[ Stev. 211. leto XII. Maribor, ponedeljek 19. septembra 1938 Cena 1 din London: odcepitev brez plebiscita Angleški in francoski državniki so včeraj sklenili, naj se sudetski igemški Kraji odcepijo od češkoslovaške brez plebiscita — V zameno dobi Češkoslovaška mednarodno garancijo za svoj obstoj SEJA ANGLEŠKE VLADE. LONDON, 19. septembra. Angleška vlada se je sešla k seji v soboto ob 11. uri ^poldne in udeležil se je je tudi lord ^nciman. Ministrski predsednik Cham-fer'ain je obvestil ministre o svojem se-anku in razgovoru s Hitlerjem, lord Run Cl*tian je pa poročal o položaju na češko-0vaškem. Seja je bila ob 13.45 url za-kosila prekinjena in se je nadalje-ala od 15. do 17.45. Na tej seji niso bili Pfejeti nobeni dokončni sklepi, ker an-Seska vlada ni hotela postaviti francoske |ade pred dovršena dejstva. Sklenjeno je da se počaka na prihod francoskega ^Istrskega predsednika Daladierja in zu anl'ega ministra Bonneta. O poteku raz-Wav javnost ni bila obveščena. DALAD1ER IN BONNET. LONDON, 19. septembra. Na povabilo rjKleške vlade sta priletela včeraj v Lon-3 francoski ministrski predsednik Dala-,er in zunanji minister Bonnet. Na lon-j 'jskem letališču sta pristala ob 8.45 zju-kjer sta ju sprejela angleški ministruj'Predsednik Chamberlain in zunanji mi Po ir P° obisku na francoskem sianištvu sta se Daladier in Bonnet po-S{la ob 10. uri v Downing Street, kjer so te °j nato pričela posvetovanja. Pri dl posvetovanjih so bili navzočni Dala-»I . Bonnet, Chamberlain, Halifax, an-/pi finančni minister Simon, notranji Vanni.ster Hoare, diplomatski svetovalec str!!? in podtajnik zunanjega mlnf- StfStvj Pfeki a Cadogan. Posvetovanja so bila 2v . njena samo opoldne za kosilo in n Cer za večerjo, končana pa šele danes Polnoči. URADNI KOMUNIKE. 5p?svetovanjih med francoskimi in dn^eskimi državniki je bilo izdano ura- Vp0ročil° za iavnost* ki Pravi mcd ■'jec : vsestransk> proučitvi seda- toV|:a Mednarodnega položajo je bilo ugo-c°sk n°’ da se zastopniki angleške in fran litjL e v'ade popolnoma strinjajo glede po-H)jr ’ je treba nadaljevati akcijo za 0be ,re*itev češkoslovaškega vprašanja. ®a°ie uPa^a. da bo mogoče to vpra-ru,t pPoPoInoma razčistiti v interesu mila^ rancoski ministrski predsednik Da-^evalc^a 16 deial P° posvetovanju poro-** listov» da mu ni mogoče izdati ra2p0' Podrobnosti o vsebini in poteku 5°Čila °r°v* ^adier in Bonnet sta pre-in se davi vrnila z le-0 VsB|V "ar*z* Kakor se zatrjuje, javnost *ac' seial’ —!---------------------*----!!1- ^h, kiti »o Jadnjih d61-3*1’ sestan*c'*1 in posvetovanjih bei zv ^ san ^eeraišnjem sestanku razpravljali a^b 7*.‘ ne bo poučena vse dokler se « j2 ‘n, ponovno ne snide s Hitler-> y®deti je bilo mogoče samo to, da vseh °. češkoslovaškem, ampak tudi o tii(e °gih problemih mednarodne poli- ,L°ND STALIŠČE PRAGE. v^’ septembra. Iz zaneslji- t ^Iman3-Spizve’ da *e Prlnesel .,ord Sa, da ^ ^ katerem obvešča Chamber-* feni n„ s{cosl°vaška pod nobenim po-ne ,a m°re sprejeti nobenega predlo-h^blike °dcePKev sudetskih krajev od t>a bpV"6 ,za Plebiscit. Plebiscit pro-cJ11 na Csd *’1461 bl ostalo tudi še po-r Pijenih n i nad m'lijon Nemcev, v od-ma„i*.krajinah Pa Postali Cehi na-Policije •! ^R ne dovoli nobene tu-Pai °*emli.? tuie komisije na svo- branhi PriPravliena, ako bo na- eieia iclS. se tudi sama- vlada. ki bi Kreenkoll predlog za odcepitev ali plebiscit, bi morala spričo odločne volje češkega naroda takoj izginiti. Tudi lord Runchnan sam je pojasnil angleški vladi, da so težkoče take, da na plebiscit ni mogoče misliti. Runcimanovo mnenje je še vedno, da se mora ČSR obraniti neokrnjena, Nemcem pa dati posebna avtonomija v okviru republike. ODCEPITEV BREZ PLEBISCITA. LONDON, 19. septembra. Havas poroča o včerajšnjih londonskih posvetovanjih med francoskimi in angleškimi državniki, da je Chamberlain najprej informiral Daladierja in Bonneta o stališča Hitlerja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je angleško in francosko mnenje glede sudetskih Nemcev soglasno. Kakor se zdi, menijo angleški državniki, da bi bilo nevarno, siliti sudetske Nemce, naj proti svoji volji še dalje ostanejo pri CSR. V Londonu mislijo torej na to, naj še sudetsko-nemška ozemlja priključijo Nemčiji, in sicer tista, v katerih so Nemci v večini. To naj bi se zgodilo potom direktnih pogajanj med Prago in Berlinom, toda pod mednarodno kontrolo. Plebiscit je pa izključen, ker bi bila procedura predolga in bi tvorila stalno nevarnost konflikta. Razen tega bi plebiscit povečal tudi zahteve madžarske in poljske manjšine. GARANCIJA ZA CSR. Daladier in Bonnet sta. naglasila, da bi francoski državniki težko sprejeli tako rešitev, po kateri izgubi CSR svoje naravne gorske meje, ne da bi dobila za to kaj v zameno. To stališče ni ostalo pri angleških državnikih brez upoštevanja. Daladier in Bonnet sta pridobila Angleže za to, da se ustvari poseben teritorialni statut. Anglija je kljub svoji tradicionalni opoziciji proti vsakim obveznostnhn na evropskem kontinentu pristala na to, da se neodvisnost Češkoslovaške po odcepitvi nemškega ozemlja zagotovi s posebno, locamski podobno pogodbo. Ta pogodba bi se sklenila med Nemčijo, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Anglijo, Francijo in Italijo. Ceškovaška pa mora prej opustiti svoje sedanje pogodbe s Francijo in sovjetsko Rusijo. Praška vlada bo o teh angleških in francoskih sklepih takoj obveščena in pozvana, da se o njih izrazi brez vsakega zavlačevanja. NOV OBISK PRI HITLERJU. Ministrski predsednik Chamberlain je vztrajal tudi pri svojem sklepu, da odpotuje jutri v torek ali v sredo v Godes-heim v Nemčiji, kjer se ponovno sestane s Hitlerjem. Drevi bo v Londonu nova seja ministrskega sveta, na kateri bo Chamberlain obvestil ministre o rezultatih včerajšnjih posvetovanj s francoskima državnikoma. Na tej seji bodo storjeni o predlaganem definitivni sklep). Mussolini v Postojni VČERAJ JE ZAHTEVAL V TRSTU NAGLO REŠITEV ČEŠKOSLOVAŠKEGA VPRAŠANJA S PLEBISCITOM. — ITALIJA POPOLNOMA NA STRANI NEMČIJE. TRST, 19. septembra. Včeraj je prispel sem ministrski predsednik Mussolini in ostane tri tedne v Julijski krajini. Ob 10.30 je govoril na Glavnem trgu pred množico 150.000 ljudi o vlogi Trsta in mednarodnem političnem položaju. V svojem govoru je orisal boje tržaških Italijanov za združitev z Italijo in slovesno naglasil, da bo pripadnost Trsta k državi ostala večna. V svojem zunanjepolitičnem govoru je omenil najprej trdnost politike osi Rim—Berlin in prijateljstvo do Madžarov in Poljakov ter ostalih narodov Češkoslovaške, ki jo je imenoval drugo Avstrijo. Rešitev nastalega položaja je po njegovem mnenju samo ena — plebiscit. Plebiscit za vse narod- nosti, ki ga zahtevajo in ki so bile nasilno priključene k ČSR. Treba pa je s tem hiteti, ako se hoče svet izogniti vojni. To mora slišati tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain. Vsaka zamuda bo povzročila usodno trčenje. Mussolini želi, da bi se našla mirna rešitev, ako pa to ne bo mogoče, želi, da bi se spopad omejil. Če pa se tudi to ne bi zgodilo in bi se svet opredelil za ali proti Pragi, tedaj naj vsi vedo, da si je Italija svoje mesto že Izbrala. Dalje je govoril duce o židovskem vprašanju, razvoju Trsta, ustanovitvi popolne univerze v Trstu itd. Danes se je Mussolini odpeljal v Postojno. Vsa republika trdnjava ČEŠKOSLOVAŠKA JE VSAK TRENUTEK PRIPRAVLJENA NA SPOPAD S SOVRAŽNIKOM, AKO BI JO NAPADEL PRAGA, 19. septembra. Češkoslovaška se z mrzlično naglico pripravlja na obrambo za primer, da bi bila napadena. Zmagala je odločna volja, da vlada v nobenem primeru ne bo dovolila plebiscita In se bo država branila tudi sama, ako bo treba. V zadnjih dneh je bila dalje izvedena mobilizacija nekaterih letnikov rezervistov, vsi drugi pa morajo biti takoj pripravljeni na vpoklic. Vse meje zaseda vojaštvo v bojni opremi. Postavljajo se žične ovire in grade noč in dan še nove utrdbe. Splošno se sodi, da ima češkoslovaška že doslej pod orožjem milijon mož. Tudi vsa industrija. zlasti oboroževalna, dela noč in dan z do skrajnosti povečano kapaciteto. Ogromne so priprave za obrambo pred napadi iz zraka. Vsak državljan ima že plinsko masko. Povsod se nameščajo protiplinski topovi. Češkoslovaška je pripravljena, da more vsak trenutek sprejeti sovražnika, ki bi jo napadel. Ves narod veruje, da tudi vsa moč Nemčije Češkoslovaške ne bo strla. Vsa država je ena sama trdnjava. Vremenska napoved. Visoki oblaki, ponoči manj hladno, na gorah nekoliko topleje. Curlh, 19. septembra. Devize: Beograd 10, Pariz 11.94, London 21.2875, Newyork 443.75, Milano 23.325, Berlin 177.70, Praga 15.225. Zapiski Devet desetin človeštva za CSR V angleškem listu »Observer« piše Garvin, do sedaj najzagrizenejši germanofil. da bi vsaka vojna proti Češkoslovaški napravila nevtralnost Velike Britanije nemogočo. Anglija in Nemčija si stojita danes resnejše nasproti kakor kdajkoli od julija 1914. Napad na Češkoslovaško bi bil največji zločin. To je soglasno mišljenje Anglije. Devet desetin človeštva je istega naziranja. laponsko stališče Japonsko ministrstvo zunanjih zatiev je izdalo tujim časnikarjem noto, ki govori o odnosih med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Glede zahtev Nemčije po Sudetih pravi, da vzbujajo samo simpatije in občudovanje. Sploh pa je razmerje Japonske do obeh držav vidno v »Anti-komintern-paktu«. Ko so novinarji vprašali zastopnika zunanjega ministra, če bo Japonska stopila v vojno proti Rusiji \ primeru, če bo Rusija napadla Nemčijo, je izjavil, da izjava japonskega zunanjega ministrstva in vlade ne vsebuje teli obvez. Kako je današnji emigrant govoril nekoč Pred odgovornostjo tako junaško pobegli izdajalec Henlein je dal leta 1934. praškemu listu »Večer« intervievv, v katerem je dejal: »Rečem povsem jasno in odgovorno: nisem imel in nimam nobene skupnosti s hitlerizmom.'Nemški nacionalni socializem neha za nas na meji, kakor neha naša stranka tamkaj. Mi sovražimo iz duše Krebsa in podobne voditelje, ki dezertirajo, če kdo beži pred odgovornostjo, je za nas odpravljen.« Eden in Chamberlainov obisk Edenov list »Yorkshire Post« piše, da motivirajo Chamberlainov obisk pred vsem zaradi dejstva, da kancler Hitler nikoli ni bil pravilno informiran o stališču Anglije. Spomini na 1.1918 Med vojno so bile številne operacije, v katerih so se vojaki obeh narodnosti (italijanske in češkoslovaške) borili ramo ob rami s pravim bratstvom. Dnevno povelje generala Diaza med bitko na Piavi in poročilo o zmagi pri Vittori Veneto podčrtava udeležbo češkoslovaških dobro-voljcev na zmagi' italijanske stvari (»Temps«). Angleška motivacija »Manchester Guardian« piše, da so v obisku Chamberlaina pri Hitlerju nekateri nemški krogi videli znak slabosti. Chamberlain jim bo že znal dokazati, da ni tako in da Anglija stoji neomajna. Zadnji obisk je bil sklenjen zaradi želje, da se še enkrat poizkusi osigurati mir, ki se ga lahko sprejme brez ponižanja. USA in plebiscit V ameriških političnih krogih sc zahteva po plebiscitu na češkoslovaškem primerja z zgodovino Združenih drgav. če bi v 18. stoletju Severne države predložile Južnim plebiscit, je izjavila neka ugledna osebnost, bi prišlo do secesije. Zato smo šli rajši na vojno. Asocijadja britanskih pisateljev je poslala češkoslovaškim pisateljem izjavo, ki jo je podpisalo 50 najuglednejših angleških pisateljev s H. G. Wellsom na čelu in ki pravi: »Mi vemo, da ni nastala nevarnost nove svetovne vojne zaradi nepravilnih dejanj češkoslovaškega ljudstva ali Vaše vlade. Obsojamo sistematične hujskarije, katerih posledice so fašistična nasilja v ČSR. Zlasti obsojamo zlonamerno in barbarsko zavijanje resnice, s katero naj bi se nemško ljudstvo spravilo v zmoto. Ne samo ČSR, marveč tudi demokracija, mir in civilizacija zo ogroženi!« Maribor, 19. septembra. Kolikor se o naši mladini govori premalo javno, toliko bolj je ta na dnevnem redu pod domačim krovom in v ožjih družbah, kjer se vleče razgovor o njej kot ni? nepretrgane zaskrbljenosti in pesimizma, ki uničita nas in njo. V začaranem krogu rešujemo njeno usodo v materialnem in moralnem pogledu. O prvem vprašanju spregovorimo javno ob tej in oni priliki, dočim se druga stran javno zanemarja, čeprav je za skupnost prav tolikega, če ne prvemu celo nadrejenega pomena. Skoro enoglasna je sodba staršev, da ima današnja mladina svojo stransko ali oddvojeno duševnost nekih utopističnih sanj, nerealnih podvigov in drznih načrtov. Med njimi in otroci ni več one duševne kontinuitete iz prejšnjih dob, marveč se javlja vedno bolj jasna zareza med starim in novim svetom. Ta sodba ni niti popolnoma zgrešena, niti popolnoma pravilna. Res je opaziti neki mejnik med »starim in novim« svetom, ki pa ni nikoli tako viden in velik kot si ga predstavljamo. Je pa le neizpodbitna resnica, da je ta mejnik tem večji, čim večja je razdalja med nepremično duševnostjo starega in bežno duševnostjo mladine. Čim bolj so starejše ljudi duševno gradili elementi preteklosti, tem bolj so ti duševno zapičeni v lepoto in dobroto tega časovnega prostora, pa če je ta lepota in dobrota s takim poudarkom kdaj bila ali ne. Čim starejši smo in čim manjši je stik z duševno bolj razgibanim svetom (trgi, mesta), tem bolj odklonilno je naše stališče napram novotam, materialnim in moralnim. In obratno: kdor se je vsaj deloma vrastel v novo duševno valovanje in ga skuša razumeti, ne vidi onega visokega mejnika. En svet torej preveč nazaj, oziroma navpik, drugi naglo naprej — v toliko je pretrgana tradicionalna duševna kontinuiteta med starim in novim, kar večkrat povzroča v najožji krvni zvezi (v družinah) precejšnja nesoglasja in celo ostre spore. Ni lahko tukaj odrezati med pravim in zgrešenim. Celo z veliko grško modrostjo »Spoznavaj sebe!« ne moremo iz zadrege, ker če apliciramo to na stare, trčimo na odpor naše prevelike zahteve. Redek je n. pr. oče, ki bi bil pripravljen izprazniti svoj duševni svet in ga nadomestiti z novimi pojmi in predstavami ter se približati resničnosti, ki mu jo skuša predočiti sin. Tukaj ne od ločata le dobra volja in ljubezen, ampak mnogo bolj duševna prožnost, nagnenje in pripravljenost za novote, — kratko: duševna svežina. To pa je z ozirom na prejšnjo vzgojo, politične, kulturne in druge razmere, ki so gradile duševnost starejše generacije, skoro nemogoče ali vsaj zelo redek primer. Vsakdo ve, da se je življenje v zadnjem dvajsetletju vsestransko zelo spremenilo. In če je res — kar nedvomno je —, da smo otroci vsakokratnega časa, tedaj je s tem že samo po sebi podčrtano, da se je tudi novi rod nasrkal duha novega časa in si tako vsaj deloma zgradil novo duševnost, ki ne ustreza oni prejšnjih generacij. Pravimo, da ta duševnost lomi tradicijo, šege, prejšnje ideale, romantiko in ne vem kaj. Zato ji radi namtimo revolucionarnost. Pri tej postavki naj se pomudimo vsaj toliko, da sc prav tiho vprašamo, če nismo mogoče, čeprav le za treontek, revolucionarni tudi mi bolj starega duševnega kova. Te zle misli pa nismo krivi sami, ampak ležijo vzroki v časovni prostornosti. Prav tako ni krivda na mladini, če gleda na svet in življenje z drugačnimi očmi kot mi. Ni torej kriva, če se n. pr. ne zadovoljuje z našim upravičenim tarnanjem o težkih življenjskih razmerah, ampak skuša te »razmere«, ki ne poved« same po sebi prav ničesar, tudi razkrojiti v njih sestavne dele in tako iztakniti vzroke naše težke usode. Zato je naravno in razumljivo, da jo zanimajo taki problemi, ki so bili starejši generaciji v njeni mladosti in mogoče tudi kasneje popolnoma tuji. Pravimo, da pravkar živimo socialni vek: — kaj naj bo torej mladina drugo kot socialno usmerjena? Pred njo se vije neznana življenjska krivulja, ki jo zanima in skrbi. Stari zro radi nazaj in kri-ličil'? premlevajo tekoče življenje, mladina pa uvara zreti naprej in stopati v Povsod mir in red IZJEMNO STANJE PO VSEJ ČEŠKOSLOVAŠKI. — NENACISTIČNI ZA REPUBLIKO. - IZJEMNE ODREDBE. NEMCI PRAGA, 19. septembra. Vlada je razglasila izjemno stanje nad vso državo. V nemških krajih je zavladal povsod mir in red. V soboto in včeraj se je dogodilo le nekaj neznatnih incidentov. Vse su-detsko-nemške stranke (razen Henleino-ve) so izdale proglas na nemško ljudstvo, v katerem izjavljajo, da odklanjajo vsako misel na odcepitev od CSR in vztrajajo ter bodo neomajno vztrajali na stališču skupne obrambe države pred vsakim sovražnikom. Socialisti, demokrati in katoličani so vsi odločno proti Henleinu. One stranke, ki so se bile v zadnjih mesecih pridružile Henleinove-mu gibanju, so sedaj obnovile svoje organizacije in se postavile na državno stališče. .Ker je prenehal teror nacistov, se položaj nemškega javnega mnenja ugodno spreminja. PRAGA, 19. septembra. Z razglasitvi jo izjemnega stanja je odpravljena za dobo treh mesecev pisemska tajnost, odrejeno je nadzorstvo nad političnimi strankami in društvi, prepovedana so vsa zborovanja in uvedena je cenzura za vse liste. Govor dr. Hodže ČEŠKOSLOVAŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK DR. HODŽA JE VČERAJ POJASNIL PO RADIJU STALIŠČE VLADE. PRAGA, 19. septembra. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel včeraj po radiju govor, v katerem je pozval prebivalstvo republike, naj ohrani mir in red ter hladnokrvnost. Vlada je storila vso svojo dolžnost, da se sporazume z Nemci in ako oni tega nočejo, je njihova krivda, da je razvoj krenil v tako smer. Nemška vstaja, ki je imela namen spremeniti ČSR v novo Španijo, je zatrta brez preganjanja in maščevalnosti. Izjemno stanje pa ostane, dokler bo potrebno. Dr. Hodža je dalje odločno odklonil plebiscit, ki ne bi bil nikakršna rešitev. Povzročil bi le nove pro bleme, ki bi bili čisto enaki, kakor so sedanji. Kljub temu pa, da je Henlein od- klonil pogajanja za sporazum in kljub po izkusu vstaje je vlada še vedno priprav' ljena ugoditi sudetskim Nemcem v okviru koncesij, ki jih je ponudila v svojem zadnjem predlogu. Ne odstopa pa niti za ped od nedotakljivosti države. Za dosego tega spo/azuma vlada ne rabi nobenega Henleina in ostalih sudetskih veljakov, ki so pobegnili. Sporazumela se bo z nemškim ljudstvom samim, s katerim ima najboljše zveze. Vlada se bo sporazumela tudi s Slovaki in Podkarpatskimi Rusi in je uresničenje slovaške avtonomije na najboljši poti. ČSR hoče mir in svobodo, če bo treba, se bo branila. Sudetske legije DOSLEJ JE PO NEMŠKIH VESTEH PRIBEŽALO V NEMČIJO ŽE 84 TISOČ SUDETSKIH NEMCEV. — LEGIJE SO NARASLE NA 40 TISOČ MOŽ. BERLIN, 19. septembra. Po nemških poročilih je pribežalo do sobote opolnoči v Nemčijo iz Češkoslovaške že 84.000 sudetskih Nemcev. Pa tudi tekom včerajšnjega dne se je javilo obmejnim organom več tisoč novih beguncev. V Nemčijo pobegli voditelji SNS so sklicali za danes ob 20.30 v Dresden večino beguncev k skupnem zborovanju in manifestaciji. Govorilo bo več govornikov, čez mejo. BERLIN, 19. septembra. Prijave v »sudetske legije«, ki jih ustanavljajo v Nem čiji ne samo iz beguncev iz Češkoslova ške, ampak tudi iz nemških državljanov prostovoljcev, se tako množe, da so te legije narastle že na 40.000 mož, ki so razdeljeni na štiri zbore, vsak po 10.000 mož. Konrad Henlein je izdal za formi ranje legij posebna navodila in objavi! med njimi poslanec Sebekovskv, ki ni I preko. Nemškega poročevalskega urada ostal v ČSR. kakor se je v soboto na- v Berlin, naj se vsi, ki hočejo v legije, pačno poročalo, ampak je tudi pobegnil'javijo v begunskih taboriščih. Pred volitvami smo ZANIMIV GOVOR SENATORJA DR. FR. KULOVCA — ZNAČILEN POUDAREK ZAHTEV PO PRAVICI NAJZANESLJIVEJŠE OPORE STRANKE IN REŽIMA NOVO MESTO, 19. sept. Včeraj se je vršil na Vinjeni vrhu pri Novem mestu tabor JRZ, na katerem je govoril senator dr. Kulovec o notranjepolitični situaciji ter naznanil, da smo pred volitvami. Izvajal je: »V državi stojimi pred volitvami. Ali se bo slovenske ljudstvo zavedalo svoje velike odgovornosti, ki jo ima na-sporiti sebi, nasproti državi in nasproti stranki prav v teh volitvah? Naše ljudstvo mora stati v strnjenih vrstah. Ne sme se dati zopet zmotiti in zbegati, kakor se je dalo 1. 1920. Zgodovinske politične napake se ne smejo v našem petičnem življenju več ponoviti. Mi moramo pri volitvah priboriti odločilno zmago. Za Dolenjsko se naši skupnosti ni treba bati. Tukaj smo najbolje organizirani. Kje morejo pokazati okraje, kjer so vse občine v naših rokah, kakor ravno mi doli na Dolenjskem? če je položaj tak, potem pa imamo tudi mi gotove pravice in odgovorni eksekutivni faktorji gotove dolžnosti. Mi danes prijavljamo te pra- vice in sicer s poudarkom. Mi zahtevamo, da se te naše pravice spoštujejo in upoštevajo v polnem obsegu, če smo naj bolj strnjena vrsta, potem smo tudi najzanesljivejša opora stranke in režima. Če je tako, potem nam ni treba prošenj, ampak hočemo celo pravico! Držimo skupaj in se pripravimo korajžno na boj!« V zunanjepolitičnem pregledu je senator Kulovec poudarjal, da je Jugoslavija mirna, ko je vsa Evropa razburkana. »Pri nas je vse mirno, ni nobenega razburjena, pri nas ni nobene negotovosti, ne tukaj v Sloveniji in ne po vsej državi. Gorje mam, če bi ostalo zunanjepolitično stanje takšno, kakršno je bilo pred dobrimi tremi leti! Od vseh strani so nas obkroževali sovražniki. Država ni imela svoje lastne zunanje politike, marveč je bila povezana na druge. Danes živimo z vsemi sosednimi državami v prijateljskih odnosih, z nekaterimi celo v zelo prisrčnih prijateljskih odnosih!« življenje kot aktiven kovar usode v smislu svojih idealov. Kar je nam v predvojnih razmerah kar samo padlo v naročje, to si mora ona danes z muko priboriti. Njena duševna novota jc torej razumljiva in utemeljena v dejanskem stanju ter enako tudi v njeni gonski strani življenja. Iz tega sledi, da bi ne bilo v nobenem oziru koristno, če bi skušali upogibati mladino »po svoje«, zlasti ne, če nismo prav nič prisluhnili času zadnjega dvaj-setletja. Naloga starejših je, da blagohotno pro- naš izjemni položaj ži mladini svoja izkustva in nasvete zlasti ko je ta preveč zanosna in prevzeta z nacionalnimi, socialnimi i. dr. čuvstvi, usmerjenimi v korist narodne celine. Naj dela j» se koristno uveljavlja, v delu dobi iskan odgovor, pomirjenje, smotrnost, smiselnost, svoje in skupno dobro. Tako razumemo in v tem smislu pozdravljamo našo akademsko mladino, katere resno narodnoobrambno delo je viden dokaz, da pravilno razumeva svoje narodne dolžnosti in naloge, zlasti one, ki nam jih nalagata sedanji čas in J. F. Tudi Madžari xahtevajo piebisdi PRAGA, 19. septembra. Madžarska dinjena stranka je pod predsedstvom po* slanca Jarosa sklenila, da zahteva za mad žarsko manjšino na Slovaškem plebiscit, ki naj odloči nadaljnjo pripadnost madžarskih krajev k češkoslovaški ali Madžarski. Ta sklep objavljajo tudi vsi budim peštanski listi, ki napadajo sedaj češkoslovaško enako ostro kakor nemški. Vsi listi pišejo, da zahteva Madžarska za svojo manjšino na češkoslovaškem isto odločitev, kakor Nemčija za sudetske Nemce. .MANIFESTACIJE ZA ČSR. LONDON, 19. septembra. Vsa londonska javnost je spremljala sobotna in včerajšnji posvetovanja državnikov z največjo napc" tostjo. Pred ministrstvi, posebno pa vj Downing Strettu so se zbirale ves dan >n | pozno v noč velike množice ljudi. Nastale so ponovno manifestacije za CSR katerih so sc udeležili z govori tudi ninn-gi poslanci. Manifestanti so zahtevali, da se ne popusti Nemcem in da se češkoslovaška zaščiti z vsemi sredstvi. ManiR" stanti so tudi zahtevali, naj se javnost obvesti o stališču vlade, ker sedanji molk h* gleda, kakor neko nečedno barantanje hrbtom državljanov. USA BI ZASTOPALE ČSR. WASHINGTON, 19. septembra. »Ufli* ted Press« poroča, da je zunanji mitii$tef Hull izjavil, da bodo Združene države v primeru vojne prevzele zaščito češkosl°' vaških interesov v Nemčiji. ŽENSKA VOJAŠKA OBVEZNOST V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 19. septembra. Kralj **' rol je podpisal dekret, ki uvaja služben® obveznost romunskih žensk za primer voi^ ne. Po tem dekretu so ženske lahko m0' bilizirane posamezno ali po kategorijah 1 službo, za katero bodo uporabljive. MADŽARSKI PARLAMENT. BUDIMPEŠTA, 19. septembra. Ma^ žarski parlament jc sklican za 2. oktom'■ Ob otvoritvi bo govoril ministrski p®e _ sednik Imredy o oborožitvi, agrarni re formi in novih socialnih zakonih. j , Drobne vesti Napad pred gostilno. Tov. dela'^ Peter Laporšek iz Jezdarske u*- J. naznanil, da ga je brez vsakega P, voda prccl vrati neke gostilne v kovi ulici udaril neki Karl K. z žel nim bokserjem v desno oko. Lape1*., je izgubil zavest, napadalec pa je P bcgnil. K sreči poškodba ni neva* ^ r Smrten padec z voza. Na ban°v^| skem veleposestvu v Krčevini je Pa 29-letni hlapec Jožef Hrastnik tako srečno z voza, da mu je počila i;a-Nezavestuega ponesrečenca so PreP®aiu i v tukajšnjo bolnišnico, kjer je km izdihnil. t yj|i Prometna nesreča. Ko je tkalec . Jamnik kolesaril iz Šf. lija proti ^ riboru, je pri Krčevini pripdja’ sproti nepoznan voznik z enbvprc* ^ vozom, na katerem je sedelo 7 ® ^ Od strani je voz zadel kolesaril3^ mu je šlo prvo desno kolo vozilu zapestje na desni roki, dvokollo .j. je tudi voz zdrobil in ima Ja J 850 din škode. . \t Mišnico je pomešal i jabolčim.j.,, jo izpil. Anton Breznik iz Trs je pri Sv. Benediktu v SIoV. gonečo pomešal v sladki jabolčnik m’ zji-in pijačo izpil. Drugi dan je zara aV, strupljenja umrl. Trojiškeniu ' niku dr. Weixlu, ki je bil P°.,: s® na pomoč ni hotel priznati, z* 0\fiv je zastrupil; domnevajo pa, da pal nad življenjem zaradi s zdravja. Mariborsko gledali***-, Gledališka sezona se bliža* * $ ii abonent, naj se čimpreje od ,i;r . ..i...... i,.-, 4 o rini -i' gledališki abonma, s katerim ^ popram večerni vstopnini nlll.°b z®' irani. Zc pričetek sezone prin< lo zanimiv repertoar. Cene abonmajem so: Ložm ^ 47, 33, 27, 17 (za uradnike): ’ -■ ... \ > . v 33, f! balkon^1 24, 12: parterni sedeži: 42. 33, uradnike): 36, 28, 25; Se deži: 12, 33/25,~20 (za uradm1^ j J 28, 21, 16; galerij-.!:i sr’aži: (za uradnike^: 17, 12, 8 dim" J Ir Joviče ta spet pogreb se vije po dolini... v RUŠAH SO POKOPALI DRUGO ŽRTEV DELA. - POGREB, KAKRŠNEGA RUŠE ŠE NISO VIDELE. Ruše, 18. septembra. Ti zadnji dnevi so bili tako žalostno tepi za ruško dolino. V petek so pokopali Rušani Ivana Strnada, včeraj Hinka P i tma j e r j a, drugo tako tragično končano žrtev dela zaradi usodne eksplozije v tovarni za dušik. Prvemu je bilo prihranjeno trpljenje, drugi se je moral mučiti do poslednjih dni svojega življenja, kakor da bi se ne natrpel dovolj že vsa zadnja leta, ko ga je tlačila k tlom težka bolezen. Počasi se je vračal po poldne-vih od dela s pipo v ustih. Miren in preudaren je bil, ko je kot predsednik Strokovne zveze tolikokrat pomiril s svojo pametno in globoko besedo razburkane so-druge v tovarni, trd, ko je igral pred leti ylogo Kalandra ter pograbil za stol na koncu in povedal: »Jaz sem Kalander, kovač; kdo bi rad še kaj vedel?«, in tovariški vse do zadnjega. Ko so ga dvignili in ga nesli vsega razmesarjenega iz tistega nesrečnega kraja, so bile njegove prve besede, ki jih je spregovoril: »Kaj je s Strnadom? Mene pustite, z mano je konec, Strnada iščite!« Tudi Strnad je moral prehoditi vso tisto žalostno pot delavca-trpina. Avstrijske oblasti so ga preganjale zaradi Sokolstva. Preganjanja mu niso bila prihranjena niti pozneje. Ruški župnik je poudaril, da sta bila pogreba manifestacija vsega ruškega prebivalstva, od tovarniškega vodstva do zadnjega delavca in otroka. Pogreba sta bila tako veličastna, kakor jih Ruše še niso videle. Veliko ljudi je spremenilo včeraj na zadnji poti Hinka Ditmajerja. Nosili so ga delavci, kakor Strnada v petek, v delovnih oblekah. Tovariš Magdič se je poslovil od njiju z besedami, da ni ostalo niti eno oko suho. Da so Ruše delavske, sta pokazala tudi ta zadnja dva pogreba. Vsem je bilo težko: za Strnadovo, ki so ji ostali trije otroci brez očeta in za Ditmajerjevo, ki je ostala sama v življenju. Pogreba njunih mož-delavcev sta bila tako veličastna, kakof jih v Rušah ni imel še nihče — lahko sta njima in otrokom v tolažbo, da sočustvuje z njima vsa ruška okolica. Kmetska mladina ob 20-letnici osvobojenia Društvo kmetskih fantov in deklet Sv. Urban pri Ptuju je včeraj priredilo tekmo koscev in kolesarsko dirko. Prireditev Je otvoril Simončič Anton in poudaril, “a se ta ljudski praznjk vrši v proslavo 20-letnice Jugoslavije. Nato je predal ®Esedo g. dr. Igorju Rosini, ki je naglasi da organizacije kmečke mladine utr-jajo zavest, da je ponosna na svoje delo. ^ako zavedna kmečka mladina se bo "kanila do zadnje kaplje krvi, če bo kdaj ^egnil tujec roko po naši zemlji. Ta za-^dna mladina se čuti gospodarja na Sv°ji zemlji; četudi živi klavrno, noče zamenjati s položajem hlapcev. Jože Lacko iz Novi vasi je naglasil potrebo samozavesti kmečkega ljudstva in potrebo ukrepov, da se odpamore bedi, v kateri ljudstvo živi. Zaključni govor je imel tov. Zelenik Jože, ki je med drugim poudarjal enotnost kmečkega stanu v vseh plasteh brez ozira na premoženjske razlike, prav posebno pa še naglasil, da kmečka mladina ne. bo nikomur hlapčevala. Pri tekmi koscev je dosegel prvi cilj Mahorič Franc v dolžini 80 in na 10.30 minut, prvo mesto pa Murko Janez v 12.40 min. Pri kolesarski dirki na 18 km je dosegel prvo mesto Reš Mirko v 43’. Vsi so Urbančani. Obrtništvo v borbi za svoj obstoj V sobotni številki »Večernika» je bil o0iavljen članek, ki je pravilno opisal *'o, ki ga povzročajo mariborskemu in Koliškemu obrtništvu delavnice tukajš-1Je moške kaznilnice. Bili so sproženi ud: nekateri predlogi, kako naj bi se zaposlitev kaznjenjev preusmerila, da ne “ več škodovala našemu obrtništvu. vsem se svetuje, naj bi se priteg-*!l k javnim delom, gradnji cest, mo-JV, železnic, melioracijam itd. Toda Qor pozna težkoče, ki bi s tem nastale s” glede nadzorne službe paznikov, tli».y.eruje> da bi se ti predlogi dali ures-iin ‘> zato se nam zdi, da je lažja in prej ®eSljiva druga rešitev. JtrgH^Hiške delavnice naj ostanejo, ka-?anne SQ> ali naj se le deloma preurede, trik**. 0 pa na^ sc z izdelovanjem po-cin za vojaštvo! Zakaj se ne bi mo-lZ(1.v krojaških kaznilniških delavnicah •ovati vojaške uniforme, v čevljar- skih vojaški čevlji, v drugih zopet drugi predmeti, ki so. potrebni bodisi za vojaško opremo ali pa za oborožitev. Prav tako b: kaznjenci lahko izdelovali tudi protiplinske maske, na katere se pri nas vse premalo misli, in bi se lahko prodajale tudi civilnemu prebivalstvu. S tem bi delo kaenjencev zamašilo veliko vrzel, ki jo pri -nas čutimo, in koristilo vsej javnosti, vsemu narodu in državi. Kaznjenci bi bili s tem prav tako doma zaposleni, kakor so sedaj, imeli pa bi tudi zaslužek in korist, kakor bi jo imela naposled v enaki ali še večji meri kazmhjiška in vojaška uprava sama. Zato apeliramo na merodajne, naj osvoje vsaj ta predlog, ki je gotovo med vsemi najboljši in zanj naj se zavzemajo tudi naši obrtniki na svojem zborovanju. Z dobro voljo se bo gotovo tudi to vprašanje končno vsestransko zadovoljivo rešilo. -a- Ob 15-letnicl studenike v »Enakosti” bil ^rmck°vi dvorani v Studencih je delaV toboto zvečer slavnostni koncert kost”1• 1gil Pevskega društva „Ena-jij, Jz Studencev združen s proslavo j^ ^Ka jubileja. Lepo okrašena dvo-$v J.0 bila popolnoma zasedena. Za Šjjih Je Schonherrjeva godba Železnikov k'> »Ffohsinn'" (zborovodja Rantih * >llcn'^)- Pevsko društvo pekov-^°rvn\ ni0Čnik()V (pevovodja Albin Czborm! Pcvsko društvo ,,Grafika1 °dja v. Živko), Tamburaški zbor pekovskih .pomočnikov (S. Vihar) in Godba žel. delavcev in uslužbencev. Vsi zbori so bili nagrajeni z dolgotrajnimi aplavzi in so morali več pevskih točk ponovili. Praznično razpoloženje je trajalo pozno v noč. Poseben del proslave jc bila razdelitev diplom najbolj zaslužnim članom delavskega pevskega društva „Enakost“. Častne priznalne diplome so prejeli sedanji društveni predsednik g. Jurij Sagadin, ustanovitelj Milan Goloveršnik, Ivan Tanccr, Ivan Koritnik, Franc Spitaler in pevovodja Maks Plevanč. Proslavi sta prisostvovala studenški župan g. Kaloh in šolski upravitelj g. Kontlcr, kot gost pa pevsko društvo „Zarja“ s Pobrežja. Sokolsko slavje na meji Včeraj je bil v St. liju sokolski praznik v proslavo 201etnice Jugoslavije. Množice so hitele na našo mejo; iz Maribora je poleg rednega' pripeljal še posebni vlak mnogo ljudi. Po prihodu mariborskih vlakov je krenil sprevod z vojaško godbo na čelu na letno telovadišče, kjer je po pozdravu državni zastavi, množici govoril domači starosta g. I v a n R o g 1 i č in pov daril pomen Sokolstva ob naši severni meji. Za njim je govoril še župni starosta g. dr. Milan Gorišek, nato pa so vzklikali kralju in domovini. Sledil ja zelo uspeli telovadni nastop in sokolsko rajanje. Otvoritev delavskega doma v Celju Po 18. mesecih gradnje, pri kateri so bili zaposleni sami domačini, stoji na Vrazovem trgu nova moderna stavba — pripravljena, da služi svojemu namenu. Delavski dom je stal občino 2 milijona 800 tisoč din. Borza dela je posodila 2 milijona din brezobrestno na obročno odplačevanje, ki naj bo zaključeno čez 25 let. V podpritličju stavbe je javno kopališče s cenenimi kadnimi, pršnimi in toplovodnimi ' kopelmi, v pritličju so prostori Borze dela in ogrevalnica. V prven? nadstropju je dvoje stanovanj, eno za upravitelja, drugo za slugo. V drugem nadstropju so skupne spalnice za delavstvo, ki tuje skozi Celje za kruhom. Moški oddelek ima 22 postelj, ženski 15, vsak ima sobico za desinfekcijo, dve prhi, slačilnico in stranišče. Prenočnina stane prvi dan 5 din, naslednje dni po 3 din, za inozem-ce 2 din več. V tretjem nadstropju so sobice z eno posteljo po 150 din in dvema posteljema po 200 din, v podstrešju pa je pralnica in sušilnica. K vsem oddelkom vodijo posebna stopnišča in napeljana je centralna kurjava. V nedeljo dopoldne je bila otvoritev, h kateri je prispel iz Ljubljane o. ban, ki jc spregovoril za g. županom, nakar je v imenu šefa središčne uprave v Beogradu pozdravil Dom predsednik ljubljanske borze dela, opat pa je prostore blagoslovil. Celjani so si vse dopoldne ogledovali novo socijalno pridobitev. n. Kralj Peter II. odpotoval z Bleda. V soboto dopoldne sta odšla z Bleda kraljeviča Andrej in Tomislav v London. Spremljala ju je Nj. Vel. kraljica Marija, ki se pa že danes zopet vrne na Bled, kjer še ostane nekaj časa na oddihu. Zvečer ob 7. uri pa je odpotoval z Bleda kralj Peter II. o. Zahvala. Vodstvo CMD v Ljubljani izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je 49. glavna skupščina v Ptuju tako lepo uspela. o. Turistična konferenca, ki jo je sklicala generalna direkcija drž. železnic, bo 21. in 22. t. m. na Bledu. Konference se bodo poleg naših udeležili delegati iz ČSR, Nemčije in Madžarske. o. Razstavo slovenske knjige pripravlja Društvo slov. književnikov v Ljubljani. Trajala bo od 2. do 12. oktobra. Razstava bo obsegala slovenske knjige že od začetka naše književnosti do danes. o. Zadružno pisarno je otvorilo združenje gostilniških podjetij v Ptuju, Panonska ulica 5. Uradne ure vsak petek od 9.—12. ure. Decembra ali januarja bo združenje priredilo servirni tečaj. Prijave do oktobra. o. 50-odstotni popust imajo novoporo-čenci na vseh jugoslov. drž. železnicah za enkratno vožnjo kamorkoli po državi tja in nazaj. Popust velja v času 15 dni po poroki za odhod, za povratek pa 1 mesec od izdaje voznega listka. o. Na javni plenarni seji celjskega mestnega sveta je mestni župan poročal, da je pri ministrstvu odobrenih 5 milijonov din za novo justično palačo v Celju. Nadalje je podal bilanco mestne blagajne. Skupni dohodki do 31. avg. znašajo 21,403.287 din, izdatki pa 20,942.097 din. o. Nenavadno velika buča, ki je visoka 1.20 m in »široka« 1.28 m, je zrasla na njivi neke posestnice v Kranj.u. Buča tehta 47 in pol kg! o. Z vlaka so ga vrgli pod drug vlak. S ptujskim večernim vlakom se je peljalo več potnikov, ki so se med seboj sprli. Med prepirom so vrgli iz vlaka 3C'-letnega delavca Franca Hunčiča iz Babinca v savski banovini. Padel je pod pravkar prihajajoči ljubljanski vlak, ki je moža tako razmesaril, da je bil na mestu mrtev. Štiri potnike so aretirali. o. Celjska CMD vabi vse zavedne meščane k obisku spominske svečanosti, ki bo jutri ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Spomnili se bomo septembrskih žrtev Lundra in Adamiča. 0. Skupščina Rover kluba v Celju se je vršila v nedeljo zjutraj. V upravni odbor so izvoljeni za predsednika Trček, za tajnika Beznat, blagajnika Ecelj, za gospodarja Vranja. — Vršila se je tudi skupščina Mrkonjičevega stega, katerega odbor je ostal večinoma isti. n. Spomenik kralju Aleksandru Zedini-telju bodo v nedeljo odkrili v Vrnjački banji. n. Ministra dr. Spaho in Cvetkovič stj prišla včeraj v Ljubljano, odkoder sta potem nadaljevala pot na Gorenjsko. n. Za novega šefa generalnega štaba je bil imenovan armijski general Dušan Simonovič, dosedanji poveljnik letalstva; za vršilca dolžnosti poveljnika letalstva pa je imenovan divizijski general Milojko Jankovič. 1. Za častnega meščana mesta Kragujevca je bil izvoljen predsednik vlade dr. Stojadinovič. n. Z jugoslovanskim odlikovanjem lente Karadjordjeve zvezde je bila odlikovana holandska kraljica Vilhelmina. n. Beograjski velesejem, ki se ga jc ogledalo nad sto tisoč ljudi, je bil danes zaključen. n. Poleg smrtnih žrtev in ranjencev jc zahtevala velika železniška nesreča pri Ovčarski banji še nad 700.000 Din mate-rijalne škode. n. Zračni promet na vseh jugoslovanskih progah bo v kratkem zaključen. Do konca meseca se bo vršil potniški promet samo na progi Milan—Zagreb—Zemun—Bukarešta. n Okoli 1,000.000 Din letno zaslužijo .prebivalci Valjeva in okolice z nabiranjem starega železa in cunj. Vsak mesec odpeljejo v livarnice in tekstilne tovarne 5 do 6 vagonov železa in krp. Te »odpadke« zbirajo po večini otroci, ki imajo dovolj časa, brskati po smetiščih. 50-letnica združenja pekovskHt mojstrov Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru jc emi naj starejših obrtnih zadrug v Sloveniji in je v soboto slavilo 30-letnico ustanovitve. V veliki Garn-brinovi dvorani se je zbralo k svečanosti izredno veliko število pekovskih mojstrov, ki jih je z lepim nagovorom pozdravil dolgoletni predsednik zadruge g. Koren. Proslave so se med drugimi udeležili ludi zbornični svetnik g. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi, zbornični svelnik in predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru g. Sojč, podžupan Maribora g. Žebot z mestnim svetnikom g. Slugo, zastopnik Zveze pekovskih združenj v Zagrebu g. Milan Bašič, ljubljanska delegata Karl Vidmar in Hinko Požar, zagrebški zastopniki Rudolf Rukavina, Franc Lesjak in Ivan Natezalo, iz Ptuja Ornik Pavel in Viljem Albreht, iz Celja pa Rudolf Mlakar, Matevž Zadravec, Josip Kirbiš in Franc Achleitner. Po počastitvi spomina umrlih članov jc predsednik g. Koren orisal zgodovinski razvoj mariborske pekovske zadruge in njeno uspešno delo. Nato je povdaril velike zasluge ,ki si jih je pridobil za pekovski slan g. Jakob Zadravec iz Središča. \ zahvalo za njegovo delo ga Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru ob svoji 30-lelnici imenuje za svojega častnega člana. G. Zadravcu je v znak zahvale izročil predsednik lepo darilo in diplomo. Darilo jc dobil tudi zagrebški zvezni tajnik g. Ba-sc je g' Bašič zahvalil za počastitev je burno pozdravljen spregovoril zbornični svetnik g. Zadra-vet* ki se je ginjen zahvalil za nepričakovano počaščenje. Zagotavljal je pekovske mojstre, da je in bo na njihovi strani in bo vedno podpiral njihove težnje. Končal je z željo, da zadruga raste, cvete in živi pod spretnim, ambicioznim in zdravim vod-slvom. V imenu Zbornice in Slovenskega obrtnega društva v Mariboru je Združenju čestital k lepemu jubileju zbornični svetnik g. Sojč. Po proslavi je bil v veliki dvorani svečani banket, na katerem so izrekli prisrčne zdravice predsednik g. Koren, podžupan g. Žcbot, zbornični svetnik g. Zadravec, zbornični svetnik g. Sojč, lajuik Bašič iz Zagreba in drugi. Maribor Socialni in narodnostni problemi obmejnega ozemlja Tretje predavanje, ki jih prireja Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, je imel včeraj dopoldne v Narodnem domu dr. S. Pretnar, ki je govoril o socialnem in narodnostnem vprašanju našega obmejnega ozemlja. Predavatelj je poudarjal, da zlasti v obmejnem ozemlju ne moremo in ne smemo socialnega in narodnostnega problema ločiti, kajti tudi rešitev narodnostnega vprašanja ni mogoča brez rešitve socialnega. Pod narodom razumemo skupino ljudi z zavestjo medsebojne zgodovT.sks, kulturne n gospodarske povezanosti. Zato se je že stara Avstrija in se tudi danes tuja propaganda poslužuje nevarnega, a zanjo uspešnega propagandnega sredstva, da namreč operira s pojmom regionalnosti. Korošcem n. pr. dopoveduje, da niso v nobenem pogledu navezani na Slovenijo, marveč samo na Koroško itd. Tudi naše nekdanje regionalne pojme »Kranjec«, »Štajerc«, »Primorec« je že stara Av-stro-Ogrska spretno izrabila s tem, da ]e Slovenijo z upravno razdelitvijo razbila na več delov in s tem tudi zavest kulturne in gospodarske skupnosti slov. naroda. Tem manjše upravne enote so zlasti v gospodarskem oziru gravitirale vsaka na svojo stran: Kranjska v Ljubljano, Štajerska v Gradec, Primorska v T rst. Drugi vzrok, da je bil slovenski narod narodnostno vedno ogrožen, je v geo- grafsko-političnem položaju njegovega ozemlja. Slovensko je bilo obmorsko pristanišče, ki je po svoji važnosti med najpomembnejšimi evropskimi pristanišči: Trst. Proti njemu je vedno težila silnica z germanskega severa na jug in ta pritisk na Trst je še danes živ. Zaradi upravne razkosanosti naš nared nikoli ni mogel razviti vseh svojih gospodarskih sil. Tujemu kapitalu ni mogel nikoli zoperstaviti svoj kapital; zanimivo ilustrirajo gospodarsko premoč tujine ti-le podatki: Pred 1. 1918. je bilo ca slov. ozemlju na primer kemičnih tovarn s slovenskim kapitalom 5, s tujim 6, po 1. 1918. pa s slovenskim 4, s tujim 13. Prav tako jasno podobo nudijo naslednje številke: Investicija kapitala: 50 milijonov tujega, 8,390.000 našega. Kapital, investiran v strojih: 45 milijonov tujega, 8 in pol milijonov našega. Takih poraznih številk bi lahko še mnogo našteli. Slovenec je v tovarnah ali nižji uradnik ali pa delavec. Vplivnejša mesta imajo tujci. S tem gineva moralna odpornost in z njo narodna zavest, =s= Odpornost našega ljud- stva na severni meji je močno popustila, ker nima zaslombe. Razmere na dežel; so še hujše ko v industriji: gospodarska struktura naše vasi je porazna. Ob sev. meji je 20 odst. kmečkega prebivalstva brez zemlje. Razigrana nedelja Že lep čas nismo imeli tako prikupne nedelje kot je bila včerajšnja. Izvabila je v okolico na tisoče meščanov. Pohorje, Kozjak in gorice so jim nudile dovolj dobre volje in razpoloženja, enakega onemu našega gornika v taki kimavčevi nedelji, ko računa, koliko sladke župe mu ta prinese. Je pač res, da malokatera pokrajina nudi v kimavcu in čudovito barvnem vinotoku toliko lepote kot naša okolica, -ki je tudi zelo pripravna za razne duške prikritih čuvstev. Včerajšnje, po lepoti redko jutro, je mnoge nestrpneže navdušilo že na vse zgodaj, da so mnogim kradli spanec. Nestrpiii so bili in se jim je nekam mudilo. Rane ure so izvestnim načrtom zelo dobrodošle. Kam vodijo njih pota? Ej, tod okrog, recimo tam ob ,meji na Kozjaku ali na Pohorju je dosti pripravnih kotičkov za rajanje pod hrastom v za to pripravni obleki in s predpisanimi dekoracijami. Kaj vse bi mogli dognati, če bi prisluškovali takemu zamaknjenju! Ali bi ne bilo prav, če bi marsikatero oko včasih pogledalo tudi za to zaveso? Stvar le ni tako nedolžna, dasi jc v njeni mladi gorečnosti 95% računana brez krčmarja. ljen sledeči odbor: Kovač Štefan, predsednik; Semec Janko, podpredsednik; Žižek Fran in Špindler Dušan, tajnika; Štucin Mica, blagajničarka; Smasek Emil, Potrč Ivan, Wilhelm Albert, Lorger Mirko in Sedmak Primož, odborniki; nadzorni odbor: Podkrajšek Božo, Štucin Joža, Dolar Jaro, Kraigher Vito m kot namestnika Kralj Marina ter Kraigher Emica. Skupščina je sprejela pravila, po katerih sme postati član zadruge vsaka oseba, ki more neomejeno razpolagati s svojo imovino. Pri vstopu plača zadružnik poslovni delež 10 din in vpisnino 50 din. Nadalje je skupščina sklenila, da bo imel vsak zadružnik, ki se bo izkazal z legitimacijo, pravico do polovične vstopnine pri vseh prireditvah »Neodvisnega gledališča«. Zadruga poziva javnost, naj se iz njenih vrst priglasi čim več zadružnikov. Biljardni turnir Ljubljana — Maribor Včeraj se je pričel v kavarni »Jadran« biljardni turnir med Ljubljano in Mariborom, ki so ga zastopali po štirje igralci, in sicer za Ljubljano mag. ph. Eisen-bart, inž. Bricelj, Seunig in Orehek, za Maribor pa Hobacher, Bender, Lepej in Potočan. Prvo kolo so igrali celih šest ur. Vrstni red: Eisenbart (L)—Hobacher (M), Bender (M)—Seunig (L), Bricelj (L) —Orehek (L), Lepej (M) ih Potočan (M). Zanimanje za turnir je bilo veliko in so gledalci vztrajali do konca. Najs?arejši telovadec! ta n Sokola v Mariboru MIŠKO CIZELJ SEDEMDESETLETNIK Jutri praznuje 70-letnico življenja edini jugoslovanski kaznilniški nadučitelj g. Miško Cizelj, v vsem Mariboru in daleč naokoli znana osebnost, mož jeklene narodne zavednosti in še vedno aktiven član Sokola. Rojen je bil Miško Cizelj 20. septembra leta 186S. v Zlogonskem pri Kapeli, hodil v domačo ljudsko šolo, dovršil meščansko šolo v Krškem in leta 1889. mariborsko učiteljišče. Služboval je najprej v Krčevini, dovršil 1. 1893. tečaj za meščanske šole in postal 1. 1898. kaznilniški učitelj v Gradcu, od koder se je ob prevratu vrnil v Maribor kot učitelj In nadučitelj v tukajšnji moški kaznilnici, kjer deluje še vedno aktivno in praznuje s 70-letnico življenja tudi 40- letnico kaznilniške učiteljske službe. S svojim značajem, narodno zavednostjo, neumorno pridnostjo in večnim humorjem si je pridobil g. Miško Cizelj spoštovanje in ljubezen vse naše javnosti. Njegova nenavadna čilost »večnega mladeniča« ga bo gotovo ohranila med aktivnimi telovadci Sokola še do nadaljnjih življenjskih jubilejev. Ob priliki tega jubileja se vrši v torek, dne 20. septembra, ob 8. uri zvečkr po redni telovadbi prijateljski sestanek v restavraciji Narodnega doma. Za starejše brate telovadce je udeležba obvezna, vabimo pa tudi ostalo članstvo in Miško-Vc prijatelje. Uspela akademija mariborske mladine Za uvod prireditev v tednu Rdečega križa je bila včeraj dopoldne v veliki Unionski dvorani Akademija podmladkov Rdečega križa na mariborskih srednjih šolah. Velika dvdrana je bila nabito polna, kakor malokdaj. Deca, dijaki, starši in profesorji ter mariborski odličniki so akademiji pri-pripomogli do tako lepega uspeha. Med odličniki smo opazili zastopnika vojske polkovnika g. Radovanoviča, zastopnika občine magistratnega ravnici ja g. Rodovška, sreska načelnika dr Sisko in Ajlcca, ravnatelje vseh Šol, škofovega zastopnika prošla Cukalo, narodnega poslanca in predsednika sreskega odbora R. K. dr. Jančiča, šefa državnega tožilstva dr. Zor-jana, starešino okrajnega sodišča dr. Lavrenčiča, upravnika kaznilnice dr, Vrabla in druge. Akademija je obsega- la 10 zelo uspelih pevskih, glasbenih in rajalnih Ločk in bi bilo odveč vsako posebej naštevali, ker so bile prav vse enako prisrčno sprejete od množice v dvorani in nagrajene z viharnim odobravanjem. Te akademije RK so za Maribor že tradicionalne in znane po prav lepem sporedu in brezhibnem izvajanju vseh sodelujočih. Ustanovitev zadruge »Neodvisno gledališče" V restavraciji »Novi svet« je bila včeraj dopoldne ustanovna skupščina zadruge »Neodvisno gledališče«. Predsedoval je g. dr. Gabrovšek Jule, ki je v uvodnih besedah poudaril, da ima zadruga namen podpirati slovensko avantgardno gledališče, ustanavljati gledališke šole, prirejati tečaje in predavanja iz gledališke stroke, izdajati revije, knjige in brošure ter pridobivati potrebne zgradbe in sredstva. Pri volitvah je bil izvo- Lepa svečanost naših čebelar* jev V soboto zvečer so se zbrali v zeleni sobi ,.Mariborskega dvora“ udeleženci prve čebelarske razstave na letošnjem Mariborskem tednu in na Pobrežju na lepi svečanosti. Udeležence in goste je pozdravil predsednik podružnice Slovenskega čebelarskega drušLva v Mariboru g. Oto Črepinko, ki je posebej pozdravil zastopnika Mariborskega tedna g. Gilyja, pokrovitelja pobreške razstave pobreškega župana g. Stržino, zastopnika čebelarjev iz Rakega g. Matevža Rudolfa, zastopnika Železničarskega čebelarskega društva v Zagrebu g. Počivavška, zastopnika tovarne kanditov Union iz iz Zagreba g. Filipiča, najstarejšega čebelarja sodnega svetnika v pokoju g. Raiznera iz Vukovara, čebelarja iz Slovenske Bistrice g. Černejška in iz Ptuja g. Ačka. Nato je predsednik v izbranih besedah orisal pomen čebelarstva za narodno gospodarstvo in čestital nagrajencem prve čebelarske raz-slave v Mariboru. 20 čebelarjev je posebna komisija nagradila s (5 zlatimi (> velikimi srebrnimi in S srebrnimi kolajnami in krasnimi diplomami, ki jih je izdelal g. Dobi-ajc iz Maribora. Zlate kolajne so prejeli: Oto Crepinko, predsednik društva in trgovec v Mariboru, Franc K ir ar, največji čebelar in košaški župan, Alojz Živko s Pobrežja, Slovensko čebelarsko drušlvo v Ljubljani, Union tvornica kanditov v Zagrebu in Franc Mlinarič, bolnišniški vrtnar v Mariboru. Z velikimi srebrnimi kolajnami so bili odlikovani Josip Ačko iz Ptuja, dr. Vilko Mariu iz Maribora, Železničarsko čebelarsko društvo v Zagrebu,, Franc in Martin Sumenjak iz Jarenine, Čebelarsko drušlvo v Selnici ob Dravi in Franc Ko-mei iz Ptuja. Srebrne kolajne so dobili Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica, Čebelarsko društvo Sv. Trojica v Slov. goricah, Ljudevit Raizner iz Maribora, Ivo Potrč iz Kamnice, Franc Lampret iz Stoperc pri Rogatcu, Rudolf Repnik iz Radvanja, Matevž Rudolf iz Rakeka in Slavko Onič iz Studencev. Z govori pobreškega župana g. Stržino predsednika g. Crepinka in nekaterih čebelarjev jc bila lepa sve-čanosl zaključena. n. Za komisarja Okrožnega odbora obrt nih združenj je bil imenovan g. Bender, ker je prejšnji odbor podal ostavko, kot slno že svoječasno poročali. ni. K požaru v obratovalnici »Motoroil« sino prejeli od tvrdke same naslednje pojasnilo: škoda, ki jo je povzročil požar, znaša le okoli 20.000 Din. Požar sam nikakor ni mogel biti za tamošnjo okolico nevaren, ker ima omenjena tvrdka podzemni rezervoar, ki je popolnoma zava- rovan in ognja varen. Vse naprave in skladišče je zgrajeno po najnovejših predpisih ter ob komisijskem pregledu odobreno, tako, da v nobenem slučaju ne obstoja najmanjša nevarnost za najbližjo' okolico. m. Političen shod so imeli včeraj dopoldne mariborski »Borbaši« na verandi hotela »Novi svet«. Zborovanje je vodil g. Irgoi;č, ki je obširno poročal o današnjem položaju. Govorila sta še gg. Vojska in Dokauer. m. Skavtsko zborovanje v Mariboru. Včeraj dopoldne je bil v realni gimnaziji v Mariboru občni zbor skavtskega Kaajevega stega v Mariboru. Poleg drugih sta se zborovanja udeležila župni podstarosta urednik g. F. J. Kuaflič-Samotni in načelnik g. Da-binovič-Ceko. Skavti so si izvolili novo upravo iu sprejeli obširen načrt bodočega delovanja. m. Mestni avtobusni promet opozarja, da je parkiranje kakršnihkoli vozil okrog osrednje postaje na Glavnem trgu strogo prepovedano. Ravno tako ni dovoljeno voziti in prislanjati koles na peronu« ki je namenjen samo potujočemu občinstvu. m. Zborovanje bivših mornarjev. Mariborska sekcija Združenja bivših mornarjev je imela v soboto zvečer pri »Novem svetu« širši članski sestanek. predsednik Povodnik je pozdravil številne navzoče, poročal o sekcijskem delu od ustanovnega občnega zbora, ki J® bil 30 julija, nato pa se je razvila prh’8' tejska debata o bodočem delu. m. Studenški gasilski dom pod streho. V soboto so slavili pri gradbi novega gasilskega doma v Studencih, ki je že pod streho, običajni »likof«. Ob tej pri' liki je imel studenški župan g. Kaloh lep govor. Gasilski dom v Studencih bo §e pred zimo dograjen in opremljen. m. Usodna prometna nesreča se je d°‘ godila včeraj popoldne v Krpanovi ulici v Studencih. 19-letni vajenec Slavko K-je z motociklom vozil 38-letnega zidati® Mihaela Obrula. Pri padcu sta se oba hudo poškodovala. Slavko K. ima pre' bito lobanjo. Obrul pa zlomljeno desna roko in več poškodb na hrbtu. Oba s0 prepeljali v. bolnišnico. m. Tajlnstven napad. Pred Hostejev0 gostilno v Radvanju je sinoči neka druz-ba, ki je prepevala nemške pesmi, na' padla 19-letnega dijaka Bogom. Rezen-ška in mu je eden iz družbe zabodel no* tik desne ključnice. Mladeniča so nevarno ranjenega prepeljali v mariborsk0 boln:šnico. ’ 1 Tatvina v bolnišnici pojasnjena. septembra je bilo strežnici PerišiČe'^ v bolnišnici iz zaklenjene sobe iz ko*' čeka ukradenih 6000 din in sviWf ruta. Zdaj so latico izsledili. Je to letna Marija Krajnc iz Slov. Konj1^ ki se je takrat zdravila v mariborsK bolnišnici na očesnem oddelku. Svo.1 tatvino je priznala, pravi pa, da J. vzela le 1300 din in svileno ruto. ^ njej se jc našlo le še 362 din, si je z drugim denarjem nakupila ra no blago in uro. m. Josip Koder v bolnišnici. V tukal' njo bolnišnico so pripeljali 36-letnega P ' sestnika Josipa Kodra od Marije Sne*' ne, ki je med vožnjo‘padel z voza in d bil tako pretres možganov, da mu je vz ' iO gevor. Vest o prevozu Kodra v bo nišnico se je bliskovito razširila po nj štu. toda preprečali' so se, da je K,oo sicer res Koder, ni pa zasledovani ra bojnik. j., * Na Jesenski velesejem v Graz <**• . 25. septembra za le 100 din s Putn put-mi avtokari. Prijavite se takoj pri niku«, Maribor! .ifl1j • Pravijo, da je Dostojevski s sv0l]0. Besi razgrnil zadnje tajne ruskeg?m0j-veka. V slovenščino jih je prevedel ^ ster našega jezika, Vladimir LevstiK-dala pa Tiskovna zadruga. Sezite P® ^ knjigi, če hočete, razumeti sedanjega ^ jetskega človeka. Cena broš. knji« 40 din, vez. 56 din. Grajski kino. Danes premiera veseloigre »Moj sin gospod m Hans Moser, Heli Finkenzeller, Brausewetter. • vesel3 Kino Union. Danes izborna 1,1 irancoska ljubezenska komedija » v plamenu poljubov« s Tinom K°sS ’ joofj Podsavezno prvenstvo Nezaslužen poraz Maribora — Slaviji je skoro uspela senzacija Poraz Rapida v Murski Soboti — Na tabeli vodi ČSK nevarno, napadal vrata doma- Podsavezno prvenstvo se je zopet zavrtelo za eno kolo, odigrano je tretje Kolo. Sreča je bila tokrat mariborskim klubom izrazito nenaklonjena, saj so doživeli dva nepotrebna poraza. Prvenstvena tabela se je precej izpreraenila; v vodstvu je ČSK, Rapid pa je padel s Prvega na tretje mesto. Tabela bo do prihodnje nedelie sledeča: CSK Mura Rapid železničar Maribor Slavija Maribor 2 2 0 0 4: i 4 3 2 0 1 11 : 6 4 3 2 0 1 12 : S 4 1 1 0 0 1 : 0 2 2 0 0 2 2: 4 0 3 0 0 3 4 : 15 0 >r- V v CSK 0:1 (0: D i' Včeraj sta se srečala na Rapidovem •Srišču Maribor in ČSK. Kljub krasnemu Vrpmenu, ki navadno ne konvenira klubom blagajnikom, se je na igrišču zbra-•° okoli 700 gledalcev, ako ne štejemo °nih, ki so zasedli »galerije«. Moštvi sta j* Predstavili sodniku g. Macorattiju iz Ljubljane v sledečih postavah: Maribor: Marguč, Kirbiš, Kram- berger. Priveršek, Kornič, Obersnel, Psrizek, Vesnaver, Wane, Vodeb, Tičar. Č. §. K.: Krnaul, Varaplin, Vugrinčič, /rtarič, Mrgla, Mekovec, Gaves, Bres-l3uer, Vukovič, Horvat, Novak. Mariborova enajstorica je celo igro, Posebno pa v drugem polčasu, dominira na terenu. Kako izrazita je bila ta Dremoč, nam dajboljše dokazuje naravnat ogromno razmerje kotov v prid do-J”ač:h. Da kljub temu niso dosegli uspe-a- ie pripisovati mehki igri napadalne-8a tria in pa naravnost neverjetni smoli * streljanju, saj so zastreljali navidez "aisigumejše šanse. Celi napad pa se je Utrudil _ Milošu se je jako opažalo pomikanje treninga — ter predvedel na ko prav lepo igro, a manjkalo je reali-fat°rja, manjkalo je sreče. Krilska vrsta °t celota ni zadovoljila, dobra posameznika sta bila Kornič in Priveršek, ®dnji posebno v prvem polčasu; na ‘abem podajanju žog iz krilske vrste je Joštoma jako trpela igra napada. Naj-j .bša formacija je bila ožja obramba z ‘letno vratarja, ki je malo posla, ki ga le 'mel, prav dobro opravil, na doblje-ettl golu pa ga ne zadene krivda. čŠK pa ga ne U jc močno popustil od lanskega ^ a> ni nam pokazal pričakovane igre. ^dkriijevai je domačine v brzini in igri slaK-0’ v tehničnem pogledu pa je bil (jgfbsi od njih. Gosti so igrali izrazito ‘erizivno; najboljši mož je bil njihov atar, ki jih je z dobrim placiranjem in sromno srečo rešil poraza. Branili so Orn °ma s 7—8 ’Kra'c' v kazenskem °st°ni, njihov napad je le sporadično, a dovolj činov. Igra je bila jako živa, temperamentna in bogata razburljivih momentov, ki so dosegli višek proti koncu drugega polčasa, ko je izenačenje tako rekoč viselo v zraku, a je vendar izostalo. Potek: Maribor igra proti soncu, je od začetka v premoči, mnogo strelja, a brez uspeha. Ponovno se izkažeta kot strelca Tičar in Vesnaver. V 13’ pobegne desno krilo gostov po napaki levega branilca, ostali branilci z desnim krilcem vred pogrešno startajo vsi na žogo, ki po prenosu pride k prostemu levemu krilu, ki doseže edini gol dneva. Serija kotov in dva prosta strela iz 16 m proti ČSK ostanejo neizkoriščeni. Oba vratarja se ponovno izkažeta. V 38’ zopet prosti strel na kaz. črti, uspeh je kot, ki ostane neizkoriščen. Kmalu nato polčas. V drugem polčasu se slika bistveno ne menja mnogo. Igra se skoro stalno v kazenskem prostoru gostov, pri čemer za-streljajo domačini nebroj lepih šans, ako ne od nasprotnika, se odbije žoga od drogov. M. izsili več kotov, ki jih odlično strelja Tičar, ki pa ostanejo neizkoriščeni, ker napadalci sploh ne ovirajo mnogo vratarja Č., kateri dovolj neprevidno lovi žoge na sami črti. Le tu in tam prodrejo gosti na nasprotno polovico, večinoma se omejujejo še samo na obrambo. Vesnaver in Priveršek zastre-Ijata tik pred golom in tudi krasna Vo-debova žoga ne najde poti v mrežo. V gneči pred golom č. se močno opaža, da je M. trio premehak, tudi pregrupacija ne prinese uspeha. Publika začne že zapuščati igrišče in kmalu nato konec igre. Tako je Maribor izgubil igro v izraziti smoli, pri mali sreči in večji prisebnosti napadalcev bi bil nasprotnik visoko poražen zapustil Maribor. Maribor—Rapid (jun.) 2 : 1 (1 : 1). Prv. tekma, sodil g. Bizjak. Slavija—Železničar 0:1 (0:1) Na igrišču Železničarja sta se srečala Slavija in Železničar. Tekma je bila slabše obiskana kakor prva, kar je poleg krasnega vremena pripisovati gotovo tudi temu, da je publika računala z več ali manj sigurno zmago favorita Železničarja. In baš ta tekma nam je kmalu prinesla senzacijo prvega reda, saj ni manjkalo mnogo, pa bi bil favorit moral deliti točke z nasprotnikom, ki se mu je pripisovalo manj izgledov. Moštvi sta nastopili tako: Slavija: Draschbacher, Zelenko, Švajgar, Ber-lek, Rožmarin, Koleža, Dvoršak, Filipec, Dasko, Čebulj, Klojčnik. — Železničar; Spanger, Frangeš, Antoličič, Eferl, Štiftar, Ravnjak, Lešnik, Orel, Pocajt, Krasnik, Pavlin. Moštvo Slavije je danes pokazalo prav dobro igro, čeprav je tvegano izmenjalo dva igralca, ki trenutno nista najboljša. Predvedena igra na momente ni dala slutiti, da je šele prišlo iz II. razr. Predvsem je ugodno iznenadila obramba z vratarjem na čelu, ki je bila stalno ojačena z igralci iz napadalne vrste, ter je pri dobrem pokrivanju nasprotnikov sproti izjalovila vsako šanso. Za napadalno vrsto pa je bila solidna obramba Železničarjev vendarle še premočna ovira. Železničar je tekmo od začetka izrazito vzel od lahke strani ter je nasprotnika podcenjeval; ko se je zavedel položaja, je bilo že kmalu prepozno. Obramba in krilska vrsta sta delali zanesljivo, posebno se je odlikoval Antoličič. Ne da pa se isto trditi o napadu. Zlasti v I. polčasu s forsiranjem igre v triu absolutno ni uspeval, razen tega so nasprotniki najnevarnejše napadalce budno krili, tako da kljub premoči iste niso utegnili Številčno izraziti. Tekma je bila v svojem poteku jako razburljiva. Ko je že vse kazalo, da bo tekma končala neodločeno, se je ožja obramba S. dala dovesti do nepravilnosti, ki je imela za posledico enajstko, katero je Štiftar izpremenil v odločilni gol. Tekmo je sodil ss. g. Nemec. P predigri je rez. Slavije izgubila proti rez. Železničarja 1 : 9 (0 : 3). Sodil je ss. g. Klanšček. Mura Rapid 3:2 (2:1) Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Murski Soboti proti Muri, ki je ponovno dokazala, da je na svojem terenu nevaren nasprotnik. Mura je prav dobro zaigrala, odlično jp bila razpoložena predvsem ožja obramba z Jandlom v golu. Ta formacija je tudi v II. polčasu odločila zmago za domačine. Rapid je zatajil, posebno napad razen Jurgeca in vratar, ki bi bil moral ubraniti prvi in tretji gol. Najboljša sta bila oba branilca. V drugem polčasu je prišel Rapid v premoč, ki mu pa pri smoli v streljanju ni prinesla uspeha. Za Muro sta bila uspešna Bosina (2) in Pevec (1), za goste pa Kreiner (1) in Hardinka (I). Tekma je bila jako temperamentna in ostra, toda fair. Sodil je g. Veble iz Celja. TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Split; Hajduk—Slavija (S) 2 : 2 (1 ; 1). Zemun: Sparta—Jugoslavija 0 : 3 (0 : 2). Varaždin: Slavija (V)—Jedinstvo 1 :3 (1 : 2). BALKANSKE IGRE ZAKLJUČENE. Pred 10.000 gledalci so se včeraj v Beogradu zaključile letošnje balkanske igre z zmago Grčije, ki si je s tem priborila pokal rom. kralja Karola in darilo atenskega župana Kodasa. Stanje točk je sledeče: Grčija 125, Jugoslavija 114 in pol, Romunija 58, Turčija 28 in pol, Al- banija 4. O tehničnih rezultatih bomo še poročali. Drugi razred Gradjanski—Lendava 5:1 (2:0). Pred 300 gledalci je Gradjanski prepričevalno porazil Lendavo, rezultat pa je morda nekoliko previsok. Pri Gradjan-skem se je odlikoval Kovačič, Branovič in Banek, pri Lendavi pa Dohr, Pezdi-ček, Takač. Tekma je bila z ozirom na prv. značaj jako fair. Gole so dali: Banek 2, Nenadovič 2, Vrbanec l za Gradj., Teichmann 1 za Lendavo. Sodil je g. Konič iz Maribora. Tekmo Ptuj—Drava so oblasti prepovedale. Celjski šport Rezultati nogometnih tekem, ki so se vršile v nedeljo v Celju, so sledeči: Mladina Jugoslavije—Olimp 3 : o (0 : 0). SK Celje—Olimp 2 : 0 (0 : 0), old boys Olimp—Jugoslavija, prvenstvena, 3 :1 (1 : 0). Laško—Atletiki 4 : 2 (3 : 0)! Prve tri tekme so se vršile v okviru športnega tedna SK Olimpa včeraj popoldne na igrišču Olimpa; obisk je bil radi aeromeetinga precej slab in ni bik) običajne živahnosti. Popoldne se je vršila tekma na Glaziji med mladino Celja in Štorami, ki je končala z rezultatom 5 : 3 (3 : 0). s. Ostal! prvenstv. rezultati v LNP-u. Reka—Svoboda 4 : 2 (2 : 0), Kranj— Jadran 6: 0 (4 : 0), Hermes—Kovinar 5 : 0 (4 : 0), Olimp—Jugoslavija 3 r 1 (1 : 0). v ; . s. Zagreb—Budimpešta 6 : 1 (3 : 0). s. Nemčija—Poljska 4 : 1 (1 : o), s. Pri motodirkab Hermesa na Rašico pri Ljubljani je dosegel najboljši čas 1. turne kategorije do 500 ccm ppor. Glebov, Motoklub Pohorje, izven konkurence v času 2.29. 1/10 na ADP. s. Praška Slavija, zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal, je prejela od češkoslovaškega ministra za narodno zdravje v znak odlikovanja zlato kolajno, vsak posamezni igralec pa je dobil častno diplomo. s. Teniško prvenstvo Amerike. V moški konkurenci je Bromvich porazil Joe Hunta s 6 : 1, 9 : 11, 6 : 3, 6 : 4. Z zmago nad Sidneyem Woodom se je Kukuljevič plasiral v semifinale. V damski konkurenci je Avstralka Wiguna zmagala proti Angležinji Lumbovi 6 : 4, 7 : 5, 6 ; 1, Američanka Boundy pa je prišla z zmago nad Francozinjo Mathieus s 6 ; 3, 2 : 6, 6 : 0 v semifinale. s. Nemška nogometna reprezentanca bo gostovala dne 25. t. m. v Bukarešti, kjer bo igrala proti Romuniji. V romunski prestolnici pripisujejo temu srečanju prav poseben pomen, kar se da sklepati iz priprav za sprejem gostov. Darulte za azilni sklad PTLI Daljica marija romunska: fyod$a majema 26 t0. a velikem dvorišču so bili postavljeni hlevi, ki 0 vedno mnogo pomenili, saj so bivali v njih StJA za katere smo bili vedno tako zelo navdušeni. i§la n lal,ania pa n^s ie Popolnoma in neobrzdano za-s\r0j0 v 2a Prav šele na Malti, kjer nas ni mučil s ley v ”eprestano bojaznijo in previdnostjo noben Lum-0reDJ. Skjtty in njegovi lepi tovariši so bili že prej &odoi na ot9k> prav tako Tornmy> ki je bil poslej Fm”*3 preppščen Sandri. llka j ’ v kateri smo se naselili, je bila zelo ve-tnetjjtimela ie celo vrsto velikih sob in dvoran s ka« kotičk”1 dak°m ter razne druge prostore, galerije in D°kriti u eri*e s0 se nadaljevale tudi čez vrt kot lep kak duiki- Slog tega poslopja je bil prav tako °l°ku praktičen in primeren vročemu podnebju na yeč ‘ trehe so bile ravne in različno visoke; vzrok raz'skovalna potovanja, kajti po njih je bilo •Ji poiJ Priti na vse strani in videti čez vse vrtove stavlia|ln0‘ Tako ie že ta pala5a s svoio okolico pred' M, a Za nas cel zaokrožen svet zase. k katerp boudoir l'e bil dolg in zelo hladen prostor, 1 sen*83 so vodile male stopnice v najlepši in naj-k° Čuh031* de' vrta- ^a koncu neke steze je stalo kiSeth drevo, kakor ga sicer nikoli v življenju Ho je u ,?’?• Po rašči je bilo podobno hrastu, toda ‘k dni si kega deb'a 'n grčavo, a na koncu nje-‘gih vej so se lesketali rdeči cvetovi še pre- den je pognalo liste. To cvetje, ki je v svoji barvi kar gorelo, je bilo po obliki in velikosti čisto podobno sal-vijam. Najbolj čudovito pa je bilo to, da se je vselej, kadar ga je kdo potresel, vsul z njega pravcati dež medu. Mama ie dovolila vrtnarju, da nam je zgradil v tistem delu vrta male votline z nekega lahkega otoč-nega kamenja. Maltežani so pokazali pri gradnji teh, staromodnim panjem podobnih votlin nenavadno spretnost. Mi smo občudovali tiste stavbe kot posebno umetnost. V vse te jame smo postavili posode z vodo, v katerih smo redili najmanjše zlate ribe, ki smo jih mogli najti. V tistem vrtu in v okoliških je ostal del naše mladosti, ki je nikoli ne bom pozabila in vedno hrepenim po njej. Ko sem 14 let pozneje zopet prišla na Malto, sem jih najprej obiskala, in sin ter naslednik nekdanjega vrtnarja mi je takrat pokazal s ponosom ruske vijolice, ki jih je bila zasadila vojvodinja Edinburška, moja mati, za časa našega bivanja na Malti. Oče in mati sta bila na Malti deležna velike priljubljenosti; San Antonio je bil kraj gostoljubja. Tedaj smo pa bile deležne tudi že me precejšnje pozornosti s strani obiskovalcev. Pridobile smo si obilo prijateljev, zlasti med mornariškimi častniki. Mornarica nam je bila deloma na razpolago, in prav nič se nismo branile obiskati to ali ono ladjo. Naše zanimanje je veljalo v prvi vrsti Nj. Vel. L. »Alexandra«, poveljniški ladji našega očeta, ki nam je prav posebno ugajala. Kadeti te ladje so bili naši najboljši tovariši. Mama je bila stroga, toda prav zaradi tega je vedela, da je treba mladini; ako nočemo doseči prav nasprotnega od tistega, kar si želimo, pustiti vendarle dovolj svobode, kadar gre za nedolžna opravila in zabave. Tako je bilo v tistih dneh na Malti, ko je bil konj neprecenljive važnosti — motorjev tedaj še ni bilo —, jahanje naše najljubše razvedrilo. Mama se je s to »neumnostjo«, kakor je pravila, sprijaznila in dovolila, da smo dobile vsaka svojega konja. Večina Maltežanov je imela svoje lastne konje. Največ med vsemi ie bilo ognjevitih, čistokrvnih malih berberskih konj. Na našem otoku smo lahko videle najlepše konje tega plemena pred najrevnejšimi vozovi. Zato je bilo dovolj priložnosti za polo in dirkanje ter zanimive izlete po vsem otoku. Prvi konji, ki smo jih dobile, niso bili posebno srečno izbrani. Razočarali so nas zaradi svoje hudobnosti, zahrbtnosti, nezanesljivosti in drugih napak, da smo izgubile do njih vse zaupanje in navdušenje. Eden izmed teh konj, imenovan »Gordon«, je imel grdo navado, da je stiskal noge svojega jezdeca k zidovom malteških ulic. Sele po dolgetn izbiranju se je kočijažu Robertu posrečilo najti za nas primerne konje: meni je našel ognjevitega žrebca, ki se mi je najbolj priljubil. Ime sem mu dala »Ruby« in ga ljubila z ljubosumnim ponosom lastnice. Ruby je dvignil lepoto mojih malteških dni do viška. Ducky je dobila lepega rjavca, ki ga je imenovala »Pogumni«, Sandri je pa ostal naš stari znanec Tom-my. Ruby in Pogumni sta bila središče našega življenja. Hlapcem smo često same pomagale pri pripravljanju krme in drugih opravilih v hlevu. (Se nadaljuje.) Iz sodišča ZGODBA O UKRADENI SUROVI SVILI. V maju in juniju letošnjega leta je zmanjkalo v tovarni Thoma na Pobrežju za okoli 11.600 din surove svile. Podjetje menda sploh ne bi opazilo tatvine, če ne bi neka njegova uradnica naletela pri svoji sestri šivilji na kos surove svile, ki ga je prepoznala, da je iz njihove tovarne. Tako se je začel klopčič odvijati. A docela ga tudi preiskava ni odvila; kajti na sodišču še do danes niso mogli dognati, kako je prišel tisti nesrečni kos sarove svile v roke prvoobdol-ženca F ranča Podjavrška. Sicer obstojajo različni sumi, a so vse preveč nejasni, da bi moglo sodišče katerega obdolžencev zaradi tega obtožiti. Podjavoršek se pač mora zagovarjati, da je prikrival 60 metrov surove svile pri sebi kljub temu, da je vedel za njo, da je ukradena. Mesarski pomočnik Ivan Maje pa, da je prejel od Podjavorška to svilo ter jo odnesel skrit k Feliksu Likovcu, da bi mu jo prodal. L i k o v e c sicer ni hotel kupiti svile, pač pa jo je prejel kakih 20 metrov v dar. Nadalje je prejel in prodajal svilo Anton Bede- li ! k. Tudi zadnja dva bi naj vedela, da je bila svila ukradena. Prva dva je drž. tožilstvo obsodilo zaradi prikrivanja in potuhe ter ju obdržalo v zaporu, Likov-ca in Bedenika pa zaradi prestopka po par. 333^11.-1. k. z. Zadnji trije dejanje priznavajo, Podjavoršek ga pa zanika; a hudo ga izdajajo besede, ki jih je na policiji zabrusil v obraz Majcu. Rekel mu je: »Ti si šuft, ker si priznal; jaz pa ne bom, čeprav dobim 20 letlc Na razpravi je Podjavoršek znova zanikal in se zagovarjal, da je bil tisto kritično noč 6. junija t. 1. pr! svoji ljubic!, tako da je drž. tožilec dr. Miroslav Dev prepustil sodišču, da odloči o njegovi krivdi in nekrivdi, že zato, ker Podjavoršek do sedaj še ni bil kaznovan. Možno bi bilo, da je Maje, ki je bil že večkrat predkaznovan zaradi tatvin, zvalil krivdo nanj, da bi se tako otresel suma, da je svilo sam ukradel. Sodišče se pa o Podjavorškovi nedolžnosti ni moglo prepričati. Nekaj pred 10. uro je s. o. s. dr. Čemer razglasil sodbo, ki dolži vse štiri obdolžence krivde ter obsoja Podjavorška in Majcna na 3 mesece strogega zapora ter na 180 din denarne kazni, ki se spremeni pri vsakem v 3 dni zapora, če je ne plačajo. Likovec In Bede-nik pa sta bila obsojena na 1 mesec strogega zapora. Prva dva sta svojo kazen že presedela v preiskovalnem zaporu. § 171 Terezija je tkalka, dela osem ur dnevno in zasluži toliko, da se komaj preživi. 30 let'je stara in ima pravico do življenja in do koščka ljubezni. Zakaj se ni poročila in rodila otroka, ki ga je zanosila? Zakaj se ni smelo roditi, kar je bilo spočeto v ljubezni? To je bilo tisto težko vprašanje, nad katerim je visela sama dolgih šest mesecev, preden se je odločila, da si bo odpravila. Gotovo je vedela, da je bila v življenski nevarnosti, ko je v tako "pozni nosečnosti odšla k neki ženski, ki ni, bila niti babica. Tudi zadnja se izgovarja z bedo. 2ivi v tisti obdravski periferiji, kjer se mora človek preživljati tudi s tem žalostnim poslom. Babica Ivana ni bila še nikoli kaznovana, na zatožno klop je prišla iz preiskovalnega zapora. Obtožnica jo dolži, da Terezija ni bila edina, ki ji je odpravila plod. Mesec dni za Terezijo je odpravila plod še njeni sestri. Ta še nima niti dvajset let. Kot četrti pa je prišel na zatožno klop 24-letni mesarski pomočnik Anton, doma iz mariborske okolice. On bi naj pregovoril Terezijo in ji celo izročil 150 din za babico. Nobena obtoženka ničesar ne taji, vse priznavajo. To življenje je tako težko in nekateri ljudje si ga nikakor ne morejo urediti. Pri tajni razpravi je bila obsojena ,,babica" Z. Ivana na 10 mesecev strogega zapora, Terezija in njena sestra Neža pa vsaka na dva meseca pogojno, pravtako tudi mesarski pomočnik. Zanimivosti Vzemite življenje preprosto Ali je življenje enostavno? Ni. Ena zamotanost se plete čez drugo. Včasih se vam za trenutek zazdi, da se je življenje vendarle nekako uneslo in da vam je jasno, kako bo šlo naprej, toda v tistem trenutku se že pripravlja za vas novo presenečenje, neka nova »zavozljanost« položaja. In vendar srečujemo kljub ve- ! mu ljudi, ki se nam ob njih zdi, da se v življenju dobro »spoznajo«, da se znajo nevarnosti izogniti v pravem trenutku in da nikoli po nepotrebnem ne »rišejo vraga na steno«, če taki ljudje stopijo v življenju korak nazaj ali vstran, so takoj nato zopet na svojem mestu in s trdno gotovostjo korakajo naprej v svoji smeri. — | Srečujemo pa tudi ljudi druge vrste, ki se na svoji življenjski poti obnašajo prav tako zmedeno kakor nervozen pešec pri prehodu čez cesto. Ti skačejo sem in tja v nekem namišljenem strahu, se zdrznejo pri najmanjšem nepričakovanem zvoku in iz strahu pred nevarnostjo, ki jo »slutijo« za svojim hrbtom, se zaletijo na ravnost pod kolesa, ki jih zmrcvarijo. O takem človeku pravimo, da si po nepotrebnem komplicira svoje življenje. To pa morebiti niti ni mogoče, kakor tudi ni mogoče življenja popolnoma poenostaviti. Saj to bi ne bilo več življenje, življenje ima svojo mero zapletenosti, skrivnosti, spremenljivosti, — ne smemo si misliti, da ga bomo kar z enim mahom ugnali. »Samo, da nehamo hoditi v šolo, pa bo mir!« si mislimo, ko smo mladi. Ali pa: »Ko se izučimo, pa bo dobro!« Starejši pa pravijo: »Ko ne bo več strahu pred vojno, pa bo konec skrbi«. Ne! Po vsaki taki stvari prihajajo nove negotovosti, nas čakajo nove odločitve. Zato nima pomena, ne misliti na pričujoči trenutek in ga ne okusiti; nima sm.-sla preleteti posamezne dele našega življenja samo zato, da bi bili že zopet za nekaj let »spredaj«, tam nekje, kjer bo že vse rešeno, jasno, enostavno. Tega nihče ne doseže. To je res čudno in zanimivo hkrati, da prav za prav sploh ne živimo v neposredni sedanjosti. Zjutraj, ko se komaj prebudimo, mislimo na to, kaj bomo delali Mali oglasi Posest Lepa enodružinska zidana HIŠA klet, studenec, velik, ograjen, s sadnim drevjem posajen vrt, radi selitva ugodno na prodaj. Vprašati Jurčičeva ul. 8, Tezno. 1221 Kupim kupim Šivalni stroj in pohištvo. Ekspres, Marijina 24. 1224 Službe Me ABSOLVENTOM trgovskega tečaja, dobra stro jepiska želi mesto oraktikan-tinje. Ponudbe na upravo pod »Praktikantinja«. 1219 Aaino STRIŽENJE 3.— britje din 2.— v Mlinski 8. 684 Prodam JABOLKA po din 2.— za kst oddaja Kmetijska družba. Melje. 1052 GOSU izigrane 260 din. Cvetko, Tur nerjeva 28. 1220 Prodam 2 dobro ohranjena OTROŠKA VOZIČKA od teh 1 globoki, drugi šport ni. Smetanova 52. vrata 1. 2001 Prodam KOMPLETNO SPALNICO z dvema posteljama po nizki ceni. Maribor, Smoletova ul. 10-1, vrata 5. 1225 Stanovanja lila SOBO v centru ali bližini parka, zračno in svetlo, z uporabo kopalnice, išče gospod s 1. aktobrom.Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro: »Lepa soba«. 2000 Pouk MADAME GLEBOFF donne lecons francais, an-glais, tličorie, conversation. -Krčevina 7. Za kalvarijo. 1105 NEMŠČINA. SLOVENŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk, zajamčen uspeh. Maistrova 15. pritličje, levo. 1226 Službo dobi Iščem STAREJŠO ŽENSKO k enemu otroku. Oelasiti se od 5. ure naprej. Naslov v upravi lista. 1222 FRIZERKO z obrtnim listom sprejmem takoj. Natančneje v trgovini, Marijina 24. 1223 Iščem lepo, mlado NATAKARICO V gostilniško službo. Ponudbe poslati na naslov gostilna Turk, Murska Sobota. 1092 VPOKOJENEC zdrav, energičen in zelo vesten, išče zaposlitev kot skla diščnik ali sluga. Cenj. po nudbe pod šifro: upokojenec« na upravo »Večernika«. 2001 Vllltnt 1 _ ■ flanelaste ■dele Šivane edeie v največji izbiri pri Tekstilni BOdeleldi Maribor, Oosposkaui. 1 4 Stanovanje TRISOBNO SONČNO STA-NOVANJE s kopalnico in vsemi pritiklinami v novejši izgradbi tako! oddamo. Naslov v upra vi lista. 1076 Kompletno OPREMLJENO SOBICO oddam. Delavska 51. 1180 Lokal v središču mesta, velik, svetel in zračen, iščemo. Dopise na upravo »Večernika« pod »Lokal«. 2003 Kolporterje zdrave, mlade in energične dečke v starosti od 17 do 20 let iščemo. Osebno se zglasiti v upravi »Večernika«, Maistrova ulica 1, I. nadstr. po zajtrku. A komaj se spravimo k temu delu, imamo takoj polno glavo stvari, ki jih »moramo« opraviti dopoldne. In ko krepko primemo za to delo, že premišlja* jemo, kaj smo zjutraj napravili slabo in kaj bomo jutri napravili boljše. Pride večer, jed je na mizi, toda pred vami so časniki, ki vam pripovedujejo, kaj se je po svetu zgodilo in kaj se še bo. Spat greste z mislijo: Kaj pa sem prav za p«v danes napravil? človeka malokdaj obide želja, da bi z1" vel prav ta pričujoči trenutek. Tega moramo okusiti. Samo v neposrednem trenut ku, ki ga živimo, je sreča. Vsi pa odmikamo ta trenutek sreče v neko nejasno bodočnost. Zato tako malo ljudi dočaka srečo. A vendar je sposobnost, živeti vsaj nekaj ur v danem trenutku, ne misliti na preteklost, ne -delati nikakih načrtov za bodočnost, najlepša rekreacija, kar ji" pozna človek. Modri Orientalci se vzvišeno posmchil' jejo Evropejcem, ki ne snajo uživati se* danjosti, trenutka. »Kam tako hitijo?« se vprašujejo. V grob. To je njihov mir, ti' sti mir, ki razvozljava zamotane stvari« razsvetljuje nejasne in ki prinaša v znie' do preprosto zakonitost. Nemiren pog!et| zmerom prezre, kje se zanj odpira Pot’ nemiren, neuravnovešen človek je sposo' ben, napraviti iz svojega življenja zmot o, labirint. RASIZEM TUDI V HRANI V Nemčiji živi nekaj tisoč mešance^ ki so potomci Nemk in črncev. Izviraj iz časa francoske okupacije Porurja, ga je izvedla Francija, kakor je znano-s svojim kolonialnim vojaštvom. Ker ta' krat Nemci o čisti rasi še nič niso vedeli, so imeli črni orjaki pri nemški« ženah mnogo uspeha. Danes so ti ostati' ki nekdanjih ljubezni zelo nesrečni. Iz. je namreč prepoved, ki jim zabranjuje> da bi bili zaposleni v podjetjih, kjer p> na kakršen koli način mogli priti v stiK s hrano. Torej ne smejo biti niti kuhan1-niti peki ali mesarji, niti prodajalci v kaki trgovini živeža in končno tudi na* takarji ne. K81nski »Westdeutscher Be' obachter« hvali to prepoved pišoč: »Sal vendar noben razumen človek ne nior® od nas (Nemcev) zahtevati, da bi je"11 hrano, ki so se je dotaknili ljudje tak« nizkega porekla...« X Angleška previdnost. V neki an£le' ški restavraciji se je te dni pojavil Pre' vidno sestavljen napis: »Cenjene S°‘ ste opozarjamo na to, da bi naših sre* brnih žličk ne smatrali za zdravila, se morajo zauživati po jedi.« . X Nadležni moški pogosto vznemiri3' jo žene v Atenah. Na glavnih mestni ulicah prirejajo brezposelni moški nepf' jetne scene neznanim gospem s tem. 0 jih motijo z različnimi vpadi, če dm1* na poznanstvo ne pristanejo, jih začne! zmerjati in zasmehovati. Da bi se izn bile zoprnih nadlegovalcev, so zdaj Ate»‘ čanke organizirale Društvo za oseW zaščito. Upajo, da se bodo s pomoli0 organizacije v bodoče rešile mnogih n prijetnih trenutkov. Radio SREDA, 21. SEPTEMBRA. Ljubljana: 12 Opoldanski koncert. Napevi iz operet. 20 Orgelski konce^-22 Napovedi, poročila, plesna S]asb^,K0 Beograd: 12 Opoldanski koncert. 1 * . Orkestrski koncert. 20 Večerni konc. 22 Napovedi, poročila, zabavna %‘a„f0š — Sofija: 19.25 Smetanova opera dana nevesta«. — Praga: 20.55 JeSnig ska simfonija. — Lllle P. T. T.s * Prenos Iz pariške opere. — Operetni večer. -— Berlin: 20.10 nični večer (Čajkovskij). 19.30 Orkestrski koncert. .v Sitnf0' Varšavi VSE ZA ŠOLO KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan o Velja na mesec prejemali v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvo in it 25-67, Poštni čekovni račun št. 11.409.