GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. — NAROČNINA: LETNO DIN '20, VOD SKUVNIM OVITKOM DIN 18. — ROKOVI SI SE VOŠILJAJO NA NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — U VRAV A : »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
LETO XI.	LJUBLJANA,	ČETRTEK	17.	OKTOBRA	1940.	ŠTEV.	21.
Htisius - ms kmtl!
Nebeški kralj, ali naj ne zaupamo v Tebe, ali naj verujemo svetu, ki trdi, da ne bo prišlo Tvoje kraljestvo? Ne! Mi Tvoji borci, mi Tvoji vojščaki trdno zaupamo v Tebe! Mi majhni smo sicer, vendar Ti obljubljamo, obljubljamo Kralju vseh kraljev, da bomo vedno ostali zvesti Tebi, da bomo širili nauke božjega kraljestva, katerega geslo je: Ljubi svojega idižnjega kakor samega sebe, da bomo žrtvovali za to vse svoje mlade moči; ne bomo se bali bojev, ne, pogumno bo šla naša pot naprej, naprej za slavo in razširitev kraljestva Kristusa<-kralja !
Kristus večni kralj neba — mora biti kralj sveta!
Kristus, naš kralj si, kralj našili src, vladar naših duš. Niso bridke naše misli, če nas v življenju zadene udarec, ki nas rani v srce. Ne! Velike so, v nebo gledajoče, v kralja zaupajoče, v tistega kralja, ki je njegovo žezlo ljubezen. Njegova krona ni bila iz zlata in iz srebra, ne; tudi biseri je niso krasili. Pač, so bili biseri, še lepši, kot srn, če jih obrusi zlatarjeva roka, še dragocenejši. Iz trnja je bila spletena Njegova krona; nisi je mogel izgubiti, trnje se Ti je zapletlo med lase, se zapičilo v kožo, da so iz ran kapljali biseri, kri — Tvoja dragocena kri.	Kristus Kralj
Kristus, odpusti — Kralj si, najvišji sodnik.
Mogoče se ne zavedamo, da Te žalimo, in če Te?
Tedaj nas operi s svojo krvjo in čisti bomo in beli kakor sneg.
Kralj nebeški, križ je bil Tvoj prestol; zasramovanje je bila zahvala za velike dobrote. Toda mi nočemo biti taki. Mi Te ne sovražimo, ljubimo Te, in v ljubezni Ti hočemo izpolniti vsako željo, da bomo vredni imenovati se Tvoji vitezi, da bomo smeli trditi, da smo: vojščaki Kristusa — Kralja!	Rudi Stegmiiller:
Ko so se spopadli Perzijci z Atenci, so ti poklicali na pomoč Špartance. To je storil atlet Feidippides, najboljši tekač, ki je pretekel 228 km dolgo pot v dveh dneh, da bi tako pravočasno sporočil atensko prošnjo za pomoč Špartancem in tako rešil svojo ljubljeno domovino.
Slovenski fant in misijoni
(Za misijonsko nedeljo)
Težko si mislim zavednega katoliškega fanta, ki se ne bi zanimal za misijone.
»Pa zakaj?« me bo vprašal.
Glej, zato:
Katoliškemu fantu Bog ni prazna beseda! Ker Boga časti in ljubi, hoče, da ga častijo in ljubijo tudi drugi, tudi tisti, ki ga še ne poznajo, ki ne vedo še nič o njem! Zato hoče pomagati misijonom, ki prižigajo luč vere v temi poganstva!
Katoliškemu fantu je Kristus Gospod, ki ga posluša! Jezus Kristus pa hoče, da se njegov nauk razširi po vsem svetu: »Pojdite po vsem svetu in
nosti, v nevarnosti, da se brez sv. krsta večno pogubi? Mar bomo tu manj plemeniti?
Katoliški fant je na svojo vero ponosen, v svoji veri srečen in zanjo Bogu iz srca hvaležen! Zato želi to srečo, iz hvaležnosti za veliko milost sv. vere, tudi drugim! Razume misijonsko nalogo in pomaga rad in vesel onim, ki jo vršijo!
Katoliškemu fantu je mar njegove lastne duše! Pozna Kristusove besede: »Kar koli ste storili enemu mojih najmanjših bratov, ste meni storili!« Kristus nam bo vse poplačal! Pa, ali ne meniš, da bo ob tvojem misijonskem delu rasla tudi tvoja vera, bolj
učite vse narode!« Do zadnje poganske kolibe naj Cerkev ponese zaklade Kristusovega odrešenja! Cerkev — to smo mi! Zato moramo pri tem delu pomagati, sodelovati!
Katoliški fant ljubi Cerkev! Ker ljubi Cerkev, ljubi njeno misijonsko delo in prizadevanje, ki je njena srčna zadeva, njena rast, njena večna mladost! Misijoni so nove celice, po katerih raste in se razvija organizem svete Cerkve!
Katoliški fant se odzove klicu svetega Očeta! Njegova želja mu je zapoved! Zelja Pija XI., velikega misijonskega papeža, pa je, da vsi pomagamo pri velikem misijonskem apostolatu Cerkve! Sveti Oče budi v nas dandanes apostolskega duha za delo v Katoliški akciji! Kako bomo imeli apostolskega duha, če nimamo misijonskega ognja?!
Katoliški fant je plemenit! Pomaga, kadar vidi bližnjega v stiski! Svoje življenje zastavi, da reši življenje drugemu, ki se utaplja! Kdo pa je v večji stiski kakor oni, katerega duša je v smrtni nevar-
Zamorci bero slovenske časopise.
zagorela tudi tvoja ljubezen do Kristusa in da boš res začel čutiti s Cerkvijo njene skrbi, njeno veselje in njeno bol?
»Kaj naj storim, kako naj pomagam?«
Nisi nič iznajdljiv? Najprej se zanimaj za misijone, za njihove potrebe, težave, uspehe, neuspehe! Če ničesar ne veš o misijonih, se ne bo tvoje srce zanje ogrelo! Moraš nekako živeti z njimi, biti z njimi v stikih! Potem boš kmalu spoznal — kar odprle so se mi oči —, kaj moraš za misijone storiti! Čutil boš potrebo, da jim na svoj način pomagaš! Zato pridno prebiraj misijonske časopise! Tam boš bral pisma naših misijonarjev, ki so naslovljena tudi nate! Kakor pisma brata, ki je daleč in ki bi rad za svoje veliko delo tvoje pomoči!
Kakšne pomoči? Bom povedal kar naravnost: denarne! Nekateri ne razumejo, ali bolje: nočejo razumeti, kako da je treba za spreobrnjenje poganov denarja! Misijonarji potrebujejo denar za potovanja, za cerkve in kapelice, za šole in učitelje, za
frtffc-sfK
Športi, ki naj krepijo telo, so različni in se ravnajo po starosti in priložnosti. Potrebna pa je pri njih sprememba, ki obnavlja športne čare vselej, kadar se zopet ponovijo.
bolnišnice in zdravnike! Zelo resno besedo je spregovoril Pij XI.: »Če bi se pogubila tudi ena sama duša zaradi našega oklevanja in pomanjkanja naše radodarnosti, če bi tudi en sam misijonar moral prenehati s svojim ^delovanjem zaradi pomanjkanja sredstev, ki smo mu jih morda odrekli, — kolika odgovornost bi padla na nas, odgovornost, na katero morda v mirnem toku svojega življenja premalo mislimo!« Premisli te besede, pa boš videl, kako so upravičene! Obenem se zavedaj, da ni denar nikjer bolje naložen, kakor če ga daš za kraljestvo božje!
Seveda, denar še ni vse. Ni niti glavno, čeprav nujno potrebno! Glavno je, da se ljudje spreobrnejo, da verujejo! Vera pa je milost. Milost pa podeli Bog, če ga zanjo prosimo! Torej molitev! »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« Misli tu na misijonske de-
Tudi telovadbo uči misijonar.
žele, kadar moliš očenaš! Misli: naj se misijonar trudi v potu svojega obraza, naj rabi vsa sredstva, naj žrtvuje celo svoje življenje — brez milosti, s katero Bog človeka pokliče, ne bo dosegel ničesar! Naj ne bo pomanjkanje naše molitve vzrok, da misijonarji nimajo več uspehov!
Moli tudi za misijonske poklice! »Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svoj vinograd!« Tako nas je učil moliti Gospod sam. Misijonar je največji dar, ki ga more katoliško ljudstvo darovati poganom. Če pa bo kdo slišal glas: »Pojdi tudi ti v svoj vinograd!« pa naj se nikar ne obotavlja! Naj bo hvaležen Bogu za ta klic!
To preberi, slovenski katoliški fant, na misijonsko nedeljo! Vse dobro premisli in videl boš, da se ti je odprlo novo polje, kjer moreš veliko dobrega storiti!	b>r-	h	L.
Kralj Peiev II. med tfudsivom
Nj. Vel. kralj z Nj. Vis. kneževičem Aleksandrom in svojim spremstvom je pred kratkim napravil potovanje skozi Ibarsko dolino in kraje okrog Raške in Novega Pazarja zaradi spoznavanja teh krajev in njihovih znamenitosti. Pri tej priložnosti je kralj Peter II. obiskal tudi stare zadužbine samostan Studenico in Sopočane. Na sliki ga vidimo pred tem samostanom.
Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander pred samostanom Sopočani.
ATLETI NA STADIONU
Tako lepih tekem, kakršne so bile lahko-atletske na Stadionu v Ljubljani dne 24. in 25. avgusta t. 1., v resnici še nismo videli.
Čeprav nam je dež in skrajno mrzel veter prvi dan tekmovanja zelo nagajal, tekmovalci niso odnehali in smo bili sodniki naravnost prisiljeni, da smo pričeli s tekmovanjem. Nastopalo je rekordno število tekmovalcev — preko 270, kolikor jih doslej še nismo videli prav pri nobenih tekmah. Med najboljšimi smo opažali državne in olimpijske prvake, ki so enako kakor ostali fantje tekmovali za zmago in čast svojih odsekov. Bili so to bratje Klinar, Košir, Mavsar, Praček in drugi, ter so dali tekmam še prav poseben pomen, saj so to atleti, ki ne nastopajo uspešno le v naši ožji domovini in državi, kjer »pobirajo« druga za drugim prva, oziroma najboljša mesta, ampak ravno tako uspešno nastopajo v zamejstvu pri mednarodnih in olimpijskih tekmah.
Da pa od vas, fantje, ki te vrstice z veseljem prebirate, ne bi morda kdo mislil, da se »bahamo« le z imeni zgoraj imenovanih, naj vam povem na uho, da so ravno te tekme na Stadionu pokazale, da razpolagamo hvala, Bogu že tudi z drugimi našimi atleti, ki se s hitrimi koraki bližajo rezultatom onih najboljših. Atleti Kraner, Kuk, Lončarič, Mravlje in drugi so moči, s katerimi bo moral v najbližji bodočnosti računati vsak športnik, ki se resno peča z lahko atletiko.
Za oko so lepe zlasti one discipline, kjer se več tekmovalcev hkrati bori za zmago. To se je zelo lepo videlo pri tekih, kjer je »štartalo« po več tekačev, še lepše pa pride kaj takega do veljave, če nastopi v isti disciplini več štafet, kakor ravno pri tekmah. Zanimivo je bilo gledati predajo štafetne palice iz rok v roke. Dobra predaja palice pri štafeti je že 50% uspeha, če ne več. štafeta je zelo zanimiva borbena točka vsakih tekem in bi bilo dobro, da bi bila stalno na programu tudi vseh naših javnih prireditev.
Med posamezniki moramo omeniti met kopja br. Mavsarja. Njegovo kopje je krasno plavalo po zraku preko arene Stadiona celih 60.60 m daleč, kar je zelo lep uspeh!
Sijajno so se odrezali mladci, zlasti Babič in Bratož, in le škoda, da radi pomanjkanja prostora njihovih uspehov ne moremo podrobneje opisati.
Več ko zanimive so bile tekme v rokoborbi in dviganju uteži. To vam je bilo »premetavanja«! Med posameznimi .disciplinami je imela ta panoga skoraj največ gledalcev in »drukarjev«, saj je šlo tu, skoraj bi rekel, za »življenje in smrt«. Kaj takega zmorejo seveda le mladi, zdravi in utrjeni fantje. Rečem vam, da je bilo skoro huje kot svoječasne borbe rokoborcev v dvorani hotela Union v Ljubljani. Odlikovali so se vsi rokoborci, zlasti dober pa je bil br. Dolinšek iz Maribora, ta je nekatere svoje nasprotnike metal okoli sebe, kakor bi imel plačano.
Škoda, da niste videli bratov Žvanov in drugih pri dviganju uteži! To bi se nekateri čudili! Ali si mislite, kaj se pravi dvigniti nad glavo 97.50 kg? In mislite, da sta bila zadovoljna,, kaj še! Hotela sta še dalje dvigati, šlo jima je za to, da dvigneta vsaj po 100 kg, vendar jima zaradi njune utrujenosti sodniki nadaljnjega
dviganja niso dovolili. Prihodnje leto pa bo »šlo« precej čez 100 kg, tako sta zatrjevala, ko sta zapuščala tekmovališče. Taka je volja do napredka pri mladih, zdravih in poštenih ljudeh in tako je tudi prav! Tudi drugi niso dosti zaostajali, le poglejte njihove uspehe!
Silno ostra, toda bratska in plemenita je bila bor-bai v odbojki, to je igri z žogo, ki je večina naših odsekov že prav dobro pozna. Je to igra, ki vsakega igralca vsestransko razgiblje in jo zaradi tega in še drugih dobrih lastnosti tudi tokrat kar najbolj priporočamo prav vsakemu odseku.
Za prva mesta se je borilo kar 14 moštev, in sicer 8 iz vrst članstva in 6 iz vrst mladcev. Moštva članstva so bila iz sledečih PO: Dev. Marija Polje, Kamnik, Kranj, Kropa, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Trnovo, Maribor III, Zagorje ob Savi. Mladci pa so postavili moštva iz tehle krajev: Dev. Marija Polje, Groblje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Sv. Jakob, Ljubljana-Trnovo in Zagorje ob Savi.
Tekme v odbojki so bile z majhnim presledkom v nedeljo i26. 8. ves dan ob velikem zanimanju gledalcev in še večjem »drukanju« članstva in prijateljev tekmujočih,	j
ki so spodbujali ene kakor druge k zmagi. Med člani sta	’
bila enakovredna odseka Ljubljana-Trnovo in Maribor in je bila igra, teh dveh povsem na višku. Tudi druge igre so bile zelo lepe. Zmagal je odsek Ljubljana-Trnovo, 2. mesto si je osvojil Maribor, 3. Dev. Marija Polje, 4. Kamnik itd.
Med mladci se je razvila borba za prvo mesto med onimi iz Dev. Marija Polje in Ljubljana-Sv. Jakob. Po krasni tehniki obeh rivalov so zmagali mladci F. O. Ljubljana-Sv. Jakob, 2. mesto ima Dev. Marija Polje,
3. Zagorje ob Savi itd.
Zaradi izrednih razmer smo letos izjemoma pripustili k tekmam ZFO tudi one odseke in posameznike, ki pri odsekovnih obveznih in podzveznih tekmah iz kakršnega koli vzroka niso tekmovali.
Kakor v uvodu omenjeno, so bile to tekme, ki jih Stadion še ni videl. Je pa tudi prav tako, saj je ravno lahka atletika najcenejša in tudi najbolj dostopna panoga telesne kulture, ker ni vezana na prostor. Tečemo lahko po travniku, stezi, gozdu, ob vodi, tamkaj lahko tudi gojimo vse vrste skokov, izvajamo mete; za odbojko nam zadostuje majhen prostor pred prosvetnim domom, telovadnico, za domačo hišo, na vrtu, ob vodi itd. Popolnoma prosto je naše gibanje, medtem pa lahko uživamo še vse dobrote božje narave, sonce, zrak in vodo.
Nepričakovano velika udeležba in seveda tudi uspehi so spravili vodstvo tekem v majhno zadrego, kajti za vse zmagovalce nam je zmanjkalo diplom.
Telovadbi, ki stoji v organizaciji na visoki stopnji, se približuje sedaj s svojimi uspehi že tudi lahka-atle-tika. Eni ko drugi se lepo izpopolnjujejo, na široko zajemamo vse panoge v razvoju telesne kulture in zdravja in to z uspehom na vsej črti. Zato pa tudi rasemo, se dvigamo in zmagujemo!
Le tako naprej in na svidenje pri prihodnjih takih tekmah v še večjem številu!
K uspehom pa prav vsem čestitamo!
Rezultati po vrstnem redu, kakor smo
TEKMOVALI:
A) Člani tek 100 111
E Lončarič Rado, Maribor........................12	sekund
2- Kuk Avgust, Konjice.........................12.1	«
3. Mralje Franc, Brezovica.....................12.2	«
1.	Gole Davorin, Lj. Kodeljevo	....	12.2	«
5.	Lipar Ivo, Mengeš..........................12.4	«
6- Burja Tone, Št. Vid nad	Ljub'jano	.	12.6	«
L Omahen Ivan, Dev. Mar.	Polje	.	.	.	12.6	«
3.	Žula Zemljeslav, Maribor....................13	«
9. Avbelj Ciril, Homec.........................13.1	«
10. Urbančič Tone, Čatež.......................13.2	«
R. Oblak Slavko, Črnuče........................13.4	«
Prvih pet je tekmovalo v finalu.
6.	Burja Tone, Št. Vid n. Lj„ predtek 12.5 sek.
B) Mladci tek 100 m
L	Babič Franček, Maribor...................11.8	sekund
•	2.	Bratož Hinko, Lj. mesto.................12
f	3.	Veider Emil, Mengeš.....................12.8	»
1.	Oblak Ludvik, Tržič.......................13	«
:	5.	Doganoc Nande, Velike Lašče	.	.	.	13.1	«
šišernik Jakob, Maribor	III.,	.	.	.	12.6	«
?• Oblak Anton, Tržič..........................13.5	«
8. Vršaj Egidij, Čatež.........................13.5	«
9. Kavčič Filip, Kropa.........................13.9	«
Prvih pet je startalo v finale.
3.	Veider Emil, predtek 12.6 sek., 4. Oblak Ludvik, Predtek 12.9 sek.
Mladci tek 200 m
1. Bratož Hinko, Lj. mesto	.	.	.	.	.	25.2	sekund
2. Oblak Ludvik, Tržič...............................26.7	«
3. Veider Emil, Mengeš...............................26.8	«
4. Oblak Anton, Tržič................................26.9	•	«
5. Trapečar Danijel, Sevnica	i2I7	«
Mladci tek 1000 m
L Žele Romi, Zg. šiška	3:00	minute
2. Jovan Izidor, Št. Vid nad	Ljubljano	3:02.4	«
3. Sedej Albin, Lj. šiška...........................3:04.2	«
4. Pikelj I., Petrovče..............................3:04.9	«
Naša vzorna vrsta.
5.	Prapečar Danijel, Sevnica	....	3:42.0	«
6. Mehle Ivan, Tržič	med	tekom	odstopil
Člani 1.500 m
1. Košir Zmago, Ljubljana Sv. Jakob .	4:14.0	minute
2.	Proj Ivan, Šmartno p. Kranj	.	.	.	4:32.0	«
3.	Jerman Franc, Lj. Sv. Peter	.	.	.	4:34.0	«
4.	Hlebce Jože, šmsirtno-Kranj	.	.	.	4:41.2	«
5.	Strmole Fric, Trbovlje.............4:49.0	«
6.	Krce Franc, Vodice.................5:02.9	«
člani 10.000 m
1.	Krepfelj Ivan, Rače-Maribor	.	.	.	36:22.2 minute
0.	Knez Rudi, Trbovlje.............. 37:08.0	«
A) člani met krogle.
1. Klinar Janez, Koroška Bela.................................11.74	m
2. Jeglič Franc, Lj. Sv. Peter................................11.70	m
3. Klinar Tone, Koroška Bela..................................11.27	m
4. Kuk Avgust, Konjice........................................11.25	m
5. Malej Tine, Koroška Bela...................................10.43	m
6. žvan Jože, Jesenice........................................10.06	m
7. Praček Ciril, Jesenice.....................................10.00	m
8. Boh Ivan, Ig pri Ljubljani..................................9.88	m
9. Ahac Rudolf, Jesenice.......................................9.56	m
10. Kompare Tone, Mengeš........................................9.02	m
11. Urbančič Tone, Čatež........................................8.77	m
(Konec prihodnjič.)
Med nama
Dekleta, bežite ...
Saj si to že slišal. Zakaj naj pa dekleta beže? ^antje gredo, kajne. Recimo, da je ta pregovor kri-vičen, da fantom očita nekako surovost in nasilnost, ’kkletom pa prevelik strah . .. Morebiti.
Gotovo poznaš mnogo fantov, svojih tovarišev, ^antje dostikrat pridemo skupaj v društvu, pri delu, v odmoru, v gostilni, na izletu. Tako spoznavaš fante, drugega za dr\igim. Brž presodiš, ali je ta do-ber ali je slab, ali je prijazen, zabaven, družaben Jtd. Mnogokrat se zmotiš v svoji oceni. Je pa absolutno gotovo merilo za fanta, ki ti natančno pove, ali je dober ali je slab. Kdaj ga boš spoznal? V
družbi z dekleti. Marsikdo se drugod pokaže dobrega, značajnega, kakor hitro je pa pri ženski, pa misli, da mora na mah pokazati vso svojo surovost. Ne izbira besed, brezobziren je, vse poskusi, samo da bi dopadel dekletom. Posebno veselje dobi, če vidi, da njegova družba ali govorjenje dekletu ni všeč. Tukaj, prijatelj se pokaže zrno in pleve, tu se pokažejo plemeniti značaji in veternice. In človek nazadnje o fantu, ki ga je do zdaj morda spoštoval, misli vse drugače. Ženske so tudi v svojem značaju različne, kakor smo različni fantje. Niso vsi fantje kavalirji, pa tudi vsa dekleta niso taka, da bi za vsako stvar že zardele. Ne. In take so še bolj nevarne, ker v fantu, ki morda nima slabih namenov,
razpiha ogenj in pogorišče je včasih veliko. Saj poznaš svoje tovariše, poglej njihovo razmerje do deklet, pa se ne boš o nikomer zmotil. Izjeme so prav redke in še v teh redkih primerih se izkaže nazadnje pretkana hinavščina.
Pri mladih ljudeh, če govoriva že o razmerju do deklet, je za fante pogostoma najboljša ocena: kratkovidnost. Nič ne vidi, nič ne pomisli, nič ne verjame, nič ne presodi, nič ne računa, edino merilo mu je strast in slepo srce. Ko pride spoznanje, je prišlo prepozno, ko morda poti nazaj ni. Zato je toliko uničenih sreč, strtih življenj, toliko mladih starčkov. In potem bereš v časopisu: Vzrok samomora ni znan. Kajpak. Nazaj ne gre, naprej je težko, trpeti pa nismo vajeni, torej: pod vlak ali kamor koli, samo da je vsega konec. Ko bi vsaj res bilo konec!
Tudi ti imaš dekleta, praviš. Prav, imej ga-Ali pa tudi veš, kaj se to pravi? Ali si že kdaj pomislil, kaj je prava ljubezen ? Ali veš, da ne gre tu za eno leto, da gre za celo življenje, za celo večnost, tvojo in njeno?! Če dekleta ne spoštuješ, ga ne ljubiš, je nemogoče, da bi bil iz tega srečen zakon. Poznaš jih mnogo. Vprašaj tiste, ki so poročeni, pa so nesrečni. Vprašaj jih, kako so se na zakon pripravljali. Ali so v zakon prinesli ljubezen? Če je nesreča, manjka prav tega, in če ljubezni ni, ni zakona. V tej luči se presodi, dragi prijatelj, pa si potem sam odgovori, ali imaš pravico reči, da imaš dekleta.
Bežite, dekleta, fantje gredo! Velikokrat j« opravičen ta pregovor. Želim pa, da bi bil krivičen. Da bi naši fantje imeli toliko ponosa in časti, da bi v vsakem dekletu videli svojo sestro in mater!
J. V.
dta, Kataska!
(10. X. 1920 — 10. X. 1940)
Vso noč upiram v prazni mrak, vso noč pcf prsih tipljem
bolečine . . . kot gora, Korotan, si mi težak...
(Oton Župančič.)
Na levi: Vojvodinski prestol na Gosposvetskem polju.
Na desni: Knežji kamen. Zdaj v celovškem muzeju.
Društveni koledarček za leto 1941.
Kakor leta 1938. in 1939. tako je Zveza fantovskih odsekov tudi letos izdala za svoje člane in prijatelje »Društveni koledarček«.
Koledarček bo vseboval mesečni koledar z navedbo dela odsekov v posameznih mescih, beležni koledar kakor lansko leto, oboje za čas od 1. oktobra 1940 do 31. decembra 1941, pregledna koledarja za leto 1 94 0. in 194 1., več člankov s slikami, kroniko Zveze fantovskih odsekov, pregled lahkoatletskih uspehov, seznam fantovskih odsekov po podzvezah in okrožjih, nekaj najvažnejših zemljepisnih podatkov o zemlji in naši državi, kako izračunamo določeni dan v tednu v preteklosti in bodočnosti, kontrolnik udeležbe pri fantovskih sestankih in telovadnih vajah, ter ostalo kakor lansko leto.
Kljub temu, da je letošnji koledarček za polovico obsežnejši kakor lansko leto ter kljub podražitvi papirja in tiskarskih izdelkov, je cena koledarčku ista kakor lansko leto, to je p o d i n 6.— za en izvod. Vsak član ali odsek, ki bo razprodal 10 izvodov koledarčka in bo zanje tudi nakazal denar, bo prejel kot nagrado 1 izv. koledarčka brezplačno.
Ker je koledarček izšel že v pr vi polovici oktobra, zato opozarjamo vse naročnike »Kresa«, kakor tudi vse člane fantovskih odsekov, da ga čimpreje naroče pri svoje odseku.
Odseki! Zberite takoj vsa naročila svojih članov in sporočite najkasneje do 2 0. oktobra t. 1. Zvezi, koliko izvodov koledarčka naj Vam pošlje.
Fantje! Agitirajte za naš koledarček! Naj ne bo člana, zlasti še ne odbornika F O, ki ne bi imel »Društvenega koledarčka«!
Za odseke — važno!
Križe na gorenjskem
Po štirih mesecih je zopet enkrat eas odseka, da se oglasi v »Kresu«. Saj je dolžnost, da se oglasimo, da Se poslovimo od g. duhovnega vodje Jožeta šolarja in da pozdravimo nogi ''ega g. kaplana. Prejšnji g. kaplan , aas je zapustil dne 29. avgusta 1940, I odšel je tja, kamor si je zmeraj želel: med svoje rojake Dolenjce v Sodražico.
Žalostni smo bili, ko smo zvedeli, j da se poslavlja od nas, in ko mu je la večer pred odhodom prosvetno društvo — pevski odsek zapelo odvodnico. Z njim je izgubilo prosvetno društvo svojega duhovnega vodi-telja, ravno tako tudi fantovski odsek, saj je najrajši prebil svoj prosti čas med fanti križkega odseka. Hudo nam je bilo vsem, ko smo se da zadnjem fantovskem sestanku Poslavljali od voditelja katoliške mladine. Zato mu želimo obilo uspeha na novi fa;ri in prosimo Vsemogočnega, naj ga njegov blagoslov spremlja na vseh njegovih službenih Potih. Dolžnost ‘ je pa tudi, da popravimo v svoji sredi novega duhovnega voditelja, ki je prišel takoj ' drugi dan po odhodu šolarja v Križe. Prišel je iz Poljan nad Škofjo Loko. Upamo, da bo tudi novi duhovni voditelj prišel med nas fante ■ in da nam bo dajal zgled katoliškega duhovnega življenja. Zato bodite Pozdravljeni med križkimi fanti, ki Vam kličejo: Bog živi!
Križki fant.
PISMO Z GRŠKE MEJE
U Minulo je štiri mesece, odkar sem ' vojaški suknji. Vendar se nisem Povsem ločil od Vas, dragi bratje, saj gledam na Vas preko Kresa, kako delate. Ko berem Vaše prelepe dopise, mi je pri srcu kar toplo. Zelo »ne razveseli vsaka številka našega fantovskega glasila tu na grški meji- Prav lepo pozdravljam z našim fantovskim Bog živi vse fante na-^ organizacije, posebno pa okrožje murska Sobota, njegovega duhovnega vodjo in fantovski odsek Kobilje.
Vugrinec Peter.
FO — IZLAKE
Nekako pet let je, ko smo se iz-»aški fantje zbrali v svoji društveni Sobi ter si ustanovili odsek, v kate-f6® naj bi delali v svojo telesno in duševno korist in v korist naroda in države.
°d ustanovitve do danes smo res jhdogo naredili. V letu 1937. smo meli prvi tabor s telovadnim nasto-i*5®. ki je nad vse pričakovanje
Pošiljanje dopisov na Zvezo. Mnogi odseki vprašujejo, ali mora odsek res vsak dopis poslati po okrožju na podzvezo ali Zvezo. Pravilno je, da se vsi dopisi pošiljajo po okrožju na višje edinice, ker je tako okrožje najbolj informirano o delu odsekov. Ker pa je tako poslovanje počasno in dela poštne stroške dvema edinicama, je predsedstvo sklenilo, da morajo odseki pošiljati preko okrožja samo one dopise, o katerih mora biti okrožje informirano, dočim druge manj važne dopise lahko pošiljajo naravnost podzvezi ali Zvezi. O spremembi članstva ali odbora, o prireditvah in nastopih, o mesečnih poročilih itd. morajo biti obveščena okrožja, dočim o kakem naročilu ali vprašanju, oziroma pojasnilu ni potrebno, da je okrožje obveščeno.
Občni zbori. Nekateri odseki še sedaj niso sklicali svojih občnih zborov in se izgovarjajo, da so člani pri vojakih. Ti izgovori nikakor ne smejo biti vzrok, da se ne bi vršil občni zbor. Z zavlačevanjem občnega zbora trpi delo odseka, ker ne bo mogel odsek vseh nalog, ki jih bo imel v tej poslovni dobi, izvršiti. Zato skličite takoj svoje občne zbore! Poročila onih odbornikov, ki so na orožnih vajah, naj pa poda kak drug odbornik.
Franltiran je pisem. Tajnik mora skrbno paziti, da bo svoje dopise pravilno frankiral. Posebno je paziti na »tiskovine«. »Tiskovina« je samo ono, kar je tiskano ali razmnoženo na razne aparate. Na pisalni stroj razmnoženi dopisi se ne smatrajo za tiskovino. Ne delajte nadrejenim edinicam nepotrebnih stroškov. Vsa premalo frankirana pisma bodo odseki prejeli nazaj.
uspel. Ta prvi uspeh nam je dal korajžo za nadaljnje delo, ki je obstajalo v prireditvah, akademijah, rednih sestankih in telovadbi, udeležbi na tekmah, iz katerih smo izšli z veliko diplomo; udeleževali smo se vseh okoliških taborov, nastopov ip prireditev (odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. v Trbovljah, proslav
1.	decembra v Zagorju).
Bolj in bolj pa smo pogrešali svoje društvene zastave, pod katero naj
bi se zbirala naša izlaška mladina. In res smo si jo lansko leto nabavili in jo blagoslovili 20. avg. 1939. Vsa prireditev je krasno uspela in bo vsem še dolgo v spominu.
V letošnjem letu je bila večja notranja prireditev na naš fantovski praznik 19. marca. Zjutraj nas je spremljala naša zastava k maši in mizi Gospodovi, nato je bil v dvorani farni sestanek, na katerem je ob polni dvorani fantom in možem krasno govoril g. Miloš Stare. Nje-
a
FO Izlake.
IVAN NOVAK
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
Bridko je bilo slovo, toda domovina je klicala in nič ni pomagalo. Črtomir je odšel in pustil Bogomilo samo s svojim starim očetom na blejskem otoku. Medtem pa, ko je on bojeval hude boje, je Bogomila z očetom, ki sta bila oba pogana, sprejela krščanstvo. Vendar ni nikdar nehala ljubiti Črtomira in v strahu, da se mu ne bi kaj zgodilo, je obljubila Bogu in božji Materi vedno devištvo, če se Črtomir vrne živ. Bila je uslišana. V krutem boju pri Ajdovskem gradcu, kjer so v noči padli vsi Črtomirovi tovariši, se je on po čudežu rešil in že naslednji dan prišel do ljubljene deklice. Toda kakšno razočaranje zanj, ki je mislil, da bo dobil Bogomilo vso srečno! Že po prvem objemu se mu je izmaknila iz rok in mu povedala, da je postala krščanska z očetom in vso srenjo vred in da leži boginja Živa na dnu jezera. Kruto je bil razočaran Črtomir. Nič ni pomagalo, ko mu je Bogomila dopovedovala, da ga še ljubi in da prav zaradi tega ne more postati njegova žena, ker je Bogu obljubila največjo žrtev, če se Črtomir reši. Pozvala ga je, naj tudi on spregleda, da je blodil v temi in se boril za prazne vrednote. Črtomiru pa je kar naprej lebdelo pred očmi nešteto grozot in pokoljev, ki so jih sovražniki počeli v deželi zaradi Kristusove vere. Ta vera, si je mislil, ni vera ljubezni, temveč vera sovraštva. Šele duhovniku, ki ga je Črtomir že mislil umoriti, se je posrečilo, da ga je prepričal o napačnem početju tistih, ki prinašajo vero z ognjem in mečem. Tudi on sam da je bil nekoč tak, zdaj pa se je spreobrnil k pravi veri in pridobil za Kristusa tudi Bogomilo. Pozval ga je, naj stopi pod slap Savice, v katerega bližini so stali, da bo prejel krst. Črtomir pa se le ni mogel odločiti. Tedaj mu je Bogomila predočila vso bedo zemeljskega življenja in ga vprašala, če je za kratek čas se združiti vredno, da bi se potem vedno bala ločitve v smrti. Če pa ga bo Bogomila počakala nekoč v nebesih kakor deviška nevesta, bo njuno veselje neizmerno. Črtomir se je v to zamislil in, ko je videl, kako
»izmed oblakov sonce zdaj zasije in mavrica na bledo Bogomilo lepote svoje čisti svit izlije, nebeški zbor obda obličje milo,« se ni mogel več upirati. Prepustil se je občutjem, ki so ga obhajala. »Jok, ki v oči mu sili, komaj skrije, da ni nebo nad njim se odklenilo, da je na svetu, komaj si verjame, tak Črtomira ta pogled prevzame.«
Molče je stopil potem pod slap Savice in se dal krstiti. Potem sta se z Bogomilo poslovila za vedno. On je odšel v Oglej, kjer je postal mašnik, deklica pa domov k očetu.
Viktorijo je pesnitev tako prevzela, da je na glas zajokala. Nekaj časa, ji je bilo, kakor da ni več na svetu in da študent ob njej ni več Novak, temveč neko božansko bitje, ki ji je govorilo te čudovite besede. Šele polagoma se je zavedela. Pa tudi potem ni mogla do besede.
»Ne. Čudovite stvari mi odkrivate.«
»To je samo košček naše zgodovine. In kolikokrat so se ponavljale podobne stvari. Povejte, gospodična, ali smo vredni tega? Poslušajte, kakšna čustva gojimo mi do drugih narodov:
»Žive naj "vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ki, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ki rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!«
Glejte, gospodična, taki smo. Nikomur ne maramo nič hudega. Želimo samo, da bi tudi drugi nas pustili v miru.«	(Dalje.)
gov govor je izzvenel v misel, da mora biti vse javno in zasebno življenje katoliškega slovenskega fanta in moža v službi Bogu, kralju in domovini. Popoldne isti dan pa je bila akademija in igra: »Križ in sovjetska zvezda«. Ta dan bo nam ostal še dolgo v spominu.
Ko se poslavljam kot petletni predsednik od Vas, dragi fantje, imam dve želji: da se Vam iskreno zahvalim za Vaše zaupanje in za bratsko sodelovanje in ida obdržite isto voljo in korajžo za delo tudi v naprej.
Bog živi!	Slavko.
Naše ime
Na vaš razpis v 18. št. je naš odsek na občnem zboru 15. t. m. soglasno sklenil, naj dobi naša organizacija staro ime: Orel.
Če bi pa to ne bilo mogoče, naj se pa ZPO preosnuje v Zvezo jugoslovanskih telovadcev ali Zvezo slovenskih telovadcev.
FO na Homcu.
Brali smo Vaš članek v listu, kjer govorite o spremembi imena naše organizacije. Mi smo se glede tega soglasno domenili, da naj naša organizacija dobi ime »Orel«. To predvsem zaradi tega, da bodo tudi oženjeni lahko z mirno vestjo med »fanti«, ker je to doslej bilo zelo čudno.	FO Radomlje.
Na občnem zboru našega odseka dne 15. IX. 1940. je članstvo kot en mož zahtevalo ime »Orel« nazaj.
Orla nazaj: je in je bila to zahteva na naših prireditvah in manifestacijah!
FO Loka pri Zid. mostu.
Razmišljal sem o imenu naše organizacije in se odločil, da ostanemo pri starem imenu Orel. Saj smo kljub razpustu leta 1929. ostali vendar vsi — Orli, pa čeprav si do danes tudi po obnovitvi še nismo nadeli imena, če smo bili že od 191® do 1929 Orli, zakaj ne bi bili še odslej? Sicer pa: tudi ne bi vedeli kaj početi s starimi prapori, na kateri!1 so povsod orli — katero drugo ime bi bilo primerno praporom? Zato1 živel Orel!	B.	F.	iz	Soteske.
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Z» uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — TisK® Misijonska tiskarna Groblje - Domžal • (Trontelj C. M.)