*5*e vi., ». ii6. PoStnina platana v gotovini. V Ljubljani, v torek 23» mala 1922, Poiatn. it, 75 |», plašilo Socialistične stranke lavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ZA IN PROTI. v Brit vijevič-Bdin je izdal te dni tk n5, ,u zanimivo brošuro »Za in progo^ f7„ zmu- Zelo objektivna so nje-v tPTn in Priznab moramo, da je Odpor ^Pra^an*u zadel žebelj na glavo, vedno ° sledila slepemu cen-kajtj le rJrt !d.epe a^tonomije. In Srbi. — Srbih imaio slepi centralisti ^.atoReSOlUCija’ " zelezničarskeiji shodu, due 17. 2^ ni’ »a Pragerskem: 'n Col- p?LŽ?lezaičar* t>rez razlike org. rjio protj ^ri^anja najodločneje protesti-skim kri^j resolucji navedenim velikan-ujim r^?2Cafl1, ki se jim gode pod seda- s° ka ^ velikanskega dela. ki v v času preobrata, zaupajoč dadiega vP°^očnost kakor dolžnosti se-le. čg Se^?a' katere so pa v stanu vršiti družin, k >ltn zas*Kura obstoj njih in njih tberah nj ^ ^ pri seDo- svojo oporo, store sami sebi največjo uslugo, če popuste in se izjavijo za srednjo pot med centralizmom in avtonomizmom — za samoupravo. Samomorilno je govoriti, kdor ni zadovoljen, naj gre; naj gredo Hrvatje, naj gredo Slovenci! Ali bodo potem Srbi še to. kar so danes, kar bi bili, če bi prišlo res do upravnega sporazuma? In ali bomo mi potem še to. ali bodo Hrvatje potem še to. kar bi bil sicer? Nemogoče je trditi to, kar ni. da je namreč Srb. Hrvat in Slovenec eno in isto. nemogoč ie zato skrajni centralizem. Vendar če se ločimo, če delamo vsak vse na svoj račun, smo trije slabiči, ki bi životarili tam nekje na jugu Evrope. Taka bi pa bila pač avtonomija. Zato proč s centralizmom, proč z avtonomijo; sporazumeti se je za samoupravo. ki bo močna dovolj, da bo trajno vezala skupaj brate, ki bo pa tudi rahla dovoli, da bodo bratje v lastni hiši živeli lahko .po lastnem okusu. Povdarjajo, da so pripravljeni doprinesti vse žrtve, kar je železničarstvo ponovno dokazalo, vendar pa uvidujoč zo-perstavljenie in neupoštevanje služiteljev in delavcev, odklanjajo v svoji bedi in obupnosti pred predstoječim poginom vsako odgovornost in posledice. Poživljajo pokrajinsko tajništvo Sa-veza železničarjev v Ljubljani, da sldiče v najkrajšem času javni železničarski shod iz cele Slovenije v Celju z v resoluciji navedenim primernim dnevnim redom. Upamo, da se bo železničarstvo zbudilo iz spanja in potom velikanske udeležbe ppkazalo svojo zavest. Torai vsi na plan. ko odbije ura! KRUTOSTI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA V SIBIRIJI. Angleški delavski odbor, ki je proti vsakemu vtikanju v ruske razmere, je naslovil apel na delavce vsega sveta, nai bojkotirajo vse izdelke in blago, ki pride iz Japonske, kot odgovor japonskemu militarizmu vsled okupacije Sibirije in preganjanja delavcev, ropanja in požiganja v Sibiriji. Ta apel ie podpisan od predstavnikov šest milijonov delavcev, organiziranih v strokovnih unijah in delavski stranki. V apelu so japonske čete obtožene vsakovrstnih nasilstev in zločinov. Apelu ie priložena tudi izjava M. Kusimariova. poslanika Daljnovztočne republike v Moskvi, v katerem obtožuje japonske čete bestialnih činov, katere so izvršili nad popolnoma nedolžnimi možmi in ženami. Zelo značilna je v tem apelu za splošni bojkot japonskega blaga tudi iziava angleške mednarodne unije transportnih delavcev, ki se že pogajajo z japonskimi delavci glede nadaljnih korakov, katere naj zavzamejo vsled invazije Sibirije po japonskih četah. Ameriški in evropski delavci so pozvani, naj propagirajo med japonskimi delavci, da tudi oni nastopijo proti invaziji. Apel so podpisali predsedniki posameznih strokovnih unij in tajniki delavske stranke. Apel. katerega so naslovili angleški delavci na delavce drugih držav, se v iz-čr.pku glasi: »Po poročilih, katere nam je dal sodrug Kushnariov, poslanik daljnovztočne republike v Moskvi, vlada v okupiranih krajih Sibirije terorizem, per-sekuciie in kaznovanja brez zaslišanja, in sicer v taki meri, kot se je dogajalo le za časa španske inkvizicije. Črna mednarodna oligarhija se počuti sedaj dovolj močno, da pritiska na slabotno sovjetsko Rusijo, ki ie oslabela vsled pomanjkanja živil in bolezni ter bede. ki ie nastala, vsled tega. Kot mternacionalci poživljamo, delavce Evrope. Amerike in angleških kolonij in sploh vsega sveta, naj bojkotirajo vse izdelke, ki pridejo iz Japonske, dokler ne bodo odpoklicane japonske čete iz Sibirije. Brezdvomno so japonski delavci sami nasprotni politiki japonskih kapitalistov. Delavci na zapadu morajo vršiti efektivno propagando med svojimi tovariši na vzhodu, da bo pritisk na japonsko vlado toliko močnejši. Vršiti moramo toliko časa naše a vrše protisovjetsko propagando z vsemi, razpoložljivimi sredstvi. Vse svoje nasprotnike dgnuuciraio naši policiji in iih zasledujejo po svojih članih. Toda najlepše šele pride. Kapitan Aleksander Pfail. ki je bil v službi belgrajske komande mesta, ie bii stalni kurir za centralo v Berlinu in je kot tak kradel vojne podatke za nemški generalni štab! Ko so ga osumili teh nečednosti, je pobegnil s kapitanom Dmuhovskim v Budimpešto, kjer so Madžari Dmuhovskega obesili. Pfaila pa izpustili, ker ie dokazal, da je v službi nemškega generalnega štaba in da nosi za njega podatke o armadi kraljevine SHS! Ta primer ie samo eden izmed neštetih drugih, katerih ne bomo še posebej omenjali, zaradi katerih pa javno obtožujemo belgrajsko vlado, da ie podpirala akcijo ruskih reakcionarjev in da ie. čeprav nehote, soudeležnica špionaže, ki so io vršili v naši državi na račun evropskih kontrarevolucionarjev. Pozivamo narodno skupščino, da zahteva pojasnila od vlade, ki mora začeti postopati proti vsem tistim, ki so zapleteni v navedeno zadevo. Spletkaril' ruskih kontrarevolucionarne v mora biti vendar že enkrat konec! Naša država ne sme postati gnezdo kontrarevolucionarnih organizacij proti sovjetski Rusiji! Zato doli z ruskimi reakcionarji! Doli s tisto vlado, ki jih pod-nira z denarjem naših davkoplačevalcev in ščiti! Politične vesti. r Nezaslišano vedenie VVranglovih pritepencev. Jugoslovanski' akademiki na ljubljanskem gradu so objavili v sobotni »Jugoslaviji« odprto nismo naši javnosti, ki je nad vsg pričakovanje zanimivo. Odprto pismo akademikov na ljubljanskem gradu mora pognati vsakemu človeku rdečico sramu na obraz, posebno Da še ljubljanskim damam, kj so se toliko zanimale zji ruske pritepence. Akademiki izjavljajo v tem pismu, da niso nikoli psovali ruskih akademikov odnosno Wran-glovcev, dalje da iih pomilujejo kot nosi-telie absolutistične - ceza-ropapistične ideje. ki izrabljajo vsako priliko, da bi se nokazali kot njihovi gospodarji. V podkrepitev teh trditev navajajo, da so se ob priliki praznovanja Prvega maja izrazili, da bi moraki naša vlada z brutalno silo zatreti vsako zborovanje. Kritizirali so celo tiste akademike, ki so solidarno z delavci praznovali Prvi maj. češ., da je Skoda časa za take stvari. Nadalje pa ori-biiajo, da so se polnoštevilno udeležili občnega zbora PDJA, ker so rabili demo-kfati volilni material, da se pa niso udeležili solidarnega nastopa vsega visokošolskega djaštva proti ukinitvi tehnioog in medicinske fakultete. Akademiki na ljubljanskem gradu ne razumejo širokosrčnih materinskih čuvstev ljubljanskih dam. ki iih goje do pritepenih Wranglovcev. Tein liudem so pristoine oblasti dovolile kar pavšalno nošnjo orožja, čeprav javno izjavljajo. da se bodo uveljavljali na občnih zborih visokošolskega dijaštva, če ne drugače z orožjem! Ker že očitajo ljubljanskim akademikom vinjenost, pribijajo le ti, da so Wranglovi akademiki že dvakrat. in sicer po polnoči udrli v spalne sobe grajskih dam. da so morale zbežati na dvorišče. »Vaskreseuje« so praznovali na ta način, da so se v toliki meri napili na slastne« stroške omainljive vodke, da je ob solnčnem vzhodu. že ves gozdiček in planoto dičile njihove »trofeje«. Odprto nismo ljubljanskih akademikov }e rtster protest proti našim merodajnim kro-gom .ki vzdržujejo na stroške davkoplačevalcev cele tolpe Wranglovih študentov. H- Program svečanosti ob priliki kraljeve poroke. Medtem ko ie nastala v nerodovitni Dalmaciji strašna lakota, ki preti z nalezljivimi boleznimi, snuje mini-strsk svet program državnih svečanosti povodom kraljeve poroke v Belgradu. Ta program pa še ni sestavljen in ga zato se niso mogli odobriti. Toliko pa ie 2ai°v0; da so na sporedu svečanosti v velikan s Lem obsegu. Da jim bo moglo prisostvovati čim več ljudstva, je sklenila vlaaa nakloniti vsem deputacijam, ki bi dospele v Belgrad, četrtinsko vožnjo na železnicah in. parnikih. Upeljali bodo tudi sur nove vlade, ki bodo vozili v smeri Maribor. Vinkovce. Belgrad. V Belgradu voriio zelo veliko o taikozvani »benes ^ noči« na Donavi in pa na razkošne upri' zoritve na morju pri Splitu. Ob tei ; bo vlada seveda globoko posegla v <«-žavno blagajno rn njeno radodarnost do najbolj občutil naš bedni davkoplaceva' lec, ki. že itak komaj diha. Vse te s*va._ nas nehote spominjajo časov vi red Par ško revolucijo. + Težkoče pri ameriškem ’ Bftlgrajska vlada je že skoro sklenila ^ ieije stomilijonskega posojila z_® ameriško skupino. Toda v zadnjem c ie dobila od ameriških bank toliko P°P . in sicer še ugodnejših od Blerove sr« ne. da je sklenila posojilo odložiti za določen čas. Pričela ie proučevati bo posojila ameriške banke Hodgarton. ko da že ne more biti več govora o sp -ieiniu Blerove ponudbe. Toda naenkra nastal v vprašanju naietja zunanjega ^ šarila zelo zanimiv preobrat. ,eVl vlada ie sporočila belgraiski vla v svojem poslaniku v Belgradu, meT0. vprašanju posojila predvsem ona je daina in da more zato dovolti P°s0_’ pod sledečimi pogoji: 1. da ne mo ^ voliti posojila, oredno se v tem obema vladama ne sklene sporazi:1 • en da se s tem posojilom ne sme kriti drugi dolg. ki ie bil popreie vpra. zemstvu, 3. da se v prvi vrsti ureme,?no dnevno službo. ItOntroJo 1^lnanie novincev v finančno daj vršj* ^er bo °bmejno službo, ki jo se-?nančm i'ramčjia trupa, zopet prevzela o večje 'R-drola. se bo sprejelo v služ-K°ntroie p „vi!° Pripravnikov finančne J922 Dri' *rr°snje je vladati do 15. junija . bljani Raciji ministrstva financ v Pisa, jjj ■ r°drobnosti so razvidne iz raz-0 *e dni objavljen v »Uradnem , Llubljana. seja občinskega sveta se bo dfle v m *. v torek ob enajstih doool-ie 5stni. dvorani. Na dnevnem redu občin«i-^ ^hn razprava glede razpusta Cud sveta-V sobotn06 razmere v gledališki upravi. Videtj zn. ZVe^er smo imeli v operi priliko bajali s ?e/. kODo'natna p° navodilih od zgoraj. stava v r^m°' da je bila sobotna nred-D, v rp ^cPisiu objavljena kot abonma kaže * t ^ 'e vršila za abonma A. Ali loterec * zavaianje občinstva na red? ob 20' ie tudi, da ni bilo mogoče ran na + ^fdališču dognati, kdo je aboni-bilj * tf Mi oni prostor. Odslej bomo ho-ted«'v m om v ledišče, kajti »vdorni rantiri v3r?dneni gledališču nam ne ga-alj ne ' ce bomo sedeli na svoiih sedežih viža*i!^eda ^ kr‘v Odbor za promet z de-iki 2 HJ® valutami. V »Naprejevi« števil-hotien- e? J; ** in- smo Priobčili sledečo krat r»" * Uarodno banko smo se že par- nekS11511 zdi se 113111 pa’ da bo treba smeii ™ £.poseči vmTes' Prcdno jo bomo žhiejolam v ™ru- Lhjdie se ne prito-glavirn °, nad počasnim in zelo brez-cev L ^tovanjem njenih nastavljen-n hubljanski podružnici, temveč predvsem nad bojevitim načinom tega poslovanja. Kolikor smo poučeni, je pri podružnici nameščenih troje oseb in sluga, ki se vsi odlikujejo po svojem škandaloznem obnašan.uj s strankami, zlasti pa sluga, ki »občuje« žnjimi potom izrazov in metod, da postaja šibkejšemu človeku slabo. Poživljamo kroge, ki imajo pri banki kako besedo, da napravijo takoj red. ker ss nam zdi prav zamalo, da bi se ljudje pritoževali nad tistimi, ki so vendar zato nastavljeni, da vršijo svoje delo. kakor se spodobi. Drugič bomo svoje besede nekoliko drugače povedali!« Narodna banka, nam je sedaj poslala sledeči popravek: »Z oziram na notico v Vašem ceni. listu od 11. t. m. štev. 75 naslovljeno »Z narodno banko«, čast nam je sporočiti, da je kritika, namenjena Narodni banki, pagrešna in se tiče Odbora za promet z devizami in valutami, ki je ustanovljen od finančnega ministrstva (Glej »Uradni List« št. 120 od 1. oktobra 1. 1.). Ta odbor ie samostojna oblast ministrstva financ in nima Narodna banka ni-kake ingerence na njeno poslovanje: tudi osobje nastavlja odbor. Narodna banka nima torej s tem odborom nič skupnega, razen da ie nastanjen v bančni zgradbi.« »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« uprizori dramska sekcija Jugosl. napred. akad. društva »Jadran-a« v dvorani »Na-pred. dijaškega doma« (v bivši areni »Narodnega doma«, dohod iz Tomanove ulice) v sredo, dne 24. maja ob 20. Vabimo vse prijatelje napredne akad. otnladine k obilni udeležbi. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti ga. Sever (v trafiki Šelenburgova ulica). Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja iavna odborova seja v sredo, dne 24. maja t. 1. ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije. Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. C@g|@.: Požar v Trnovljah. V petek zvečer 19. t. m. ie izbruhnil ob pol 21. požar v Trnovljah pri Celju. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje (marof) gospoda Antona Mahneta. Ognjeeasci so ogem omejili, tako da se ni mogel polastiti drugih poslopij. Sumijo, da ie zanetil ogenj zločinec, toda kdo — se še poizveduje. Štorovsko pevsko društvo »Bodočnost« namerava prirediti na Binkoštno nedeljo celodnevni izlet na goro Olko. Odhod iz Celja z vlakom ob 8. zjutraj. Povratek z večernim vlakom. V slučaju slabega vremena, se izlet preloži na poznejši čas. — Odbor. strasti« Krajevna politična organizacija SSJ v Sp. Šiški naznanja, da se bo vršil nie izredni občni zbor 24. maja ob 8. zvečer z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba vseh članov dolžnosti Vestnih Svobode. »Svoboda« v Spodnji Šiškiv Na današnjem torkovem sestanku izobraževalnega društva »Svobode« v Spodnji Šiški, na katerem se ustanovi dramatični odsek. bo predaval sodrug Cerkvenik o dramatikj in sodrug Bitežnik o nalogi igralcev. Sestanek se vrši ob S. zvečer v Spodnji Šiški, Žibertova ulica (»Zadružni dom«). Vse resne prijatelje dramatike vabi odbor. Kulturne vestnik. Spored koncerta pevskega zbora »Mladosti« iz Zagreba v Ljubljani dne 22, maja v dvorani Filharmoničnega društva. I. del umetni zbori: L Manojlovič: Pri-zrene stari. 2. a) Jozefovič: Zdrava Marija; b) Milojevič: Moje Lane. 3. a) Dev: Kvišku plava; b) Hatze: Večernje Zvono. 4. Bersa: Prvi snijeg (zbor bez riječi uz gusle, harfu i 2 roga). — 11. del narodne pesmi: 1. a) Grgoševič: U čas dok se akšam čita ... (Bosna); b) Stolzer: Ejde-mo, dimo, idemo... (Medjimurje). 2. a) Krašna: Od, dekla, dekla... (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mirjamo (Fragment) aranggment za muški zbor uz orig. uvod od Ca.; c) Konjovič: Pod pendjeri — tenor — (Bosna). 3. a) Canič: Oj jesenske duge noči (Slavonija) (tri varijan-te); b) Fajgl: Stara ljubezen (Kranjska). 4. a) Jozefovič: Jadri brode (Istra), b) Dobronič: Jadovanka (Srbija); c) Bersa: Popunul je tihi vetar (Hrv. Primorje). 5. Mokranjac: XI. rukovet (Srbija). Ivan Cankar: »Romantične duše«. Ravnokar ie izšel v Schvventnerjevi založbi Cankarjev dramatični prvenec »Romantične duše«, ki so bile napisane pred več nego 20 leti. »Romantične duše« pokažejo vse dobre lastnosti našega nepozabnega Cankarja, ki i§ položil temelj slovenski književnosti. Cena broširanemu izvodu ie 12 Din. vezanemu pa 18 Din. Naročila sprejema L. Schwentner v Ljub-ljani. _____________ Popisi. Log, Novoustanovljeno prostovoljno gasilno društvo priredi, v nedeljo. 28. t. m. veliko vrtno veselico z godbo, srečelovom. šaljivo uošto in plesom. V slučaju neugodnega vremena se vrši 5. junija. Prijatelji gasilstva se vabijo k obilni udeležbi. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in delavkam v Predilnici kakor tudi gosp. Glanzmanu in predilniškemu uradništvu, za nabrano podporo ob moji bolezni v znesku 700 K: za katero sem jim od srca hvaležen. — Tržič, dne 26. maja 1922. — Anton Cvek predilniški delavec. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in delavkam v predilnici kakor tudi gosp. Glanzmapu in predilniškemu uradništvu za nabrano podporo ob mojLbolezni v znesku 700 K, za katero sem jim od srca hvaležen. — Tržič, dne 26. maja 1922. — Jožef Žepič, predilniški delavec. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem delavcem kakor tudi uradnikom velenjskega rudnika, ki so mi priskočili na pomoč v moji dolgi bolezni z zneskom 1614 K. Žagmaister Ivan, Libijski grič. pred kratkim odprli kino »1 ivoli«. Pričeli so s književnimi dramami, kakor je Tolstojevo »Vstajenje« in Ana Karenina«. Pri »Poslednji nredstavi zračnih kraljev« smo bili zelo presenečeni, ker se nismo nadejali, da ima vodstvo tako dober okus. Sledil je *Vodfn naroda<-. socialna drama iz življenja teptanega naroda, in »Tamnica na dnu moria<-. Pri teh vprizoritvah je morala domišljija vsakega gledalca besno vzvalovati, tako prelestne slike so se podile po platnu. »Voznik smrti« nas je očaral s svojo nedosegljivo propagando proti alkoholu in ravnotako film »Madame Fal-lien«. kjer smo prisostovali razvoju francoske revolucije. »Orel« nas je popeljal v ameriške zlate rudnike in »Prezir smrti« nas je seznanil z zanimivim človekom, ki "ie posnemal opico. »Njezina prošlost« je dokazala, da je uLoga žensk v političnem življenju zelo velika, »Krmilar Hoik« pa, daje človeku niegova nestalnost takore-koč prirojena. Kino »Tivoli« ie nastanjen v poslopju, zidnem v grškem slogu. Vstopnina ie malo previsoka, zato si delavni sloji ne morejo tolikokrat privoščiti duševne hrane, ki iim je r^di visoke cene zaenkrat še luksus. Zato bi vodstvo zavednemu delavstvu zelo ustreglo, če bi za delavce znižalo vstopnino, ali pa pričelo prirejati posebne delavske predstave. Vodstvo naj bo prepričano, da bo kino vedno nabito poln. če bo po vsem tem otvorilo delavske predstave s filmi, kakor ie bil ravno pretresljivi »Voznik smrti«. UTRINEK. Od višjih oblasti je dobilo učiteljstvo zopet ukaz, nai na narodni praznik sv. Ci-rUa in Metoda predava proti alkoholu. Gotovo pa učiteljstvo samo ne pričakuje velikega uspeha. In zakaj ne? — Alkohol ie naš bog! Nobene svete maše ne opravijo brez vina. Jezus Kristus ie na oltarju pričujoč Rod podobama kruha in vina! In tako je! Hudič, ki inu pravimo AlkohoL se je prikradel na naše oltarje, da ga liudstvo časti kot svojega Odrešenika in IzveHčaria! V cerkvah se mu morajo klanjati nedolžni otroci in tudi r— abstinenti! Toreij Alkohol je naš bog! Alkoholu je treba najprvo uničiti njegov mtJraln* vpliv, njegovo vzvišenost: treba sa & vreči z naših oltarjev! _ izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- LU, FRUISKMS ULICO STEV. 6 =s=s= REGtSTROVlMA ZAMBOS Z OMEJENO ZHEZO. TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODEA* NEJSE PLAKATE IN ZA SHODE IN VESELICE .*• LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJtfi BROŠUR ITD. ■-STEREOTIPNA. LITOGRAFIJ* ,,TRIBUNA11 tova: ,a dvokoles in otroških NajcenejSa dvokolesa in otroSki raznih modelov. Sprejmejo »e tuai kolesa in otroSki vozički v polno pren > emajliranje z ognjem in poniklanj • Ljubljana, Karlovška cesta stev- Morska trav* za modrece v vsaki množini se dobi naj' ceneje pri SEVER & KOHR * VVilVJV «r w W “ ■ — Ljubljana, Wolfova ulica 5t. 1 e* Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni g ............ izdelki. ............ Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljublj*0^ čekovni račun štev. 10.473. . ... Najve£|a zaloga Mm in niai y Llliani TVRDKA J. DOLENC, L|ubsjana, Hilšerjeva ulica it, 5 Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana zadruga z omajanim peroitvom = sprejema hranilne vloge,. ki jih obrestuje po 4 °|o. Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.205-82. — Društveni delež K 17.103*71. Blagovni promet za 1. 1919/20 je zuašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—. Clan postane lahko vsak.