PRENOVA ŠOLSKIH PROGRAMOV IN GEOGRAFI JA JUGOSLAVIJE Zveza geoarafskih društev Slovenije je na svoji redni skupščini 18.12.1986 na osnovi informacije v dnevnem tisku (Delo, 18.12.1986, Usoda šolske reforme še zmeraj ni znana) ugotovila, da so prizadevanja za adekvaten po- ložaj geografi je v celotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu ponovno na mrtvi točki. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je na seji 17.12.1986 odstopil od prvotnega predloga, da se s povečanjem obsega geografije za- gotovi v vseh programih srednjeqa izobraževanja tudi vkliučitev geografije SFRJ vsaj v minimalnem obsegu kot logična nadgradnja obstoječih vsebin geografije. Na dosedanji nevzdržen položai smo geografi nenehno opozariali že ob uva- janju srednjega usmerjenega izobraževanja (Pismo Geografskega društva Slovenije RK SZDL leta 1980), saj menimo, da je poznavanje geografije domovine nepogrešljivo za pravilno razumevanje in vrednotenje medsebojnih odnosov in položaia SFRJ v svetu. Strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izo- braževanje smo v tem smislu naslovili dopis že spomladi lanskeqa leta ob orenovi VIP naravoslovno-matematična dejavnost. Takrat smo bi l i poučeni, da o obsegu predmeta nad vsebino splošne izohrazbe odloča strokovni svet ustrezne izobraževalne skupnosti. Tokrat, kot razumemo, gre za prenovo obsega in vsebine standarda splošne izobrazbe, o čemer odloča Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Tako smo prav v njegovi odločitvi, da vsebine geografi je Jugoslavije povečajo obseg geografije v programih srednjega usmer- jenega izobraževanja, videli uresničitev naše strokovno utemeljene pobude. Nove odločitve si zato ne moremo razlagati drugače, kot da člani sveta niso prepričani v strokovno utemeljenost prvotne odločitve oziroma, da niso dojeli vzaojnih razsežnosti tega predmeta. To nas ni t i ne preseneča, saj nimajo pr i - ložnosti iz svojih vrst slišati ustreznega strokovnega mnenja. Čeprav v še tako obsežnem strokovnem orqanu ni moqoče zagotoviti zastopanosti sleherne discipline, pa vendarle ne moremo razumeti, da tako pomemben svet lahkn odloča o stroao strokovnih geografskih vprašanjih v naši odsotnosti. Kaj takeqa ie moqoče kvečjemu zaradi preskromnega poznavanja vzqojnoizobraževalnih raz- sežnosti vsebin geoqrafije SFRJ ali pa enostavnega zametovanja teqa. Ob uvajanju novih interdisciplinarnih predmetov namreč pozabljamo, da je geo- graf i ja že po svoji zasnovi naravoslovna in družboslovna hkrati, torej kompleksna in sintetična veda. To pa je lastnost, ki bi morala pomeniti prednost, še zlasti sedaj, ko so bile v spremljavi ugotovljene očitne slabosti v ozkosti posameznih usmeritev. Geografija že dolgo ni več t isto, za kar jo imajo morda še nekateri, da bi bila deskriptivna. Tako lastnost je imel nekoč še marsikateri šolski predmet, katerega posamezni predstavniki v strokovnih svetih bi včasih radi ustvaril i nekakšno delitev na več in manj vredne predmete. Bil i smo prisotni 3 pri takšnem škandaloznem dokazovanju, ko si je nekdo brez osnove in potreb- nega znanja večkrat dovolil de l i t i nauke kakšen ¡e oziroma kakšen ni pomen geografi je v šoli. Kaj takega se žal lahko dogaja, bi skoraj lahko rekl i , le pri nas, k jer si nekateri vplivni posamezniki v strokovnih svetih dovoljujejo sodbe o stvareh, ki j im niso kos. Tako se je v zadnjem času zqodil tudi poskus razvrščanja predmetov po pomenu ali zastopajo nacionalne vede ali ne. Da ne bo pomote, geografi ja je po svoji naravi, še zlasti, če govorimo o slovenski geoqraf i j i kot znanstveni nadgradnji šolskeqa predmeta, izrazito nacionalna veda. Ce qre za geoqrafi jo Slovenije al i Jugoslavije, pa še posebej. O tem ne more b i t i diskusije, pa naj kdo še tako želi umetno iz tega delati problem. Tako ravnanje doživljamo kot monopol t is t ih, ki v imenu družbe odločajo o bistvenih zadevah že v fazi priprave takih in podobnih gradiv. Nasprotno pa pričakujemo, da bo kdo kaj h i t ro naša prizadevanja proalasil za " imperial izem stroke". Vendar tako ni mogoče reševati kl jučnih problemov vzqoie in izo- braževanja, ka j t i menimo, da ima vsaka veda in predmet v tem procesu svojo zgodovinsko vloqo in naloqe, ki j ih ni mogoče po mi l i vol j i spreminjat i kot trenutno kaže konstelacija. Zato odklanjamo odgovornost za posledice, ki lahko nastanejo zaradi nerazumevanja in nepoznavanja nalog šolske geografje, v tem primeru predvsem geografi je Juqoslavije. Nasprotno pa se krepko zavedamo nalog, ki nas še čakajo pri nadaljnjem izboljšanju kval i tete tega pouka. Globoko smo prepričani, da je prvotna odločitev Stroknvneqa sveta za vzgojo in izobraževanje SRS oziroma Zavoda za šolstvo, ki je bil predlagatelj tega gradiva, temel j i la na strokovnem izboru vsebine in obsega posameznega predmeta, predvsem z vidika vzgojnih komponent in transfernih vrednot za oblikovanje splošne izobrazbe mladostnika v današnji družbi za potrebe ju t r i š - njega dne. Ce bi se sedaj zgodilo drugače, bo verjetno Strokovnemu svetu težko pojasniti takšno spremembo. Ob te j pr i l i k i ugotavljamo, da se zaradi preozkega pojmovanja prenove progra- mov srednjega usmerjenega izobraževanja z vidika trenutnih potreb združenega dela krč i jo naravoslovne dejavnosti, ki so po splošnem mnenju pomenile novo kval i teto v procesu tega izobraževanja. Z nj imi smo interdiscipl inarno poveza- l i raziskovalno delo mladih, s tem pa dosegli tudi večjo aktivnost učencev in njihovo objektivnejše spoznavanje problemov domačega okolja. Opuščanje teh vsebin in aktivnosti bi pomenilo korak nazaj in to v t renutku, ko so naše izkušnje in rezultate dela pričele prevzemati kot dobre tudi druge republike. Upravičeno pričakujemo, da bo o zgornjih problemih ponovno stekla razprava, ki naj bi vendarle upoštevala, da se mora mladostnik dovolj dobro zavedati pripadnosti razl ičnim skupnostim, še zlasti pa slovenski in jugoslovanski skupno- sti. V te j smeri nas obvezujejo tudi stališča RK SZDL do skupnih program- skih jeder, sprejeta 27.11.1986, v kater ih je med drugim zapisano: "Nihče pa se v javnih razpravah v naši republiki ni zavzemal za zoževanje obsena in- formaci j in znanja o ku l tur i in zqodovini (verietno tudi gneqraf i j i ) drugih ju- goslovanskih narndov in rtarodnosti, ki j ih vsebujejo naši vzgnjnoizobraževalni proorami in ki po vsestranski presoji že uresničujejo c i l ie in smotre, dogovor- jene v skupnih programskih jedr ih" (Prosvetni delavec, 15.12.1906). dr Juri j Kunaver predsednik 10 Zveze geografskih društev Slovenije 4