GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O _________________________________________________________________________ LETO XVIII — ŠTEVILKA 4 APRIL 1985 ______________/ POŠTNINA PLAČANA DOLINA SMRTI NEUKROČENA — SE SRHLJIVO ŠIRI!?! MRTVAŠKI PRT V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI ŽE VIZUALNO POVZROČA NEPRECENLJIVO ŠKODO NA GOZDOVIH, KRAJINI, GENERACIJAM, NARODNEMU BOGASTVU, VSEMU ŽIVEMU. Nimamo pravice dovoliti odmiranja gozda, ne zaradi gozdarjev, temveč zaradi vseh živih bitij, med katerimi pa je gozdarjev še najmanj. Pa saj je poleg pohabljanja vsega živega, zaradi nekontroliranega onesnaževanja okolja, gozd le eden izmed členov v verigi, kateri pa ima v naravi in življenju človeka (od zibeli do groba), res brezštevilne funkcije, katerih se pač, kot povprečni zemljani ne zavedamo. Gozdove imamo samo v upravljanju, dodeljene od družbe, da bi gospodarno, koristno in smotrno ravnali z njimi in jih ohranjali zanamcem, predvsem zaradi do-brobitja vseh ljudi. Zato imamo vso pravico sprožiti alarm (pa saj smo ga že — glej VIHARNIK letnik 1977, 1978, 1979), če nismo antipodi, ker je že itak pozno, saj je ostalo le pri obljubah, pri saniranju škode na drevju po strupenih plinih topilnice Žerjav. Na rudišče ne moremo vplivati, ker je neobnovljiva surovina, gozdove pa lahko obvarujemo, če le ne bomo brezglavo ravnali z njimi, zakar imamo dovolj poučne lekcije iz človekove zgodovine. Brez rude lahko živimo (Japonska itd.), ne moremo pa brez gozda. Bogate družbe ali narodi vlagajo vso skrb, sredstva in pamet za ohranitev in izboljšanje stanja gozdov. Ko so v Bormiju (Italija) za potreberazširitve smukaške proge, za izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah, posekali okoli 3000 osebkov gozdnega drevja leta 1984, so ljudje pokrajine okoli Bormija uprizorili prave demonstracije zaradi poseka omenjenega drevja. Čeprav ta načrtovani posek najbrž ni bila nobena ekološka rana, kje še katastrofa! V Saporu na Japonskem so po končani olimpijadi v isti športni panogi, proge takoj pogozdili. Ko smo bili pred leti na gozdarski ekskurziji v centralni Srbiji, so nam srbski gozdarji predstavili gozdne sestoje, kjer so nam predočili njihovo gozdarsko ukrepanje, pri vzgoji in izrabi gozda. Naši strokovnjaki so imeli pripombe, da so posegi v sestoje, kjer smo hodili »prenežni«, oziroma zakaj ponekod sploh ne posegajo v kulture? Prav ta dan je nam posvetil svoj dragoceni čas in nas spremljal tudi sam predsednik občine. Na postavljeno vprašanje ni utegnil odgovoriti upravitelj gozdne uprave, ker je kot iz topa ustrelil predsednik: »Šta vi mislite Slovenci, nemojte ovo javno pričati. Odmah, kada počnu šumari sa obaranjem drveta, imam u kancelariji ljude, koji pitaju, šta rade u šumi Jamo i tamo‘? Šumari opet obaraju stabla, dali su najavili seču.« Erozija nad Žerjavom — Foto: A. Šertel Šumahov vrh nad Žerjavom — gol, opustošen od plina — Foto: A. Šertel Zamislili smo se in občudovali ekološko osveščenost teh ljudi. Kje smo pa že mi? Industrijsko imuno vnemami, brezčutni, otopeli. To je bilo v Vrnjački Banji — termalno kopališče in zdravilišče v Srbiji. Dajmo, učimo se vsaj pri Srbih. Mogoče imajo pred očmi svojo puščo — planino Golijo, katero so posekali in opustošili zaradi obrambe pred Turki, in je še do danes niso uspeli obnoviti. Verjetno Kitajske ni potrebno omenjati, kakšne nerešljive težave imajo z vračanjem gozdnih zemljišč produktivnosti, ki so jih opustošili s sekiro, primitivnim orodjem, ne z moderno tehnologijo, industrijsko kemično proizvodnjo, ki jo imamo danes na razpolago. Govorimo o gozdovih, o domačih živalih, favni, flori, vodi, zraku, tleh, ki je v »Dolini smrti že sterilno oziroma puhlo«, kamen preperel, razgrajen. Ne podajaj se na to področje sam, saj se ugrezaš v strupena tla prek kolen in vdihavaš strupeno izparevanje in prah, ki te omamlja. Zakaj smo tako indiferentni do človeka, največje vrednote socializma — kakor so nas učili profesorji? O tem naj spregovorijo strokovnjaki, vsak za svoje področje (nekaj so že dr. m. Vodnjov Marija, svetal primer; prof. dr. m. Sušnik Janko in še kdo). Potegnimo glave iz peska. Zadnji ožig na gozdnem drevju (sklepamo, da je bila emisija v mesecu januarju 1985 po strupenih plinih rudnikov svinca in topilnice Mežica-Žerjav), je po oceni gozdarjev povzročil katastrofo na še preostalih kapitalnih gozdovih družbenega in zasebnega sektorja na področju TOZD gozdarstva Črna in TOK gozdarstva Ravne v občini Ravne na Koroškem. Gozdarji so opazili rjavenje iglic na gozdnem drevju v okolici Črne, Žerjava in Mežice meseca februarja 1985. Po preučevanju opaženega pojava so gozdarji TOZD gozdarstva Črna in TOK gozdarstva Ravne opravili popis in sestavili »Informacijo o poškodbah ožiga po industrijskih plinih januar 1985«. TABELARNI PREGLED OCENJENE ŠKODE NA GOZDOVIH A. POVRŠINA Kategorija poškodb Družbeni sektor 3331 ha Zasebni iseiktor 2024 ha Vse skupaj 5355 ha I. 1998 ha 290 ha 2288 ha II. 833 ha 1454 ha 2287 ha III. 500 ha 280 ha 780 ha Površine po kategorijah poškodb so ocenjene takole: I. kategorija: gozdovi z zaznanimi poškodbami, vendar gospodarjenje z montjami še možno. II. kategorija: gozdovi z znatnimi poškodbami, gospodarjenje močno moteno. III. kategorija: gozdovi z močnimi poškodbami, gospodarjenje onemogočeno. Površine po kategorijah niso dokončne, ker je intenzivnost še vedno v naraščaju. B. PRIBLIŽNA OCENA POTREBNIH SEČENJ V POŠKODOVANIH SESTOJIH Družbeni sektor Zasebni sektor Oba skupaj 29.300 plm 16.600 plm 45.900 plm Navedene količine bodo napadle s posekom najbolj poškodovanih dreves, ki se nahajajo v tretji in drugi kategoriji. Po oceni je prizadetega drevja še za maso DS 130.982 ZS: 88.725 plm Skupaj 219.707 m3 Gornja količina se nahaja večinoma v II. kategoriji. Z oceno predvidevamo, da bo nujno posekati še vsaj 10 % od te mase. Skupno je prizadetega drevja v DS za 48 m3/ha, v ZS pa 52 m3/ha ali 50 m3 poprečno na hektar. C. OCENJENE POŠKODBE NA MLADJU Poškodovano je predvsem smrekovo mladje, brez izjeme ali je naravnega nastanka ali pa je posajeno. Ocenjujemo, da je mladje prizadeto na površini: Družbeni sektor Zasebni sektor Oba skupaj 175 ha 138 ha 313 ha Na celotni površini pa je prizadetega v DS 48,13 m3/ha in v ZS 52,03 m3/ha, poprečno v obeh sektorjih lastništva 49,60 m3/ha. Izdelana je tudi karta poškodovanega območja po kategorijah ogroženosti. Služba UIS Dravograd — medobčinski gozdarski inšpektor v zapisniku o kontrolnem pregledu zemljišč in poslovanja z dne 11. 3. 1985 ugotavlja, da je po preučevanjih, ki jih opravlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SRS Ljubljana, vzroke o poškodbah na gozdnem drevju iskati v emisiji industrijskih plinov topilnice svinčeve rude Žerjav. Zastrašujoče in porazno je predvidevano dejstvo, da ocena škode ni in ne more biti zanesljivo točna, ker je šele okularno ocenjena in ni matematično natančna, zato bo dejansko še večja. Iglice na drevju odmirajo v različnih časovnih intervalih. Ostali škodljivi vplivi okularno niso zaznavni. Imamo čudovito napisane deklaracije, zakone, predpise, samoupravne sporazume, TV omizja, simpozije in ne PET MINUT PRED DVANAJSTO! KAJ BO EN DAN POZNEJE? vem kaj še o varstvu okolja, dokler razprave vodimo v sejnih sobah. V življenju jih pa sploh ne izvajamo oziroma prav nasprotno vsem predpisom, proti samim sebi, hčeram, sinovom in vnukom, vsevprek onesnažujemo okolje. Od kod imamo to pravico? Vse to vodi v končni fazi v propad. Pričakovali bi, da morajo biti rezultati take ekstenzivne proizvodnje in poslovanja v dohodkovnih bilancah visoko akumulativni, pa ni res, so na robu rentabilnosti, če pa prištejemo samo povzročeno škodo na zelenih pljučih, potrebnih človeštvu za čistejše ozračje oz. čiščenje ozračja na drevju, pa izračun ne prenese komentarja. Kljub temu pa je še vedno dejstvo, da je prav rudnik Mežica uničil naravo v zgornji Mežiški dolini — in naj so razlogi takšni ali drugačni, zakon po njih ne sprašuje. Zakon o varstvu zraka namreč v 1. točki 37. člena pravi: »Odgovorne osebe organizacij združenega dela, ki z graditvijo objekta ali naprave v nasprotju z določbami tega zakona ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma z nepravilnim nadzorstvom ali z opustitvijo nadzorstva in uporabe zaščitnih naprav povzročijo onesnaženost zraka, ki presega dovoljene meje v večjem obsegu ali na širšem območju in s tem spravijo v nevarnost življenje ali zdravje ljudi ali ogrožajo živalski svet, se kaznuje z zaporom.« (Večer — T. I. 1977). Zlikovca, katerega pa zalotimo pri samovoljnem poseku novoletne jelke, kaznujemo z denarno kaznijo in zaporom (zakon o gozdovih). Človeka zaprepašča nevznemirjenost, brezčutje, brezbrižnost, otopelost, pravo bolezensko nezanimanje za svoj zdrav življenjski prostor, o katerem je prof. dr. ing. Avčin F. (že pokojni), čeprav tehnik, pisal zmeraj z velikimi črkami besedo: NARAVA. Ko je pisal o ČLOVEK : NARAVI je med drugimi pribil: Tehnikov je danes brez števila, tehnika je ogromno področje, NARAVA pa je ena, edina enovita, vsem ljudem skupna. Klica nazaj k naravi ne smemo razumeti, da se moramo odpovedati civilizaciji. Nasprotno, ne moremo in tudi nočemo se vrniti na stopnjo »plemenitega divjaštva«. Premočrtna napadalna vse obvladujoča industrija orjaških razmer je pripeljala svet do ekološke degradacije, ki lahko postane usodna. Miselnost, da spadamo ljudje v vrsto »Homo industrialis«, nas spreminja v pohabljence in hromi naše možnosti. Zato se moramo odpovedati tej miselnosti. Za dežele v razvoju, ki še niso visoko industrializirane, je to zadnja priložnost, da se odločijo za drugačno pot. (Delo 19. 3. 1985). Pri slabšanju ekoloških razmer ima danes pomembno vlogo onečiščevanje ozračja, zaradi česar je vegetacija ponekod že povsem propadla in so se erozijski procesi razvili celo do stopnje demudacije tal (ogalitev zemeljske površine n. pr. v »Dolini smrti pri Žerjavu in ne dosti boljše v Zasavskem bazenu, Celjski kotlini in drugod (ing. M. Z. — G. V. 1972). NEVARNOST ZA LJUDI (Večer 15. 3. 1985) Črnjani in prebivalci okoliških zaselkov že vrsto let izražajo nezadovoljstvo zaradi onesnaževanja zraka s svinčevim prahom in žveplovim dioksidom, ki nekontrolirano uhajata v ozračje iz rudnika Mežica. Kaj o tem menijo nekateri Črnjani? Takole so povedali: MILKA PUŠNIK, učiteljica na osnovni šoli v Črni : Še pred leti je bilo življenje v Črni znosno. Danes pa je zrak že tako onesnažen, da tega skorajda ne moremo več prenašati. Če bi bila z možem poprej vedela, da je tod Ostanejo še edino bukve____— Foto: A. Šertel tako nezdravo življenje, se gotovo ne bi odločila tu zgraditi hišo. Menim, da je vsakoletnih obljub, da se bodo razmere izboljšale, že dovolj. Boljše bi bilo, če bi rudnik začel resno razmišljati o tem, kako bo zrak čistejši, občani pa mu bomo priskočili na pomoč.« FRANC KNEZ, kmet kooperant iz Črne »Tako naprej več ne more iti. Plin nam bo vzel še tisto upanje v življenje, ki ga kmetje tukaj imamo. Poglejte samo gozdove, ki obdajajo mojo domačijo in nam pomenijo vir dohodkov. Plin nam jih bo vzel. Naj hujše pa je, da so v Črni postali prazaprav od plina že vsi omamljeni. Kaj bo le z nami, če rudnik v doglednem času ne bo poskrbel za varovalne naprave?« FERDO JUG, upokojenec iz Črne »Že okoli 32 let živim z družino v Črni in lahko rečem, da zrak še nikoli ni bil tako onesnažen, kot je zdaj. Kolikor vem, so se razmere poslabšale, ker v rudniku talijo odpadni svinec. Če bi talili samo tistega, ki ga sami kopljejo, sem prepričan, da bi bilo tod bolj zdravo življenje. Tako pa ni čudno, da je nad Čruno kljub sončnemu vremenu temen oblak svinčevega prahu in žvepla. Da bi nas rešili te nadloge sem pripravljen prispevati delež, samo naj že enkrat prično ukrepati. Drugače bom primoran Črno zapustiti.« FRANC NAGERNIK — upokojenec iz Črne: »Menim, da ni Črnjana, ki bi mu bilo malo mar onesnaževanje zraka iz rudnika. Nikoli ni bilo toliko plina v ozračju, kot ga je zdaj. Rudnik baje nima denarja za filtre v Žerjavu. Vprašujem, kam je šel denar, ki je bil namenjen za zaščito okolja. Res je, da je rudnik redno plačeval kmetom in drugim odškodnino za uničene pridelke in prizadete gozdove, denarja za človekovo zdravje, tega pa rudnik ne bo nikoli zmogel. Govori se o lomljenju kromosov? (Med Peco in Pohorjem — dr. Sušnik F. II). Vsi upravičeni in dobronamerni protesti ljudi, ki so ekološko že osveščeni, niso naperjeni proti zaposlenim in socialni varnosti ljudi pri DO Rudnikov svinca in topilnica Mežica, ampak prav nasprotno! Ce bodo pri Rudniku uspeli, če imajo načrte za postavitev čistilnih naprav in s tem uravnotežen sistem obratovanja topilnica: NARAVA, potem je šele zasigurana delovna in socialna varnost zaposlenih, ne samo v rudniku, ampak tudi drugod. Ce bomo še tako neodgovorno gospodarili naprej, življenjski in delovni pogoji ne bodo več omogočali proizvodnje jutri delavcem topilnice, pojutrišnjem pa tudi gozdarjem in vsem ostalim, ker ne bo več gozdov. Mogoče bi tu uporabil misel ministrskega predsednika Cerčila, ki jo je med vojno izrekel za invazijske enote vojakov zaveznikov, danes pa bi v prenešenem smislu veljala za gozdarje: »Malokatera panoga na svetu s svojim težaškim delom in malim številom zaposlenih oskrbuje z lesno surovino tako neizmerno veliko število nadaljnjih predelovalcev od tehnične, kemijske, farmacevtske, energetske do živilske industrije. Vlogo ekosistema in drugih funkcij gozda ne bi ponavljali, saj smo jih sprotno nekaj omenjali. Kakšna paleta socialne varnosti in zaposlovanja ljudi je na osnovi lesne surovine? Pink-ponk razprave ne bodo rešile problema! Zato in zaradi še globljih razlogov ne moremo pritrditi predstavnikom DO Rudnikov svinca in topilnice Mežica, ko govorijo, saj ukrepamo, saj imamo načrte, saj plačujemo odškodnino itd. Kdo bi se prostovoljno javil, da ti amputirajo kak ud, plačajo odškodnino, potem pa naj zadovoljno živiš naprej. Ne žagajmo si veje, na kateri sedimo, ne bodimo sami grobarji DO rudnikov Mežica. Večkrat govorimo in vzpodbujamo ter podpiramo z raznimi ukrepi in injekcijami dejavnosti in ljudi, da bi ostala, ker živimo ob meji, meja živa. Na drugi strani pa tako neizprosno podiramo postavljena mostišča. Pri tem je kriv in prisoten edino človeški faktor. Kakšna ironija, ko govorimo o razvoju turizma? Vprašam, kdo bi šel iz mestnega smoga na okrevanje in nabiranje zdravja v ekološko uničeno pokrajino? Interalp-center! Smešno! Ce v ceno proizvoda, karkoli pač na bazi svinca nastaja, vračunamo samo uničenje gozdnega drevja, je ta proizvod neprecenljive vrednosti. V ceno proizvoda za prodajo, v pehanju za devizami tega ni možno vračunati v ceno. Ne smelo bi biti ljudem delo le biznis iz roke v usta. V isti sapi pa naši mediji obveščanja pišejo, da zapad ali kapitalisti odstopajo ekološko nevzdržno industrijsko proizvodnjo, nerazvitim državam. To navajam kot vzporednico k izjavam enega dela vodilnih v DO rudnika Mežica, ki pravijo, da za njihovo proizvodnjo zadostujejo doma proizvedene količine svinčeve rude in ni treba uvažati svinčenih odpadkov, ki vsebujejo nevarnejše strupene snovi? (Makedonija). Kje je resnica? Ce je proizvodnja svinca strateškega pomena —■ so tudi gozdovi ter lesna industrija strateškega pomena, kaj pre- vaga, je treba storiti — nekaj. Ekonomika, ekologija, gozd, zdravje. Nekaj bo treba ukiniti ali pa sanirati. Pri taki alternativi odgovora »kaj« najbrž ni težko postaviti. (Pametni so Makedonci, ki svinčeve odpadke izvažajo v Mežico.) Zato bi morali predstavniki Rudnika nastopati s pozicij, če je proizvodnja svinca interesantna, da se v okviru Slovenije zberejo sredstva za nabavo naprav, ki bodo preprečevale ekološko katastrofo v Zgornji Mežiški dolini v bodoče. Ker smo gozdarji, bomo govorili le o gozdarski stroki, vkljub temu, da vemo, čitamo in ogledovali smo si na ekskurzijah rešitve, ki preprečujejo škode po emisijah strupenih plinov iz topilnic. Gozdarji smo proti gradnji višjega dimnika iz že znanih razlogov. V ilustracijo navajamo: Zahodnonemški kemični koncern BASF bo začel po ameriškem Wellman-Lord postopku izločati iz dimnih plinov svoje 250 megavatne termoelektrarne žveplo, ki ga bo nato uporabljal, kot surovino v kemični proizvodnji (D. 18. 3. 1985). Odrešilna razstopina iz Cinkarne CELJE? Inženir kemije ... (D. 4. 3. 1985). Ljudje moramo uskladiti svoje želje z naravo in živeti z njo v harmoničnem ravnovesju. ohranimo, Čuvajmo našo biobanko, kolikor JE ŠE IMAMO Inštitut >'Jožef Stefan« razpolaga sigurno z indikacijami, analizami, ki vpijejo po takojšnjem ukrepanju, zakaj jih ne obelodanimo, saj bi s takim obveščanjem vzbujali in vzgajali zanemarjeno ekološko osveščenost in prepotrebno razgledanost ljudi. Gozdarji že sami zaradi prenapetih predpisanih letnih etatov posegamo preveč v okolje, posebno v hribovitih predelih, kjer že s samo izgradnjo gozdnih prometnic ustviarjiamo ekološke rane, koridorje za povečan vpliv vetra, pogoje za povečano erozijo, snežne in zemeljske plazove. Kolikor ne bomo skrbneje ravnali s tem danim naravnim bogastvom, bomo kaj kmalu zapravili podedovani pojem, da je Slovenija »vrt Evrope«. Takšno poseganje v gozd opravdamo z utemeljitvijo in tihim priznanjem, da sekamo čez prirastek (moramo všteti vse poškodbe po plinu, divjadi, človeku, boleznih drevja, insektih, požarih, urbanizaciji itd.), vendar le lokalno, kajti površinsko se gozdna površina veča (opuščene kmetije v hribih itd.). Pa tudi lokalno je nevarno tako početje, saj je v okolici Žerjava ravnovesje že podrto, tla pa nepopravljivo načeta in erozije ne ustavi nihče več. Bojazen nastaja za vodne vire. Povirje Meže je itak hudourniško. Kraji v Mežiški dolini so žejni vode. Z uničevanjem gozda ta vir usiha. Gradimo vodovod za Ravne, ki bi ga naj napajal Šumeč. Kaj smo storili, da bi zavarovali ta vodni vir? Ko bi vsaj izločili sestoje v okolici izvira za gozdove posebnega pomena in predpisali zaostrene pogoje gospodarjenja z gozdovi v tem arealu. Drugotnega pomena je sanitarna, tehnološka, energetska in ne vem kakšna voda še. Pomislimo, kakšno škodo si napravljamo z uničevanjem gozda zaradi povečane erozije z zaplavljanjem rečnih korit in naprej akumulacijskih objektov pri hidroelektrarnah, mostovih — pregradah in ne vem kje še. Ni čudno, najbrž je res, ko starejši Črnjani govorijo, da se spreminja tudii lokalna klima. Zadnja desetletja v Črni stalno pihlja veter. Težko najdeš dan, da bi posedel na klopci, katerih je sedaj sicer več, kot nekdaj, da ga ne občutiš. Izreden čut za spremembe jih verjetno ne vara. Kako daleč od centra so danes bari ere gozdnega drevja, ki so do pred desetletji segale prav v naselje. Ko so po 1945. letu prihajali v gozdarsko službo v Črno tudi gozdarji rodom iz Ljubljane, ni čudno, da se je dogodila anekdota, ki je slikovita za skoraj 40 let pozneje. Omenjeni gozdar je v času gozdnih brigad, ko je dežural pri telefonu, ker je bila gozdna uprava Črna podrejena direktno ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, na vprašanje, če lahko pošljejo iz štaba še brigadirje v Črno, odgovoril: pošljite še brigadirjev v Črno, vsak dan odkrivamo nove pragozdove. Kaj bi odgovoril danes? Zdaj, ko valimo krivdo za ožige gozdnega drevja tudi na gospodinjska kurišča, se pojavlja ponovno vprašanje, zakaj smo tako hiteli s podiranjem hidroelektrarne Pečnik, Črna, Žerjav, Polena, namesto da bi jih dopolnjevali in gradili še nove (Švica). Imeli bi več tokovine in čisto energijo tudi za ogrevanje. Na srečo se pojavljajo mladi konstrukterji elektrarn na vodni pogon, kateri so dovolj hrabri, da bodo uspeli. Na nas pa je, da ohranimo živo rastlinsko odejo, da bo zasiguran vodni režim za enakomerno in trajno oskrbovanje. Gozdni požari so za Zgornjo mežiško dolino povečana nevarnost zaradi odmiranja gozda, kar vse skupaj pospešuje gradacije gozdnih škodljivcev. Kazanje na druge, kako nam onesnažujejo okolje zahodne in vzhodne države, kisli dež, TE Šoštanj itd. je najbolj neodgovorna gesta. Onesnaževanje preko državnih mej ni posebno pomembno, nevarno je domače onesnaževanje. Zato ne čakajmo, kaj bodo naredili sosedi. V tujini uporabljajo bencin brez svinca in katalizatorje v avtomobilih. Omejili so hitrost na cestah za prevozna sredstva. Kaj pa mi? Podjetja in posamezniki, kateri vlagajo sredstva v izgradnjo čistilnih naprva in drugih izboljšav za varstvo okolja, imajo olajšave pri davkih itd. Razžveplanje premoga, nafte ni več noben tehnični problem. S čistimi tehnološkimi postopki v industriji, se da zmanjšati onesnaževanje okolja za znosno mero. Življenje in proizvodnja na škodo drugih, in preko svojih mej ni dopustna za industrijo, ki onesnažuje. Menim, da bi referendum o samoprispevku za nabavo in napravo čistilnih naprav in sanacijo okolja uspel. Kmetje-lastniki gozdov ne želijo Krasa in prejemanje odškodnine za povzročeno škodo, pač pa zdravo okolje, nemoteno delo in možnost gospodarjenja na posestvih, ki so jih rodovi že stoletja opravljali in obdelovali. Že sedaj predimenzionirani lesni industriji primanjkuje surovine, jutri je bo še manj, če ne bomo zaustavili uničevanja gozdov. Ali nam je vse skupaj res samo biznis. Prva leta po vojni smo v občini Ravne na Koroškem proklamirali, da bomo razvijali dejavnosti na bazi jekla, svinca in lesa. Dejavnosti okoli jekla smo dodobra razvili, tudi okoli svinca, vse pa na račun umiranja gozda, čeprav v svetu uspešno opuščajo in nadomeščajo uporabo svinca. Najmanj smo storili na racionalni in oplemeniteni izrabi lesne surovine, katera nudi najbolj čisto in zdravo obdelavo, predelavo in tehnologijo. Delo z lesom je zdravo, toplo, mehko. Največkrat se prav barbarsko obnašamo do te vsestransko uporabne surovine. Pač pa nekaj smo ustvarili v tem obdobju za dobrobit okolja, le da stvaritve nočemo ali ne znamo uporabiti za vzgojo ljudi. Daljnovidni člani Kinokluba Prevalje so posneli film »Svinčena prerokba« že pred leti. Tudi prekaljenim veteranom druge svetovne vojne ob gledanju filma gredo mravljinci po hrbtenici. Toda kaj pomaga, ko pa ljudje svoje lastne katastrofe še videti nočemo, kaj šele razumeti. Rajši prenašamo strupene pline, bolezni, pohablje-nje, degeneracijo telesa, živčni in duševni razkroj, lakoto, infarkt in raka, kot pa da bi se uprli razčlovečenju, nezdravi, nesmiselni industrializaciji, ki prinaša katastrofo in ruši sožitje med civilizacijo za vsako ceno in naravo. Da hitreje ne pride ali sploh ne pristopimo k saniranju oziroma ponovnemu ozdravljenju in vzpostavitvi uravnoteženega ekosistema, je večkrat vzrok dejstvo, da se isti ljudje nahajajo kot vodilni v gospodarstvu in družbenopolitičnih skupnostih. V dvojni vlogi ne more zastopati eno stališče v gospodarski organizaciji, drugo pa v oblastni funkciji. Moral bi biti neodvisen in prisluhniti kritiki civilizacije in delovati konstruktivno. Večina piscev je pri obsojanju povzročiteljev ekoloških ran in katastrof preveč obzirnih, prevljudnih in premehkih, pa še te prežema strah pred izgubo eksistence in očitkov z vsemi mogočimi vzdevki, čeprav s svojo dejavnostjo ustvarjajo ali nakazujejo le večjo socialno varnost in pogoje za preživetje. Kakšna zmeda. Isto velja za politike. Kdor ne verjame delno opisani zastrašujoči situaciji pri umiranju gozdov v okolici Črne, naj se povzpne na pobočja Pece in Smrekovca pozimi, ko razredčene krošnje več ne pokrivajo tal in se nazorno vidi ogolele površine. Otrok je čista mlada duša, uravnovešena narava, zato prečitajmo, kaj so napisali učenci šole Miloša Ledineka v Črni. DREVO PRIPOVEDUJE Nekoč sem bila smreka. Imela sem veliko prijateljev, s katerimi sem se zabavala. Ptički so si v mojih vejah spletali gnezda. Mimo mene so hodili gozdarji. Zelo sem se jih bala. A ko so šli mimo mene sem se oddahnila. Pozneje nisem imela več prijateljev, ker so vse posekali. Tudi ptički niso več poletovali okoli mene. Razmišljala sem, kaj naj bi to bilo. Pozneje so gozdarji posekali tudi mene. Zelo me je bolelo, ko so žagali moje vitko telo. Jokala sem, ker sem vedela, da je to konec življenja. Ko sem ležala na tleh, sem slišala pogovor gozdarjev, da me še ni bilo treba posekati, če me ne bi ožgal strupeni plin iz topilnice. Bojim se, da se bo enako zgodilo tudi z drevesi, ki še stojijo. In otroci, ki Si bodo želeli ogledati gozd, bodo morali daleč iz črne. ANJA PUŠNIK, 3. b razred OŠ Črna Gozdarski ljudje v Črni se sprašujejo, zakaj ni razen dipl. inž. gozd. M. Šolarja iz republiškega gozdarskega inštituta nikoli vidnejših predstavnikov na obisk TOZD gozdarstva Črna, čeprav je med največjimi v Sloveniji. Ali je problematika pri umiranju gozdov že nerešljiva ali smo že odpisani. Karel Dretnik Tematika jc. bila predložena na seji osnovne organizacije ZKS TOZD gozdarstvo Črna. Zahtevamo, da se objavi. Zahvaljujem se za gradiva, slikovni material in pomoč tovarišem: Filip Leskovec, dipl. inž. gozd., TOK RAVNE Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd., TOK RAVNE Franc Pušnik, gozd. tehnik, TOK RAVNE Maks Potočnik, gozd. tehnik, TOZD GO ČRNA Miran Cas, dipl. inž. gozd., TOZD GO ČRNA Leopold Mori, dipl. inž. gozd., TOZD GO ČRNA Franjo Keber, gozd. tehnik, GO ČRNA Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., DSSS Janez Švab, gozd. tehnik, TOZD gozdarstvo ČRNA Gozdarski vestnik Načrt gospodarjenja v gozdovih gozdno gospodarske enote Radlje - družbeni gozdovi Površina enote je 4838,29 ha gozdnih površin. Površina gozdov se je zaradi odkupa zasebnih gozdov povečala za 119,03 ha, zaradi prodaje in zamenjav gozdov pa se je zmanjšala za 16.08 ha. Že v preteklosti je kupil TOZD zasebni gozd na območju gozdnega gospodarstva Maribor (na meji GG) s površino 11,91 ha. Do sprememb gozdnih površin je prišlo tudi zaradi krčitev gozdov za ceste, elektrovode, smučišča itd. V celoti so se v desetletju povečale površine gozdov za 28,57 ha. PRIKAZ NEKATERIH OSNOV GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V ENOTI Posledica izredno ugodnih geoloških, talnih in klimatskih razmer ter dosedanjega gospodarjenja so zelo kvalitetna rastišča, ki so med naj bogatejšimi v Sloveniji. Proizvodna sposobnost rastišč je okrog 11 m3/ha in je izkoriščena okrog 60—70%>. Vzroki za razmeroma nizko izkoriščenost rastišč ob intenzivnem gospodarjenju so predvsem naslednji: prenizke lesne zaloge, sušenje jelke, precejšen delež starih sestojev in verjetno tudi že vpliv onesnaženega ozračja in kislih padavin. Od drevesnih vrst prevladuje v enoti smreka, ki je 65% in hkrati delež zaradi sušenja jelke nenehno narašča. Delež jelke se je v 20 letih znižal za 10 % in znaša sedaj le še 15 %. Delež listavcev se postopoma povečuje in jih je sedaj že 12%. Glede na rastišča in cilje gospodarjenja bi morali prevladovati mešani gozdovi z deležem listavcev okrog 20 do 30 %. Razvojne faze eno-dobnih in raznodobnih sestojev so zelo blizu ciljnemu stanju. Srednji premer dreves nad taksacijskim pragom (10 cm) počasi narašča in znaša sedaj 36 cm. Problemi, ki otežujejo gospodarjenje z gozdovi in negativno vplivajo na doseganje gozdno-gospodarskega cilja so predvsem naslednji: sušenje jelke povzroča izpad drevesne vrste, ki je v proizvodnem smislu izredno produktivna in zaradi globoke vkoreninjenosti stabilizator sestojev in meliorator tal. Dodatni problem pri gospodarjenju so tudi povečane površine, ki jih je potrebno gojitveno obravnavati. Problem predstavljajo tudi ostareli in redki gorski gozdovi, kjer je obnova težavna in draga, prirastek pa se je močno znižal. Divjad dela škode z objedanjem mladja, predvsem jelke, macesna in plemenitih listavcev. Tako je otežkočena in povezana s povečanimi stroški obnova ciljnih drevesnih vrst. Škod zaradi kislih padavin doslej še nismo ocenjevali ali merili, brez dvoma pa so že prisotne in se odražajo v zmanjšanem prirastku in manjši vitalnosti sestojev. Problemi, ki nastopajo zaradi porabnikov gozdnega prostora in se negativno odražajo na gospodarjenje z gozdovi so: krčenje gozdov zaradi elektrovodov, žičnic, onesnaženja okolja idr. Za gospodarjenje z gozdovi so izredno pomembne gozdne prometnice. Gostota produktivnih gozdnih cest v družbenih in zasebnih gozdovih na območju Radelj je 24,2 m/ha, skupaj z javnimi cestami pa 25,1 m/ha. Gostota traktorskih vlak je 38,8 m/ha. Na tozdu uporabljajo tehnologijo dela in mehanizacijo, ki je v skladu z gozdnogojitvenimi cilji in je, kolikor je mogoče, na naravo dela varna, zdravju čim manj škodljiva in ekonomična in v največji meri prilagojena delovnim pogojem — to so: lahke žičnice URUS in TRANS VIT, za delo v gozdu adaptirani kmetijski traktorji, profesionalne motorne žage, idr. Delež dohodka in zaposlenih v gozdarstvu v občini Radlje se manjša, vendar je pomen gozdov in gozdarstva z izgradnjo tovarne oken v Spodnji Vižingi in tudi zaradi naraščanja potreb po socialnih in tudi varovalnih funkcijah vse večji. Glede na tesno povezanost gozdarstva s prebivalstvom hribovskih predelov zaskrbljujejo negativni demografski procesi.. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V PRETEKLEM DE-CENIJU Leta 1984 je dobil TOZD gozdarstvo Radlje Jesenkovo priznanje, ki je najvišje priznanje na področju biotehnike. V obrazložitvi je med drugim povedano: »TOZD gozdarstvo Radlje spada med prve, ki so pričeli okoli leta 1960 sistematično razvijati sonaravni sistem gospodarjenja z gozdom.« In še: »Gospodarjenje v Radljah karakterizira nekaj načel, ki prenašajo način dela z gozdom v medsebojne odnose v kolektivu. Kolektiv in gozd sta na ta način organsko zrastla v celoto, kar naj bi bil ideal in nenehna težnja sodobnega gozdnega gospodarstva. Med vodilna načela sodi npr. načelo nege, ki se manifestira v negovalnem odnosu, od gozda do posameznega drevesa, do posameznega člana kolektiva in do celotnega naravnega okolja.« Eden osnovnih pogojev za tako uspešno delo je načrtovanje vseh del — pri gojenju gozdov, pridobivanju gozdnih sortimentov, odpiranju gozdnih prometnic, tehnologiji dela in uvajanju mehanizacije, kadrovanju in organizaciji in drugo. Vse to se naposled odraža tudi v gozdu, ki se kljub številnim oviram postopoma približuje željenemu stanju, ki je stabilen, mešan, raznodobni gozd, ki v optimalnem obsegu in trajno izpolnjuje svojo večnamensko nalogo. Nekateri kazalci gospodarjenja z gozdovi Na račun enodobnih in prebiralnih gozdov se je povečala površina raznodobnih gozdov, teh je sedaj 44%, enodobnih je 28 %, prebiralnih 26 % in varovalnih ter gozdov s posebnim pomenom 2 %. Lesna zaloga se je v primerjavi s prejšnjim deceni-jem znižala za 11 m3/ha in znaša sedaj 306 m3 na ha. Na osnovi velikega števila vrtanj smo ocenili, da se je prirastek na ha povečal za 0,16 m3 na ha in znaša sedaj 7,35 m3/ha. Etat je bil določen v višini 321.000 m3, realiziran pa 328.030 m3 ali 2,2 % nad etatom. Gojitvena dela so opravili na 58 %' površine enote in so na ha površine vložili 4,6 dnine. Posadili so 688.200 sadik. Zgrajeno je bilo 54,3 km cest. Veliko sredstev je bilo vloženih v izgradnjo mehaniziranega skladišča. Med pomembne realizirane etatne cilje štejemo uspešno podravsko politiko in postopno realiziranje organizacijskega koncepta o avtonomnih delovnih skupinah ter zasedbi revirja z delavci z višjo in visoko izobrazbo. CILJI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Cilji gospodarjenja z gozdovi se preko splošnega gozdnogospodarskega cilja, ki je: optimalno in trajno zagotavljanje lesnih in nelesnih funkcij gozda ter ohranjanje in krepitev proizvodne sposobnosti rastišč, prenašajo preko območnih ciljev in ciljev enote v izvedbene gozdnogojitvene in spravilne načrte. Gozdnogojitveni cilji so z gospodarskimi razredi časovno in prostorsko opredeljeni. UKREPI 1. Etat smo uskladili z območnim gozdnogospodarskim načrtom. Deli se na razporejen etat po odsekih in oddelkih in na nerazporejen etat. Pri določanju etata smo upoštevali gojitvene potrebe, še posebej pa družbene potrebe po lesu in sušenje jelke. Zato tudi menimo, da je prav, da ostane del etata nerazporejen. Predviden je etat skupaj 300.000 m3 od tega je nerazporejeno cca 20.000 m3. 2. Gojitvena in varstvena dela so v primerjavi s prejšnim načrtom povečana zaradi visokih etatov in sušenja jelke ter visokega staleža divjadi. Obnovo načrtujemo na površini 318 ha, nego na površini 2665 ha, za kar bo porabljeno 22.430 dnin in za varstvo 4300 dnin. Gojitveno bo obravnavano 62 %> površin gozdov enote, na ha pa bo vloženih 5,5 dnin. Načrtujemo sadnjo 450.000 sadik. 3. Gradnja gozdnih prometnic se naj bi v naslednjih letih postopoma zmanjševala. Do leta 1994 načrtujemo izgradnjo 23 km cest in 40 km vlak. Tako bi znašala ob poteku načrta gostota prometnic v družbenih in zasebnih gozdovih na območju TOZD in TOK gozdarstva Radlje 28,9 km cest in 47,9 km vlak. Drago ZAGORC, dipl. ing. gozd. Zaključni račun in plan — potrjena Delavski svet delovne organizacije je na 7. seji potrdil zaključni račun za leto 1985. Razprave na seji skoraj ni bilo, saj so delavci po temeljnih organizacijah o rezultatih temeljito razpravljali že v mesecu februarju. Plan za leto 1985 je bil sprejet s skoraj vsemi pripombami, ki so jih dale temeljne organizacije. Delavski svet delovne organizacije je na tej seji sprejel tudi sklepa o sprejemu in veljavnosti samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD LESNE in SOZD MERX in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, potrdil pravilnik o varstvu pri delu za panogo gozdarstva, dal v javno obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju kadrovanja, izobraževanja, štipendiranja in pripravništva ter sprejel gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Radlje — družbeni sektor. I. ROBNIK Obvestilo o akcijah za pospeševanje inventivne dejavnosti Centralna komisija za inventivno dejavnost je na 6. seji, dne 21. 3. 1985 sprejela naslednje sklepe: 1. Obveščamo vse delavce, zaposlene v DO Lesna, da smo pričeli zbirati podatke o nerešenih problemih v TOZD, TOK, DSSP, DS IB in BP. Pogoj za uspešno ustvarjalno sodelovanje je uresničevanje skupnih ciljev z združenimi močmi, zato želimo, da opišete vse težave na posameznih delovnih mestih ali na skupini delovnih mest, ki po vašem mnenju ovirajo delo in jih sami ne morete odpraviti. S pomočjo javnega natečaja jih bomo skupno rešili. Probleme prijavite animatorjem inventivne dejavnosti v vaših delovnih sredinah ali v lesarski sektor DSSP do 30. 4. 1985. Vse uspešne rešitve problemov bomo po javnem razpisu nagradili s 3000 din in posebnim nadomestilom po samoupravnem sporazumu. 2. Meseca maj in junij predlagamo za mesec inovacij. V internem glasilu bo izšel razpis za prijavo ko- ristnih predlogov. Vsak koristen predlog bo centralna komisija pregledala, selekcionirala in nagradila z zneskom 2000 din. Po realizaciji koristnega predloga se bo izvršilo izplačilo posebnega nadomestila po samoupravnem sporazumu o inventivni dejavnosti. V omenjene aktivnosti se vključijo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije temeljnih organizacij in delovne organizacije. 3. V glasilu bo izšlo obvestilo za prijavo kandidatov »inovator LESNE« za leto 1985. Pri izbiri bo upoštevana dosežena gospodarska korist, stopnja inventivnosti in humanizacija dela. Izbrane bodo tri najkoristnejše inovacije in nagrajene s tremi nagradami: 1. nagrada 70.000 din 2. nagrada 50.000 din 3. nagrada 20.000 din 4. Nadaljevali bomo s krožki USOMID skupaj s strokovnimi delavci univerze Maribor. M. G. Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel DretniK, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 Izvodov — Klišeji ln tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1985. Razpis za letovanje v sezoni 1985 Člani kolektiva LESNE lahko v letošnjem letu letujejo v naslednjih krajih ob jadranski obali: — v počitniškem domu v Filip Jakovu — v kamp hišicah v Selcah — v hotelu Bernardin v Portorožu — v kamp prikolicah v Selcah — v kontejnerjih v Lanterna-kampu pri Poreču. Izmene bodo desetdnevne, in sicer v času: od 11. 6. — 21. 6. od 21. 6. — 1. 7. od 1. 7. — 11. 7. od 11. 7. — 21. 7. od 21. 7. — 31. 7. od 31. 7. — 10. 7. od 10. 8. — 20. 8. od 20. 8. — 30. 8. od 30. 8. — 9. 9. od 9. 9. — 19. 9. Delavec nastopi letovanje s kosilom in konča z zajtrkom. Sobo, hišico, prikolico, kontejner mora delavec izprazniti do 8 ure zjutraj. Če se bomo delavci LESNE odločili za regresirane cene, bomo letovali po naslednjih cenah: Filip Jakov Bernardin Portorož člani kolektiva 800 900 otroci od 3—10 let 425 425 zaposleni zakonec 1000 1000 otroci tujih od 2—7 let 600 770 tuji nad 7 let 1500 1500 Cena uporabe prikolice na dan znaša 680,00 din, cena uporabe kontejnerja znaša 770,00 din na dan, cena uporabe novih hišic, ki bodo izgrajene do sezone, bo znašala 770,00 din na dan. Koristniki kamp prikolic in kontejnerjev plačajo še 200,00 din, kot pavšalno ceno za uporabo plina. Delavci, ki niso zaposleni v DO LESNA, nimajo pravice letovati v prikolicah, kontejnerjih, Selcah in v Portorožu, lahko pa letujejo v Filip Jakovu, če kapacitete niso zasedene ali pa koristijo samo hrano po naslednji ceni: hrana v Filip Jakovu za goste brez napotnic: polovična porcija cela porcija zajtrk 95,00 145,00 kosilo 240,00 400,00 večerja 145,00 255,00 480,00 800,00 Cena hrane za delavce DO LESNE, ki ne letujejo v počitniškem domu: 03 ;S ta 03 > u "g a a o a zajtrk 50,00 65,00 kosilo 150,00 255,00 večerja 105,00 160,00 305,00 480,00 8 H V I H ARNI K Pravico do letovanja po ceni, ki je določena za člane kolektiva, imajo tudi nezaposleni zakonci članov kolektiva, njihovi nepreskrbljeni otroci nad 10 let, upokojenci in njihovi nezaposleni otroci, zakonci ponesrečenih pri delu in njihovi nepreskrbljeni otroci ter kmetje kooperanti. Po tej ceni lahko upravičeno letujejo delavci LESNE največ 10 — dni, najmanj pa 5 dni (koriščeno vsaj 5 dni skupaj). V času letovanja od 11. 6. — 21. 6. in od 9. 9. dalje velja 30 % popust, od 21. 6. — 1. 7. in od 30. 8. — 9. 9. pa 20% popust. Popust velja za vse objekte, razen v Portorožu. Popust ne velja za izlete do 5 dni. Prednost pri letovanju v glavni sezoni imajo koristniki: 1. ki še niso, oziroma so manjkrat letovali v počitniških objektih, 2. ki imajo daljšo delovno dobo pri LESNI, 3. ki imajo večje število nepreskrblje-družinskih članov, 4. ki imajo večje število šoloobveznih otrok, 5. ki imajo zaposlenega zakonca v LESNI, 6. če so matere (očetje) samohranilke (samohranilci), 7. ki koristijo kolektivni dopust. Za delavce, ki bodo letovali v Filip Jakovu, organiziramo avtobusni prevoz, ki ga moramo uskladiti z Merxom. Prevoz je organiziran v času od 21. 6. do 30. 8. 1985 na relaciji Prevalje— Filip Jakov. V Filip Jakovu se bo ustavljal avtobus pred našim domom. Cena povratne vozovnice za osebo znaša 2.200,00 din, za otroke, ki ne potrebujejo svojega sedeža pa 500,00 din. Delavci, ki želijo potovati z avtobusom, morajo to javiti referentu za družbeni standard vsaj 15-dni pred odhodom. Uro odhoda avtobusa bomo pravočasno javili. Prevozne stroške morajo delavci poravnati pred odhodom. Delavci, ki bodo letovali v hišicah v Selcah, morajo imeti s seboj jedilni pribor in posteljno perilo, v kontejnerjih in prikolicah pa samo posteljno perilo. Ko bodo delavci razporejeni v želj eno letovišče, morajo plačati 30% od vrednosti skupnega zneska za letovanje. Znesek morajo poravnati pri prvem izplačilu OD po razporeditvi. Če v tem roku izračunanega zneska ne bodo poravnali, bomo šteli, da odstopajo od razporeditve. Letovanje lahko odjavite najkasneje do 1. 6. v tekočem letu. Odjava letovanja po 1. 6. je opravičena le v primeru bolezni, hujših poškodb, smrti in službenih zadev, za kar je potrebno predložiti potrdilo. V primeru kasnejšega nastopa letovanja ali predčasnega odhoda domov zaračunamo polno ceno. Napotnica ni prenosljiva! Kolikor bi koristnik izročil napotnico osebi, ki nima pravice do ugodnosti, ali bi s seboj pripeljal osebe, ki niso navedene na napotnici, je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Pri prejemu napotnice za letovanje je potrebno obvezno poravnati ves znesek. Vse pravilno izpolnjene prijavnice morajo tajnice TOZD, TOK, DS IB in sektorjev DSSP poslati referentu za družbeni standard najkasneje do 15. 4. 1985. Daniela PETEK DRAGA SARTOVA MAMA Micka Perše Ko smo zaslišali šen-tanelski zvon, se je kot blisk hitro raznesla novica, da Šartove Micke ni več. Odšla je tja, kjer ni ne trpljenja in ne bolezni, le mir. Rodila se je pri Šartu leta 1922. Bila je brhko, zdravo kmečko dekle, vedno nasmejanega obraza. Kmalu si je našla dobrega življenjskega tovariša, pridnega, delovnega in razumevajočega človeka. Tako sta skrbno in vzorno gospodarila na lepi Šartovj kmetiji ter uživala družinsko srečo. Bila je vzorna gospodinja, mati in žena. Vendar je to srečo prekinila bolezen in jo priklenila na bolniško posteljo, v kateri je ostala celih 14 let. Med boleznijo je imela trdno in močno voljo in veliko upanja, da bo še kdaj stopila za štedilnik, da bo hodila po svoji domačiji. Usodo je prenašala potrpežljivo in vdano. Ob neki priliki, ko sem jo obiskal mi je rekla: »Ja Lojz, kar nam je naloženo, moramo vdano prenašati.« Ko bi danes mogla spregovoriti, bi gotovo rekla, da se je z usodo zastonj prerekati. Toda na to večno vprašanje: zakaj tako, ne bomo našli nikdar odgovora, le to, da so pota usode čudna. Sneg bo kot bele spomladanske rože prekril tvoj grob, pokril telo, ki je celih 14 let hiralo, kot bi se hotelo še vedno, čeprav ne močno, upirati usodi. Vso spoštovanje in zahvalo izrekamo možu, hčerki in vsem domačim ter sosedom za požrtvovalno pomoč in postrežbo v teh težkih in dolgih letih. Alojz Perše p. d. Desatnik KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO LETO XVIII — ŠTEVILKA 4 APRIL 1985 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1985. POŠTNINA PLAČANA Gospodarjenje v letu 1984 Tudi preteklo leto je bilo leto zaostrenih pogojev gospodarjenja in stabilizacije našega gospodarstva. V kmetijstvu so se težavne razmere odražale predvsem v nesorazmerjih cen med vloženim materialom in pridelki ter visokih obrestnih merah za obratna sredstva in investicijska vlaganja. V živinoreji, M je prevladujoča panoga kmetijske dejavnosti na našem območju, so bile težave predvsem v visokih cenah koruze in krmil ter umetnih gnojil in pogonskega godiva (za pridelovanje krme). Kljub vsem težavam pa smo v naši osnovni dejavnosti — živinoreji — priredili več klavne živine in mleka kot v preteklem letu. Tržna proizvodnja pokriva potrebe koroške regije in ustvarja določene viške, predvsem pri mleku. Pri prireji mleka so bili po temeljnih zadružnih organizacijah doseženi naslednji rezultati: — »ODOR« Dravograd, 1234, 14% povečanje glede na leto 1983, plan presežen 8%; — »TRATA« Prevalje, 2727, 5,6 % več kot v letu 1983, plan realiziran 99%; —- »LEDINA« Slovenj Gradec, 5918, 7 % več kot v letu 1983, plan presežen za 4%. Skupaj je bila proizvodnja mleka za 8 % večja kot v letu 1983 in plan presežen za 3 %. Tudi v prireji klavne živine (govejih pitancev) so bili doseženi ugodni rezultati, in sicer: — »ODOR« Dravograd, 281 ton, 20 % več kot v letu 1983, plan presežen za 12 %; — »TRATA« Prevalje, 432 ton, 11 % več kot v letu 1983, plan presežen za 6 %; — »LEDINA« Slovenj Gradec, 601 ton, 24% več kot v letu 1983, plan presežen za 12 %. Skupno je bilo v vseh treh temeljnih zadružnih organizacijah oddano 1314 ton klavne živine, kar je 18,7 % več kot v letu 1983, oziroma 10 % nad planirano količino za leto 1984. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je v teh količinah zajet del živine, ki bi bila dopitana v letu 1985, vendar je bila zaradi pomanjkanja domače krme in dragih krmil oddana že prej. Zaradi tega so tudi plahi za leto 1985 postavljeni nižje. Pri poljedelstvu naj omenimo proizvodnjo hmelja, Id je znašala 68 ton, kar je 3 % manj kot v letu 1983 (zaradi obnove nasada v TZO »ODOR« Dravograd); pridelek semenskega krompirja je znašal 220 ton, kar je tudi manj kot v letu 1983 (letina!), žit (pšenica, ječmen), pa smo pridelali 293 ton ali 6 % več kot v preteklem letu. Če se vrnemo k proizvodnji mleka in podrobneje analiziramo dosežene rezultate, so nam pri tem v pomoč naslednji kazalci: Zadružna farma — v zadružnem sektorju se je količina oddanega mleka na kravo povečala za 3 %, količina mleka na 1 kmetijo pa se je zmanjšala za 2 °/o; — proizvodnja mleka na 1 kravo v družbenem kmetijstvu je znašala 3955 1, kar je 1 % manj kot v preteklem letu. Eden kazalcev produktivnosti je tudi prireja mleka in klavne živine na 1 ha kmetijske obdelovalne površine. V letu 1984 smo v KKZ pridelali na 1 ha poprečno 538 1 mleko in 72 kg klavne živine; glede na leto 1983 se je prireja mleka na 1 ha povečala za 7,6 %, prireja klavne živine za 18 °/o. Mesarska dejavnost Dobava klavne živine iz naših TZO je bila za 17 % večja kot v letu 1983. Poleg tega so v klavnici opravljali še uslužnostni zakol za druga območja izven KKZ. Od TZO je bito dobavljenih 127 ton žive teže klavnih prašičev, kar je 182 % več kot v letu 1983, od drugod pa 415 ton ali 24% manj kot prejšnje leto. Proizvodnja govejega mesa je bila večja za 3 °/o, proizvodnja svinine manjša za 7 °/o, mesnih izdelkov pa je bilo proizvedenih 26 °/o več kot v letu 1983. Nabava drugod se je zmanjšala pri vseh vrstah, razen pri sviniini. Obseg prodaje svežega mesa po občinah Občina govedina ton % svinina ton % Dravograd 81 10,8 62 12,6 Ravne/Koroškem 292 39,0 204 41,3 Slovenj Gradec 195 26,1 117 23,7 Radlje/Dravi 30 4,0 56 11,3 Ostalim 150 20,1 55 11,1 Skupaj 748 100,0 494 100,0 Prodaja govedine se je glede na leto 1983 zmanjšala za 9 %, svinine za 5 %, perutninskega mesa za 5 %, prodaja mesnih izdelkov pa se je povečala za 19%. Trgovska dejavnost Oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom in stroji je bila v letu 1984 relativno zadovoljiva; večjega pomanjkanja materialov ni bilo, problem so bile visoke cene, ki so »zrasle« precej nad cene kmetijskih pridelkov. Za re-alizacijio planirane proizvodnje je bilo potrebno nabaviti: — umetna gnojila 3961 ton indeks 84/83 133 — zaščitna sredstva 47 ton 124 — semena 101 ton 115 — krmila 2158 ton 116 — koruza 1219 ton indeks 84/83 48 — cement 4055 ton 80 — traktorji 158 kom 226 — kosilnice 58 kom 95 — naklad, prikolice 16 kom 59 — sodi za gnojevko 30 kom 214 — sitokombajni 15 kom 56 Iz preglednice je razvidno, da je bilo v letu 1984 prodano zelo malo koruze. Vzrok je predvsem v tem, da je bila cena koruze v začetku leta zamrznjena in je zato ni bilo na tržišču. To vrzel smo deloma premagali z zalogami koruze, ki je bila nabavljena konec leta 1983 in z nadomeščanjem z drugimi krmili. Tudi prodaja cementa je bila manjša zaradi pomanjkanja na tržišču. Od kmetijske mehanizacije smo prodali največ traktorjev, ostale mehanizacije pa manj. Vzrok je v visokih Zadovoljiva ponudba v zadružni trgovini cenah in dragih investicijskih sredstvih, kar bo še bolj vplivalo na obseg prodaje v letu 1985. ' Finančni kazalci Celotni prihodek KKZ v 1. 1984 je znašal 2.506,480.000 din, kar je 66 % več kot preteklo leto. Tako povečanje je posledica vpliva cen in tudi večjega obsega proizvodnje in storitev. Za ta obseg poslovanja smo porabili 2.220,842.000 dni sredstev, ali 67 % več kot v preteklem letu. Delež amortizacije v porabljenih sredstvih znaša 1,6 %; sredstva amortizacije za leto 1984 znašajo 34,681.000 din ali 32 % več kot preteklo leto. Dohodek delovne organizacije v letu 1984 je znašal 285,638.000 din, kar je 60 % več kot v letu 1983. Najbolj se je dohodek povečal v TZO »TRATA« Prevalje (indeks 187) in TZO »ODOR« Dravograd (indeks 164). Največ dohodka ustvarjata: TZO »LEDINA« 96,441.000 din, 33,8% delež v dohodku KKZ TOZD, »MESNINA« 77,734.000 din, 27,2% delež v dohodku KKZ. Obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka za potrebe skupne porabe (SIS), za splošne družbene potrebe (davki iz dohodka), za druge namene in za pogodbene obveznosti (obresti od kreditov, skupne službe), so v letu 1984 znašale 95,080.000 din in so se povečale za 84 % v primerjavi na preteklo leto. Kaj je povzročilo tako visoko rast te postavke? Če analiziramo obveznosti po namenih, ugotovimo, da pri vseh temeljnih organizacijah največji delež odpade na obresti od kreditov. Tudi te dajejo mleko Obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva: Del. v doh. TO 1983 1984 Ind. 1983 1984 »Ledina« Slov. Gr. 4,374.140 12,688.860 290 6,8 13,2 »Trata« Prevalje 2,961.911 6,700.658 226 8,2 9,9 »Odor« Dravograd 1,019.488 2,852.964 280 4,8 8,1 »Mesnina« Ot. vrh 4,757.584 8,546.879 180 9,3 11,0 Skupaj: 13,113.124 30,789.361 235 7,6 11,1 Nominalno so se obresti za kredite najbolj povečale v TZO »LEDINA«; v delovni organizaciji so glede na preteklo leto večje za 17,676.238 din, kar pomeni 135 %> več. Delež obresti v dohodku se je povečal od 7,6 % na 11,1 % v letu 1984. Po razporeditvi vseh obveznosti iz dohodka ostane čistega dohodka v znesku 190,558.000 din ali 51% več kot preteklo leto. Razporeditev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1984 je bila naslednja: v 000 din indeks — za osebne dohodke 129.203 153 — za stanovanjsko izgradnjo 8.388 142 — za ostale nam. skupne porabe 9.189 160 — za poslovni sklad 32.286 140 — za rezervni sklad 11.030 160 — za* druge namene 459 — Sredstva za osebne dohodke so bila razporejena v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1984. Poprečni neto osebni dohodek v KKZ je znašal 25.458 din, kar je 50 % več kot v letu 1983. Ostanek čistega dohodka za sklade je znašal 52,528.000 din, od tega je bilo razporejeno v poslovni in rezervni sklad (za akumulacijo) 43,316.000 din ali 44% več kot v preteklem letu. Akumulacija se je po temeljnih organizacijah precej povečala, predvsem v TZO »TRATA«, vendar je še vedno prenizka za večja investicijska vlaganja. Marjana SUŠEČ Nekaj o poslovanju koroške hranilnice Kot vse družbene organizacije je tudi koroška zadružna hranilnica v februarju podala obračun svojega poslovanja v letu 1984. O tem je 22. februarja 1985 razpravljal izvršilni odbor hranilnice, 24. februarja 1985 pa zbor delegatov ob navzočnosti vseh predstavnikov ustanoviteljev. Poleg samoupravnim organom in ustanoviteljem, ki po zakonu razpravljajo o rezultatih poslovanja ter s tem v zvezi sprejemajo ustrezne sklepe o potrditvi zaključnega računa, o delitvi ČD ter določajo poslovno politiko za naprej, smo dolžni o delu hranilnice seznaniti vse kmete-kooperante in gozdne posestnike, ki pretežno vse svoje finančne zadeve urejajo preko te hranilnice. Zlasti smo dolžni seznaniti vse vlagatelje, ki svoje začasne prihranke zaupajo koroški hranilnici, v kake namene so se njihova sredstva uporabljala in kdo jih je koristil. Osnovni namen hranilnice je vsekakor poleg zbiranja hranilnih vlog še kreditiranje združenih kmetov za namene investicijskih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo, investicijskih vlaganj v stanovanjsko gradnjo in kreditiranje tekoče kmetijske in gozdarske proizvodnje z obratnimi sredstvi. Pregled gibanja in stanja hranilnih vlog Področje stanje 1.1. 84 izplačila vplačila stanje 31.12. 84 indeks Slov. Gradec 116.151 501.450 466.496 151.105 130 Dravograd 27.393 118.174 105.750 39.817 145 Ravne 46.476 172.390 157.134 61.732 133 Radlje 38.600 225.419 216.889 47.130 122 Skupaj 228.620 1,017.433 946.269 299.874 131 Iz tabele ugotovimo, da je bilo v hranilne knjižice koroške hranilnice v letu 1984 vpisanih 1017 milijonov din hranilnih vlog, dvignjeno pa 946 milijonov din, stanje konec leta pa 300 milijonov din ali za 31 % več, kot je bilo v začetku leta, kar je vsekakor znatno manj, kot pa je bila stopnja inflacije. Skupno plasirani krediti kmetom v letu 1984 Področje začetno stanje skupaj koriščeno skupaj vrnjeno stanje konec leta indeks Slov. Gradec 94.107 76.028 42.355 127.780 136 Prevalje 57.387 52.876 36.219 74.044 129 Dravograd 31.496 33.200 16.718 47.978 152 Vuzenica 100.808 62.535 36.597 126.746 126 Skupaj: 283.798 224.639 131.889 376.548 133 V letu 1984 so prejeli kmetje-kooperanti prek hranilnice 224,6 milijona din raznih posojil, od tega 141,6 milijona za investicije, 18,6 milijona za stanovanjsko gradnjo in 64,5 mi- lijona din za obratne namene, v glavnem v obliki akontacij na les, oziroma na pogodbeno kmetijsko proizvodnjo. Skupna obveznost jemalcev posojila v hranilnici je znašala 376,5 milijona din. Sredstva za investicije so bila formirana iz naslednjih virov ter vložena za v tabeli navedene namene: namen predrač. vrednost banka HKS KŽRS kmet govedoreja 87.945 37.225 15.518 3.397 31.805 prašičereja 11.852 6.136 2.963 590 2.163 perutninarstvo 18.136 9.721 1.806 6.609 mehanizacija 94.822 42.307 18.330 34.185 hmeljarstvo 2.100 1.260 210 630 Skupaj: 214.855 96.649 38.827 3.987 75.392 Stanovanjska posojila odobrava hranilnica po posebnem pravilniku, s tem da na namensko vezana sredstva za stanovanjsko gradnjo doda še 70 % sredstev hranilnih vlog. Žal dosedaj zbrana sredstva še daleč ne pokrijejo dejanskih potreb za te namene, saj kmetje do leta 1983 sploh niso imeli možnosti najemanja posojil za urejanje stanovanjskih prostorov. Skupno stanje zbranih in odobrenih posojil za stanovanjsko gradnjo znaša le 37 milijonov din, od tega na področju Slovenj Gradca 19,6 milijona din, na področju Raven 13 milijonov din in na področju Radelj 3,6 milijona din. Akontacije na les in pogodbene kmetijske pridelke so najpogostejši kratkoročni vir. Izplačujejo se izključno iz sredstev hranilnih vlog, naloge za izplačilo teh akontacij pa v okviru razpoložljivih sredstev izdajajo TOK, oziroma TZO. Stanje teh akontacij konec leta 1984 znaša 31 milijonov din. Poleg navedenega direktnega kreditiranja kmetov najema hranilnica pri TKB še precejšnja sredstva ter jih skupno s prostimi hranilnimi vlogami odobrava temeljnim zadružnim organizacijam za kreditiranje kmetov za nakup reprodukcijskega materiala kot umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, koruze, močnih krmil, semen, telet za pitanje in podobno. Tako je odobrila hranilnica v letu 1984 ustanoviteljem 877 milijonov kratkoročnih kreditov, stanje teh kreditov konec leta 1984 pa znaša 270.000 din. Plan hranilnice za leto 1985 Za investicije v kmetijstvo bodo zagotovljena naslednja sredstva: področje predračunska vrednost Slovenj Gradec 78.137 Ravne 26.450 Dravograd 30.650 Radlje 48.750 Skupaj: 183.987 (Nadaljevanje na 4. strani) REGIJSKI POSVET o uresničevanju politike razvoja kmetijstva in obravnava predlogov za spremembe kmetijskih zakonov 20. marca je medobčinski svet SZDL za Koroško v Slovenj Gradcu sklical posvet, ki se je nanašal na razpravo zgoraj navedenih področij. Posveta so se med drugim tudi udeležili predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tov. Milan Kneževič, predstavnik gospodarske zbornice Slovenije in predstavnika Zadružne zveze Slovenije. Na posvetu je bilo ugotovljeno sledeče, oziroma sprejeti so bili naslednji predlogi in zaključki: — koroška regija je dosegla dobre uspehe v kmetijski proizvodnji, glede na dano družbeno podporo in na podane naravne možnosti; —- še zlasti zato, ker so na tem področju pretežno gorski in hriboviti predeli; — za uresničitev ciljev in nalog v letu 1985 je treba zagotoviti, da bodo odpravljena občutna nesorazmerja cen med vloženim materialom in ceno kmetijskih pridelkov, večjo vlogo pa mora dobiti tudi pospeševalno delo; —■ doseči je treba povečanje prispevne stopnje za občinske intervencijske sklade za pospeševanje kmetijstva; •—- predlogom sprememb kmetijskih zakonov se da načelna podpora; — pri pridobitvi statusa kmeta morajo biti zagotovljeni strožji kriteriji (upoštevati zlasti delo in tržnost); — pri kriteriju vrednosti proizvodnje se mora cenzus ugotavljanja višine dohodka izračunati oz. ovrednotiti na enoto površine; — podlaga za priznanje statusa kmeta naj bi bile le kmetijske površine ne pa tudi gozdne; — glede izdelave agrokart obstaja mnenje, da je potrebno predhodno zagotoviti inventarizacijo vseh kmetijskih zemljišč in gozdnih, ter s tem zagotoviti uradne zemljiško-knjižne podatke z dejanskimi v naravi, vzporedno pa s posebnim zakonom zagotoviti za to potrebna sredstva; — ustrezni organi oziroma institucije naj čimprej izdelajo merila za določitev gorskih in hribovitih predelov, saj je sedaj opredeljevanje nedosledno in za marsikatero kmetijo krivično. Prisotni so na koncu sprejeli sklep, naj se aktivnost obravnave nadaljuje še v drugih sredinah in s tem izoblikujejo stališča, pripombe oz. usmeritve za delegate v republiški skupščini, ki bi naj s svojo razpravo dosegli takšne enotne razrešitve pri kmetijski zakonodaji in ukrepe, ki bi vplivali na dvig kmetijske proizvodnje, kar pa je cilj celotne družbene skupnosti. Za nami so tri leta Februarja letos so minila tri leta, odkar redno izhaja mesečna »PRILOGA ZA KMETIJSTVO«. Ves ta čas sva si urednika po svojih močeh prizadevala, da bi mesečnik bil resnično bogat, in da bi bili zadovoljni z njegovo vsebino. Zal, pa imava občutek, da glasilo pri vas bralcih še ni našlo svojega pomena. Le malo je tistih, ki komaj čakajo na njegovo vsebino vsak mesec, na policah združenih organizacij ostanejo posamezne številke, velikokrat pa se slišijo pripombe v sredinah, ki za to ni pristojna. Ko ugotoviš, da ni pravega odziva pri bralcih, ti zmanjka tudi idej in vneme, da bi glasilo še izdajal in ustvarjal. Večkrat smo že dejali, da lahko vsebino obogatimo le z vašo pomočjo in sodelovanjem. Želeli bi, da postanete naši soustvarjalci. Ob pregledu avtorjev posameznih prispevkov v treh letih ugotovimo, da so več kot polovico gradiva prispevali štirje avtorji. Izmed tristo zaposlenih v koroški kmetijski zadrugi je sodelovalo le 15 delavcev. Še slabše je sodelovanje kmetov, saj so izmed 1800, ki proizvodno sodelujejo s KKZ, s svojo pisano besedo sodelovali le trije. Kakšno naj bi bilo vaše sodelovanje? Pričakujemo vaše predloge za uvedbo novih rubrik, druge pobude in tako naprej. Veseli bomo tudi vaše kritike, tudi to lahko prispeva, da bo glasilo takšno, kot si oboji želimo. Želimo si, da bi v vsakem okolju dobili dopisnika ali posameznika, ki bi bil zadolžen, da bo nek dogodek najhitreje prišel do nas in pozneje do vas bralcev. Prepričani smo, da je veliko zanimivega o delu, življenju in vsakodnevnih problemih na kmetijah in zadružnih kolektivih. Prav tako smo pre-. pričani, da je v vsakem kraju, nekdo, ki rad vrti tudi pero, samo malo poguma je treba še dobiti. Upamo, da ta poziv ne bo ponovno naletel na gluha ušesa in da boste sprejeli naše pobude za sodelovanje. Jože Krevh Jože KREVH POPRAVEK Opravičujemo se članom zadruge, ki so zaradi napačnega knjiženja izpadli iz seznama kmetov, ki so oddali več kot 3000 kg žive teže mlado pitanega goveda, žive teže mlado pitanega goveda. Ti člani so: 1. Klavž Franc in Milka, Onkraj 1, »Obretan« 8 kom., 3895 kg, 10 ha; 2. Tominc Peter in Angela, Dolga brda, »Zmes«, 7 kom., 3612 kg, 9 ha; 3. Klavž Filip in Marija, Javorje, »Klavž«, 7. kom., 3587 kg, 9 ha. POPRAVEK V prejšnji številki VIHARNIKA sta bila v seznamu najboljših proizvajalcev pomotoma izpušena dva koooperanta, in sicer v proizvodnji mleka. Plevnik Franc, p. d. Pegah, Brde 29 — 32.4101 v oddaji živdne pa Tovšalk Zora, p. d. Kralj, Šentilj 79 — 3764 kg — 8 kom., napačen pa je tudi podatek pri Kresnik Martinu, Šmartno 16, ki se pravilno glasi: 4398 kg — 8 kom. Za neljube napake se opravičujemo! (Nadaljevanje s 3. strani) Navedeni zahtevki so bili zbrani na celotnem področju koroške regije od področnih pospeševalnih služb in posredovani hranilnici. Za stanovanjsko gradnjo bo na voljo le ca. 20 milijonov din in to pretežno iz čistega dohodka HKS in prispevkov TOK in TZO. Prav tako bodo na priporočila zbora delegatov pretežni del čistega dohodka, ki ga je v letu 1984 ustvarila hranilnica ter po predpisih pripada ustanoviteljem tega, uročali za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov. Za kreditiranje tekoče kmetijske proizvodnje bo verjetno na voljo zadosti potrebnih sredstev iz najetih reskontnih kreditov. Gotovo pa bo nastal problem visokih obrestnih mer, saj le-te znašajo za investicije za višinske kmete 31 %, za investicije za nižinske kmete 36 %, za reskontne kredite za tekočo proizvodnjo 40 %, za akontacije 30 %>. Obrestna mera pa bo v precejšnji meri vplivala na nadaljnjo vlaganje sredstev, zlasti v investicije, brez vlaganj pa bo nujno, da bo pričela tržna proizvodnja stagnirati. Prav tako pa bodo tudi pri obratnih sredstvih visoke obresti negativno vplivale, zlasti v živinoreji — prireji mesa, kjer znaša vezava obratnih sredstev skoraj dve leti. Za premagovanje obstoječih težav bo poleg vseh stabilizacijskih ukrepov na kmetiji potrebno posvečati vse več solidarnosti z združevanjem začasno prostih sredstev v obliki hranilnih vlog pri koroški hranilnici pod geslom »vsak prosti dinar naj služi kmetijstvu«. Kajti le, če bo hranilnica razpolagala z lastnimi hranilnimi vlogami, bo lahko še naprej preko akontacij uspešno reševala tiste kratkoročne probleme, ki se na kmetijah vsak dan pojavljajo. Koroška hranilnica sprejema poleg prostih hranilnih vlog tudi vse vrste vezanih vlog na določeno dobo ter le-te obrestuje po enakih obrestnih merah kot vse ostale banke in finančne ustanove. Slavko Slemnik Kultura pohištva 1985 Med 25. februarjem in 3. marcem letos je temeljna organizacija Nova oprema razstavljala svoje izdelke v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. Velik obisk naših kupcev iz vse Jugoslavije ter drugih obiskovalcev je dokazal, da je zanimanje za naše izdelke veliko. Z navdušenjem so si obiskovalci ogledovali program pohištva za otroške sobe KARO. Predstavniki Nove opreme so obljubili, da bo ta program možno najti tudi v naših trgovinah, vendar pa je treba rešiti še veliko problemov, predvsem vprašanje, kdo bo izdeloval pohištvene elemente. Da je razstava uspela, dokazuje tudi veliko naročil naših kupcev. Dokazali smo, da imamo nove, zanimive programe, ki so plod prizadevnega dela razvojnega oddelka TOZD Nova oprema in razvojnega oddelka delovne skupnosti. I. Robnik Ob svetovnem dnevu zdravja 1985 Naša mladina, naši otroci, naš up, naša nada in naša velika skrb ... V Koroški regiji imamo na vseh osnovnih šolah in šolah s prilagojenim učnim programom ca. 8700 otrok (šolsko leto 1984/85), v srednjih šolah pa še 2500 do 3000 šolskih otrok. Ob tem obravnavamo še ca. 1500 študentov višjih in visokih šol, vendar za slednje izvajamo le kurativno in zobozdravstveno varstvo. Naše delo s šolskimi otroci je organizirano po načelu kompletne dispanzerske obravnave: 1. zasledovanje rasti in razvoja oziroma odklonov od normale, ki veljajo za slovenskega šolarja oziroma srednješolca, preko sistematskih zdravstvenih pregledov (rast, teža, razvoj okostja, motnje vida, sluha, motnje psihičnega razvoja ...), 2. sanitarno-zdravstveni nadzor nad režimom življenja v šoli, izven šole, doma (izraba prostega časa, sposobnost vključevanja v šolska športna društva, druge telesno-kulturne dejavnosti, rekreacija itd.), 3. svetovanje pri izbiri dodatnih dejavnosti (glasbena vzgoja, tehnična vzgoja itd.), 4. aktivno sodelovanje s šolsko svetovalno in socialno službo (zasledovanje otrokove šolske uspešnosti, njegovega socialnega in psihičnega razvoja, po potrebi razvrščanje v šole s prilagojenim učnim programom učno neuspešnih in vzgojno zanemarjenih otrok), 5. zasledovanje učenčevih psihofizičnih sposobnosti z učno uspešnostjo za poklicno usmerjanje v smislu pozitivnega svetovanja, 6. zaščita pred nalezljivimi boleznimi s cepljenji po obveznem programu. Naša mladina je najbolj zdrava starostna skupina, njihova psihofizična zmogljivost je na višku. To nam dokazujejo statistični podatki o obolelosti in rezultati športnih tekmovanj. Doseganje vrhunskih športnih do- sežkov se pomika na nižje starostno obdobje, v čas pubertete in popubertete (plavanje, atletika, akrobatika, smučanje...). Le nekatere vrste športa so rezervirane za leta polnoletnosti (rokoborba, boks, tek itd.). V zadnjih dveh, treh desetletjih se je v deželah v razvoju (tudi v Jugoslaviji) vpis v šole podvojil. V šolskih klopeh sedijo tako dečki kot dekleta in si povečujejo zakladnico znanja. Ni več razlike med spoloma, ne prednostnih poklicev. Čas računalnikov in visoke tehnologije osvaja mladi rod. Naloga celotne družbe je, da pravilno izkoristi ta mladostni potencial, mu da vso podporo in razumevanje. Mladost je za odraščajočega otroka izredno težavno obdobje, v katerem se telo spreminja iz otroka v odraslega. Začenja se obdobje osamosvajanja duha, z radovednostjo, nestrpnostjo, želja po neodvisnosti, tako psihični kot ekonomski. Mladi si želijo življenje, ki ga oblikujejo po svoje, z značilno nagnjenostjo po tveganju, kar moramo usmeriti v pozitivne oblike. Dati jim moramo možnost zaposlitve, dela, športa, aktivnosti na prostem... bodisi na kulturnem ali družbenem področju. Ne smemo jim dovoliti razvoja v negativne navade (nedelo, kajenje, uživanje alkohola, mamil)! Večina mladih ljudi je voljna in željna pomagati drugim in prevzeti odgovornost. Voljna in željna je pomagati tudi sebi, zato moramo energično nadaljevati z zdravstvenim vzgajanjem po zdravstvenih programih, kjer svetujemo, kako ohraniti telesno in duševno zdravje. Poslanica generalnega direktorja svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu zdravja 1985 je, da naredimo inventuro zdravja naših mladih moči in še naprej intenzivno razvijamo njihove sposobnosti. Radostna in eksplozivna energija mladosti in njena naravna radovednost namreč čakata, da ju uporabimo za graditev boljše prihodnosti. dr. Marija VODNJOV Srečanje z upokojenci TOZD tovarne pohištva Prevalje V mesecu februarju smo imeli v TOZD TP Prevalje srečanje z upokojenci naše tovarne. Skupaj z vodstvenimi delavci TOZD so si ogledali proizvodnjo, predvsem pa novosti, ki so bile narejene po lanskoletnem srečanju. Izboljšave za zmanjšanje težkega fizičnega dela so res odobravajoče pozdravili, kajti spomin hitro seže tja nazaj, v tiste dni, ko so si morali še s težjim fizičnim delom služiti kruh. V domači gostilni se je po kosilu razvil prijeten klepet. Veseli smo bili vseh, ki so se srečanja udeležili. Se posebej smo ponosni na našo upokojenko, častitljive starosti, Marijo Debelak, ki šteje že 101 leto. Želeli smo, da bi v tem kratkem popoldnevu pozabili na probleme in težave. Mogoče je Hubertu to uspelo, ko jim je prebral svojo pesem. Emilija Senekovič Cas celi rane Sredi vasi stoji mogočna kmetija. Domači se dobro razumejo tudi s sosedi. Sedaj že kakšno leto spet lažje delajo, saj so dobili novega gospodarja. Nekaj let nazaj je mama gospodarila sama s hčerkama Nežko in Marijo na sicer moderniziranem, a zelo velikem posestvu. Pred nekako desetimi leti se je zgodilo to, kar se ne bi smelo zgoditi. Gradili so garažo, da bi vanjo pospravili svoje, težko kupljene traktorske priključke in traktor. Grenka usoda je zahtevala žrtev. V garažni kanal je padel in se ubil gospodar Franc. Vsa vas je takrat žalovala za njim. Najbolj je občutila izgubo ljubega človeka in dobrega gospodarja družina. Zena Nežka se je potem še bolj gnala za delom, vsa skrb je ostala odslej njej. Skrbeti je morala za dom, za živino, ki pa je ni bilo tako malo. Hčerki sta hodili v osnovno šolo. Delo za žensko, če je sama na kmetiji, je večkrat tudi naporno. Res je bila vsak dan bolj utrujena, vendar je morala voditi vse gospodarstvo naprej, saj sta punčki rasli in vedela je, da mora živeti še naprej. Deklici sta mami, kolikor sta le mogli, radi pomagali, pa tudi sosedje so jim večkrat priskočili na pomoč. Nežka je bila trdna in nič je ni spravilo iz tira, dobro je gospodarila. Starejša hčerka je po osnovni šoli končala še kmetijsko šolo, kar ji seveda še kako prav pride. Poročila se je in ostala doma. Njen mož je prav tako skrben in dober kot je bil prejšnji gospodar. Sedaj se lahko mama Nežka malo oddahne in se tudi že z vnučki poigra. Skrbi in delo so si medseboj razdelili. Dobro se razumejo in delo jim gre lepo od rok. Pravijo: »ČAS CELI RANE«, morda bi to držalo, ampak zaceli jih pa ne. UPOKOJENCEM TP PREVALJE Jesen življenja zdaj je že pred vami, da bomo skupaj malo pokramljali, spomine lepe stare obudili z nami. Ste težje delali še kakor mi, so žulji vtisnjeni vam v dlani, prameni sivih las so od skrbi, zato, da zdaj nam lažje se godi. Hvaležni zmeraj vam bomo ostali, za trud, ki ste v tovarno ga vložili, za znanje, ki ste nam ga zapustili, prijatelji smo dobri si postali. Večkrat pridite še vi med nas, zmeraj radi vas bomo sprejeli, obiska vašega bomo veseli, pa tudi vam morda bo krajši čas. Zdravja trdnega vam vsi želimo, življenja mirnega še dolge dni, osebne sreče in čimmanj skrbi, ob letu pa spet skupaj se dobimo. Hubert Močivnik Vedno se spominjaš človeka, ki je nekoč stal ob tebi, bil je s teboj doma, na polju, pri veselju in žalosti. Sedaj ga ni več, a spomin nanj pa ostane in živi s teboj. Sprva si ne moreš predstavljati, da boš to izgubo lahko preživel; vendar počasi se ta predstava izgublja kot v vetru dim in nazadnje si rečeš: »Živeti moram za otroke!« Prav tako je bilo z Nežko, saj je prestajala bolečine in si skupaj z otroki ustvarila novo življenje, polno veselja in dela. Marija Omulec IVAN PIRTOVŠEK S prvim marcem se je upokojil Ivan Pirtovšek, s polno delovno dobo, kot kvalificirani gaterist in brusač v TOZD žaga Mislinja. Rodil se je v delavski družini v Dovžah. Kot naj starejši fant si je moral kmalu pričeti služiti kruh kot pastirček, nato kot gospodarski pomočnik. Takoj po osvoboditvi naše domovine je bil med prvimi poklican na triletno služenje kadrovskega roka. Po vrnitvi iz JLA, leta 1948, se je takoj zaposlil v železarni Ravne. Ko se mu je leta 1949 nudila priložnost, da se zaposli v domačem kraju, se je zaposlil pri LIP Slovenj Gradec, žaga Dovže. Ker je prišlo leta 1951 do ukinitve žage v Dovžah, je bil premeščen na LIO Mislinja, kot gaterist. Kmalu nato se je v Mislinji poročil, zgradil hišo in si ustvaril družino. Ker pa se mu je zadnja leta zdravje poslabšalo, je bil premeščen na lažje delovno mesto, brusilca žagnih listov. Ivan je tudi prav dobro poznan v LESNI Slovenj Gradec kot aktiven in požrtvovalen gasilec, gasilski častnik I. stopnje, saj je bil vrsto let poveljnik v štabu LESNE. Vodil je medobratna gasilska tekmovanja, tečaje in razna predavanja zaposlenim. Vsi tvoji sodelavci TOZD žage Mislinja ti želimo še mnogo zdravih let, da uživaš svoj zasluženi pokoj. Bomo pa veseli, če še nas večkrat obiščeš. Anton Flogie Marija Brodner ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame MARIJE BRODNER iz Završ pri Mislinji se vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem sosedom, ki so nam v naj-hujših trenutkih pomagali in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Prav lepa hvala zdravstvenemu osebju ambulante Mislinja, ki so pokojnici lajšali bolečine v zadnjih letih, posebno pa dr. Stanetu Stoporku. Najlepša hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku Jožetu Krajncu za ganljivo izrečene besede pred odprtim grobom ter šentiljskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat naj lepša hvala. Žalujoči otroci: Franc, Ciril in Minka ter ostali sorodniki. Prišli v TOZD - januar 1985_______________________________ Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Šumah Slavko, 16. 1. 1985, sekač, Rudnik Mežica TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Kramljak Julijan, 1. 1. 1985, delavka pri pred. lesa, — Pušnik Darko, 16. 1. 1985, gozd. delavec sekač, Gradbeno podjetje Radlje Pongrac Dušan, 28. 1. 1985, gozd. del. sek., nezaposlen TOZD ŽAGA MUŠENIK Voler Ivan, 1. 1. 1985, vzdrževalec elektro naprav, Rudnik Mežica Cigale Milan, 1. 1. 1985, dovoz hlodovine v žago, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Črešnar Gorazd, 22. 1. 1985, gimnazijski maturant, delavec v sklad, gotovih izdelkov, prva zaposlitev TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI Bisako Vojko, 7. 1. 1985, pomoč pri stroju, — Podgoršek Stanko, 3. 1. 1985, pomoč pri stroju, — Peruš Marija, 7. 1. 1985, pomoč pri stroju, — Lorene Maksimiljan, 7. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Sredenšek Breda, 7. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Dapčevič Lilijana, 7. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Plohl Štefanija, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Neumaister Miran, 16. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Rupreht Ivan, 14. 1. 1985, prečno krojenje, Gradbeno podjetje Radlje Krautberger Miran, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Karat Marjan, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, iz JLA Eršte Bernard, 14. 1. 1985, letvičenje lesa, prva zaposlitev Škerget Darinka, 14. 1. 1985, pomoč pri dolž. sp., Gorenje Muta Pušnik Cveta, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, Tekst, tovarna Otiški vrh Lampreht Silva, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, prva zaposlitev Miklavc Jožefa, 16. 1. 1985, pomoč pri VKŽ, Gorenje Muta Vinšek Maks, 16. 1. 1985, prečno krojenje, prva zaposlitev Vidmar Cvetka, 16. 1. 1985, pomoč pri dolž. spaj., prva zaposlitev Rus Vilma, 16. 1. 1985, pomoč pri dolž. spaj., prva zaposlitev Vorovnik Štefan, 16. 1. 1985, dolž. krojenje na VKŽ, Varnost Maribor Črešnik Jan, 16. 1. 1985, pomoč pri dolž. spaj., Velplast Maribor Blaznik Janez, 16. 1. 1985, prečno krojenje, Knez — zidarstvo Marksel Drago, 16. 1. 1985, elektro vzdrževanje, Hypos Radlje Valentin Dragica, 16. 1. 1985, obrač. DP in adm. dela, Tovarna meril Slovenj Gradec Vajs Alenka, 9. 1. 1985, pomoč pri stroju, — Vančo Janez, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju, — Hartl Stanko, 14. 1. 1985, pomoč pri stroju,,'— TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Štih Peter, 29. 1. 1985, krojilec lesa, Kograd Dravograd TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Zabernik Milko, 14. 1. 1985, opravljanje tapetniških del, — Pogorevčnik Mirko, 20. 1. 1985, opravljanje raznih del, — TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Peretin Fanika, 1. 1. 1985, likvidacija računov, DSSP DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Gregor Peter, 14. 1. 1985, izvajanje geometrskih del, Slovenija ceste Ljubljana Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — organizacija, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO MISLINJA Kotnik Leopold, 31. 12. 1984, sekač, redna upokojitev Špegu Ivan, 31. 12. 1984, gozd. delavec, redna upokojitev Konečnik Matjaž, 31. 12. 1984. gozd. del., TOK Gozd. Slovenj Gradec TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Kramljak Julijana, 31. 1. 1985, dela pri pred. TOZD TSP Radlje Ternik Marija, 31. 1. 1985, pomoč v kuhinji, — TOK GOZDARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM Ivartnik Štefka, 26. 12. 1984, gojitvena delavka, upokojitev TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Lužnik Edvard, 15. 1. 1985, montaža okovja, SO Ravne TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Kotnik Tomo, 31. 1. 1985, čelj. ob. element, JLA Hartl Aleš, 31. 1. 1985, vodja stroja, JLA Porš Simon, 31. 1. 1985, vodja stroja JLA TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Pačnik Anton, vratar, inv. upokojitev TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Prikeržnik Franc, 30. 11. 1984, izvaj. manj. zahtev, poh. miz. del, — Lukman Branko, 29. 12. 1984, opr. raz. tež. del v skl. materiala, — Pratnekar Angela, 15. 1. 1985, opr. zahtev, tap. del, upokojitev Dobnik Danilo, 4. 1. 1985, odpiranje modelov, JLA Krautberger Milan, 4. 1. 1985, opr. raz. tež. del v skl. mat., — TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Krajnc Mira, 15. 1. 1985, fakturistka, — DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Peretin Fanika, 31. 12. 1984, operater, TOZD Blagovni promet Dolar Zlatko, 31. 1. 1985, organiziranje poslovanja, JLA Prišli v TOZD — februar 1985 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Kumer Milan, 2. 2. 1985, sekač, TOK GO Ravne TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Bricman Ivan, 11. 2. 1985, sekač, TOZD Centralno lesno skladišče Otiški vrh TOZD ŽAGA MUŠENIK Geršak Edvard, 14. 2., zlaganje žaganega lesa in odprema TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Podgornik Zoran, 1. 2. 1985, pripravnik s srednjo šolsko izobrazbo, prva zaposlitev Kaker Vojko, 1. 2. 1985, pripravnik s srednjo šolsko izobrazbo, prva zaposlitev TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Sveček Simon, 21. 2. 1985, nakl. in razkl. got. izdelkov, TOZD za upravljanje in vzdrževanje Maribor Vogrin Zdravko, 2. 1. 1985, nakl. in razkl. repromateriala, Monter Dravograd DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Dobnik Branko, 1. 2. 1985, telefonist, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec Smonkar Duška, 25. 2. 1985, izvaj. administrativnih del Odšli iz TOZD — februar 1985_____________________________ Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal —■ organizacija, v katero odhaja TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Podgornik Zoran, 1. 2. 1985, pripravnik s srednjo izobrazbo, TOZD TP Prevalje. TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Pipuš Zdravko, 1. 2. 1985, popravilo izdelkov, JLA. TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Placet Gregor, 6. 2. 1985, sklad, del., invalidska upokojitev. Založnik Alojz, 12. 2. 1985, nočni čuvaj, invalid, upokojitev. TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI Juhart Darja, 11. 1. 1985, pom. pri stroju, — TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Gostenčnik Anton, 28. 1. 1985, opr. raz. skl. del., JLA. Rogač Robert, 2. 2. 1985, nakl. got. izdelkov, JLA. Mlačnik Andrej, 2. 2. 1985, nakl. got. izdelkov, JLA. Grilc Branko, 2. 2. 1985, opr. raz. miz. del, JLA. Štaleker Jože, 2. 2. 1985, preoblač. granit., JLA. Glažar Maks, 2. 2. 1985, pripr. in odpir. mod., Železarna Ravne. Lenart Janez, 2. 2. 1985, nakl. in razkl., JLA. Božinovski Zoran, 12. 2. 1985, zlaganje lesa, — Meža Silvester, 11. 2. 1985, zlaganje lesa, — Grobelnik Franc, 28. 2. 1985, izdelava vzmeti, Železarna Ravne. Zabemik Milka, 28. 2. 1985, izdelava vzmeti, Železarna Ravne. TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Dobnik Branko, 31. 1. 1985, telefonist, DSSP. Babič Grozdana, 21. 2. 1985, čistilka, — DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Ravnjak Rajko, 28. 2. 1985, tehnolog dela in časa, TOZD Blagovni promet. Gozdarstvo Slovenj Gradec Gozdarstvo Mislinja Gozdarstvo Črna Gozdarstvo Radlje TOK gozd. Slovenj Gradec TOK gozd. Radlje TOK gozd. Ravne TOK gozd. Dravograd Žaga Mislinja Žaga Otiški vrh Žaga Mušenik Žaga Vuhred TP Prevalje TP Pameče TSP Radij e-PodveJka TIP Otiški vrh Gradnje Slovenj Gradec Transport in servisi Pameče Cent. les. sklad. Otiški vrh Nova oprema Slov. Gradec Del. skup. Slov. Gradec Blagovni promet Slov. Gradec Interna banka Slov. Gradec 41 3 44 44 4 48 137 12 149 141 19 160 39 3 42 33 3 36 26 6 32 15 3 18 49 5 54 47 14 61 37 8 45 55 9 64 82 149 231 130 169 299 200 208 408 209 31 240 59 6 65 143 13 156 40 5 45 185 160 345 73 122 195 105 72 177 36 30 36 1896 1054 2950 Darinka Cerjak Usoda Plešivca Bilo je tiste čase, ko je bil gospodar Plešivca še sam mogočni Plešivčnik. Bil je bogat, da sam ni vedel koliko ima. Zelo sta se razumela z župnikom iz Razbora, vendar je tudi med njima prišlo do nesoglasja. Nič več ni hodil župnik v Plešivec in tudi mogočni Plešivčnik se je izogibal župnijskega poslopja. Bližala pa se je velika noč, takrat je bila pač navada, da so bližnji in dalj nji kmetje prinesli k blagoslovu velikonočne jedi. V Plešivcu je bilo tiste čase mnogo ljudi, bili so po trije hlapci, po več dekel, še mlinarja so imeli svojega, tako mi je pripovedoval že pokojni Drofelnik Janez. Plešivčnik pa si je za veliko noč domislil: »Letos pa mi ne bo župnik iz Razbora blagoslovil jedil, ampak grem in naprosim župnika iz Javorja.« Rečeno in tudi storjeno. Odšel je v Javorje in uredil, kakor si je želel. Na veliko soboto je prišel župnik iz Javorja in blagoslovil jedi. Župnik iz Razbora pa si je mislil, da mora tudi on opraviti svojo dolžnost. Naprosili so takratnega Ramšaka, ki je bil za ključavničarja v Razboru, da naj pride, da gresta v Plešivec blagoslovit jedi. Tako sta tisto soboto odšla v Plešivec. Ko ju je zagledal Plešivčnik, se je nasmehnil in si mislil, pa sta le prišla. Ko prideta Ramšak in župnik v sobo, kjer bi morale biti jedi, teh že ni bilo nikjer. Takrat stopi Plešivčnik k njima in reče, da mu lahko blagoslovita stranišče. Užaljeni župnik se obrne in reče: »O, že, že v redu, a Plešivčnik zavedaj se, kakor si danes mogočen, tako boš enkrat reven!«, in odideta. Leta so minevala, leto za letom je Plešivčniku kopnelo bogastvo. Brat, ki je živel v Nemčiji, mu je dolgo let po-sojeval denar, a je uvidel, da mu ni več pomoči. Nato je Plešivčnik prodal vse, kar je imel in odšel v tujino. Mislil je, da mu bo v tujini zopet zacve- telo bogastvo. Tudi v tujini ni bilo zanj. Vrnil se je nazaj k bratu v Nemčijo, kjer je umrl. Tako se je uresničilo, kakor je napovedal župnik. Takrat je Plešivec kupil grof Thu-ren. Ko je grof Thuren bil gospodar Plešivca, je od vsakega kmeta, ki se preveč zadolžil, kupil posestvo, ki je potem postalo last grofa Thurna. Kmečki možje so se pri njem potem zaposlili kot tesarji ali gozdni delavci. Od ranega jutra do poznega večera so pele žage in sekire po smrekovih gozdovih. Grof Thuren je imel tudi žago v Suhem Dolu, kjer je bilo zaposlenih precej delavcev. Gozdovi so mu pomenih veliko, od žaganega lesa je imel tudi največ dobička. Na žagi pa je bilo vedno dovolj hlodovine, imeli pa so še skobeljni stroj, ki je obdeloval les za kritje gospodarskega poslopja. Tudi moj ata je delal na žagi od leta 1918. Čez leta pa je grofa Thurna zadela ista usoda kot poprej Plešivčnika. Leto za letom je njegovo bogastvo kopnelo, tako da je v letu 1935 vse skupaj prodal. Prišel je bogat kupec, doma nekje iz Trbovelj in odkupil vse, tako je postal lastnik Plešivca Skubec Oskar. Ata mi je pravil, da je bil zelo bogat in skopuški, rad je delavcem jemal od zaslužene plače. To bi kar verjela, saj sem sama okusila. Ko sem v letu 1941 pozimi delala na suhodolški žagi, mi je na mesec plačal 35 RM, kar imam še danes zapisano v dnevnik. Zima je bila zelo mrzla, tako zeblo me še ni nikoli kot takrat, ko sem delala na žagi. Z Ano Ravnjak radi bi se šli večkrat pogret, a je že prineslo upravnika Plešivca Nemčička. Takoj je naju pognal ven iz brusilnice. To je bila tista mala hišica, ki še danes stoji, tam se je pozimi vedno kurilo, ker so se tam brusili listi žage. No ja, tudi to je minilo, prišli so drugi časi. Agrarna reforma je pravično razdelila zemljo tistim, ki so na njej toliko let delali, Skubec Oskar pa je zbežal prek meje, kjer je v tujini tudi umrl. Še imamo spomin na Skubca, saj je on naredil prvo električno luč v Suhem dolu, pa tudi brusilnica še stoji, kjer smo se delavci zbirali pri malici. Štefka Melanšek SPOMIN Minilo je leto dni krute resnice, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC PERŠE Merkačev iz Brd Težka je bolečina, s katero smo se morali sprijazniti, da ga ni več med nami. Odkar ga ni, je povsod čutiti praznino. Mnogo prezgodaj je moral oditi od nas in praznina je neizmerna. Hvala vsem, ki se ga še spominjajo ter obiskujejo njegov grob. Žalujoči vsi njegovi. Šport in rekreacija • šport in rekreacija SANKANJE Številni udeleženci sankaške tekme na Rimskem vrelcu v Kotljah dokazujejo, da se zanimanje za to športno disciplino med našimi delavci veča. Letos se je tekem udeležilo že 138 tekmovalcev. Nekatere je privabilo lepo vreme, druge pa tekmovalna proga, tki jo urejuje in vzdržuje železarna Ravne, prišli pa so tudi zaradi prijetnega športnega vzdušja in dobrih medsebojnih odnosov med temelj nami organizacij ami. Kljub zapletom pni razglasitvi rezultatov je organizator tekmovanja, tovarna pohištva Prevalje, tekmovanje dobro izvedel 23. februarja leto-s. Najboljša je bila ženska ekipa TOK Ravne, druge so bile ženske iz TP Prevalje, tretje mesto pa, so zasedle Radelj čanke iz TSP. Najboljša moška ekipa je prišla iz gozdarstva Mislinja, druga je bila TP Prevalje, tretja pa ekipa TOK Ravne. Najboljše čase sio dosegli: ženske: 1. Repanšek Alenka, TP Prevalje 1.12.8 2. Trup Ivanka, TOK Ravne 1.13,0 3. Zdovc Majda, TOK Ravne 1.15,5 moški: 1. Zdovc Emil, TOK Ravne 1.08,0 2. Pikalo Marjan, TP Prevalje 1.09,5 3. Knez Feliiiks, TOK Slov. Gradec 1.09,7 Organizator tekmovanja, osnovna organizacija sindikata TOZD tovarne pohištva Prevalje, se opravičuje vsem udeležencem tekmovanj ia zaradi neljubih dogodkov, ki so nastali ob razglasitvi rezultatov. Pri izračunavanju rezultatov je bil izpuščen TOZD gozdarstvo Mislinja. Po novem izračunu smo ugotovili, da so dosegli 1. mesto v skupni razvrstitvi. Po prvotnem izračunu je bil to TOK gozdarstvo Ravne. Do napak je prišlo tudi zaradi pribijanja do- ločenega odstotka k doseženim časom posameznih ekip, ki niso imele svojih predstavnikov v vseh kategorijah. I. R. SMUČARSKI TEKI Najvztrajnejši smučarji-tekači so 9. 3. 1985 v okviru sindikalnih športnih iger LESNE tekmovali na KOPAH (organizacija DSSP in delovne skupnosti IB). Zima tekačem letos ni bila najbolj naklonjena, pa tudi padavine na dan tekmovanja niso bile vzpodbudne za udeležbo. Tako je startalo 12 od 35 prijavljenih. Proga je bila dokaj razgibana, pa se je večina po štirih ali dveh krogih (ženske) dobro ogrela za pohod do Ribniške koče in nazaj do Pungarta, kjer je bila razglasitev rezultatov. EKIPNO ŽENSKE 1. TP Prevalje 2. Nova oprema Slovenj Gradec 3. DSSP in DS IB POSAMEZNO ŽENSKE 1. KOLAR Irena, TP Prevalje 16.28 2. DOKL Anica, Nova oprema 18.52 3. REPANŠEK Alenka, TP Prevalje 18.56 4. VALNY Jasna, DSSP in DS IB 22.33 EKIPNO MOŠKI 1. DSSP in DS IB 2. Gozdarstvo Črna 3. TP Prevalje 4. TOK Radlje ob Dravi POSAMEZNO MOŠKI 1. ROBAČ Tomaž, Gozdarstvo Črna 19.57 2. LENART Jože, DSSP in DS IB 27.28 3. ZAGORC Drago, DSSP in DS IB 30.55 4. ŠTERN Darko, DSSP in DS IB 31.15 5. ANDREJC Hinko, DSSP in DS IB 32.12 6. KAKER Vojko, TP Prevalje 34.27 7. KRANJC, Gozdarstvo Črna 36.35 8. PRITERŽNIK Silvo, TOK Radlje 38.25 Nasvidenje ob boljšem vremenu prihodnje leto! H. ANDREJC KEGLJANJE TOK gozdarstvo Ravne je 23. 3. 1985 organiziral tekmovanje v kegljanju delavcev Lesne na kegljišču DTK na Ravnah na Koroškem. Udeležba je bila velika: 21 moških in 4 ženske ekipe. Rezultati Ekipno — moški mesto_____TOZD______________________ 1. Transport in servisi Pameče I. 2. TOK gozdarstvo Ravne 3. Nova oprema 4. DSSP in DS IB III. 5. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec I. 6. DSSP in DS IB I. 7. TP Prevalje I. 8. Gozdarstvo Črna I. 9. TOK gozdarstvo Radlje 10. TP Prevalje II. 11. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec II. 12. DSSP in DS IB II. 13. TOK Dravograd 14. TSP Radije-Podvelka II. 15. Gozdarstvo Mislinja 16. Gozdarstvo Črna II. 17. Žaga Mislinja 18. Gozdarstvo Radlje 19. Žaga Mušenik 20. TP Pameče 21. TSP Radij e-Podvelka I. Ekipno — ženske mesto_____TOZD______________________ 1. DSSP in DS IB 2. TP Prevalje 3. Blagovni promet 4. TSP Radij e-Podvelka Posamezno so dosegli najboljše rezultate: Moški:___________________kegljev 1. RAMŠAK Franc, Transport in servisi Pameče 435 2. KOPMAJER Edi, TOK Gozdarstvo Ravne 435 3. PENŠEK Marjan, Nova oprema 423 4. DOBNIK Branko, DSSP 422 5. LAZNIK Dušan, DSSP 419 Ženske: 1. ČERNIČ Nada, Blagovni promet 219 2. SABERČNIK Betka, TOK gozdarstvo Ravne 213 3. LEVC Mojca, DSSP 176 4. KROF Jožica, TP Prevalje 170 5. ADAM Marijana, TP Prevalje 168 Edi KOPMAJER XXII. LESARIADA Tudi letos so športniki Lesne dobro zastopali svojo delovno organizacijo na republiškem tekmovanju v veleslalomu in tekih. V skupni uvrstitvi so dosegli četrto mesto, ženske so prejele pokal za tretje mesto v veleslalomu, v tekih so bile četrte, moški so v tekih dosegli ekipno peto mesto, v veleslalomu pa šesto mesto. Med posamezniki so bili najboljši: Anica DOKL iz Nove opreme je prejela zlato medaljo za prvo mesto v teku na 4 km v svoji kategoriji. ROBAČ Tomaž iz gozdarstva Črna je osvojil drugo mesto v teku na 8 km v svoji kategoriji, LORBER Drago iz Nove opreme je prejel srebrno medaljo za drugo mesto v veleslalomu, SREBRE Ivan iz gozdarstva črna je osvojil drugo mesto v veleslalomu in PLESEC Franc tretje mesto v veleslalomu ter RAZDEVŠEK Erika drugo mesto v veleslalomu. In še nekaj visokih uvrstitev naših predstavnikov: šesto mesto v veleslalomu Anice DOKL, sedmo mesto Irena KOLAR v veleslalomu, četrto mesto Edvarde KRETENBAHER v veleslalomu, peto mesto Adija ROŠERJA v veleslalomu, četrto mesto Irene KOLAR v teku na 4 km, sedmo mesto Draga ZAGORCA v teku na 4 km. Več o lesariadi boste prebrali v naslednji številki Viharnika. I. R. SKUPNI REZULTATI — SMUČANJE, SANKANJE, KEGLJANJE Moški: mesto TOZD št. točk 1. TOK gozdarstvo Ravne 53 2. TOK Slovenj Gradec 50 3. Transport in servisi Pameče 46 4. DSSP in DS IB 45 5. Gozdarstvo Črna 43 6. TP Prevalje 42 7. Nova oprema 35 8. -9. TOK Radlje 30 8. —9. Gozdarstvo Radlje 30 10. Gozdarstvo Mislinja 29 11. —12,—13 Žaga Mušenik 25 11.—12.—13. Žaga Mislinja 25 11.—12,—13. TSP Radlje Podvelka 25 14. TOK Dravograd 22 15. TIP Otiški vrh 17 16. Gradnje Slovenj Gradec 16 17. —18. CLS Otiški vrh 10 17.—18. Gozdarstvo Slov. Gradec 10 19. Žaga Otiški vrh 6 20. TP Pameče 4 Ženske: 1. TP Prevalje 14 2. TSP Radij e-Podvelka 13 3. DSSP in DS IB 11 4. TIP Otiški vrh 7 5. TOK gozdarstvo Ravne 6 6. Blagovni promet 4 7. —8. Transport in servisi Pameče 3 7.—8. Gradnje Slovenj Gradec 3 9. TP Pameče 2 Edi Kopmajer KMETJE REVIRJA DOBRAVA PRIČE TREM SVETOVNIM REKORDOM Kmetje revirja Dobrava, temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Slovenj Gradec so se odločili, da namesto že tradicionalnih piknikov organizirajo izlet v Planico. Ni bilo zastonj, so ugotavljali na poti nazaj, saj treh svetovnih rekordov ne vidiš vsak dan. Predvsem mlajši posestniki so uživali pri ogledu skokov in v Planinškem vzdušju, ki je bilo enkratno. V avtobusu in po večerji pri Lovcu na Bledu so pele harmonike, v pogovoru pa so ugotavljali, da si je bilo vredno ogledati najdaljše skoke in da je tistim, ki se jim niso pridružili, lahko žal. I. Robnik Varujmo gozdove pred požari POMLAD Ko že bliža se pomlad, beli so še hribi vsi, pa že teloh prva cvetka kar pod snegom zacveti. Tudi zvonček se predrami, na rahlo že pozvanja, da še druge bi cvetlice prebudil iz spanja. Ko se dobro hrib ogreje, trobentica se prebudi, z lepo rumenimi cvetovi vsa košata zacveti. Siva mačica v grmovju si odkriva popek, da med prvimi v vazi je pomladni šopek. Vijolica pod grmom tudi zacveti, njeno modro cvetje prijetno zadiši. I Prelepe te cvetlice znanilke so pomladi, nove z njimi v vazi okrasimo naše si domove. Ivan Hamun DIVJI PETELIN V hladnem majskem jutru še z meglo je pokrita vsa dolina, me v hribe vleče lovska strast, ker slišal rad bi divjega petelina. Ob svitu hodil sem po gozdu vdihaval sveži gorski zrak, občudoval lepoto sem narave, ogledoval sem si divjad. Dospel do macesnov sem visokih, v njih vejah skrival se je petelin, z mogočnim glasom vabil je družico, v kraljestvo svoje vrh planin. Ko sprožim puško, je omahnil, po zelenem mahu valjal se je ves krvav, ko sem ga gledal, se mi je smilil, mi za to dejanje res je bilo žal. Ivan Human Ha Mladje Varujmo gozdove pred požari POPRAVEK V prejšnji številki Viharnika, na strani 3, kjer je delitev dohodka prikazana grafično, so izpadle letnice nad krogi. Delitev dohodka je primerjana z letom 1983 in planom 1984. Na strani 4 je zamenjan tekst v glavi tabele v zadnjih dveh kolonah. Uredništvo ZDRAVA DREVESA — POGOJ ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE FOTO: A. ŠERTEL Uspela'iprva televizijska oddaja: POD LIPO Notranja politična redakcija ljubljanske televizije se je odločila, da spremeni in popestri televizijske oddaje za kmetovalce. Prva neposredna oddaja »POD LIPO«, ki je trajala več kot polno uro je bila v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. V dvorani novega kulturnega doma so se zbrali koroški kmetijci in gozdarji. Spregovorili so o prireji mleka in o problematiki gozdarstva na Koroškem. Tekst in slike: F. JURAC Urednik in voditelj oddaje »POD LIPO« Janez Pirš: »Ob koncu oddaje ugotavljam, da so kmetijci, ki sedijo na moji desni strani in gozdarji na moji levi tudi tukaj našli skupni jezik, tako kot že nekaj let složno delajo v praksi...« Del oddaje se je odvijal v hlevu Gamsove kmetije, kjer je mladi gospodar Janez prikazal najmodernejšo mlekarno in proizvodnjo mleka. Pri Gamsovih so spremljali oddajo kar v domači kuhinji. Tudi kovanje konja je bilo gotovo za marsikaterega gle-dalcla zelo zanimivo. Ivan Uršič, direktor Koroške kmetijske zadruge v očesu televizijske kamere, pri vas doma pa na malih zaslonih. »Mleko daje koroškemu kmetijstvu poleg gozda največji dohodek. V 10 letih se je tržna proizvodnja mleka povečala kar za trikrat. Za letos računamo, da bodo koroški kmetje in 4 zadružne enote oddali več kot deset milijonov litrov mleka. Skrbijo pa nas visoki stroški prireje mleka, saj hitreje rastejo kot pa cena mleka. Zlasti so se povečali stroški za kredite, ki jih potrebujemo kmetje za tržno prirejo mleka...« Na dvorišču Gamsove kmetije, so koroški kmetje prikazali skoraj že izumrlo obrt izdelovanje sodov. To pa je spretno prikazal kmet Strigi po domače Rebernik iz Naverškega vrha nad Ravnami. Med oddajo pa je bilo tudi dovolj razvedrila za katerega so poskrbeli folklorna skupina iz Šentanela in Podgorja, starostrški in hotuljski pevci, harmonikarji pod vodstvom Lojzeta Rebernika, dekleta s citrami iz Podpece, svoj mit pa so prav gotovo doprinesli Šentanevski pauri pod vodstvom Mitja Šipka. Gost oddaje je bil tudi samouk slikar Anton Repnik iz Mute. 16 H VIHARN K