Triglava, medtem ko je bilo pri ženskah obratno. K zmagi ženske ekipe je seveda pripomogla državna reprezentantka, Trboveljčan-ka Gašparutova, ki je članica Kladivarja in je tokrat nastopila kot gost v Rudarjevi ekipi. Dosojenih je bilo nekaj kar lepih rezultatov, zlasti v metu diska, kjer Je Vajdič (Rudar) dosegel znamko 42,54 m. Petkrat uspešni Svoboda (Kisovec) : Proletarec 1:4 (0:0) Pred več kot 500 gledalci sta se v Kisovcu pomerila stara rivala — tokrat v prvenstveni tekemi. Igralci Proletarca kljub možnostim niso imeli uspeha v prvem delu, v drugem delu pa so zamenjali visoko igro z nizko in z nekaj dobrimi izpadi odločili tekmo sebi v prid. Najboljši na igrišču Je bil Ogrinc (2 gola, med njima Je bil najlepši prosti strel s 30 m v levi kot). Igralci Svobode niso pokazali, razen nabijanja žoge, nobene igre. Zpleli bi še to, da se v Kisovcu uredi Igrišče, da ne bo treba igro prekinjati za deset in več minut, kot se je zgodilo v nedeljo, ko Je žoga večkrat padla v bližnjo Medijo. Ce tega ni mogoče, pa naj postavijo nekoga, ki bo stalno hodil po žogo, da ne bo zopet prerekanja, kdo naj gre ponjo. Proletarec : Bratstvo 3:1 Mladinci Proletarca so bili boljši in so za-služenno zmagali. Košarka Proletarec : Domžale 69:53 (43:33) Domačini so se tokrat zopet izkazali s svojo zanesljivo ln precizno igro. Odličenn je bil Regancin. Napravili so vrsto prodorov. Tudi Domžalčanl so pokazali precej, saj so nekajkrat uspšno izigrali obrambo, večjega uspeha pa niso imeli. — Največ košev Je dal Anžur (20). PROLETAREC : DOMŽALE 22:6 (7:3) Košarkarice Proletarca so bile mnogo boljše — zanesljivo so podajale, pa tudi streli na koš so bili točnejši. Dekleta lz Domžal se niso mogla uspešno upirati dobro trenirani ln vi-grani domači ekipi. PRIJATELJSKA KOŠARKARSKA TEKMA PROLETAREC : LITIJA 37:30 (2Š:18) Mladinci zagorskega Proletarca so že precej časa boljši od Litijanov. Zmaga ni presenečenje. 8AH V TRBOVLJAH V četrtek 3. septembra Je bil v domu SD Rudarja prvenstveni brzotumir za mesec september. Šahovskega turnirja se Je udeležilo dvanajst šahistov. Po dvelnpolurnlh borbah Je zmagal Mirko Sribar. Zmagovalec je remiziral s Frecetom, ostale partije pa dobil. Pol točke za prvim Je zaostal Jazbec ml., medtem ko je bil Frece zanesljivo tretji. Dobro sta zaigrala Peter Rajevec ln Ivo Goljuf, ki sta po večletnem nelgranju zopet začela nastopati. Končni rezultat: Mirko 'Sribar 10,5 točke, Vinko Jazbec ml. 10 točk, Robert Frece 7,5 toč, Vili Rugel 5,5 točke, Peter Rajevec 5 točk, Ivo Goljuf in Ivan Pajk po 4,5 točke, katerim slede ostali. (n) Prijateljski plavalni dvoboj Rudar : Spartuk (Subotica) 67:64 Za zaključek plavalne sezone Je gostovala v Trbovljah plavalna ekipa subttlškega Spar-taka ter se uklonila Rudarjevi- ekipi z minimalnim rezultatom 67:64. Rezultati — moški: 400 m prosto: l. Burja (R) 5:11,1: 2. Janek (S) 5:27,6. — 200 m prsno: 1. Amon (R) 3:04,4; 2. Zveken (S) 3:12,6. — 100 m hrbtno: Erdek (S) 1:21,0, 2. Husar (S). — 10« m metuljček: 1. Pribo) (S) 1:20,0; 2. Amon (R) 1:26.4. — 100 m prosto: l. Janek (S) .1:04,o: 2. Burja (R) 1:04,2. — 4X100 m mešano: 1. Spartak 5:31,5; 2. Rudar 5:42.3, Rezultati — ženske: ISO m prosto: l. Podlesnik (R) 1:15,9: 2. Koritnik (R) 1:19,4. — 200 m prsno: 1. Halas (S) 3:20.4: 2. Kočar (R) 3:24,6. — 100 m hrbtno: 1. Tlllnko (S) 1:24,4; 2. Kočar (R) 1:29,6. — 260 m prosto: 1. Koritnik (R) 2:57,0; 2. Podlesnik (R) 2:57,2). — Štafeta 4X100 m prosto: 1. Rudar 5:20.7; 2 Spartak 6:01,8. Zenska štafeta 4X100 m prosto Je samo ta 4 desetinke slabša kot slovenski rekord. PRIZOR IZ FILMA »VIZA ZLA«, METKA OCVIRK JOVANOVSKI IN ACO EP0VS0D Miniaturni radijski sprejemnik |g| Neki nemškj radijski amater š je izdelal radijski sprejemnik, g§ ki ni prav nič večji od škatlice jgg za vžigalice. V aparatu so trije j=§ tranzistorji in zadostujejo za EE sprejem bližnjih postaj. Seveda 3= ni v njem prostora za zvočnik gg in je treba radio poslušati na EE slušalke. Ruščine naj se učil EU Pred nedavnim se je britan-Eg ska kraljica Elizabeth odiočila, El da se mora njen siti Charles za. gg četi učiti francoski jezik. N?l"a. = teri angleški listi pa so kraljici 33 sugerirali, naj se mladi princ lj raje začne učiti ruščine... Premična cesta na Dunaju =b Podobno kot po vseh velikih mestih je tudi na Dunaju mo-jš torni promet vedno večji in za gg| pešce na najbolj prometnih uli-|gj cah skoraj ni več prostora. Na-§m mesto, da bj gradili podzemelj. |b s ko železnico, so avstrijski in-glj ženirji pripravili načrte za pre-|jg mikajoče se pločnike, ki naj bi §|§ s hi tros to do 20 km na uro pod gg zemljo prevažali pešce. Izmazal se je Ul Ko je davčni urad v Londo-§gg nu pred nedavnim klical davč-3= nega obveznika Johna Mogoro-na, ki je Po poklicu urar, na Sneg po naročilu Seveda ne pravi, vendar uporaben za tiste, ki se žele tudi poleti uritj v smučarskih skokih. Izdelal ga je neki švicarski inženir iz Laussane. Sneg je sestavljen iz približno 5 cm dol. g ih vlaken, k; jih posujejo na prej pripravljeno podlago smučarske skakalnice. Kaj vse iznajdejo! Neka bruseljska tovarna je vrgla na trg svoj najnovejši izdelek: nočno posodo, ki je prevlečena z neko substanco, tako da jo lahko tudi v temi vjdi^!! Vsem tistim Belgijcem, ki se poslužujejo ponoči te posode, ne bo več treba v temi iskati stikala in prižigati luči, kadar bodo ponoči v sili potrebovali ta koristni hišni inventar... Prisrčna zabava NI BLAZEN, KDOR JE BLAZEN, BLAZEN JE, KDOR NI BLAZEN Stopil sem v norišnico In prosil, naj bi me sprejeli n» opazovanje. — Kakšne znake pa imate? — me je vprašal direktor. — Imam se za blaznega. — To še ni dovolj. Treba Je zatrdno ugotoviti, če ste zares blazni. — Čemu? v primeru, da bi bil zares "blazen, ki me vi smatrali za blaznega? — Razumljivo. 1 — In tedaj bi pogrešili. Ce bi zares bil blazen, bi ne bil tako blazen, da bi se tudi smatral za blaznega. Ce bi pa dejansko ne bil blazen, Je jasno, da bi bil blazen, ker se Imam za blaznega. — Potemtakem, v čem naj bi bila ta vaša blaznost? — v tem, da bi se smatral za blaznega, medtem ko bi dejansko ne bil. — Toda v tem primeru bi ne bili blazni. — Bil bi blazen, bil, ker bi se delal blaznega, vtem ko bi dejansko ne bil blazen. Ce bi se smatral za blaznega ln bi dejansko blazen tudi bil, bi ta moja blaznost ne bila blaznost, medtem ko je blazno, da se smatram za blaznega vtem ko nisem blazen. In direktor norišnice se je značilno pogladil po čelu, — Vi me boste spravili ob pamet, znorel bom, — Je zamrmral. In obrnil se je k asistentu: — Potemtakem, če ni blazen, ga bomo morali spraviti v norišnico. — Razumljivo, — reče asistent. — Kajti čeprav ni blazen, se smatra za blaznega. To je pač njegova oblika blaznosti. — Ce pa si stvar razlagamo tako, — je ugovarjal direktor, — če bi torej bil zares blazen, bi ga ne mogli ln bi ge tudi zares ne vtaknili v norišnico. — Da se razumemo: blazen je, če ni blazen. — VI ste blazni, vi. — Bil bi blazen, če bi smatral za blaznega nekoga, ki sicer ni blazen, pa se Ima za blaznega, in ki ne bi bil blaten, smatrati se za blaznega, če bi ne bil zares blazen. Končajmo to štorijo: Direktor me je zelo podrobno pregledal, preizkusil je moje reflekse, me dodobra Izprašal in me nato dobrohotno potrepljal po rami in ml pri slovesu rekel: — Pojdite, pojdite v miru. To, da se vi smatrate za blaznega, ni znak blaznosti, kajti blazni ste zares. Ves pomirjen ln veder sem odšel, kajti s srca se ml j* odvalil velik kamen: ker sem torej blazen, nisem blazen. A. CAMPANILE 17. AVGUSTA LETOS PRI 40 STOPINJ CELZUA Kao& v fletv yoi&u m Neki otrok se je rodil ob razsvetljavi sveče. Kaj pa je to takega! Ce bi se to bilo zgodilo kjer koli drugje na svetu, ne pa v naj večjem mestu sveta, v New Yorku, bi to seveda bila čisto preprosta zadeva, odgovor zaradi utaje davčnih ~ Istega ponedeljka, namreč 17. obveznosti, namreč da že pet let v svoji davčni napovedi ni navedel, da je njegova žena tudi zaposlena in ima dohodke, je mož v svojem zagovoru navedel, da že pet let ni z ženo spregovoril besedice in zato ni čudno, če ni vede}, da tudi žena hodi v službo. avgusta letos, je v newyorškl bolnišnici umrl neki bolnik, in to samo zaradi tega, ker ob pomanjkanju električne energije ni bilo mogoče izvršiti operacije. V tistem delu New Yorka, ki je za evropske oči podoben viziji iz fantastičnih romanov, v m VAZNO OBVESTILO! — VAZNO OBVESTILO! 1 NASIN NAROČNIKOM Uprava »Zasavskega tednika« sporoča vsem cenjenim naroč-3 nlkom, da smo te dni poslali vsem poštam v LRS Izterjevalne E37 položnice za poravnavo polletne naročnine za »Zasavski tednik« g§[ (polletna naročnina 240 din). — Vsi tisti naročniki, ki so morda EE medtem že poravnali naročnino, naj se ne jeze zaradi tega ln EE naj satno napišejo na položnico, da so naročnino že vplačali. — |p Prosimo vas, da pripravite denar za pismonošo, ko vas bo oblili skal. S tem mu boste olajšali njegovo naporno In odgovorno ŠS delo, nam pa omogočili, da bomo tudi mi lahko poravnali naše ||| denarne obveznosti do drugih. Vsem zaostankarjem za naročnino pa Je razen vsote pol-35 letne naročnine pripisan tudi znesek zaostanka. Obenem Vas prosimo, da ne odpovedujete lista poštnemu Ig! uslužbencu, oziroma na hrbtni strani plačilnega naloga, ker 5g te naloge prejemamo od pošte šele dvajsetega v mesecu In zato teh odpovedi ne moremo pravočasno upoštevati. UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« DOBRO ČISTlIoDLIČNO PERE Maohattanu, je 17. avgusta letos zmanjkalo električne energije. Tega dne je bila v New Vorku strašna vročina — 40 stopinj Celzija v senci, in zato je 3 milijon« prebivalcev manhat-tanskih nebotičnikov vključilo vse razpoložljive hladilne naprave, ventilatorje in hladilnike do maksimuma, dokler ni tehnika odpovedala. Roboti v velikih dvoranah električnih central sicer niso napadli ljudi, so pa zaradi prevelikega napora prenehali z delom. In v naj večjem mestu na svetu je prišlo ao še nepredvidenega kaosa. Na ulicah so semaforji prenehali urejevati promet. Prometniki go izgubili glavo ln ves promet mesta z 2 milijonoma avtomobilov, se je zaustavil. Ljudje so zapustili svoj« avtomobile in se v mraku napotili proti svojim domovom. Toda tam jih Je čakala nova nerodnost. Tisti, ki so stanovali v 50 nadstropju, niso mogli v svoj6 stanovanja, ker so dvigala odpovedala poslušnost. Njllrove družine pa so postale ujetniki v jekleno-betonsklh velikanih. Iz hladilnikov se je začelo cediti in hrana *e je začela kvariti. Vsi oni, ki so tako močni ln svobodni na svetlobi, so se naenkrat počutili majhni in šibki, brez poguma v mraku. Toda nekateri so se šele tedaj počutili svobodne: kradlo se je na vseh koncih in krajih. Tudi podzemeljska železnica je prenehala prevažati ljudi. Blagajniki so stali brez. dela pred svojimi ogromnimi blagajnami, ‘katerih vrata se zapirajo in odpirajo samo z električnimi napravami. Stali so s samokresi v rokah in dežurali vso noč ob svečah (če so jih imeli), ker so zaradi pomanjkanja električnega toka prenehale delovati tudi varnostne naprave. V operacijskih sobah ni bilo več sterilnega materiala, ker električni sterilizatorji niso mogli opravljati svojega posli- Tako se je civilizacija ujela v past svoje lastne popolnosti. Vest o tej nesreči New Vorka, ki Jo je povzročila 8-uma prekinitev električne energije, j* prispel v Evropo po električni poti Tisti človek, ki j® to vest prenesel do prve oddajne poete-je, kjer ni zmanjkalo električnega toka, kot' nekdaj maratonski tekač, je tekel po newyor-ških ulicah pri 40 stopinjah Celzija: na žalost pa ni nosil °b tej priliki vesti 0 zmagi, ampak o porazu. Toda to je vendar bil poraz v miru Vizija kaosa pa je bila tudi v tem primeru strašna. Kakšen bi šele bil videz NeW Vorka, če bi njegovo električno centralo uničil neki radijsko usmerjevan balistični Izstrelek z vodikovo konico. Človek je obstal pred svojim delom brez moči ln prisiljen je bil zateči s k najprtmltivnejše-mu sredstvu, k sveči, ki je večina niti ni imela pri roki. In tako se je neki otrok, sred* newyorškega Manhsttana, rddU brez zdravniške pomoči, ob sveči; neki drug pa je umrl, ker 8» niso mogli pravočasno operirati- ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA ® ŽENAMA Tu gori je smela uporabljati tudi kopalnico. Daši Emilu Betznerju ni bilo pogodu, da se hišno osebje razvaja, je vendar res, da so bili lastniki hiše, od katerih jo je kupil, mnenja, da imajo tudi hišni uslužbenci pravico, da kdaj pa kdaj uporabljajo kopalnico. Kristina je imela spet streho, mogla je zaslužiti denar, četudi ga n bilo revno veliko, vendar toliko, da je z njim shajala. Odločila se je storiti vse, da službo obdrži. „ , „ . , Hišnega gospodarja je Kristina spoznala Šele zvečer. Bil je robusten človek z rdečim obrazom in redkimi lasmi, ki jo je predrzno gledal, potem pa za potegnil svoje debele ustnice. , .. Ni se mu zdelo vredno, da ji odzdravi, ko ga je plašno pozdravila, kajti dekle ni bilo njegov tip. . , „ . , . Všeč so mu bila krepko grajena dekleta ter se je jezil nad ženo, da je Elizo spodila lz hiše. Končno vendar ni bilo nič hudega, če jo je tu No mož se je včasih, ko so v hiši odhajali spat, zmotil v vratih, zato je bil Emil Belzner pač veljak, bogat trgovec s š arim železom. Luiza je bila lahko vesela, da je imela moža kot on, kajti bil je pameten in prebrisan, ki 83 .je denarno krepko postavil na noge. , ’ Prej sta standvalu na nekem zakotnem dvorišču, kjer sta Imela dve •obl in temno kuhinjo, sedaj pa sta bila lastnika gosposke vile, kakor Uh je nekoč gledal v kinu. / Jedel je mlaskavo, Kristina pa je bila glede tega, komu mora streči, ravnodušna. Ali je sploh bilo kdaj res, da je sanjala o lepi prihodnosti? Študentka Kristina Meervvald, ki je morala stradati, ko je hodila na univerzo, ki je zagrizeno študirala da je dosegla diplomo, je morala nekoč pač biti drugačno bitje kot Kristina, ki je v črni obleki z belo kapico na glavi tiho stregla pri mizi, nato pa se umaknila v ozadje jedilnice, da je takoj spet pri rokah, če jo bodo klicali. -Sedaj lahko greste!* je dejal gospodar Kristini precej osorno, kajti ni mu bilo všeč, da ga kdo pri jedi vidi. »Kje je Eliza?« je vprašal zadirčno svojo ženo. »Upam, da boš tudi s Kristino zadovoljen...« »Drži jezik, stara!« je zarenčal in se za mizo mogočno vzravnal, -sicer odidem še jaz iz hiše in se več ne povrnem. Imeti hočem mir! Ga lahko zahtevam!« Emil Belzner je vedel natanko, kaj lahko zahteva. Imel je denar in vedel je, dš za denar lahko vse kupi. Kristina je tisto noč po dolgih dneh spet mirno ln čvrsto spala. Spala v belo pre,vlečeni postelji s čistimi blazinami. Preden je legla, je stopila k oknu. Hvaležno je pogledala proti nebu in videla na njem zvezde tn mesec, v parku pa slišala šelestenje dreves. Bila je srečna, da ji ni bilo treba iti v bunker, kjer je bilo življenje pekel. , Štirinajst dni je bila Kristina že pri Belznerjevih, spala v lepi postelji in dihala čist zrak. ... . ... __. . Štirinajst dni polne roke dela od Jutra do večera, štirinajst dni je že morala poslušati sitno gospo, toda kaj je bilo vse to, če pomisli, kako lepo sobico ima, sobico, ki je samo njena, da se lahko vsak dan do sitega najč, da Ima vsak dan juho, meso in nato Se razne poslastice. Kristina se je zavedala, kako težko pride človek v ž vi jen ju do teh dobrot. In bila je usodi hvaležna za vsak dan, ki ga je lahko tu preživela. Z neznansko potrpežljivostjo je prenašala neverjetne muhe gospe Luize, ki je kmalu opazila, da je bila Kristina dekle, nad katerim lahko po mili volji streseš svojo nevoljo. , .. . _ . Z nekako patološko naslado jo je trpinCi,fl- bi v idola kic Je meja dekletovo potrpežljivosti. Gonila je Kristino lz kleti na podstrešje inspet nazaj ter jo ozmerjala za vsako malenkost. Toda to (hidno dekle ni nikdar zgubilo svoje vedrine, ki ji je sijala na opazit, "lK°.r se nl b a Kristina ničesar, pa naj je gospa zahtevala od nje Kar koii Toda proti svojemu možu je gospa Kristino večkiat pohvalila. Rek a je, da takega dekleta še ni videla v življenju. »Ne vem, kaj Je z njo, a priznati moram, da je čisto drugačna, kot so ostala dekleta. Misliš, da me je že kdaj prosila, naj Ji dam kak prosti dan? Kaj še! Seveda ne mislim na to, da bi ji sama ponudila kak dan dopusta, a radovedna sem vendar, kdaj me bo za to prosila.« Kristina ni potrebovala prostega dne. Kam naj pač gre? Poznala le mesto, njegove sive ceste, visoke fasade hiš, trušč prometa. Vse to Je predobro poznala. Tu pa je bil lep park, drevesa, zelenje, negovane steze« mehka trava, cvetlice. Najraje bi ostala tu celo življenje. Toda usoda je tako neusmiljena« To je že okusila in s strahom je čakala na trenutek, ko jo bo usoda P0-gnala iz tega malega paradiža. Kaj zato, če Je bila gospa Luiza tako neznosno sitna! Saj je imel8 dobro Henriko, to prijazno žensko, ki je bila «z njo vedno ljubezniva ln ji je vsakokrat prihranila kak poseben prigrizek. Minute, ki jih je lahko preživela pri Henriki v kuhinji, so odtehtal® vso njeno grenkobo, ki ji jo je prizadejala čemerna gospa. Gospodar je bil redkokdaj doma. Zvečer je posedal najraje po bari*' ln restavracijah, imel je razne prijateljice, ki so ga dosti stale, ven da gp držale v samozavesti In nečimrnosti. Tri tedne je Kristina že živela v tej hiši, ko Je gospodar prišel nek« večera domov In gospe omenil, da pridejo jutri v hišo gostje. Poslovf1 obisk! »Pokaži jim, kaj Imamo In premoremo! Seveda naroči sekt 1 kaviar! Da ne bodo mislili in me vlačili po zobeh, da smo berači!• . Gospa se nl veselila takih obiskov, zlasti ne, ker ni vedela, kako se vede. Ce je le mogla, je take obiske odrinila v kak javni lokal. Tokr pa tega ni mogla. »Gostom bo lahko stregla Kriaina. Pripravna Je In tudi čedne 1 ngnjosti,« je menila gospa Luiza. ., -Možno,* je odgovoril “čemerno mož, -nisem si le še natanko ogled8 # Naslednjega dne je in.ela Henrika polne roke dela Poznala 1* take obiske, ki so se proti jutru izrodili v divje orgije. Sekt je tedaj tekel v potokih, konjak In likerji so stali vsepovsod . tako imenovani -poslovni prijatelji« so bili vse drugo kot dobro vzgo) ljudje. tej Henrika je pomilovalno pogledala Kristino, ki bo morala streč' družbi, kajti že prejšnja dekleta so ji pripovedovali, kaj vse so Uu počenjali. - Ali naj Kristino posvari? Mogoče bi bilč> dobro, če ji previdno om®L na kaj vse naj bo pripravljena, da se ne bo preveč ustrašila, če jo pijani dedci nadlegovali. (Dalje prihodnjih