700. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 80. novembra 1918.
Leto 1L
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprnvništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:a
:::	Telefon	Številka	118.	:a
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo in npravnišlvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po> m pust — Za odgovor Je priložiti znamko, at ta	Telefon	številka lia	m
Za norca nas hočejo imeti!
Ljubljana sc trese liki vulkan, predno izbruhne. Trese se srda in sramu, da se jo drznejo snubiti s sladkimi besedami kreature takšne mcralične kakovosti, kot so naši klerikalci, kreature, ki so ji prizadeli toliko gorja, kolikor ga ni doživela izza časov šibe božje Atile. — Trese se Ljubljana pa tudi nestrpnosti, da priloži tem snubačem zopet tako gorko in izdatno klofuto,, kakor jim jo je dala pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah.
Če bi bil na svetu kje kak človek, ki bi ne vedel, kaj je — nesramnost, pri naših klerikalcih bi gotovo spoznal to lepo čednost. Da bi se bil kedaj kak razbojnik, ki je na samotni poti pobil in oropa! popotnika, pred sodiščem drznil trditi, da je to dejanje storil iz gole ljubezni do oropanega, tak slučaj se menda še ni pripetil, odkar stoji svet. Da se upalo klerikalci sploh v Ljubljani kandidirati, to ne pomeni torej nič več in nič manj nego krvavo norčevanje iz Ljubljane.
Zaradi tega smo se pa odločili v tem članku našteti nekaj onih silovitosti in brezprimernih krivic, ki so jih klerikalci samo v zadnjih par letih prizadjali Ljubljani in sploh celemu slov. narodu? Odločno povdarja-mo, da naslednje vrstice niso namenjene ogromni večini bele naše Ljubljane. Le-tej ponavljati in klicati v spomin roparsko in izdajalsko postopanje klerikalcev zlasti napram Lju-ijani — bilo bi do cela odveč. Z naslednjimi vrsticami obračamo sc do onih pristašev S. L. S., ki jim ni še zamrl čut poštenosti. Naj Jih preberejo pazljivo in naj potem sedijo svojo stranko po pravici, kakor zasluži. Kaj puhle, cenene besede! Po deja-nlih se vrednost stranke spozna. Da so Se vsa ta lopovstva, kt Jih bomo našteli, res zgodila, o tem se lahko pristaši S. L. S. iz klerikalnih listov sami prepričajo. Pod solncem ga ni Človeka, ki bi mogel ovreči naše ebdolžitve klerikalne stranke.
Ml torej Obtožujemo S. L. S. sledečih narodnih zločinov In Izdajstev:
1. da je septemberske dogodke na ciničen, dostojnih in narodnih ljudi nevreden način izrabljala v svojo strankarsko korist.
Dokazi: Pisava »Slovenca«, ki se je nenadoma spremenil Iz Savla v Pavla in ki je začel polagoma vso krivdo na teh žalostnih dogoduih valiti na napr. stranke. Duhovščina na deželi začela je podkupljena z vso silo agitirati za nemške denarne zavode. Komaj sklenjeni kompromis med liberalno in klerikalno stranko je klerikalno časopisje kmalu prelomilo. Cele mesece je napredno časopisje potrpežljivo prenašalo ostudne
napade »Slovenca«, predno je tudi našim ljudem zavrela kri.
Za obletnice enih žalostnih dogodkov je »Slovence« naravnost zdivjal. Noben nemški list, ne iz-vzeinši »Grazer-Tagblatt«a mu ni bil kos v nesramnem zabavljanju in de-nunciranju naprednjakov. Mešča-nom-trgovcem Je grozil z bojkotom, če bi se drznil izobesiti žalne zastave. Ko so mnogi kljub temu storili svojo narodno dolžnost, navedel jih je bil »Slovenec« drugi dan imenoma z izrecnim pozivom, naj kmetje več od njih ne kupujejo. Ko se je brala v Trnovski cerkvi maša zadušnica, stal je pred cerkvijo klerikalni zaupnik in si zapisaval imena onih, ki so se udeležili te službe božje!
2. Za usodne krize v Bosni jc »Slovenec« skoraj redno v vsaki številki denunclral Ljubljančane, da škilijo v Srbijo.
3. Klerikalci so strmoglavili Hribarja in pomagali poteptati avtonomijo slov. metropole v prah.
Dokazi:	V	deželnem	zboru	so
šli klerikalci preko Hribarjeve nepo-trditve na dnevni red in s tem izrekli vladi za njen čin zaupanje.
4. Ali morejo mar utajiti klerikalci, da se je med njimi našel izvr-žck človeštva, ki je spisal za »Slovenca« zloglasni članek »Clrllmeto-darija«? Zasramovani, opljuvani in z blatom ometani so bili zastopniki naše šolske družbe na rodnih slovenskih tleh. In ker je Ljubljani vsled tega zavrefa kri, šel je »Slovenec« in še on zabrusil umazan pljunek družbi v obraz. Oni družbi, ki je Šla v globoki ljubezni do revnih zapuščenih naših otrok na ogroženi meji tako daleč, da je prepustila lepo vcli-kovško šolo na milost In nemilost fanatičnemu župniku Treiberju, oni družbi, ki skrbi z vso vnemo za versko vzgojo svolh gojencev, oni družbi, ki niti vinarja svojih dohodkov javnosti ne zataji!
5. Obtožujemo nadalje klerikalce. da so z vseučiliškim zakladom za celo vrsto let, morda za zmerom pokopali tudi naše vseučlllško vprašanje. Nad milijon kron znašal bi že lahko danes ta zaklad. Lep fond, ki bi Nemcem izvil iz rok najizdatnejše orožje zoper našo, svoj čas najvažnejšo zahtevo — argument, da sc nam Slovencem spričo slabe n.iše davčne moči ne sme na državne stroške zgraditi vseučilišče. Koliko pa nam je v moraličnem oziru škodovalo ugrabljenje vseuč. zaklada, o tem je pričalo nemško časopisje, ki je enodušno konstatiralo, da so voditelji slov. naroda s tem svojini činom pokazali, kako malo mar jim je do slov. vseučilišča. Vlada je svoje dni, ko usoda ni še bila udarila nesrečnega našega naroda z dr. Šušteršičem, naravnost in slovesno pri-poznala potrebo slov. vseučilišča. Nemški listi so svoj čas dan za dnem besno rohneli zoper to našo narodno zahtevo, najboljše znamenje, kako
resno so se zavzemali napredni naši voditelji za slov. vseučilišče. Še kar smo dosegli Slovenci nar. pravic, vse smo dosegli kljub besnemu nemškemu odporu. In danes? Kje je kaj duha in sluha o slov. vseučilišču. Nemško časopisje in vlada molče o tej zadevi kot grob, najboljše znamenje, kako globoko smo padli Slovenci, od kar nas zastopa v parlamentu S. L. S.
6. Ali morejo mar klerikalci utajiti, da so spravili v ljubljanski občinski svet sedem Nemcev? Kako morejo to svojo- izdajstvo opravičiti v sedanjih napetih narodnostnih razmerah, ko skoraj »MMnhljonski nemški narod, ki koraka vsaj po zatrdilu nemških listov na čelu vsem drugim kulturnim narodom, ne dopusti, da bi v Celju, Mariboru, Ptuju, Kočevju in drugih takih mestih številne slovenske manjšine imele primerno zastopstvo?
7. Kako merejo opravičiti klerikalci svoje postopanje napram obrtni šoli v Ljubljani, kateri ne privoščijo uiti vinarja deželne podpore? Tisočake mečejo klerikalci v kočevsko ozemlje ' za razne strokovne in obrtne zavode, za slovensko obrtno šolo nimajo niti vinarja.
Obrtna šola je edina slov. pridobitev zadnja leta sem. Brez klerikalcev, da naravnost proti njim sino jo dosegli po edini in Izključni zaslugi bivšega župana Hribarja. Kaj nam pomeni obrtna Šola, o tem priča pred par dnevi v »Tagespošti« obelodanjeni članek, ki sc z vso besnostjo zaletava v ta zavod. V članku se naravnost priznava, da je bil veš nemški National verband na delu. da bi se ustanovitev obrtne šole v Ljubljani preklicala.
8. Poživljamo klerikalce, ki so obesili Ljubljatm državno policijo na vrat, naj nam odgovore po pravici, če pikclhavbc državnih stražnikov slovenski značaj Ljubljane, zlasti pa
SŠišIre, Most in Vifsi kaj posebno povzdigujejo. Kar sc tiče strogih in visokih denarnih kazni, ki jih morajo sedaj Ljubljančani in tudi okoliški kmetje za vsak najmanjši prestopek odrajtovati državni policiji, pa tudi ni dvorna, komu gre pohvala za te velike zasluge.
Pozor na vlaki
0
MO*««
***« '
»•««»
,*«»*
0
Cirkus „Eselesu se pelje po deželi.
9. Gotovo je bila Ljubljana upravičena voliti v dež. zbor Ribnikarja, ali pa katerega koli drugega. Jz same jeze pa so šli pobožni in seveda tudi zelo narodni deželni kristjani in so ovadili Ribnikarja potem, ko so ga na nepostavni način izbac-nili iz dež. zbornice, drž, pravdništvu Pa ne morda radi kakega nečastne^ ga navadnega zločina. Kaj še, ampak radi — septemberskih dogodkov. Po celem Slovenskem je tedaj zavr-šclo ogorčenja in stud je pretresel kosti in mozeg celo najzagrizenej-šim klerikalnim pristašem. Nc kaže torej nikakor, da bi se danes tudi tega slavnega čina klerikalnih mogotcev primerno ne spominjali.
10. Po zaslugi klerikalcev so danes vsi državni uradi v rokah tujcev, d udi podrejeni uradi s pičlimi izjemami. Svoj čas, ko dr. Šušteršič še ni »gial prve vijolinc na Slovenskem, ni; bito temu tako. Danes za vlade vsemogočne S. L. S. up Slovenskem Slovenec ne sme zasesti vodilnega mesta. Fin. p roku r atu rti sprejema kar pod roko brez razpisa trdovratno in kakor .v posmeh Slovencem sanic Strogi) u.emško-nacionalne kon-čipijente, Za slov. kandidata pri dr-
žavnem uradu v stolnem mestu Kranjske torej sploh prostora ni! Nip dosti boljše niso tudi pri sodiščih razmere. In vendar je dokazano, da je Elsner le vsled izrecne dovolitve klerikalcev zasedel predsedniško mesto dež. sodišča. Kmalu bomo torej prišli tako daleč, da bo mogoče Slovencu pri drž. uradih v Ljubljani dobiti komaj službo pometača. Res lepe razmere po šestih letih klerikalne nadvlade!
11. Klerikalci so tudi največji nasprotniki izboljšanja materialnega stanja uradništva. To dokazujejo izbruhi klerikalnega časopisja po vsaki napredni Zmagi v Ljubljani. Udrihanje po »nenasitnih« zahtevah uradništva na raznih volilnih in drugih shodih na kmetih, je pa že vsakdanji pojav.
Kako bagatelno postopajo klerikalci celo s sebi vdanim uradništvom dokazuje Vpeljava popoldanskih ur pri dež. odboru, s čimur so odjedli marsikakemu pristašu pičli postranski zaslužek.
12. O postopanju klerikalcev napram učiteljstva in zlasti o tem, kako so odjedli v pomoč najbednejšim ljubljanskim učiteljskim družinam,
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. V Ljublj<ltl! Ustanovljena leta 188». obrestne hranilne :	M 3/ 01 brez odbitka rentnega
0 :
vloge po čistih
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalie.)
»Mojega oprodo! Mojega bojnega konja! Moj bojni meč!«
Vsi tisti, ki so zrli še v koneta-bla, so čakali, kdaj zaslišijo povelje, naj ga aretirajo.
Toda ria poveljnikovih ustnicah je zaigral čuden smehljaj, in oni, ki so stali bliže, so ga slišali mrmrati:
»To je pravi Monmoransi!«
Deset minutU nato je stal Franc na častnem dvorišču, v oklepu in čeladi, pripravljen zajahati konja. Obrnil se je k pažu:
»Mojega brata pokličite!« je velel. »Pokličite brata Henrika!«
»Evo me. Franc!...«
Henrik de Monmoransi se je pojavil v luči plamenic. Dodal je z naporom :
»Hotel sem se posloviti od tebe in ti želeti srečo na pot... kajti meni Je rečeno, da ostanem!«
Franc ga je prijel za roko, ne da bi opazil kako gori ta roka od vročice.
»Henrik,« je dejal, »ali si mi v resnici brat?«
Henrik se je zdrznil, zardel, zajecljal:
»Kdo ti dovoljuje, dvomiti o tem?«
»Oprosti... ti ne veš, kako mi jc hudo! A razumel me boš. Odhajam, Henrik, in morda se ne v.rnem nikoli več... za sabo pa puščam neizmerno žalost...«
»Žalost? ... «
»Nesrečo! Poslušaj me z vso svojo dušo, zakaj od tvojega odgovora zavisi moj poslednji sklep. Ti poznaš Ivano, hčer gospoda dc Pjen ... «
»Poznam jo!« je odgovoril Henrik zamolklo.
»Vidiš, tu je nesreča... Jaz odhajam ... a z Ivano sc ljubiva!...«
Henrik se je komaj premagal, da ni zarjul od gneva.
»Molči,« jc nadaljeval Franc. »Poslušaj me do konca. Ljubiva se že šest mesecev; tri mesece je, od kar sva se bila vdala drug drugemu; in dve uri jc, odkar je nje ime M011-moransi... kakor moje!«
Ječanje je zahroplo v Henrikovem grlu. Kakor da ni videl ničesar in vedel ničesar!...
»Ne čudi se!« je nadaljeval Franc vročično. »Ne vzklikaj! Ona sama ti pove, da naju je poročil mar-žansijski kaplan nocojšnjo noč. A to še ni vse! V tem hipu plaka Ivana nad mrličem: gospod de Pjen je mrtev! Umrl je v cerkvi, umrl pravkar med poroko; naročaje mi s poslednjim svojim pogledom, da naj čuvam srečo njegovega otroka! In to še ni yse! Maržansi se vrne v last kone-
tablovo! Oh, Henrik, Henrik, to je strašno! Pustiti moram Ivano samo na svetu, brez branitelja in reditelja, ali me slišiš, ali me razumeš?«
»Slišim... razumem te!...«
»Brate, zdaj me poslušaj dobro. Ali sprejmeš v varstvo, kar ti poverim? Ali mi prisežeš, da hočeš varovati ženo, ki io ljubim in ki nosi moje ime? ...«
Henrika je prešinil dolg drhtljaj, toda odgovoril je:
»Prisežem ti!«
»Ako mi vojna prizanese, najdem. soprogo v Hiši njenega očeta, ne da bi ji bilo treba pretrpeti kaj med mojo odsotnostjo. Kajti ti boš pri njej kot varuh in kot branitelj. Ali mi prisežeš to?«
»Prisežem ti!«
»Ako padem, razodeneš to tajnost kouetablu in ga prisiliš, da spoštuje voljo tvojega mrtvega brata: da zavaruje moj delež dediščine mojo vdovo za vse čase pred siromaštvom in ji zagotovi dostojno in spoštovano življenje. Ali mi prisežeš?«
»Prisežem ti!« je odgovoril Henrik tretjikrat.
Franc ga je objel z obema rokama, rekoč:
»Hvala Bogu, zdaj se lahko odpravim brez skrbi!...«
In še enkrat je rekel bratu:
»Prisegel si mi... ne pozabi!«
Vso svojo dušo je položil v te besede.
Zavihtel se je na konja in zajahal na čelo dvatisočglave čete jezdecev, ■
podobne temni kači, svetlikajoči se v jeklenih luskinah.
Za kratek hip sc jc ozrl Franc proti Maržansiju.
Zaplakal je!
Srce prvorojenca tega bojevitega plemena sc še ni bilo odvadilo drhteti v mladosti in ljubezni.
Zaplakal je, in njegove oči so strmele skozi svoje solze v noč, da poiščejo še enkrat streho, ki je krila ljubljeno Ivano.
Toda noč je bila globoka, črna tema je ležala nad dolino, sela ni bilo videti. Zamrmral je:
»Z Bogom, Ivana!... Z Bogom! ...«
Takoj nato pa je dvignil roko in kriknil z mogočnim, obupnim glasom, ki se jc razlegal tako daleč na okoli, da ga je mora! slišati tudi stari Monmoransi v ‘svoji dvorani:
»Naprej! Do smrti!«
In dva tisoč jezdecev ... dva tisoč žrtvovanih... je kriknilo z divjim glasom:
»Do smrti!«
V težkem trabu se je vzniajala masa konjenice in odbobnela proti črnenPU obzorju s svojimi rdečimi plamenicami, jeklenim lesketanjem in žvenketom orožja, podobna tajin-stvenem meteorju, ki se spušča v noč.
Z vrha stopnic je poslušal kone-tabel hrup tega človeškega plazu...
Ko je utihnilo vse, je zavzdihnil globoko, zajahal konja in oddirjal s svojim spremstvom proti Parizu.
Henrik je ostal sam.
IV.
Bratovska prisega.
Truplo gospoda de Pjen, oblečeno v njegovo svečanostim obleko, z rokami, prekrižanimi na golem meču, slično nagrobnemu kipu, so bili položili po starodavni šegi na majhno vojaško posteljo sredi izbe.
Danilo se je.
Ivana, vsa bleda od te noči, pre-čute na mrtvaški straži pri pokojnem očetu, je stopila k oknu in ga odprla. Par trenotkov je blodil njen pogled po vedri, solnčni naravi, po svežem cvetju dreves, po popju, ki se je odpiralo in poganjalo, po grmovju, v katerem so se oglašali ptički, in po zidanem, rahlem sinju aprilskega neba, ki se je smehljalo nad vsem tem s tolažilnim, materinskim smehljajem.
Ivana se je obrnila k mrliču. Dve solzi sta se ji zazibali na trepalnicah.
Zdajci pa je prešinil njena ledja isti drget kakor zvečer ... podoben oddaljenemu jecljanju bitja, ki ga je nosila v sebi.
Sredi svojih solz se je zasmeli-ljala sladko in milo, kakor da odseva usmev neba na njenih ustnicah.
»Oh, oče,« je zamrmrala in sklenila roke, »oboževani oče moj, odpusti! Zakaj ne morem pomiriti v uri bolečine nad ločitvijo tega veselja. ki se oglaša v meni in mi kali žalost nad teboj! Mrtvi vidijo živim v dušo. in ti, oče moj, si priče, da se graiam bridko zaradi te radosti...
namenjeniu 6000 k roti — škoda vsake besede! Napr. učiteljstvo bo storilo to, kar mu veleva dolžnost, poštenost in -- razum. Korbarjem pa ta članek sploh' ni namenjen.
13. Gasilno društvo v Ljubljani ne bo dobivalo več podpore. Tp je radi tega ne, ker dež. odbor liki novodobni Gessler zahteva, da snamejo napr. gasilci pokrivala pred drogom, na katerem visi — Lavtižarjev klobuk. Živio! praktično • kristjan-stvo in človekoljubje dež.-kristjanov.
14. V živem spominu mora biti vsakemu poštenemu Ljubljančanu, kako nesmrtno so se blamirali klerikalci s svojimi očitanji, da mestna uprava ljubljanska ni v čistili rokah. Sramotno so morali ožlindranei stisniti rep med noge. Ta oči vidni volilni manever bi se na vse zadnje klerikalcem odpustili. Nekaj drugega pa je. kar nam sili trpke besede pod pero. Ni ga napr. obč. zastopa v celi deželi, kojega bi se ne bil že lotil dež. odbor. Počim pa dež. odboru zadostuje vsaka malenkost, da udari s kolom po naprednih občinah, smejo klerikalni Oralni v svojih pašalikih uganjati vse, kar se jim ljubi. lako tudi nismo nikoli nikjer brali, da Nbi se kak nemški zastop na Kočevskem ali Gorenjskem pritožij radi strogosti in nenaklonjenosti dež. odbora. Baš nasprotno.
15. Glasom Tagespošte so dovolili klerikalni mogočneži v zadnjem času Kočevarjem 54.000 kron samo za tlakanje cest! Za slovensko Ljubljano nimajo počenega ficka! Pač pa so ji naprtili tur tilnik novo ogromno žrtev v podobi cestnega zakona, ki preti Ljubljano z deželnimi dokladami vred, ki jih hočejo klerikalci, kakor to sami priznavajo, do 80 odstotkov zvišati, v doglednem času materialno popolnoma uničiti.^
Ko bi hoteli še naprej naštevati vse ogromne »zasluge«, ki si jih je stekla S. L. S. za; Ljubljano, napolniti bi morali najmanj tri »Dtievove« številke. Menimo pa, da bodo tudi naštete zadostovale, da odpro oči vsem onim poštenim pristašem S. L. S., ki jih je dosedaj še mamil blesk zlatih pen, s katerimi zakriva ta stranka svojo puhlost in — gabna svoja narodna izdajstva.
Štajersko.
Par besed k event. držav. zbor. volitvam v Mariboru. V zadnjih časih se v merodajnih mariborskih nemških krogih pričenja tudi zopet prereŠe,tavati vprašanje morebitnega volilnega boja ter šans, ki jih imate obe največji, resno v poštev prihajajoči skupini za ta slučaj. V prvo je že danes opaziti, da se nemškonaer-jonalci pripravljajo na vsak slučaj. Pričeli so že sedaj resno pregleda-vati in študirati svoj teren, tako gle-de števila volilcev, kot tudi z ozirom na svoj agitačni aparat. Glede pri-ličnega števila svojega brezpogojnega volilstva, so ,si že precej na_ jasnem. Kolikšno je to, doslej še ni povsem jasno, zanimivo in gotovo tudi značilno, pa je na vsak način, da pi i-čenjajo posamezniki med voditelji našega nemštva delovati na to, da se pritegne potoni primernega kompromisa nemškonacijonahii večini, tudi vsenemška -manjšina. Za slednjo se poteza jo, kot smo že parkirat omenili, tudi naši socialdemokrati, ko jim je na tem, da zunanje brez priznanja tuje pomoči, strmoglavijo nemškonacijonalca VVastiana, ter zopet pomagajo na noge posl. Resslu. Zakaj in na katero stran se bodo odločili vsenemci, dozdaj še ni jasno. Kot vedo nekateri povedati, je pretežna večina Vsenemcev za to, da se
gre s socialdemokrati, dočim jiu je zopet nekaj, doslej manjšina, da se pomaga nacijonalcem proti socialdemokratom. To ruvanje za vsenemško pomoč je zelo čudno. Dasi so Vsenemci v zadnjih treh letih gotovo tudi bili marljivo na delu, je vendar dvomljivo,jda bi bili tekom tega časa narasli do števila, ki bi le daleko moglo biti odločujoče. Nekateri med njimi tividevaio to sami, vsled česar se boje, da tiči za vsem tem le neroden manever nacijonalcev, ki hoče vsenemško peščico razdvojiti in ji s tem poskrbeti slično blamažo, kot enajstega leta. Tudi z nemškimi klerikalci imajo nacijonalci svoje križe. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so jim šli ti na vso moč na roko, ker pa so dobili za plačilo od nacijonalcev par gorkih, so nanje zelo hudi in groze, da za neben denar ne pojdejo več v žerjavico po nemškonacijonal-ni kostanj. Gotovo je.jla so nemški klerikalci dosti močnejši od Vsenem-cev. Slovenski krogi so tozadevno izpuščeni, dasi se ima pred njimi še največji strah. Računajo s tem, da je bil napredek Slovencev v tem času vidaten. Nemškonacijonalcem gre tudi zato. da v slučaju volitev preprečijo slovensko pomoč socialdemokratom, kar pri znani omahljivosti mariborske socialne demokracije in njenim doslej pokazanim dejanjem nam nasproti, pač ne bi bilo izključeno. Eno je gotovo: da nam ne kaže pomagati brez trdnega kompromisa. Slabše, kot sedaj, se nam ne more goditi. Socialna demokracija sama, se seveda nič manj marljivo ne pripravlja na bodoči trenotek, same, da dela mnogo bolj skrito, kot nemški nacijonalci. V koliko si je do danes opomogla in. Če je narasla toliko, da se bo mogla izdatno kosati sama z nasprotnikom, bo pokazal čas. Za danes o tem še dvomimo; zlasti dokler ne preneha paktirati z Vsenemci, kar soc. dem. gotovo ne priporoča.
Maribor. (Poka.) Ze zadnjič, o priliki odstopa dr. Delpina od predsedstva »Volksrata«, smo omenili, da je pričelo v nemških krogih nekaj škripati. S to domnevo nismo šli nikakor predaleč, kajti danes si v resnici stojio nemškonacijonalci v hudem nasprotstvu. Enim ne ugaja sa-molastnost doslej vladajoče klike, drugim pa je pričelo presedati, nositi vsa ogromna bremena dosedanjega gospodarstva. Vrhu vsega si baje stoje v ostrem nasprotstvu industri-jalci in par drugih nasprotnikov. Prvi bi radi strgali na se vse vodstvo, dočim jim drugi pri tem nasprotujejo. Zato so pa prvi zagrozili, da bodo v bodoče vstrajali v političnem, nemškonacijonalnem bojd na čisto pasivnem stališču, da bodo odtegnili vse od njih doslej dane gmotne in nravne podpore. Če se vse to vzdrži, bodemo imeli v bodoče prav zanimive dogodke. Želimo le, da bi jim znali v prvem času spoznavati in po njih ravnati.
Iz Trbovelj. (Črni Oblaki.) Čimbolj se bliža za Kranjsko odločilni dan, tim bolj je opažati tudi na kranj-sko-štajerski meji njegove posledice. Ni ga namreč vlaka, s katerim bi se ne vozarilo vse polno trebušatih in ošnofanih fajmoštrov ter smrkavih kaplanov iz ene postaje Ha drugo. Vsi ti farji pridejo in grejo kot črni oblaki kobilic, ali pa naših »Aasget-erjev« — vranov, kot smrdeča povodenj, potem iz postaj na deželo — seveda Kranjsko — prodajat svoje žegnano telo nerazsodnim vclilcenu Človeka, ki se mora v teh dneh voziti po tem delu juž. žel. mora skoio biti sram, da je Slovenec, če vidi neskončno prezirljive poglede in usme-
ve drugih potnikov. A ko bi ti farji dali vsaj med vožnjo mir. Tako pa se ti far komaj vsede, pa te že vpraša, odkod in kam. Gorje, če mu poveš da si Kranjec. Če nisi takoj robat, te ne reši živ krst teli kug. Najbolje je storil tisti, ki je farja mirno poslušal in prijazno vprašal, če bo tudi »prč. g. Krek kandidiral?« Fajmoštru se je obraz kar zasvetil: »O — seveda, seveda ...« je hitel. »Gdč. Theimer-jeva tudi?« je vprašal zlobnež. Farja je tako prevzelo, da je že v Zagorju izstopil.
Gradec. (Italijanski kravali.) V četrtek zjutraj so hoteli laški visoko-šolci zopet prirediti demonstracije. Ko jih je prišlo kakih 200 do univerze, so naleteli na nemške dijake, ki so že davno preje zasedli rampo. Na prošnjo so spustili dva Italijana k rektorju. Par minut za tem, ko sta se vrnila, so se Italijani z glasnimi »Avanti!« vrgli nad Nemce. Prišlo je do hude praske, v kateri pa so bili Italijani odbiti. Osem Nemcev in par Italijanov je baje težko ranjenih. Nek Italijan je nekemu buršaku z nožem prebodel žilo dovodnico. Dva Italijana in enega Nemca so aretirali. Tudi S policijo so imeli nemški visoko-šolci oster spopad, ker je oddelek, broječ 30 stražnikov, s sabljami naskočil rampo, ozir. visokošolce. Baje bo poveljnik čete suspendiran.
Ormož. (Čuki.) Klerikalci niso nikdar zbirčni, kadar jim gre za to, da farbajo ljudi. 23. t. m. je bila ustanovitev »Čukulade«. Ker pa smo videli med frišno pečenimi čuki prikazni. podobne strašilom, bomo morali preje poskrbeti za novo krstno ime tem najnovejšim »Krilatcem«. Veseli nas. da se noben krepek in pošten fant ni dal udinjati novi, nepotrebni klerikalni akciji. Več o tem spregovorimo v kratkem.
Maribor. (Novi vlaki?) Kot govore v krogih -»društva za tujski promet«, uvede baje juž. železnica na svoji koroški progi dva popoldanska nova vlaka, od katerih bo eden kot lokalni vlak vožil samo do Št. Lovrenca in nazaj. S tem naj bi se pospešila zveza z večernima vlakoma ob 7.30 in 8.10. Stvar je bila že enkrat pred generalnim ravnateljstvom in se je že za minulo sezono pričakovalo nove izpremembe, ki je pa ni bilo. Popoldanski premor ob delavnikih za osebni promet na tej progi, znaša pet ur. Vpeljana so nova tozadevna pogajanja.
Razno. Deželno knežii trg Ž a -1 e c, dobi baje Ul. razred aktivitet-nih doklad. To z ozirom na to, ker je življenje v tem, zlasti od tujcev-letoviščarjev toli obiskanem trgu, življenje zelo drago. Tozadevna pogajanja so v teku. — V P t u j u je ta-mošnja mestna policija zasačila, ozir. izsledila 16 tatov. Na zadnjem sejmu se je namreč kar na debelo kradlo. Policija je čakfila na postaji in prijela 8 moških iu 8 žensk iz Toluc pri Čakaturnu. — Pri kravalih v Gradcu na tamošnji univerzi, _ je bilo poleg 8 težjih, 40 lažjih ranjencev. — Zverjad je pri Rudenti, 200 korakov od graščine Tiefenbach iiapadla in raztrgala srnjaka. Živali je manjkal del hrbtenjače in glava. Krvna sled je bila zelo majhna, ubit srnjak še topel. Pes jazbečar (Dackel), ki so ga napeljali na sled, je to povzel in odbežal v.gozde. Sled, ki je^bifa najbolj vidna v neki krtini, je bila ona volka.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Volilna pesem.
Na Gorenjskem so volitve, po vaseh so bude bitve, že se molijo molitve!
Piber v Gorjah to-le moli?
»Vsak voliv’c naj mene voli, jaz ne bom nezvest nikoli.
Kmet ubogi naj le javka, ker imel bo še več davka od Završnice popravka.
Če dežela vsa propad?, nove pridejo doklade, plačajo ovčice rade.
Če oddaste nam glasove, damo zlate vam gradove le doklade bodo nove.
Ako boste glasovali kot vam bomo ukaz’vali bomo mi vam gospodVali.«
A v Žerovnici Kržišnik to ni klerikalen hišnik 1 in nobeden slepomišnik.
Kmetom on tako-le pravi: »Delajmo po svoji glavi, kdor je mož, naj se postavi.
Kmet največ doklade plača. Srečna zemlja bo domača, če denar se prav obrača.
Če pa davke kmet plačuje • naj sam tudi odločuje, kdo z denarjem gospoduje!
Druga stranka cela leta. boljše čase vam obeta iu slepi uboz’ga kmeta.
Kmetje, vi zdaj odločite, po razsodnosti volite, klerikalce zapodite.«
Za ustanovitev sladkorne obrtnosti na Kranjskem.
Ustanovni odbor za zgradbo sladkornih tovaren na Kranjskem je že začel uspešno delo med ljudstvom da ga pouči in pripravi k intenzivni kulturi sladkorne pese. Vršilo se je že več sestankov iti shodov v raznih krajih naše kronovine.
Predvsem moramo omeniti:
Sestanek v Krškem.
Dne 13; t. ni., katerega so se udeležili gg. okrajni glavar Mathias? veleposestnik in dekan Sclnveiger iz Leskovca; župan krški dr. Hočevar; krški župnik; tovarnar in rudarski ravnatelj Simitschek iž Vidnfa; veleposestnik Gregorič; dr. Romih, notar dr. Pučko, poštar in posestnik Jean Pfeifer iz Rake in mnogi drugi najuglednejši posestniki iz bližnje okolice in meščani. Ustanovni odbor je zastopal g. dvorni svetnik pl. Šuklje, kateri je vsestransko informirat o predmetni eminentno važni akciji, navzoče gospode, ki so obljubili ustanovnemu odboru zanesljivo pomoč.
Pet dni pozneje t. j. 17. t. m. se
je vršil
shod v Metliki.
Udeležba je bila izvrstna. Shodu je predsedoval bivši deželni poslanec Matjašič. Shod so posetiii med drugimi gg. okrajni glavar Domicelj, oskrbnik koinende nemškega vitež-kega reda Davorin Vukšinič, župani radoviški, drastiški, suhorski, podzemeljski i. dr. Ustanovni odbor sta zastopala gg. dvorni svetnik pl. Šuklje in vinarski nadzornik Skalieky,; ter obširno poročala o pomenu sladkorne pese. Besedo je povzel tudi g. okrajni glavar Domicelj, ki se je zahvalil zastopnikom ustanovnega od-
pora za njiju zanimivi potočili, k! obetata pomembno povzdigo domačega gospodarstva. Predsednik shoda g. Matjašič je pozval navzoče posestnike k intenzivni kulturi sladkorne pese.
Dva dni pozneje, t. j. 19. t. m. se je vršil
shod v Rragatušu.
Kljub neugodnim poštnim zvezam je bil obisk ugoden. Predsedova I je shodu g. župnik Kouig iz Vinice. Shoda se je udeležil zopet neutrudni gospod okrajni glavar Domicelj, domači župnik, župnik črnomeljski g. Doltar, hotelir Lackner iz Črnomlja, župana dragatuški in viniški, vele-tržec g. Šterk iz Vinice, ter g. nadučitelj Potokar. Zanimanje za ustanovitev sladkorne obrtnosti je hilo izredno. Predavala sta zopet gg d v. svetnik pl. Šuklje. in vinarski nadzornik Ska!icky. Prvi je omenjal s povdarkom žalostno statistiko o izseljevanju ljudstva iz črnomeljskega okraja v Ameriko. Leta 1S80. je štel črnomeljski okraj 30.000 duš, ter bi Jih moralo biti danes po normalnem prirastku najmanj 50.000. Toda število prebivalstva je padlo do leta 1900 na 26.000, leta 1910 na 24 tisoč in danes celo tia 23.000 duš. Z ustanovitvijo sladkorne obrtnosti se nudi najuspešnejša pomoč, da se tok tega silnega izseljevanja ustavi in da se priveže kmetovalca na rodno grudo, ki bo donašala z gojitvijo sladkorne pese redne denarne dohodke. G. ve-Ietržec Šterk je omenjal slabe prometne zveze ter poudarjal nujno potrebo nabave tovornega avtomobila. Govorilo se je tudi o važnosti železniške proge Črnomelj - Vinica - Oguliti. G. pl. Šuklje je omenil, da vpliva sladkorna obrtnost in kultura sladkorne pese radi prevoza ugodno na gradbe železnic. .leden izmed navzočih kmetovalcev je sprožil velevaž-no misel, da se pošlje nekaj brihtnih mladeničev iz raznih krajev na Češko, poučevat vzorno kulturo sladkorne pese.
Vsi dosedanji shodi in sestanki ustanovnega odbora za zgradbo sladkornih tovaren'na Kranjskem so dokazali, da prodira zmisel za gojitev sladkorne pese zmagonosno med ljudstvo in da se obeta vsled tega sladkorni obrtnosti na domačih tleh najugodnejša perspektiva.
Dnevni pregled.
Bojte se takili-le gostpv.
ki hodijo k vam v hiše iu podpisujejo glasovnice. Ali vidite, kako se veseli svoje žrtve.
Razkrinkani dr. Pegan. Dr. Pegan je zadnjo nedeljo govoril v Otoški Jami pri Postojni tudi o zakonu. Dejal je, da morajo volilci že za to voliti poslance S. L.. S., ker hočejo liberalci izvesti postavo o ločitvi zakona. O zakonu je volilcem govoril tako-le: »Veste kako se meni zdi tak zakon? Kakor krava in bik! Če mi ta bik ne paše, če ne skače dobro, pa ženem kravo drugam! Torej liberalci hočejo, da bi bili mi kakor živina.« Tako je govoril isti dr. Pegati, ki bi najboljše storil, ako bi o zakon-
Dalje v prilogi.
PAVEL BERTNE?
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Dragec, opravil si še le polovico poti.«
»Da, da idiva!... Tvoj stari oče se je vrnil, kaj ne? Mudi se mi, povedati mu...«
Prekinila ga je rahlo::
»Kaj mu poveš?«
»Da te obožavam, Gilberta moja, in da me je obudilo tvoje odpuščanje k novemu življenju. Samo poglej: sam se več ne spoznam. Še včeraj se ne bi bil imel za zmožnega ...«
»Ubogi, dragi moj... In ravno jaz sem te napotila... Toda bilo je le zato, ker nisem marala, da bi bil kdo priča ...«
»Čutil sem, ljubica, kako pijem življenje iz tvojih ust.«
»Ali res?«
»Prav nebeško res...«
»Toda,« je dejala in se nasmehnila s svojim prelestnim usmevom, »kaj potem, kadar poveš mojemu staremu očetu vse to?...«
»Povem mu še, da si pripravljena biti moja. Saj hočeš, kaj ne da?«
»Ah, z vso radostjo svoje duše. In kaj mu porečeš še?«
»Narekuj mi rajša ti tnoje besede,« je dejal, nekoliko vznemirjen, ker ni vedel, kam merijo ta trdovratna vprašanja.
»Žak,« je odgovorila krotko, »vse, kar si mi povedal, in kar me dela tako srečno in ponosno, je samo sreča naju dveh. Ni pa njegova. On me je bil pravkar našel — po dolgin letih žalosti in samote. Ali ga hočeš pustiti v mnenju, da me zdaj izgubi?«
Stisnila se je k njemu z ljubko zapeljivostjo, stopaje z njim dalje po gozdni poti; in nadaljevala je:
»Šansnej se skoraj tišči Roše-gija; in jaz, Žak, se ne bi rada oddaljila s tega gradu ..
»Oh, dragica, torej je to tudi
tvoja želja?«
»Da, moja goreča, nepremagljiva želja. Hotela bi živeti tu, v tej deželi, ki je najina, v tem domu, ki je dom najinih očetov...«
Zamrmral je, z zaprtimi očmi:
»Gilberta... v domu, ki bo tudi dom najinih dragih otročičkov, ako nama je namenjena radost, pestovati jih.«
»Oh, da,« je dejala ona v sladkem genotju, »najinih otrok, ki jim zapustiva svoje tisočletno ime..,«
»In tvoja želja je res nepremagljiva, zakaj gojil sem jo tudi jaz, morda še gorečneje od tebe...«
»In potem bosta draga starčka Pri naju — na Rošegiju, ako jima bo povšeči. Ako pa bi jima ne ugajalo 7- tega se bojim — v prenovljenem hi temu primerno sijajnejšem gradu, ker ne bi mogla nadaljevati v njem svojega preprostega, nevtesnjenega življenja, ako bi jima bilo tam pre-šumno — potem si lahko oddahneta takoj j)oleg, v svoji lastni hiši, od koder jima ne bo daleč do njunih otrok.«
»To je torej tisto, kar naj rečem tvojemu staremu očetu, draga Gilberta?«
»I11 očki tudi; ako boata mislila, da gre njiju Gilberta daleč proč, morda celo nazaj v Pariz, potem je radost pri kraju v Šansneju ...«
»Saj ostaneš doma, dragica,« jo je prekinil Zak. »Rošegijski grad je tvoja last... zdaj, ko si moja. 5
»Glejva, Zak, da se dvigne spet kmalu v nekdanji krasoti.«
»In da postane kmalu paradiž najine ljubezni.«
Dve leti sta minili, odkar je Gilberta zapečatila svoje odpuščanje na Zakovih ustnicah.
Zdaj ne bi nihče več spoznal prenovljenega gradu, v katerem bivajo zopet vsi oni, ki se prej celih dvajset let niso vrnili v Bisjero.
Iti stari ljudje v tem kraju pravijo, da zdaj spet spoznajo Rošegijski grad.
Kakor nekdaj, biva v njem življenje. Duša tega življenja na Roše-; giju pa je krasna plavolasa žena, ki jo vidiš le redkokdaj brez otročička, izkušajočega se osvoboditi njenih materinskih rok, da poizkusi sam par neokretnih, omahujočih korakov.
Temu malemu možičku je ime Gilbert; on je zdaj največja radost svoje prababice, ki zdaj komaj še hodi — tako hudo jo trga po nogah! — in ki ne pozna večje sreče, kakor če ji prinesejo to dete, ki ga imenuje ona z največjo resnobo »grofa Gilberta«, pripominjaje z nežnim ponosom:
»Ta je dvakrat Rošegijski.«
In zares: krasna mlada žena markija Zaka Rošegijskega je tudi sama Rošegijska — po zakonu prav tako kakor po krvi.
Hči uboge Marte je hotela stopiti v to hišo samo skozi velika vrata
Svečano ji je bilo dovoljeno dan po razsodbi sodišča v Vasiju, soglasno z razsodbo kasacijskega sodišča, tičočo se sličnih dogodkov izza krvavega leta 1871 — obnoviti očetovo priznanje v Bisjerski matici, ki ga je dokazala s pričo in risanim dokazom.
Še le nato je dovolita hči grofa
Gilberta Žaku, da jo sme imenovati svojo ženo.
Odtlej nista več ostavila Roje-gija, kjer živita življenje, kakršno ljubita.
Kakor nekdanje čase, je Gilberta sotrudnica Zakova; in velika in ponosna je njegova radost, kadar prime njeno obožavano plavolaso glavo z obema rokama in ji pravi:
»Ti si več nego moja... ti si jaz sam: midva oba sva eno srce in ena duša.«
In kako vesela je ostala, kako dekliško se zna še smejati ta mlada, mamica, ki ve povedati toliko o starih vitezih Odonu d’ Astu in Fuiku
Šasleškem!	.	, . ,
Pa kako pazi, da ne mori očeta Florestana in starega očeta s takš^ nimi istorijami; saj ve ze naprej, da bi ji odgovorila:
»Hruške po šansnejških vrtovih so vse bele od cvetja; to je mnogo zanimivejše od Odona d’Asta...« *] Ni se varala v svoji ženski fino« slutnosti: nobeden njiju dveh ni ho-j tel ostaviti smejoče hišice na rob« goščave.
Vsa srečna sta sicer, da smeta sedeti dolge ure na Rošegiiu in pe-| stovati malčka, ki jima jeclja žs »papa« in ki ga imata $ **aj enakd rada kakor njegovo mamico.
(Dalje.)
Priloga „Dnevu“ štev. 700, dne 30. novembra 1913.
škili stvareh sploh ne govoril. Poroča se nam namreč, da Peganov bikec prerafl sT;aee čez ojnice. Dr. Pegan je clcbil tudi novo ime Engel-bert, ker je obiskaval oženjeno gospo, ko njenega moža ni bilo doma. Na mizo si je dal nositi buteljke naj-l-o;' iskrega vinčka, da je lažje zamajal Staeulpve narezke. Pa kako sc je udomačil! Ata in mama niso nikdar drugače rekli, kakor: Kako so sospod dohtarček že domači. Vse je mislilo, da hodi Pegan iz krščanske ljubezni razkazovat v hišo svoj katoliški značaj in prepričanje. Strašno so ga biti veseli. Zlasti ker so bili g. dohtarček tudi zelo radodarni. Dvanajstletna sestrica mlade gospe je dobila za Miklavža kar zlato uro. Zato sc pa gospoda dolitorčka ata in mama vedno radi videli v hiši. Povabili so ga celo na oicet, kjer se je lahko gospod dohtarček prav prisrčno in neovirano zabaval. Šele takrat, ko se je g. dohtarček z oženjeno gospo odpeljal v avtomobilu na božjo Pot proti Postojni in Vipavi, šele takrat se je začelo tudi atu in mami svetlikati. Ker pa je dr. Pegan v prvi vrsti med katoliškimi vzorniki, pa si nihče ni upal dvomiti o njegovih lastnostih. Sele pri sodniji v Gorici so stvar navsezadnje dognali in prišli na sled, zakaj je g. dohtarček stalen gost na Št. Peterski cesti v Ljubljani! Tudi za Pegana velja isto, kar ie župan dr. Tavčar govoril o dr. Kreku: »Katoliški uzornik dr. Pegan ne bi smel imeti nezakonskih otrok in bi se tudi ne smel izpostaviti v položaj, da bi lahko take dobil.« Sedaj je jasno, zakaj je dr. Pegan v Otoški Jami primerjal zakonsko življenje biku in kravi. •. •
Brzojavka. Duplje, dne 29. novembra 1913. Naš zaupnik Peter Bohinjec — se je zgubil. Ta teden se je zatekel agitirat in ga še sedaj ni nazaj. Ker ga nujno potrebujemo, prosimo, kdor ga je našel, da ga proti primerni nagradi nemudoma odda pri gostilničarju Janezu Jegliču oz. Tončovi botri.
Slavno uredništvo! Ker ste v štev. 693 z dne 26. novembra 1913 objavili popravke deželnega odbora kranjskega, zato prosim, da tudi meni daste nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu in priobčite naslednjo notico, ki se tiče »Završnice« in moje kupčije z deželo Kranjsko. Dr. Lampe trdi, da c. kr. poljedelsko ministrstvo ni ustavilo delo na Za-vršnici. Jaz pa dobro vem, da je bilo delo na Završnici koncem meseca julija telegrafično ustavljeno. Pozneje je c. kr. poljedelsko ministrstvo zgradbo dovolilo pod gotovimi pogoji. Elektrarna na Završnici se ne sine spraviti preje v promet, predno se deželni odbor ne pogodi z družbo Leykam in menoj. Nadalje pravi, da ni res, da bi bil jaz razkril kupčije z vodnimi silami, jaz pa pravim, res je, da sem to kupčijo razkril v petih člankih. Kakor je tudi res, da je dežela Kranjska moje koncesije na Savi kupila, projekt Zbilje že tudi prevzela, plačala mi jih pa še ni. Za to sem že vložil tožbo proti deželi 13. avgusta 1913 in sem že osebno prosil pri c. kr. dež. sodišču, naj se čim preje razpiše tozadevna obravnava. Namesto da pošilja dr. Lampe take popravke v liste, ki ne delajo čast njegovemu poklicu, ker ne odgovarjajo resnici, naj zastavi raje svoj vpliv pri dež. sodišču, da se bo ivršila čim preje tozadevna obravnava, ne pa da isto skuša zavlačevati. Kranj, dne 28. novembra 1913.
Tomo Pavšlar.
Dopis 'n, Černuč. Dolgo časa smo pričakovali, kdaj pride tisti čas, da nas vendar že- enkrat cbšče njegova visokost dr. Šušteršič. Da nam bo povedal, koliko je on za nas že dobrega storil, odkar je deželni glavar. Mislili smo se mu ob tej priložnosti za nam izkazane dobrote tudi jdostojno zahvaliti. Upali smo zagotovo, da, ako nas poprej ne obišče, nas bo pa takrat s svojim prihodom ,počastil — ko nas bo potreboval. To 'je ob času volitev!! Ali čakali smo ;zaman. Ni ga bilo od nikoder. Zadnjo ;soboto je »Slovenec« poročal, da bo drugi dan imel dr. Šušteršič kar na Ježici shod in sicer tudi za Čer-hučane obenem. Nato je mož drugi dan res Posavcem neke otrobe ve-;zal. Tako torej, sedaj vidimo Černu-jčani, da ga ni bilo zato k nam, ker se nas je zbal. Tc^pa samo zaradi tega, ker m on, ne njegova stranka, za nas se za en vinar koristnega storila. V kako slabem stanju ,se nahaja naš most, ravno na sredi vasi, to lahko vidite Ljubljančani, kadar pridete k ,nam. Zaradi poprave tega mostu smo se že pred par leti pismeno obr-Jnili na dr. Lampeta. Kaj mislite, da |Smo potem debili, kako podporo za ;ta most od deželnega odbora? Niti toliko se nas ni vpoštevalo, da bi inam bili dali odgovor na dopisnici!! Za naš most se pa ne zmeni niti okr. glavarstvo, ne orožniki, akoravno ltnamo tri može tukaj. Dokler se ne
bo kakšna nesreča pripetila. Bil je tukaj enkrat spomladi dr. Pegan zaradi nekega kanala pri neki hiši, ali za popravo mostu se niti zmenil ni. Akoravno je isti oddaljen samo en streljaj od iste hiše. Sedaj lahko vidite, koliko storijo klerikalci za nas, akoravno smo bili njih tul a ni pristaši pil. Zatorej možje in fantje, pokažite pa bodi jutri izrečena naša zahvala klerikalcem s tem — da volimo vsi Černučani naprednega kandidata. Kdor bi pa pri nas volil klerikalca, ga bomo smatrali za podkupljenega, ali pa za toliko nevednega, da ne ve, koliko je dvakrat tri in kateri bi držal, tudi če bi mu na glavi drva češe vsak po 1 K na oltar, je računal da niste več otroci, da se dobro zavedate in da živite v ljubljanski okolici, ne pa mogoče v kakih tirolskih hribih, kjer postane človek šele's 40 leti pameten. — Napredni Črnučam.
Šentviški kaplan je računal te dni za neko poroko 11 K 60 vin. Kljub temu, da so svatje pri ofru položili še vsak po 1 K na oltar, je računal kaplan mnogo več, nego določa predpisana taksa^(4 K). Za volitve delajo in pišejo naši duhovniki cel dan in celo noč zastonj, cerkvene obrede pa računajo po petkrat več, nego je predpisano. K temu moramo še opomniti, da so morali poslati posebnega človeka po kaplana. To bi si lahko — tudi svatje odračunali, no pa svatovski ljudje navadno niso umazani — ko bi le tudi drugi ne bili.
Piber za — tlako. Piber ima v svoji fari tlako. Ubožni kmetje mu morajo delati tlako, če gre obhajat, bogati pa mu morajo za to, dati eno celo kuro. To je res lep prijatelj kmetov, ki bi rad čas pred 1848. nazaj.
Lokev pri Trstu. Vedno čitamo od Vaših volitev, tudi našega gospoda zanimajo te volitve. Odpeljal se je v Ljubljano zaradi volitev in tudi za to, če bi bilo mogoče vstaviti brešuo »Vodiški čudeži«, ali vem, da se je motil. Nazaj grede je privedel seboj g. dekana iz Ljubljane in neko drugo osebo, podobno čukom. Tukaj pri nas pa je en trgovski pomočnik iz Ljubljane. Brat mu je bogoslovec v lemenatu in profesor (žalibog, da ne vemo še za ime). Poklicali so ga v farovž na večerjo in silili so ga, da naj jim da pooblastilo in glasovnico, seveda za njih večino. Fant je rekel, da ne in ne, da iz rok glasovnice nikomur. Ti le ptički so agitirali na 18. t. m. tukaj. Seveda fant je šele par tednov tukaj in ima volilno’ pravico za Kranjsko, ali kako hitro ga najdejo. Iz tega se vidi, da jim na Kranjskem trda prede.
Kako duhovniki govore resnico?
Iz Lokve: Po več opravkih pride k župniku posestnik Franc Božeglav v farovž in po končanih opravkih pra-ša župnika: O. duhovnik, kdaj je bila sv. maša za mojo pokojno ženo? Župnik mu pravi: da je že bila pretekli teden! »Ni res, niti oznanjena ni bila.« —»Jaz pravim, da je bila in tiho«. Zakaj lažete, jaz sem videl mašno vpisno knjigo v zakristiji in niti vznanjena ni bila, jaz sem vsako nedeljo pri maši in vi ste lažnjivec! Moj denar nazaj.« No, no, bo pa drugi teden«, pravi župnik. »Z Bogom«, iz tega se vidi, da znajo duhovniki tudi lagati, če je treba.
Zavod sv. Nikolaja se imenuje v Trstu zavetišče za brezposelne služkinje. Ta velekoristni zavod obstoja 16 let ter je v tem času sprejel v svojo oskrbo že 16.000 deklet. Glavna njegova naloga je boj proti prostituciji, zato ga pač moramo podpirati; saj je storil Zavod sv. Nikolaja nepopisno mnogo za vzgojo slovenskih deklet iz vseh krajev slovenske domovine. Koliko jih je otel gotove propasti, koliko jih je ohranil na pravi poti ter jih vzgojil, da so postale poštene, da so ostale Slovenke! In ko so se mnoge v Trstu ali drugod omožile, so ostale slovenske matere, k* vzgajajo svoje otroke v narodnem duhu. Gotovo je tudi zavodova zasluga, da je danes naš Trst največje slovensko mesto po številu iti vzne-šenem narodnem prepričanju. Ker je »Zavod sv. Nikolaja« take velike važnosti za Slovence, naj bi ga tudi vse Slovenske občine, vsa županstva vsi denarni zavodi ter končno vsi rodoljubi izdatno podpirali ter naj bi po svojih močeh pomagali vzdrževati to prepotrebno zavetišče. Prav seda] krožijo po naših krajih zavodove prošnje. Ne zavrnite jih, marveč pošljite po priloženi položnici, kolikor morete. Vsak dar je nad vse dobrodošel. Ne Imejjte malenkostnih predsodkov, temveč mislite na celokupno zavodovo kulturno in narodno delo!
Zimski šport na Gorenjskem!
Ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu, ki pospešuje akcijo zimskega športa v Bohinju in Bledu, je tudi za letošnjo sezono odredilo, da ostanejo vse odredbe glede znižanih voznih listkov iz Ljubljane, in
Kranja na Bled, Bohinj in Kranjsko-goro v popolni veljavi, kakor tudi giede posebnih Športnih vlakov ob nedeljah in praznikih iz Trsta in Gorice in slednjič glede vremenskih poročil. Kakor prejšna leta, tako bode v letošnji sezoni oddajala Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani (Tourisl-Office) Miklošičeva cesta 6 znižane športne vozne listke na športna in planinska društva, ter imajo pravico do teh listkov na športna in planinska društva, teri majo pravico do teh listkov Ljubljanski športni klub, Slovenski fotbal-klub Ilirija, Slovensko planinsko društvo in njegova podružnica v Kranju, Ljubljanski bicikel-klub in nemško planinsko društvo. Vsak član teh društev pa se bode moral legitimirati s posebno izkaznico, katera mora imeti tudi sliko člana in podpis društva. Za mesto Kranj bode skrbela podružnica Slovenskega planinskega društva, da dobe njeni člani, športniki, vozne listke in izkaznice od Deželne zveze. Znižani zimskošportni vozni listki imajo petdnevno veljavnost a se mora nastopiti vožnja le ob sobotah ali dneh pred prazniki ali ob nedeljah in praznikih. Vozne cene so sledeče: Ljubljana-Bohinjska Bistrica tja in nazaj lil. razred 4 K 90 v, Ljubljana-Bled tja in nazaj IH. razred 3 K 90, Ljubljana-Kranjska gora tja in nazaj III. razred 4 K 40 v, Kranj-Bohinjska Bistrica tja in nazaj 3 K 40 v. Postajenačelni-štvo v Bohinjski Bistrici in na Bledu bode telegrafično naznanjevalo vsako sredo ali četrtek in vsako soboto vremensko poročilo tukajšnji postaji južne železnice in državne železnice in bode to vremensko poročilo tudi razobešeno pri blagajnah tukajšnjih kolodvorov.
Smuški tečaj v Bohinjski Bistrici! Ako bodo snežne razmere ugodne se priredi v drugi polovici meseca decembra t. I. smuški tečaj za začetnike v Bohinjski Bistrici. Zimskošportni klub, alpska društva in prijatelji smuškega športa se‘opozarjajo na ta kurz ter se naj eventualne prijave z prijavnico, ki znaša 8 K pošiljajo do 12. decembra t. I. na Deželno Zvezo za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Smuški tečaj bode trajal 8—10 dni ter je prevzel vodstvo g. poročnik Jul. Ringi. Natančni programi in informacije daje Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, Ljubljana.
Nastop tekmovalne vrste Slov. Sokolske zveze v Gorici, ki se je vrnila še le pred par dnevi iz bojišča — mednarodne tekme v Parizu na draga domača tla, nastopi danes v nedeljo 30. novembra ob 4. url popoldne v Trgovskem domu. Slovenci in Slovenke v Gorici in v okolici! Naša sveta dolžnost je, da napolnimo do zadnjega kotička dvorano v Trgovskem domu iz ljubezni do naših borcev iz občudovanja do njih in iz hvaležnosti, da so zanesli našo slavo preko mej naše domovine in na države. Naša navzočnost naj poplača najlepši cvet na cvetočem sokolskem polju za trud in napor mnogih mesecev in naša navzočnost naj poplača tudi Sloveu. Sokolski Zvezi del stroškov, ki jih je imela za ekspedicijo v Pariz. Po dveh letih se nam Ie slučajno nudi zopet tak užitek in kdo ve, če se bo še kedaj. Možje in žene — oglejte si vaš naraščaj! Mladina oglej si mogočne stebre naše sedajnosti! V nedeljo ob 4. pop.
»Akadeiuično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« priredi II. redni občni zbor v petek, dne 5. decembra, ob 8. uri zjutraj v restavraciji Budweiser Bierhalle, IV. okraj, Schleifmfililgasse 6. Gostje dobrodošli!
Tatvina. Pretekli teden je bilo vlomljeno v Nevljah pri Kamniku v tamošnji župni cerkvi v tri cerkvene puščice. Tat je odnesel iz njih trideset do štirideset kron. Škoda, napravljena z vlomom, znaša dvajset kron Na sumu vloma je neki 401etni van-drovec, ki se je nahajal na dan vloma v tamošnjem kraju in katerega so videli tudi v cerkvi. Bil je oblečen, v sivo obleko in Je imel pri sebi pun-keljc.
Mlad tatič. Andrej Trček, komaj 15 let star fante iz Vrha pri Žireh je ukradel pred kratkim nekemu posestnikovemu sinu v Spodnjem Logatcu kolo in ga je ponudil v nakup v Logu in Zaplani. Razume se, da zastonj. Okradeni posestnikov sin pa se je napotil za tatinskim fantičem in posrečilo se mu je, da ga je videl v Logu. Fante Andrej Trček pa ga je zapazil in se je zapodil v beg v smeri proti Vrhniki. Niti en dan ni minil, pa je Trček že ukradel v Ložanski dolini iz telovnika, ki je slučajno visel na neki steni, srebrno žepno uro z dvoj-natim pokrovom in srebrno verižico. Andreja Trčka so prijeli te dni v če-vicah pri Logatcu za ušesa in so ga izročili okrajnemu sodišču. Dobro, da so našli še pri njem ukradeno uro in verižico. Fant je zgodaj začel.
< Aretacija. _ Predvčerajšnjim je
orožništvo v Črnučah aretiralo nekega zidarskega pomočnika iz Pod-hruške, ki je na sumu, da je izvršil v Viru pri Kamniku tatvino. Ukradel je nekaj obleke in več dragocenih stvari. Falota so izročili okrajnemu sodišču. Morda se bo fant poboljšal, pa upanja je malo.
Tatinska dekla. Predvčerajšnjim je orožništvo v Medvodah aretiralo deklo Ano Kunej iz Lastnica pri Brežicah, ker je svojemu gospodarju ukradla pretekli četrtek zvečer denar in več vrednostnih stvari v skupni vrednosti 246 kron. Kunejevo je orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Ogenj. 751etni prevžitkar Janez Košir iz Nove gore pri Moravčah ima zidanico, ki je deloma lesena, deloma zidana. V tej zidanici Košir tudi stanuje. Te dni je izbruhnit na doslej nepojasnjen način na podstrešju te zidanice ogenj, ki je v najkrajšem času vpepelil celo poslopje. Starček sc [e le z naj večjo naglico rešil iz goreče hiše. Poslopje ni bilo zavarovano in ima Košir škode 300 K.
1800 kron izgubil. Posestnik Franc Rebolj iz Ravne, občina Kan-derše, je šel dne 17. t. m. v Šmartno pri Litiji na semenj. Ko se je vračal domov, je izgubil na nepojasnjen način iz notranjega žepa telovnika neko knjižico, in 1800 K denarja.
Tatova koštrunov. Posestniku Jožefu Bindbachu iz Radeč so bila v avgustu in v oktobru ukradena s pašnika štiri jagneta. O tatovih seveda nobenega sledu. Te dni pa je orožništvo uvedlo pri nekem tamošnjem posestniku, ki je bil hudo na sumu tatvine, hišno preiskavo. Ta preiskava pa je imela čudovit rezultat. Kaj se je našlo? Skoro vse meso od zadnjega ukradenega koštruna. Kot tovariš pri tatvini je bil aretiran 25letni, že večkrat kaznovani rudar France Makovec iz Radeč. Orožnl-štv?Je Makovca izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
Turške srečke
go najbolj zanettljiTn loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Kranjski volilec
volilna svoboda.
■
Ljubljana.
— Opozarjamo na današnji uvodnik, ki smo ga prejeli od narodnega ljubljanskega meščana. To ie v resnici izpraševanje klerikalne vesti. Kdor to prečita, bo prepričan, da noben pošten Slovenec ne more voliti klerikalca.
— Tobakarne, ki so prejele »Roman Vodiške svetnice« v razprodajo naj ga nam na naše stroške vrnejo, ker ga vsled prepovedi Ljubljanske državne policije ne smejo prodajati kot prilogo »Dneva«.
— »Roman Vodiške svetnice« se dobi v Učiteljski tiskarni po 24 vin. izvod. Zunanjim naročilom priložile 3 vin. za znamko. Ako se naroči najmanj 10. Izvodov skupaj, pošljemo poštnine prosto.
— Slovenske knjigarne naj na-roče večje število, Romana Vodiške svetnice, ker nam je Ljubljanska državna policija prepovedala ga prodajati kot prilogo »Dneva«.
— Volilni shodi. V nedeljo 30. novembra ob pol 11. dopoldne velik javen volilni shod v veliki dvorani Mestnega doma. — Velik shod volll-cev se vrši danes, v nedeljo 30. novembra ob pol 10. url dopoldne v kavarni pri »Slonu« v Vodmatu. — Danes, dne 30. novembra ob 3. url popoldne javen volilni shod v gostilni pri Mokarju na Barju. Volllcl vsi na shode!
Kregar se ponuja ljubljanskim učiteljem. Klerikalci so poslali vsem naprednjakom mile prošnje, naj volijo Kregarja. Poslali so jih tudi učiteljem. Neki učitelj je poslal Kre-
garju pismo nazaj z opombo, če je tc tisti Kregar, ki je vložil pritožbo proti 6000 kronam, ki jih je mesto hotele dati kot podporo mestnim učiteljem.
— Popravki deželnega odbora
se zde že državni policiji v Ljubljani preneumni, kakor dokazuje Odlok, ki ga je poslala »Duevovemu« uredništvu.
— Tistim, ki iiuajo vse predpogoje za steklino, ki se popravkarija imenuje, naznanjamo, da bomo od sedaj naprej, kakor hitro ne bo kaj v redu, zadevo izročili državnemu pravdništvu, da se zavarujemo proti šikanam.
— Nova epidemija na Kranjskem. Na Kranjskem je zavladala nova epidemija, ki dobi ime »popravkarija«. Ta nalezljiva bolezen je podobna pasji steklini. Toda zdraviti se bo morala ne v Pasterjevili zavodih temveč v norišnicah, tu ali tam tudi na državnem pravdništvu.
— Menda so se klerikalci prepričali, da se ne splača pošiljati po-pavkov in da pri »Dnevu« ž njimi ničesar ne opravijo, zato smo včeraj imeli pred njimi mir.
— Kako je priljubljen »Dan«.
Prijatelj lista nam piše. Ko sem danes zjutraj prišel na peron južnega kolodvora in vidim, da si vsak potnik kupi »Dan« ali »Slov. Narod«. Cel čas, ko sem opazoval to živahno kupovanje, nisem videl niti enega, ki bi si bil kupil lažnjivega »Slovenca«. Nazadnje pristopim tudi ja/, in si kupim »Dan« in Slov. Narod« obenem pa'tudi vprašam o tem gdeno. prodajalko. Gospodična pa mi pravi: Ja, gospod, »Slovenca« nobeden ne kupi, čeprav je po ceni »Dneva < prodam več v enem dnevu, nego »Slovenca« cel teden. Tako naš prijatelj. Sedaj nam je razumljivo, zakaj so klerikalci na »Dan« tako jezni, da ga hočejo s »popravki« uničiti.
— Najnovejša policijska praksa v Ljubljani. Zadnji čas je iznašla naša policija vse različne paragrafe in jih je obrnila proti naprednemu časopisju. Tako je n. pr. prepovedala v petek izdati pred 24. urami posebno izdajo »Dneva«, dasi ni imela za to nobenega povoda. Doslej so se posebne izdaje naznanile — in dobro je bilo. Poslej pa bodo posebne izdaje čakale po 24 ur v tiskarnah. Za posebno izdajo je gotovo kak nujen vzrok. Ta vzrok smo imeli tudi mi, ker smo morali sporočiti, da je sl. policija prepovedala »Johanco« kot prilogo lista. Policija pa misli, da je menda samo za to na svetu, da sitnosti dela. Ako bo n. pr. kaka nesreča, ali kak važen dogodek in bo hotel ljub. list to sporočiti v posebni izdaji čitateljem — bo policija list prepovedala pred 24. urami izdati v javnost — tako, da bodo Ljubljančani lahko stvar izvedeli preje z Dunaja, nego iz ljubljanskih listov. To je škandal.
— »Popravkarji« ovadeni na ( državno pravdništvo. Včeraj je : uredništvo »Dneva« poslalo na državno pravdništvo sledečo ovadbo:
: Sl. c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani.
Uredništvu »Dneva« je bil dne 29. novembra 1913 doposlan priloženi popravek, pod katerim je s strojem napisano: Županstvo občine Moste. 'Ta popravek je bil poslan v kuverti: »Županstvo Moste pri Ljubljani«, in priporočeno. Ker pa zunanja oblika omejenega popravka vzbuja sumnjo, da nekaj ni v redu in da omenjeni popravek ni izšel izpod peresa županstva v Mostah temveč, da je bila uradna moč omenjenega županstva zlorabljena vsled česar ovajamo zadevo državnemu pravdništvu, da stvar preišče in dožene, kdo je po-v pravek pisal.
Ljubljana, 29. nov. 1913.
£	\ Uredništvo »Dneva«.
’ Popravek sam smo pa vrgli v koš t. j.: ne bomo ga priobčili. Toliko v vednost tistemu, ki ga je dal na stroj pisati.
— »Politično društvo za vod-matski okraj« prosi volilce narodno napredne stranke, naj se blagovolijo v pondeljek, dne 1. decembra predno gredo na volišče oglasiti v agitacijskem lokalu v gostilni g. A. Bizjaka, Bohoričeva ulica 16, ker s tem znatno olajšajo agitacijo.
— Volilci pozor! Ker je bil pri zadnjih občinskih volitvah velik pritisk na slovenske volilce, kateri stanujejo v delavskih hišah Kranjske hranilnice«, posebno na delavce, kateri so zaposleni pri Kranjski stav-binski družbi, da naj dajo svoje glasove Nemcem, naj sedaj volilci nato pazijo. Ako bi se hotelo na katerega volilca kaj vplivati, naj se dotičnega brez strahu naznani. Pammer in Reinthaler naj pa gresta v Prusijo kandidirat!
— Na vladi leže še celi kupi ne-dostavljenih legitimacij. Volilci so-
mišijeniki! Stopite na vlado, (vhod Gregorčičeva ulica, pritličje, vrata 41) ter dvignite svoje legitimacije.
— Klerikalni shod v Mostah pa Oražem. Jutri ob 10. uri pridrdra deželni avtomobil na Selo k Oražmu.
Na njem bodo pripeljali glavar. Šušteršič, Povše in Dimnik iz Jarc deželno podporo v zlatu in srebru za novo šolo v Mostah. Kakor trije kralji bodo pripeljali tudi miru in sprave. Ker so deželne blagajne prazne se bodo spravlii najprvo na blagajno C. M. družbe. Denar liočejo imeti in namreč tisti denar, ki so ga naprednjaki ves čas ko so jim zlobni mošeanski klerikalci delali povsod nasprotstva. A ko je družba C. M. v Mostah napravila veselico so klerikalci napravili nasprotno veselico samo. da je bil uspeh C. M. manjši. Torej ti ljudje, ki niso žrtvovali za družbo niti počenega groša si upajo danes vprašati za denar C. M. družbe. Koliko so ti ljudje škodovali tej družbi se ne da popisati. Za šolo potrebujejo denar ni jim dosti, da so najeli'posojila 150.000 K hočejo imeti še denar družbe C. in M. Nič se ne bojte, kolikor ste klerikalci darovali za to družbo v Mostah, dobite takoj nazaj iz dvojnimi obrestmi vred. Ali se bojite odpora od strani volilcev. ker ste jo v Mostah tako zaftirali?
Ali potrebujete denar tudi za Ču-karski tejater, ki ga delate v Mostah? Denarja vam manjka na vseh koncili in krajih. Blagajne so prazne v Ljubljani kakor v Mostah. Le nikar se prezgodaj ne veselite, ko ste začeli delati šolo ni niti eden vprašal teh ljudi, kje je ta denar. Sedaj ko vam gre trda, ste se šele to zmisliji. Klerikalci imajo svoj shod. Naprednjakom je na ta shod vdeležba za-branjena, vrši se takorekoč pod ključem in pod varstvom svitlih sa-beljc in revolverjev, shod se bode vršil v senci bajonetov. Najprvo bodo sejali sovraštvo in prepir. Spravili sc bodo najprvo na liberalce in potem še na C. in M. družbo, da jih bodo prav pošteno in brez skrbi blatili so se tudi dobro v ta namen zavarovali. Ne dvomimo, da ima dr. Šušteršič v Mostah še nekaj svojih koštrunov, ki ga bodo šli poslušati. Največ bode seveda kmetov iz D.
M. v Polju, za to je že skrbel Dimnik, kakor po navadi. Moščanov bode prokleto mak), ker so že toliko, da ne dajo na Susteršičeve fraze prav nič. Na take ljudi, ki bodo na shoda blatili družbo C. M. naj ljudje z zaničevanjem obrnejo hrbet. Naprednjaki v Mostah imajo že toliko ponosa, da se med to družbo ne bodo mešali. Torej glasni proč od njih in vsi na shod, ki se vrši v kavarni ob 10. uri dopoldne.
— Klerikalni škodljivci v Mostah. Ko je Oražem zaprosil deželni odbor, da naj podere ograje neljubih občanov, je deželni odbor dal popolnoma preste roke Oražmu. Oražem je s pomočjo Ivana Mavsarja iu drugih takih škodoželjnežev podiral ograje. Ivana Tejkala je Oražem baje prosil, naj naredi ovadbo na c. kr. okrajno glavarstvo, da bi Oražem podiral ograje v tistih ulicah in tistim sosedom, ki so njim neljubi. Tcjkal tega ni storil. Nasprotno je pa Ivan Mavsar naredil zelo veliko ovadb. Oražem je začel s svojim hlapcem podirati ograje samo Mavsarjevim sosedom, na katere je Mavsar zelo jezen. Samo g. Vidmarjevi je Oražem, ko ji je podrl betonsko ograjo, napravil 500 K škode. Jožetu Palči-iu Jerneju Jerasu in Porovnetu je naredil Oražem veliko škodo. Danes bodo imeli ti škodljivci shod. Povejte jim, da so to naredili le iz sanic škodoželjnosti. Podrli bodo pa ograje tudi tistim, ki so njih lastne stranke, zakaj oni tudi tem ne prizanesejo, ako se jim zdi, da bodo pri tem imeli dobiček. Ivan Wostner kremenit značaj in mož čistih rok, hodi za svojim ob rtom in popisuje glasovnice. Izpit zato svojo obrt je naredil prf zadnjih občinskih volitvah, ko je zaradi volilne sleparije bil obsojen na zapor 5 dni. Naprednjaki takih mož, ko pridejo v vaše stanovanje, se bojte in če vas nadlegujejo, pokažite jim vrata. Ta možakar hodi v mraku okoli vclilcev. Najbolj jim diši Zelena jama. kjer si niti eden teh ne upa priti blizo. Torej pozor pred temi vsiljivci in poštenjakoviči.
— Danes na shod v Mostah. Na shodu govori g. Ribnikar.
— Kako pravi Kobi: Kobi sc je pritoževal tako-le: Jaz res ne vem, kaj sem naredil, da mi lenobo očitajo. To je res lep kandidat.
— V koncertu »Glasbene Matice« dne 14. decembra iz rodbine Ipavcev s svojimi skladbami zastopani, brata dr. Benjamin in dr. Gustav Ipavic in tudi slednjega sin dr. Josip Ipavic iz Št. Jurja na južnem Štajerskem. Koncert se bo vršil v veliki dvorani hotela »Union« in se oodo vstopnice v predprodaji dobivale kakor običajno v trafiki v Pre-iernovi ulici od 1. decembra t. 1. naprej.
— Neimenovana je darovala za
dijaško kuhinjo- »Domovina« 5 K. Hvala lepa!
— Sokol I. priredi 6. decembra v »Mestnem domu« Parkljev večer z obširnim sporedom. Kot vsaka prireditev našega društva, nudila bo tudi ta, obiskovalcem obilo zabave, zatorej sl. občinstvo že danes vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
— Omizje pri Belem volku je obhajalo pretekli teden petletnico, odkar ima na mizi nabiralnik Ciril Metodove družbe, na ta način, da jc dopolnilo 24. stotak in si pridobilo dvanajsto diplomo. Naj bi bil ta višek požrtvovalnosti sijajen zgled vsem narodnim gostilnam. Vrlemu gospodarju te rodoljubne gostilne in celemu požrtvovalnemu omizju krepak »Nazdar!«
— Darila za Miklavževo in Božič. Mala Svetka Papeževa (zadnjič jc bilo pomotoma zapisano Slavica) je dobila nekaj prav dobrih posne-movalk in posnemovalcev, ki so darovali lepih igrač in raznega blaga za obleko C. M. družbi, da s tem obdari za Miklavževo in Božič svoje učence. Objavljamo imena teh dobrotnikov: Mala Jelka Močnikova iz Kamnika, Franja Snojeva, trg. v Ljubljani, Gabrijela Štcmbcrger, Zabiče pri II. Bistrici, Tomo Knez in Dušan Hudnik.
—- Prispevek od kavine primesi. Kolinska tovarna je izročila družbi sv. Cirila in^ Metoda od prodane cikorije letos že drugi tisočak. Uvažajte, častiti rodoljubi, ta znameniti prispevek in ob nakupovanju dajajte prednost izvrstni kavini primesi Kolinske tovarne.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na Štefanov dan t. j. 26. decembra t. 1. običajno božičnico na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božičnice tem ugodnejši, dovolili se bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n.^ dobrotnike društva obiskati ter se že dnes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonje-nosti.
— »Cene govejemu mesu v Ljubljani znižajo mesarji s I. decembrom t. 1. (v mesarskih prodajalnah) po sledečem tarifu: I. vrste meso kg od K 1.92 na K 1.80. II. vrste meso kg od K 1.72 na K 1.60. 111. vrste meso kg. od K 1.48 na K 1.40.
— Ljubljanski društveni orkester koncertrira danes v hotel Tivoli. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin.
— »Nebeški ogenj«, igrokaz v 4 delih se bode predvajal jutri v Kino »Idealu«. Mnogo smeha vzbuja veseloigra »Nepravi biseri«, posebno pa ugaja drama »Tri kaplje strupa«. Danes zadnji dan. V petek Psvlan-der v veseloigri >-Nessy se zaroči«. V soboto velika senzacija francoska veseloigra v 3 delih »Vojvodinja, Crevetska«.
Trst.
NAŠA AVSTRIJSKA POLITIKA.
Trst, 28. novembra 1913.
Trst je važno in koristno mesto. »Dan« je nekoč zapisal, da je 'I rst duša Avstrije, kar je tudi resnično. Dejstvo, žalostno dejstvo pa je, da se Avstrija ne zaveda tega. Ker, ko bi sc tega zavedala, bi ne mogla tako postopati, kakor postopa že od nekdaj, zlasti pa v zadnjem času, in sicer v zadevi odlokov, ki Jih ie izdal tržaški namestnik princ Hohen-
lohe.	v
Pač pa se zaveda važnosti I r-sta nekdo drugi: Italija je tako prebrisana, da se noč in dan bavl z vprašanjem, kako bi mogla napraviti s Trstom tako, kakor n. pr. s Tripolitanijo. Da italijanski diplo-inatjc nimajo neumne buče, dokazuje to, da jim gre protiavstrijsko delo v Avstriji samo tako bliskovito izpod rok. Prišli sc do spoznanja, da se bodo njihovi načrti najhitreje uresničili na ta način, če iz ljudstva, ki prebiva v Trstu in na Primorskem sploh, ustvarijo goreče italijanske pristaše in zagrizene sovražnike Avstrije. Če se hoče to doseči, je treba slovanski element ob morju — zlasti pa v Trstu — kolikor mogoče hitreje izpodrivati in uničevati, na njegovo mesto pa pošiljati regnikole! Vsekakor pametna misel italijanske diplomacijo, kakršne bi naš Berchtold nikoli ne bil sposoben, in če bi tudi tisoč let životaril.
Italija je začela te svoje sklepe, ki jih smatra za življensko važnost, takoj uresničevati. V tem proti-avstrijskem delu pa je tako hitro napredovala, da ima danes že nad 40.000 regnikolov samo v 'J rstu koliko pa jih jc v drugih krajih Primorja in koliko avstrijskih Italijanov so ti regnikoli potegnili na svojo stran in ustvarili iz njih to, kar je največja želja italijanske vlade?!
Da iredentizem ni kaka izmišljena pravljica, to dokazujejo Italijani pri vsaki priliki s svojimi javnimi protiavstrijskinn demonstracijami; posebno pa dokazujejo to razna italijanska tajna društva, ki nimajo niti pravice do obstoja in se zato kar tako na skrivnem uotikaio
naokrog. Sai ie bilo nekoč zaplenjenega v Avstriji veliko orožja, ki je bilo odposlano iz Italije in ki je bilo namenjeno enemu izmed teh tajnih društev.
Avstiija poleg vsega tega tudi dovoljuje, da so nameščeni pri zgradbi avstrijskih trdnjav kot inženirji italijanski podaniki, kateri imajo gotovo toliko možgan v glavi, da odpošljejo vsak načrt na pristojno mesto, pd kjer se jim ta požrtvovalnost bogato poplača.
Take in oodobne stvari se torej gode pri nas. Avstrijo to gibanje, ki je naperjeno naravnost proti njej, z vsemi štirimi capljadami podpira, dočim nas Slovane, ki prebivamo v teh krajih, na vse pretege zatira, ter tako ustreza volji svojim sovražnikom. Koliko tisoč Slovanov je moralo zaradi teh žalostnih razmer zapustiti svojo domovino?! Zdaj poginjajo v ameriških rudekopih. Ali ni to žalostno?
Naš namestnik je bil vsaj v toliko pravičen in pošten, da je izpre-videl, da to ni pošteno in da se tako postopanje avstrijske vlade tudi ne sklada z zakoni. Njegov prvi korak je bil ta, da je posvetil v gnezdo tržaške občine, kjer bi smeli biti zaposleni po zakonu edino le avstrijski državljani. Na i>odlagi njegovega dekreta bi moralo biti odpuščenih iz občinskih služb kakih 35 uradnikov, regnikolov. Ko je bil izdan ta dekret, jc nastal velikanski krik. Italijanski minister in cela Italija je bila kat vroča ogorčenja nad zločinom, ki sc jc pripetil njihovim bratcem v Trstu. Zaradi 35 regnikolov je bil v nevarnosti mir. Hrup, ki jc tedaj zavladal, je nato nekoliko potihnil, in mislili smo, da bo Avstrija vsaj toliko pametna, da bo prvič znala braniti zakone in upoštevati pravičen sklep cesarskega namestnika, drugič pa braniti svojo avtonomijo pred italijanskimi »prijatelji«. Toda ne! Avstrija jc to pot lepo zlezla pod klop. Avstrija je pokazala, da ni več neodvisna od Italije, ampak da se ima Italija od zanaprej pravico vtikati v naše notranje zadeve. Kakor kaže, bo kmalu prišel čas, ko se bo Avstrija napram nam Slovencem izgovarjala, češ. zato vam ne moremo privoliti nobene ljudske šole, ker tega Kalija ne dovoli! Ljudje božji — kam pravzaprav deremo? V pogubo?
Pametnemu človeku pride vpričo teh dejstev na misel, da bi bilo najbolje, ako bi se transportiralo na Dunaj tri svetoivanske noriSnice, v katerih naj bi se navžili naši a vsi inski dipfomatje novega življenja.
Dekret princa Hohenloha siccr ni bil ovržen, toda dostavek, da morajo dotični uradniki, če hočejo še zanaprej ostati v teli službah, prositi za avstrijsko državljanstvo, ta dostavek pomeni skoraj ravno toliko, kakor pa da bi bil dekret popolnoma odbit. Škandal je to, ki ga bo morala Avstrija še drago plačati! Naj
lanski dijaki kakor mačke in se cclo pretepajo, v Trstu pa si hočejo Italijani in Nemci zlesti eden drugemu v trebuh. Kaka pamet je to? Toda mi smo prepričani, da zveza med Italijani in Nemci ni odkritosrčna. Združili so se pač samo zato, da nas Slovane uničijo. In potem?
*
Podružnica N DO. pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, 30. t. m., ob 10. dopoldne redni občni zbor v »Delavskem konsunmem društvu« pri Sv. Jakobu.
*
Slovensko gledališče v Trstu. Danes, v nedeljo, ob 3. uri in pol popoldne opereta »Punčka«, ob 8. zvečer pa igrokaz »Sreča v Zatišju«.
Plemenitaš oskrunjeval mtade deklice.
Iz Olomuca v Avstriji sc poroča :
Celo mosto jc skrajno razburjeno, ker zgodil se je škandal, ki sicer ni redek, ki pa vendar vselej razburi Hudi, kadar o takšni svinjariji zvedo. Škandal bi bil prišel že preje na dan — že tri tedne se je o njem na tihem govorilo. Prizadet je namreč neki plemenitaš — oficir ondotue posadke in zato so ljudje le šepetali.
V bolnicah vedno več deklic.
Škandal pa ni mogel ostati dolgo tajen, ker v bolnico je prihajalo vedno več deklic od 12—13 let starih spolno bolnih. Ko se je dcklice zaslišalo, so izdale vse, da jih jc izlorabljal ta in ta oficir iz Olomu-ške posadke. Bil je plemenitaš in kdor jc prišel z njim — plemenitašem — v dotiko vsaka je postala vsled ostudnih bolezni bolna. Deklice so iz delavskih rodbin. Deklice so pripovedovale takšne svinjarijo o njem, da jih ni mogoče popisati.
Najnovejša telefonska in brzojavna
oči!
ZAROTA PROTI KRALJU FERDINANDU.
Svflia, 29. novembra. Policija ie o-1k: ;fa zaroto častnikov, ki jc imela namen kralja prisilili, da zapusti Bolgarijo. Voditelje zarote so zaprli.
/E ZOPET »IJLTIMATUM«.
Belgrad, 29. novembra. Danes sc je sešel ministeiski svet, katerega se je udeležil srbski poslanik na Dunaju Jovanovič. Predmet so pogajanja l Avstro - Ogrsko.
Senzacijo je vzbudila ultimatu-ne misli, da se bomo pustili Slovani | mu podobna zahteva družbe orien-
tlačlti na večne čase! Prisiljeni bomo ubrati druge strune, in če treba tudi preko volje konservativnih naših strank in voditeljev! Slovensko ljudstvo trpi iu skoraj docela jc že obupano. To pa, da Avstrija na em strani redi regnikole, na drugi pa Albance, pri tein pa nastavlja nož naravnost na vrat dosedaj najzvestej-šiin avstrijskim državljanom, Slovencem, to povečuje njegovo obnpa-nje v toliki meri, da bo prisiljeno prav po nečloveško zaropotati. Ce za tiste, ki bi morali zakone čuvati, ni zakonov, kdo pa ima potem pravico, da bi nas prisilil, da jih mi upoštevamo?!
Če naše ljudstvo pri teh razmerah ne odpre oči, je duševno pokvarjeno. Iščimo za prijatelje v boju za odstranitev teh krivic tiste, ki so nam najbližji — svoje krvne brate! Avstrijska diplomacija pa naj le deluje naprej. Radovedni smo vsekakor, kam bo prijadrala. Da dobrega konca ne bo storila, to je splošno znana stvar, ker za kaj takega je veliko preslaba. Norce čaka tiagiceti konec. Da bo država tako sama sebe uničila, to dokazuje vse dosedanje, posebno pa sedanje ravnanje. Mi gotovo ne bomo točili solz — morda to store regnikoli iu Albanci?
»3«
Demonstracije italijanskih viso-košolcev v Trstu. Slušatelji tukajšnje trgovske visoke šole so priredili v četrtek zvečer demonstracije. Po dnevu so demonstrirali sami, zvečer pa so se jim pridružili tudi drugi. Povod tem demonstracijam je dal dogodek med italijanskimi iu nemškimi visokošolci v Gradcu. Ta demonstracija je bila obenem tudi manifestacija onih regnikolov, ki bi morali biti iz občinske službe odpuščeni, če bi obveljala volja našega namestnika. Vpili so: »proč s Slovenci! Živela Italija!« Policija je morala intervenirati. Sicer pa ni bilo večjih nesreč.
*
Lepa italijansko-nemška zveza. V Gradcu se izledajo nemški in itali-
ske in črnogorske cerkve bi izbirale sporazumno obe državi.
Izjednačiti bi se moralo sodstvo iu politična uprava, v katero svrho bi imela poslati Srbija v Črno Goro večje število svojih sodnikov in političnih uradnikov, ki bi organizirali sodstvo Iti upravo v Črni Gori.
. To so stvari, ki bi najprej morale izvršiti in ker so tudi tukajšnji merodajni krogi te predloge simpatično sprejeli, je upravičeno upanje, da se vse to prav kmalu In hitro Izvrši.
IZ NOVE SRBIJE.
Belgrad, 29. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbska vlada je ugodila prošnji uprave turških državnih dolgov, da se vrnejo kniige, arhivi in zaloge ko-Ickov, ki jih je srbska armada zaplenila v .vojni.
Četvorica višjih belgijskih oficirjev je prišla skozi Solun v Bi tol j, od koder odide na proučevanje vseh znamenitejših bitk v vojni Srbije s Turčijo in Bolgarsko.
V novih krajih je odpravljena bera za duhovnike, ki bodo dobivali redne mesečne plače.
V administrativni razdelitvi novih krajev se izvršijo znatne spremembe; povečalo se bo število okrajev, ki bodo manjši in tudi veliko novih občin se ustanovi, ker so občine prevelike.
1
talnih železnic, ki je zahtevala, da se ji proge orientalne železnice takoj izročijo v promet in da se ji da odškodnina za škodo, ki jo je družba trpela tekom vojne. Takšno obnašanje bo na vsak način strašno oteško-čilo predstoječa pogajanja.
PEGOUD V BUKAREŠTU.
Bukrešt, 29. novembra. Danes ie tu delal svoje vratolomne poizkuse francoski aviatik Pegoud. Vse se je izborno obneslo.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 29. novembra. Jutri izide cesarski patent, s katerim se sklicuje gališki deželni zbor.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 29. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na Cetinju si zamišljajo merodajni krogi unijo med obema srbskima kraljevinama (Srbijo in Črno Goro) tako-le •
Armada mora biti skupna. Srbija pošlje večje število svojih oficirjev v Črno Goro, da organizirajo črnogorsko armado popolnoma po srbskem vzoru, t. j. formirajo polke In druge enote po sistemu, ki vlada v Srbiji.
Med obema kraljevinama naj se sklene konvencija o medsebojnem Izročanju vseh, tudi političnih krivcev, posebno z ozirom na tuj, ar-nautski element, ki se nahaja v mejah obeh kraljevin.
Sklene naj se carinska zveza na najširši podlagi (tako približno kot med Avstrijo in Ogrsko) m naj se uredijo čim boljše prometne zveze med obema kraljevinama, v prv vrsti naj se začne gradnja ze ezm ške proge, ki bo zvezala Srbijo s črnogorskimi pristanišči. Vpeljati bi se moral tudi skupni denar*
Zbližanje na versko - prosvetnem polju naj se izvrši na ta način, da se izjednači ljudsko- in srednješolski pouk, posebno v narodnem oziru in naj se obnovi stara srbska patrijarhija v Peči; pečskega patrl-iarha. kot verskega poglavarja srb-.
Včeraj smo dobili od policije naznanilo, da „Roma<\ vodiške Johance ‘ ne more biti priloga „Dneva“ — ampak da se sme
prodajati le po knjigarnah. Mi smo se pritožik
Vsak lahko kupi Roman vodiške Johance v naši tiskarni. Kupujte! Širite!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske 'I iskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vlnarlev. Naimanjši znesek BO vi-narjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 viuarlev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob b. uri zvečer.
»Članom kluba doprinašanja«.
Od ominijozne seje na pomolu v Portorose se še nismo veselili — skupno. Gaj sameva, via Appia je zapuščena, ledenik zmrzuje, doba nevarnih tur je tu. Zato v doglednem času vprizorittH) ramasuri iu pristopimo na skupno veselje!
Član.
Proda se psica bernhardlnka,
stara pet mesecev. Gostilna "Čeh«,, Rožna dolina.'	1185-2:
Krojaški pomočnik se sprehne takoj za malo delo. .los. Ahčin, Ljubljana.	 'I™
Urarskega pomočnika sprejme Josip Janko v Kamniku. 1162-3
V gostilni »Trškan«, Cegnarjeva ulica 4. se sprejmejo gospodje na dobro in ceno hrano.	1148—3
Lepa ineblovana soba se takoji odda. Sv. Petra cesta 66./'I. nadstropje.	_	D87'*
Učenko sprejme takoj Marija Boštjančič, Rimska cestami (L
Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman &Skafar, mizarstvo z motornim obratom, Rimska; cesta 16., Ljubljana, Prečna ulica štev..4.	-	~	1183-x