Leto VIII V Celju, dne 30. januarja 1913 St. 5 Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) ie pošiljati na naslov: „Xarodni List" v Celju.— Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo : Dolgo polje št. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List' v Celju. »Bratje so nas zapustili«... .Samo nezadovoljni pijanci še gredo za narodno stranko". (.Slov. Gosp.") .Dr. Kukovec je peto kolo v Gradcu". („Slovenec.*) .Bratje so nas zapustili..." (.Slov. Gosp.') Naši klerikalci so se zadnji čas začeli brez potrebe razburjati. Vedno so se ošabno postavljali na stališče, da mi zanje ne eksi-stiramo. Mi smo šli mirno svojo pot naprej, poučevali smo ljudstvo in mu kazali slabe strani klerikalne polilike na Dunaju in v Gradcu, ker dobrih žal ni bilo. Delali smo to posebno tudi zadnji čas, zakaj kot odkriti prijatelji ljudstva smo se morali odločno izreči za to, da se napravi konec neznosnemu položaju v deželi, konec tem prej, ker je postajalo vedno bolj jasno, da klerikalci s svojo obstrukcijo ne bodo niti trohice koristnega za slovensko ljudstvo dosegli. Postavljajo se sicer kot bojeviti fant na vasi s kolom in nožem v roki, ki se ga sicer eden in drugi boji, a ga nihče ne spoštuje in nihče resno ne jemlje. Vedeli smo kot politično misleči ljudje, da klerikalci, ki so se v nedoslednosti zaleteli, nazaj vendarle ne morejo, ker bi to bil prevelik polom njihove več ko triletne brezplodne politike, zato smo se postavili na edino pravilno stališče: z novimi volitvami se naj ustanovi nov položaj I Četudi bodo vsi klerikalci "zopet izvoljeni, vendar ne bodo imeli po novih volitvah tako vezanih rok ko doslej. To je naše stališče in b tega presojamo položaj. V svoji sodbi smo ostali vedno mirni in stvarni. Neštetokrat že smo dokazali klerikalcem, da ne stavijo nobenih jasnih, določenih zahtev, z drugimi besedami, da so glede de-želno-zborske slovenske politike brez programa. Očitali smo jim nedoslednost, cincanje glede zahtev, neresnost v nastopu. Na vse to nam niso nikdar prišli s stvarnim zagovorom, ampak vedno samo s psovkami. Ali naj vse naše očitke še enkrat ponovimo? Storiti hočemo to na kratko, da slovenska javnost presodi dozdajne zahteve slovenskih klerikalnih poslancev v Gradcu in jih primerja z onimi, ki so jih stavili baje v zadnjem času, o katerih bomo pozneje govorili. V začetku februarja 1. 1910, ko se je pričela obstrukcija, so klerikalci proglasili kot vzrok obstrukcije: 1> od Nemcev nameravano delitev celjske okoliške občine, 2) Wastianov predlog glede deželnega šolskega sveta. Dne 14. marca 1910 so proglasili za cilj obštruk-cije samoupravo za Slovence. Ta cilj so pustili pasti že jeseni istega leta, zakaj 17. sept. 1, 1910 je dr. Korošec v »Slovencu« izjavil, da bi Slovenci bili pri volji opustiti obštruk-cijo, če Nemci umaknejo Wastianov predlog in oni glede celjske okoliške občine in če »dajo garancije, da se bo mogel naš narod v bodoče mirno in prosto razvijati.« Kakšne so te garancije, to ve sam večni Bog, dr. Korošec gotovo ne. Enako izjavo je res sprejel tudi klerikalni deželnozborski klub v svoji seji 20. sept. 1910. Dne 27. sept. 1910 pa so klerikalci postavili nov postulat: delitev deželnega šolskega sveta. Toda že 28. sept. 1910 so izjavili, da se zadovoljijo s tem, če se da slovenskim klerikalcem en mandat v dežel. šolskem svetu, vkljub temu, da bi se bilo to zastopstvo pomnožilo obenem za 4 nemške člane in bi torej Slovenci bili kvečemu na slabšem. Pa tudi to zahtevo so pustili že 2. okt. 1910 pasti v vodo in so zahtevali le še umaknitev Wastia.novega predloga. Jeseni 1. 1911 so šli celo tako daleč, da so v »Straži« izjavili, da za kake gospodarske koncesije puste za enkrat na stran tudi narodne zahteve. V začetku 1. 1911 pa so zopet izjavljali, da morajo obštruirati, ker bi se drugače zvišale deželne doklade. Kratka je ta slika klerikalnega,programa', kratka, mučna in žalostna. Zakaj nikjer ni nobena politična stranka postopala tako nedosledno in dala narodnemu nasprotniku toliko povoda za smešenje in omalovaževanje vseh naših narodnih zahtev, kakor to cincanje naših klerikalcev. Kolikokrat smo jih pozvali, naj povedo enkrat jasen in določen program svojih zahtev, a vedno so molčali kot grob. Še-le zadnje dni so povedali klerikalci svoje zahteve. Pravijo, da so jih že pri vseh dozdajnih pogajanjih v enaki obliki stavili. Odpuščamo jim to malo laž, zakaj vidimo, da so vsled svoje nesposobnosti zašli v slepo ulico, v kateri se nahajajo. Pri gostobesed-nosti naših klerikalnih prijateljev pač nihče ne bo verjel, da bi ne bili oni teh svojih zahtev že davno servirali slovenski javnosti, ko bi jih bili v resnici kedaj že stavili. Njihove sedajne zahteve so: 1) sprejemanje slovenskih uradnikov v deželno službo po pravičnem ključu; 2) delitev deželnega šolskega sveta po češkem vzorcu; 3) ustanovitev deželnega kultur, sveta z dvema narodnima oddelkoma; 4) ugoditev slovenskim zahtevam glede cest, železnic, regulacij, podpor za vinogradnike itd; 5) ureditev jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastih v smislu enakopravnosti in dejanske potrebe. Klerikalci stavijo te svoje zahteve pred javnost kot nekaj novega. In sedaj vzamite v roko rezolucije, ki so se sprejele na 12 velikih javnih shodih narodne stranke dne 23. febr. 1. 1908, in potem presodite, za koliko so klerikalci v svojih zahtevah šli dalje. Smešno bi bilo misliti, da so klerikalci prepričani, da bodo z obštrukcijo vse te zahteve naenkrat uresničene. To se da doseči le s smotrenim, stvarnim delom, s smotrenim stvarnim bojem, nikdar pa s krepelcem v Zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Vojaška stranka na Turškem, tako-zvani Mladoturki so v trenotku, ko sta se roki. Nasprotno, vso slovensko javnost obvladuje prepričanje, da so klerikalci spravili te zahteve v časopisje (zakaj pri namestniku Claryju jih v resnici niso stavili!) kot uspavalno sredstvo pred volitvami, češ: glej slovensko ljudstvo, vse to smo zahtevali, za te zahteve smo šli v boj, voli nas zopet! Nepo-bitne in dozdaj tudi od klerikalcev nepobi-jane so pa naše trditve glede nedoslednega postopanja klerikalnih poslancev v Gradcu, kakor smo ga baš zgoraj naslikali. Kdo more od resne politične stranke zahtevati, da pomaga pri takem otročjem početju? Kdo more od nas zahtevati, da gremo s klerikalci čez drn in strn, če vidimo, da se jim gre v vsi njihovi deželno-zborski politiki samo za osebne in strankarske koristi? Kdo more to od nas zahtevati v časih, ko vidimo, da slovensko ljudstvo vsled nesposobnosti in nedoslednosti klerikalne politike trpi ogromno gospodarsko škodo? Kdo more to zahtevati od nas, ki so nas klerikalci smatrali za nekaj manj — in nič — vrednega ? Danes seveda, ko si klerikalci ne vedo nikamor več pomagati, ko se tudi njihove zadnjič baje stavljene zahteve, ki so z narodnega slališča seveda skozinskoz upravičene, ne morejo jemati več resno, danes bi radi sprejeli našo pomoč. Danes tarnajo po »Straži« in »Slov. Gosp.«, da so jih »bratje« zapustili. Danes smo naenkrat njihovi bratje, drugače pa ničvredna sodrga, katero treba s kolom pobiti. Drugače si morajo njihovi pristaši vsak večer vest izprašati, če so nas čez dan dovolj sovražili in zaničevali, danes pa bi ti sicer toliko sovraženi »bratje« bili dobri, da bi pomagali vleči zavoženi voz klerikalne politike iz blata. Dovolj je te komedije, prijatelji klerikalni I Niste nas hoteli poslušati pred tremi leti, ko smo svetovali doslednost in jasnost in smo se za — jasne — programatične cilje sami izrekli za obštrukcijo. Šli ste s poti poštene narodne politike na stranpotice osebne in strankarske profitaželjnosti — tja vam nismo mogli in nismo smeli slediti kot odkriti, iskreni prijatelji ljudstva. Danes se prepozno vračate na prvotna pota, prilika je zamujena po vaši lastni krivdi. — Danes je boljše za vas in za celo deželo, da volitve ustvarijo nov položaj. Mi jih pričakujemo mirno, ker smo ves čas pošteno vršili svojo narodno dolžnost. Kako je vam po skoro štiriletnem brezplodnem poslančevanju pri srcih, je vaša stvar. turška vlada in turški narodni svet izrekla za odstop Drinopolja, z naravnost neverjetno odločnostjo napravili križ čez te račune. Balkanska vojska. Nepričakovani preobrat v Carigradu. — Mladoturki se spuntajo in dobijo vlado v roke. — Bivši vojni minister Nezim-paša ustreljen. — Nova vlada proti odstopu Drinopolja in za nadaljevanje vojske. — Trozveza za Mladoturki ? — V slučaju nadaljevanja vojske na Balkanu nevarnost evropske vojske. — Anglija, Rusija in Francija si razdele Azijsko Turčijo ? — Balkanski delegati v Londonu odpovedo nadaljna pogajanja. PnHni7n!r^ lillhlhn^bp obrestuje vlog-e na tekočem ra mg jI Q rUUlUZIlIVd IJUlSljdhloKC čunu proti 60dnevni odpovedi po k kreditne banke, Celje od dne vloge do dne dviga brez Graška cesta (v hiši g. Kolenca) 6s 50-2 VSacega odbitka | _III "IV I | A obrestuje hranilne vloge počenši s pu Jl ' 'U I I I I \l prvim januarjem 1913 od dne vloge SLO" LJ Narodni dom Rentni davek plačuje sama. ^^ I 56 51-3 Envef-bej, eden izmed voditeljev mladoturške stranke, je minoli četrtek ob 4 uri popoldne s kakimi 300 svojimi privrženci udri v palačo turške vlade ter zasedel vse vhode in izhode. Z golo sabljo je stopil v dvorano, kjer so bili zbrani ministri, in je prisilil Kiamil-pašo, da je takoj prosil sultana za odpust od ministrskega predsedništva. Sultan se je takoj udal in imenoval takoj novo, iz Mladoturkov obstoječo vlado. Novi ministerski predsednik je Mahmud oefket paša. Vse to je bilo delo par minut. Ljudstvo je Enverbeja navdušeno pozdravljaio. Nova vlada je izjavila, da hoče braniti čast Turčije, četudi pri tem pogine. — Novi minister za notranje zadeve Talaat-bej je razposlal na vse deželne oblasti naznanilo, da bo nova vlada ščitila pravice naroda. Ker je verjetno, da se bo vojska nadaljevala, spodbuja ljudstvo k moralni in gmotni podpori. — Turški častniki iz Čataldže so novo vlado navdušeno pozdravili. Pri tem mladoturškem puntu je padel kot žrtev dozdanji turški vojni minister Nazim paša, ki je bil ustreljen. Zgodilo se je to, kakor se poroča, vsled nesporazumljenja. Nazim-pašev adjutant je začtl iz okna streljati na Enverbeja in nje-govo spremstvo. Slednje je s streli odgovorilo, pri čemer je padel Nazim-paša. S temi dogodki je položaj nenadoma izpremenjen. Pravi se sicer, da bo tudi nova turška vlada odgovorila na noto velevlasti v tem smislu, da je za mir, da pa nikakor ne more odslopiti Drinopolja. Ker pa je ta zahteva balkanske zveze tako določna, da od nje pod nobenim pogojem ne bo odstopila, je skoro gotovo, da se bo vojna nadaljevala. Kake posledice bo to imelo, je danes še zavito v meglo. Nekateri so mnenja, da bo vojska vsekakor ostala tudi tokrat omejena le na Balkan, drugi zopet, da zna nastati iz tega evropski požar. Rusija in njeni zaveznici so mnen)a, da za dogodki v Carigradu stojita Avstrija in Nemčija, oziroma cela trozveza. Slednja pa zopet trdi, da se hočejo iz teh dogodkov okoristiti Rusija, Anglija in Francija, ki bodo porabile priliko, da si razdele azijsko Turčijo in sicer Rusija Iz političnega sveta. Iz Ogrskega. Proti vladnemu načrtu nove volilne postave se pripravlja hud vihar. Vse protivladne stranke so se združle v tem boju. Socijalna demokracija je sklenila, da bo uprizorila splošni štrajk. Kdaj, še ni določeno, pa menda aprila ali maja. Štrajkalo bo 80—90 tisoč delavcev. Napad na avstrijskega nadvojvoda. Iz Barcelone poročajo, da je bil na avstrijskega nadvojvoda Ludvika Saivatorja izvršen atentat na njegovem posestvu na otoku Malorki. Atentat je izvršil najbrže neki slaboumen delavec. Nadvojvoda je lahko ranjen. Nadvojvoda Ludvik Salvator je brat Ivana Ortha in znan raziskovalec Sredozemskega morja. Vsako leto se pripelje tudi v avstrijske vode, nikdar pa ne stopi na avstrijska tla. Srbija in Vatikan. Poroča se, da je srbska vlada poslala v Rim k papežu posebnega opposlanca, ki ima nalogo, se z Vatikanom dogovoriti o pogodbi med Srbijo in Vatikanom glede katoličanov v Srbiji. Srbija hoče dati katoličanom popolno enakopravnost. Če se bo to deseglo, bo to velik uspeh Srbije in zopet velik neuspeh naših državnikov, zakaj potem bo papež naši državi odvzel protektorat nad katoličani v dozdajni Turčiji in potem naša vlada tudi ne bo imela več povoda se vtikati v albanske zadeve. Na Kitajskem so odkrili zopet veliko zaroto pripadnikov prejšnje cesarske rodbine proti voditeljem kitajske ljudovlade. Med zarotniki se nahaja baje tudi cesarski princ. Državni zbor je imel v torek 28. t. m. prvo ceju v letošnjem letu. Predsednik dr. Sylvester se je spomnil umrlega nadvojvoda Rainerja. V popoldanski seji se je zbornica bavila z zakonom o nalezljivih in o živinskih kužnih boleznih. Naše prireditve. Shod v Dramljah. Za pretečeno nedeljo je napredno politično društvo v Št. Jurju ob Armenijo, Francija Palestino in Anglija Sirijo. Ker pa Nemčiji pravi, da ima v Azijski Turčiji važne gospodarske interese, je jasno, da zna priti do silno kritičnih dogodkov. Vprašanje Carigrada in Dardanel, ki tako dolgo visi v zraku, bi zopet stopilo v ospredje, Rumunska hoče naglo rešitev svojih zahtev napram Bolgariji. Rusija je po svojem poslaniku v Carigradu izjavila, da bo v slučaju nadaljevanja vojske stopila na piano in ne bo dogodkov več mirno gledala. Francoski listi dolžijo Nemčijd, da je ona podprla novo mladoturško vlado s svojim denarjem. Kakor je videti, je nabrane v zraku nad Evropo toliko elektrike, da se bodo ti oblaki morali enkrat izprazniti. Iz Carigrada pa zopet prihajajo poročila, da se v turški Mali Aziji pripravlja velika revolucija in da bo Turčija tam imela dovolj opravka. Tudi pri turškj armadi pri Cataldži so se začeli puntati posamezni oddelki, ki se zavzemajo za ubitega Nazim-pašo. Vse kaže na to, da se bodo začeli Turki med seboj klati, in kako bodo v tem slučaju mogli z balkansko zvezo nadaljevati vojsko, je veliko vprašanje. Srbija in Bolgarija pa se med tem že tudi pripravljata. Vrše se v Sofiji in Bel-gradu važna posvetovanja, in novi oddelki srbskega in bolgarskega vojaštva že gredo pred Drinopolje in Čataldžo. Balkanski delegati v Londonu smatrajo vsak poskus, nadaljevati v tem položaju pogajanja, za neumesten. Zato so sklenili prerušlti mirovna pogajanja ter so izročili noto te vsebine turškim delegatom. Odlični balkanski državnik je izjavil: tekom enega tedna mora Turčija ali Drinopolje predati ali pa predajo odkloniti, ker se sicer brezpogojno vojska nadaljuje. Premirje še ni odpovedano, vendar se lahko to vsak trenotek zgodi. Med tem se pogajanja med Bolgarijo in Rumunijo nadaljujejo. Rumunija ie porabila dogodke v Carigradu in je zahtevala od Bolgarske nujno rešitev svoje zahteve. Kakšen je uspeh, še v trenutku ni znano. Bodoči dnevi bodo pomenili nov odlomek v svetovni zgodovini. j. ž. sklicalo političen shod k Šolincu v Dramljah. Udeležba^ je bila jako lepa, prostori so bili zasedeni. Župnik je sklical protishod, pa je imel malo sreče. Vsi njegovi so prišli pozneje na naš shod s prepričanjem, da bodo tu kaj bolj pametnega slišali. Shod je otvoril in mu predsedoval odbornik društva g. M. Jarnovič. Urednik Spindler je na kratko orisal zgodovino balkanskih dogodkov in s temi v zvezi stoječih razburljivih dogodkov v Evropi in posebej v naši državi; orisal je gospodarske posledice vojske in avstrijske mobilizacije, neuspehe naših državnikov. Pojasnil je, da so izobrazba, gospodarska sila in narodno navdušenje podlaga uspehom balkanskih narodov. G. dr. Zdolšek je obširno govoril o raznih davčnih vprašanjih, posebej o osebnodohodninskem davku za kmečke davkoplačevalce, o zapostavljanju naših narodnih in jezikovnih pravic pri sodnijah in političnih oblastih, o zapostavljanju slovenskega urad-ništva, o postopanju naših poslancev v državnem in deželnem zboru iid. G. Jarnovič je govoril o krivicah, ki se gode kmetom posebno glede davkov, ter o potrebi kmečke edinosti, g. Culek pa o potrebi stanovskih kmečkih organizacij. Zborovalci so vse govore z zanimanjem poslušili. Na predlog g. dr. Zdolška se je sprejela ostra resolucija glede predpisov osebnodohodninskega davka kmetom, nakar je bil lepo uspeli shod za ključen. Priglasilo se je takoj tudi veliko število drameljčanov za člane političnega društva. Beležke. Čudno nasprotje! Vsa javnost se danes čudi, s kako vnemo se avstrijska vlada poteguje za albanske roparje in jim skuša napraviti lastno državo. Spomnimo pa se 46 let nazaj. Takrat je po porazu avstrijske vojske pri Kraljevem Gradcu Avstriji bil odvzet velik del sedanje Italije, ž njim pa je bilo odrezanih tudi 40.000 beneških od gori riških rojakov. A takrat se naša ljuba vlada i=s iti od daleč ni s tako vnemo potegovala za ta del slovenskega naroda, kakor se poteguje zdaj za popolnoma nam tuje albanske roparje. Cehi proti nam! Slovenski klerikalci so bili vsikdar nedosežno slabi politiki. Sedaj so začeli po svojih listih in drugod napadati čehe. Dejstvo je, da smo Slovenci marsikaj pridobili ravno s pomočjo Cehov v državnem zboru. Z ozirom na napade slovenskih klerikalcev pa je te dni izjavil vodilni češki politik dr. Kramar sledeče: »Odločno naglašam, da ne bomo trpeli, da bi nam bratje Slovani metali polena pod noge.« Z drugimi besedami: čehi si bodo stokrat premislili, predno se bodo še izpostavili za kake naše zahteve. To so uspehi slovenske klerikalne politike! Jugoslovansko vprašanje in napredni Slovenci. V očigled veliki važnosti jugoslovanskega vprašanja, ki baš sedaj z vso silo stopa v ospredje, predlaga člankar v »Slov. Narodu« te dni sledeče: 1. Naj stopijo vse narodne in neklerikalne slovenske, hrvaške in srbske stranke na avstrijskem jugu v čim najtesnejšo zvezo med sabo; 2. skliče se naj čim najpreje v Ljubljano Trst ali kako drugo mesto sestanek politikov in javnih činiteljev, pripadajočih gori navedenim strankam; 3. na tem sestanku, ki bi naj bil zaupen, se naj vsestransko in izčrpno razpravlja o jugoslovanskem vprašanju ter se naj določi stališče, ki ga napram temu vprašanju zavzemajo jugoslovanske neklerikalne stranke in 4. sestanek naj skličejo dalmatinski politiki, ki igrajo v jugoslovanskem pokretu nesporno vodilno vlogo. — Pridružujemo se tem predlogom v imenu štajerske narodne javnosti in želimo, da čim prej postane misel meso! Trijalističnega zmaja je minoli petek v Gradcu pobijal na nekem zborovanju ptujski advokat dr. Plachkj in si pri tem seveda dovolil zopet neokusnost, dolžiti Jugoslovane protiavstrijskega mišljenja. Druga nesreča se ni zgodila. »Matica Slovenska" je svoje knjige za 1. 1912. razposlala. Kdor še ni plačal članarine za 1. 1912, naj pošlje 4 K takoj v Ljubljano. Dvojna 251etnica. Dne 24. jan. je obhajal srebrno poroko in obenem 251etnico službovanja g. Leopold Schalda, užitninski uradnik v Premstatten pri Gradcu. Začel je leta 1872. kot črkostavec in kot tak služboval v Brnu, v Celovcu, v Budjejovicah, nazadnje v Celju; pred 25 leti je zaradi prsne bolezni moral to službo opustiti. Kot užitninski uradnik je služooval svoj čas tudi pri g. Robleku v Žalcu in je bil povsod priljubljen. Njegov sin je slovenski učitelj v Slov. Goricah. Rezervisti se vrnejo? Listi poročajo, da je vojna uprava poslala posameznim poveljstvom ukaz, naj one k izredni vojaški službi vpoklicane rezerviste, ki imajo nujne vzroke, začnejo odpošiljati domov. Seveda se ne bodo še vrnili vsi, zlasti ne oni z mej. Gospod poslanec Roškar, ali čujete? Mariborska »Straža« piše dne 22. t. m.: Še če pogledamo v pisarne naših narodnih občinskih zastopov in drugih javnih korporacij, vidimo mnogokje tako malo narodne doslednosti, da bi se morali zgražati. — Ali razume gospod predsednik »Slovenske kmečke zvezec ter državni in deželni poslanec Roškar to odločno obsodbo svojega strankinega lista? Ali bo tudi še zanaprej kot župan občine Maina izključno nemško uradovai? Osebna vest. Za računskega poročnika v rezervi je imenovan g. J. Vengušt, poštni asistent v Selztalu. Umrl je v Knittelfeldu nemški deželni poslanec Emil Kunz. t Nadvojvoda Rajner je 27. jan. na Dunaju umrl po daljši bolezni. Njegovo ime je neločljivo združeno z razvojem avstrijskega ustavnega življenja, z razvojem znanstva in vede in z razvojem avstrijske armade. Bil je prožet z duhom napredka in je kot tak mnogo uplival na uvedbo ustave v drŽavi. Znanost je ob vsaki priliki ščitil proti klerikalnim napadom. Skozi več desetletij je bil vrhovni poveljnik avstrijskega domobran-stva. Bil je najstarejši princ cesarske hiše, prvi ministerski predsednik v ustavni dobi, najzvestejši prijatelj in svetovalec cesarjev. »Sloga" poroča v svoji zadnji številki, da se bodo njeni pristaši pri pr.hodnjih deželno- in državnozborskih volitvah v vseh okrajih udeležili volitev s svojimi kandidati. Pa le ne ostati zopet samo pri obljubi kakor lani. — Ista številka »Sloge« ostro biča postopanje klerikalnih poslancev na Dunaju in v Gradcu ter imenuje njihovo politiko čisto pravilno »slovenski Babilon«. Povdarja, da naši štajerski klerikalni poslanci služijo leizvenštajerskim osebnim in strankarskim težnjam. »Po krivdi te babilonske politike svojih poslancev« — pravi list — »je slovenski štajarski prebivalec zelo velikokrat tisti državljan, za katerega ima država največkrat novo le davčno knjižico«. Res je to! Mariborski klerikalni listi so vsled dr. Kukovčevega govora v Župelevcu zbesneli. Že več kot teden dni psujejo kot pijanci. Dobro jim naj tekne. Mi ostanemo tudi za naprej mirni in stvarni. Dr. Kukovčevo narodno delovanje stoji pred nami tako čisto in vzorno, da mu kaki pasjebičani dr, Ben-koviči, ki iščejo v boju zoper slovensko podjetje zavezništva dr. Ambroschiitza, ali pa kaki dr. Korošci, ki se norca delajo, če se jih naprosi za posredovanje pri imenovanju kakega slovenskega sodnika za slovenski okraj, niso vredni odvezati jermenov na čevljih. Če zdaj pisarijo mariborski vedno pijani uredniki po »Straži«, da smo mi za brezpogojno spravo z Nemci, kaže to le, da je alkohol tem ljudem zatemnil spomin popolnoma. Sicer pa opozarjamo na naš uvodni članek. K sklepu samo še pribijemo, da je na shodu v Župelevcu na stotine zavednih kmetov izreklo klerikalnim poslancem grajo zaradi njih popolne nedelavnosti glede so-telske železnice, a gospodje so to mirno vtaknili v žep. Da, psovati znajo, a delati za gospodarske koristi ljudstva — ne. Kake knjige bo izdala „Socijalna Matica" za leto 1913? Odbor »Socijalne Matice« je sklenil, da izda za 1. 1913 sledeče spise: Ž m a v c: Ozdravljenje socijalnega življenja s pomočjo prirodoslovja. Slane: Zadruga v zgodovini človeštva. Ilešič: Jugoslovanska ideja. S e i d 1: Geološki izprehodi po goriški okolici. Nadalje se pripravlja obširen spis o sodobnem Trstu. Odbor »Soci-jalne Matice« prosi gg. poverjenike, da do-vrše zbiranje članov in vpošljejo tozadevna poročila odboru. Celjski okraj. iz celjske okolice. Po smrti prejšnjega načelnika gostilničarske zadruge za občine : Celjska okolica, Teharje, Sv. Lovrenc in Svetina, g. Josipa Jezernika, p. d. Grenadirja, posestnika in gostilničarja na Bregu, si imenovana zadruga do sedaj še ni izvolila načelnika. Načelnikov namestnik je sedaj gosp. Franc Wobner, gostilničar v Hudinji. Ta |e razposlal vabila za prihodnji letni občni zbor, ki se naj vrši v njegovi gostilni ob 8. uri zjutr?j. (Zakaj pa ne že ob šestih, da bi članom iz Svetine bilo še lažje priti?) Dan ni imenovan in je mesto, kjer bi moral biti zapisan dan, prazno. Koliko je takih vabil razposlanih in komu, ne vemo. Na dnevnem redu bi naj bila volitev načelnika, namestnika in odbornikov. Mi svetujemo slovenskim volilcem, ki so prejeli pravilna vabila, da natančno ob določeni uri pridejo ter proti seji protestujejo, ker niso bila razposlana pravilna vabila. Kadar bode pravilno seja sklicana, takrat je pa naj nobeden član ne zamudi! Gotovo je važno, kdo bode prihodnji načelnik, njegov namestnik in odborniki tako važne zadruge, ali bodo domačini svojo zadrugo sami vodili, ali se pa dali od ljudi voditi, ki jim je več za mesto kakor pa za okolico. Iz Trbovelj. Naša stara posojilnica je imela v četrtek 16. jan. občni zbor. Ker je dozdanji načelnik, župnik g. Peter Erjavec, ki je posojilnico ustanovil in ji 17 let nače-loval, zaradi bolezni odstopil, je bil izvoljen za načelnika g. Jos. Moli, trgovec v Trbovljah. Podnačelnik in blagajni čar je gostilničar g. Jos. Gropevšek, tajnik učitelj g. Anton Kuhar, člani načelstva pa še gg. župnik Peter Erjavec, I. kaplan Josip Šribar, ravnatelj in župan Gustav Vodušek, in učitelj Gustav Vodušek. Člana nadzorstva sta gg. poštar Jos. Kunej in trgovec ter podžupan Iv. Kramer. Posojilnica je srečno prestala lansko denarno krizo ob času vojske ter izvrstno napreduje. Ima že nad 14.000 K rezervnega fonda. Iz Braslovč. Tu se je zgodila zanimiva historija. Neka vdova iz Rakovelj se je odločila, podariti za pretočeni Božič sto kron za obleko in obuvalo za uboge otroke tu-kajšne šole. Njen bližnji sosed, občinski odbornik, ki ima sam kopico šolo obiskujočih otrok, pa je seveda zagrizen klerikalec, pa jo je odvrnil od tega sklepa, češ, kaj boš za šolo denar dajala, raje v vodo vrzi teh sto kron, tam jih utegne še kdo najti in mu lahko koristijo, če pa daš za šolo, ne bodo otroci imeli nič od tega, ker bodo drugi denar zase porabili (?). In taki ljudje še imajo v občini prvo besedo! Omiko, omiko najpo-prej — vse drugo poslej! Samomor. V Gorici se je ustrelil desetnik Dolenc, doma iz Sp. Hudinje. V Petrovčah je umrla nadučiteljeva vdova, gospa Žagarjeva. Zapustila je deset otrok, od katerih je več še nepreskrbljenih. N. v m. p.! V Gaberju pri Celju sta se tovarniška delavca Godec in Robnik zaradi neke dekline skregala in stepla. Pri tem je bil Robnik težko ranjen. Spravili so ga v bolnišnico. Iz Ponikve ob juž. železnici. Poročil se je 27. jan. g. Martin Zdolšek iz Okroga z gdčno. Maliko Vrečkovo iz Št. Jurija ob j. ž. Mlademu narodnemu paru obilo sreče! Razpis nadučiteljske službe. Pri Sv. Ste-fauu v šmarskem okraju je razpisano do 15. febr. t. 1. mesto nadučitelja. V prejšnjih letih so kraj razkričali kot zelo slab. Pa naj ne plaši to nikogar, ker v kraju, ki je oddaljen le eno uro peš od žel. postaje Gro-belno, ima vsakodnevno poštno zvezo s Šmarjem, je za trirazrednico naravnost komfortno šolsko poslopje, za nadučitelja pa stanovanje štirih prijaznih sob s pritiklinami tik novega šolskega poslopja, z vrtom in sadovnjakom. Tudi razmere šolske in druge so jako ugodne. Naj se torej ne verjame ne-osnovanim govoricam! Šola je v II. plačilnem razredu. O koncu »Narodnega Lista" besedičijo klerikalni listi. Na njihovo veliko žalost jim torej naznanjamo, da se »Narodni List« prav dobro počuti in nikakor še kmalu ne mislimo zapustiti tega sveta, osobito sedaj ne, ko bi klerikalci vsled svoje zavožene politike to najraje videli. Kje pa se list tiska in zakaj smo se preselili v drugo tiskarnoj je pa zadeva lastništva lista in nismo dolžni klerikalcem prav nobenih pojasnil. List izhaja redno in ga dobivajo naši naročniki — razun če je kje krivda na pošti 1 —pravočasno. To v kratek odgovor na klerikalne izbruhe! Umrla je v Celju gospa Kandušer, hišna posestnica. Iz Št. Jurja ob j. ž. V kratkem se vrše tudi v trgu občinske volitve. Volilni imenik je izkazoval toliko pomanjkljivosti, da so morali naprednjaki vložiti cele litanije reklamacij. No, kako se je postopalo s temi in sploh s celim pripravljalnim delom za volitve, bomo še svoječasno poročali. Za sedaj zadostuje, ako povemo, da je moralo celjsko okrajno glavarstvo že dvakrat zahtevati celi volilni akt v Celje. Če ga bo dobilo, se ne ve. Po Št. Jurju se govori, da se je volilni akt — zgubil in da ga bo moralo iskati državno pravdništvo. Pa to menda ne bo res, saj župan P i s a n e cv njegov zet, g. prof. R a b u z a in kaplan Ž g a n k vendar vedo, kaj so paragrafi glede zlorabe uradne oblasti in bodo vse govorice o zgubljenih aktih in raznih historijah z reklamacijami po stavili na laž. Kaj ne? Brežiški okraj. Iz Brežic nam pišejo: Lahko rečemo, da v našem okraju že dolgo ni bilo tako izvrstno obiskanega shoda kakor je bil ustanovni občni zbor »Kmečke sloge«. Ne baš majhni Janežičevi prostori so bili natlačeno polni. Došli so domačini, pa tudi zastopniki malodane vseh občin brežiškega sodnega okraja. Na zborovanju je bilo tudi veliko dosedanjih volilcev dr. Benkovičevih, ki so jako glasno kazali svojo nezadovoljnost s klerikalno stranko in z dr. Benkovičem. V odbor novega političnega društva so izvoljeni sledeči možje: dr. L. S t i k e r (Brežice), predsednik, Jože J a n e ž i č (Stara vas), Josip K e n e (Globoko), podpredsednika, Josip P e č n i k (Kapele), tajnik, Josip Gregi (Bizeljsko), blagajnik, Franc B 1 a-z i n č i č (Bizeljsko), knjižničar, Ivan M a -1 u s (Bizeljsko), Mihael S m a 1 č i č (Kapele), Franc C e t i n (Dobrava), Juro V e r š e c (Pišece), Anton J u v a n č i č (Videm), Fr. Šetinc (Zakot) in Josip Ko v ač i č (Glo-gov brok), odborniki. Novo društvo ima lepo in obširno nalogo: pridobivati si člane in somišljenike po vseh farah in občinah, širiti napredno časopisje, skrbeti za procvit izobraževalnih in gospodarskih društev ter organizacij ter sploh gledati, da se razširi med ljudstvom zanimanje za javna vprašanja. Iz Brežic. Ko je bila vdova poštnega postiljona Zupančič zadnjo nedeljo v cerkvi, je nekdo udri v njeno stanovanje in ji ukradel ves njen skromni prihranek v znesku 300 K. V Zakotu pri Brežicah so pri občinskih volitvah klerikalci propadli. Iz Sevnice poročajo: zakonska Požun sta imela petletnega gluhonemega fanta. Baje sta ga tako dolgo pretepala in slabo hranila, da je fant 18. jan. umrl. Z zadevo se bavi sodnija. Slovenj egraški okraj. Iz Slovenjgradca poročajo: Posestniku Korošcu v Mislinji je hotela krava poginiti. Korošec jo je zaklal in prodal meso nekemu veletržcu z mesom na Dunaju. Me-sogledni list je Koroščeva hčerka ponaredila. Ko so oblasti za ta slučaj zvedele, so odredile pri Korošcu hišno preiskavo in našle še več ponarejenih me30glednih listov. Korošca sumijo sedaj, da je že pogosto prodal meso bolne Živine. Mariborski -okraj. Iz Rač pišejo: Žalostno dejstvo je, da se tod ne vidi skoraj nič javnih slovenskih napisov. Krajina ima daleč okrog Maribora na ta način popolnoma nemško lice; tujec, ki se vozi po teh krajih, ne more imeti pojma, da je ogromna večina prebivalstva v mariborskem okraju slovenska. Veliko je kriva na tem seveda naša lastna brezbrižnost in nemarnost. Naše klerikaino politično vodstvo študira samo na politične zdražba-rije in na »uspehe« proti narodnjakom —za izobraževanje ljudstva v pravem narodnem duhu okrog Maribora se pa mariborski gg. duhovniki ne zmenijo. V bližnjem Margečkem stojijo ob cesti table z napisi: »Nah Terničn«, »Nah Prepola« itd. Slika naše kulture in politične zavednosti v dobi Pišek-Brenčičevega poslanče vanja! Hoče. Dne 27. jan. je bil tu poročen mladenič Jože Zobnik, veleposestnikov sin, z gdčno. Leniko Jurič. V Žikarcih je bil za župana zopet izvoljen dosedajni župan Alojz Živko. Rdeči breg. Zbolel je bivši župan, ae-dajni županov namestnik Gregor Godec. Slovenska Bistrica. Pri volitvi v okrajni zastop iz skupine kmečkih občin dne 24. jan. so zmagali Slovenci s 60—66 glasovi od 70 oddanih. Trga Makole in Studenice pa nista volila zastopnikov, vsled česar dobi okraj vladnega komisarja. Poročil se je 27. jan. g. Alojzij ligo z gdčno. Pepico Kure iz Selnice ob Dravi. Mnogo sreče! Iz Št. Jurja v Slovenskih goricah poročajo, da je bil kaplan Bosina v nedeljo po maši od razjarjenega ljudstva dejansko napaden. To je ljudska sodba o kaplanovem javnem delovanju. Slovensko gledališče v Mariboru priredi dne 9. febr. t. 1. predstavo narodne igre »Čarovnica pri jezeru«. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Dne 2 3. febr. se bodo igrali »Rokovnjači«. Konjiški okraj. Uboj. Dne 22. jan. je rudar Gričnik v neki gostilni v Sv. Kunigundi na Pohorju brez vzroka napadel kmečkega fanta Jožefa Kropeja z nožem in mu prebodel pljuča. Kropej je v pol uri umrl. Vinski tatovi. V noči 14. jan. so neznani vinski bratci vdrli v klet Franca Jezovšeka v Veliki Lipoglavi pri Konjicah in odnesli 70 1. Jezovšek si je dal nato zavarovati vrata z železnimi prečnicami. A tudi te niso bile dovolj močne, zakaj 21. jan. so bratci zopet prišli in odnesli tokrat 100 1 najboljšega. Ptujski okraj. Iz Št. Vida pod Ptujem poroča »Štajerc«, da je v tamošnjem kraj nem šolskem svetu tudi tamošnji katehet kot član šolskega sveta glasoval za to, da se prosi deželni šolski svet za razširjenje pouka v nemškem jeziku in sicer tako, da bi se v 5. in 6. razredu vsi predmeti poučevali nemški. — Mariborska »Straža« bo gotovo vedela razjasniti, kako se tako postopanje strinja z njenimi ogorčenimi članki proti ponemčevanju slovenskega šolstva na Spodnjem Štajerskem. Na delo, ljuba »Straža«! iz Oslušovec pri Veliki Nedelji. Naši mladeniški zvezarji so res vzor katoliških fantov. 161etni predsednik reče zvečer doma materi: »K vaji moram, igro se učimo!«, nato pa zgine v Cvetlovski vrh na Košični in pleše na katoliški podlagi z vročimi puncami. Tajnik pa klobuk na stran pa vam čuka vsako noč po vasi. Pod pretvezo vaj za igre najprej na šnops, potem k dekletom na pohod. Ali je to v opravilniku mladeni- Šk(3 ZV8Z8 ? ! Središče. Tukaj se je poročil dne 27. jan. g. Ignac Kos, c. kr. vinarski pristav, z gdč. Tiliko Velnar-jevo, hčerko veleposestnika Mart. Velnarja v Obrižu. Nevesto je spremljal ženinov brat Lovrenc Kos. Med veselimi svati je nabral g. organist Fr. Panič 46 K 40 h za Ciril Metodovo podružnico. Iskrena hvala! Ljutomerski okraj. Od Malenedelje. Naše kmetijsko bralno društvo, proti kateremu so klerikalci naperili grdo gonjo, je imelo 12. jan. občni zbor. V prečenem letu je imelo 200 K 70 v dohodkov in 181 K 44 v izdatkov. Za predsednika je izvoljen g. Janko Prelog, za podpredsednika g. Ivan Vojsk, za tajnika g. Fr. Kšela, za blagnjnika g. Jože Šrol, za knjižničarja g. Martin Vrbanjščak, za odbornika g. Lovro Slana; namestnika sta gg. Jakob Marinič in Fr. Klemenčič, preglednika pa gg. Ludvik Vrbnjak in Jože Budja. Občni zbor je imenoval za častne člane gg.: Simona Cvahte, nadučitelja pri Malinedelji, Lovro Slana, posestnika v Moravcih in Antona Božiča, posestnika v Radislavcih. Na novo se je vpisalo 45 udov. Bučečovci. Po mnogih prizivih je končno oblast razsodila, da dobi tudi naša občina 3 zastopnike v kraj nem šolskem svetu v Vučjivasi. Občina Vučjavas ima 3, Murski Zasadi 1 zastopnika. Mala Nedelja. Naša kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 19. prosinca svoj občni zbor, na katerem je govoril tudi tajnik štaj. c. kr. kmet. diužbe g. Holz. Iz poročila odbora, o delovanju podružnice v pretočenem letu posnamemo, da je imela 45 rednih članov. Priredila je osem gospodarskih zborovanj ; odbor je imel tri seje. Naročilo se je galice, raznega semenja itd. za 840 K. Podružnica ima danes 9 trsnih in 5 drevesnih škropilnic, dve travniški brani, en žvep-lalnik, štiri trokarje in štiri požiralnikove cevi na razpolago. Za tekoče leto so izstopili štirje člani, na novo pa jih je pristopilo 14, tako da ima sedaj 55 članov. Ljutomer. Slov. obrtniki v Ljutomeru so poklonili del čistega dohodka svojega plesnega venčka t. j. 46 K ubogi šolski mladini Franc Jožefove šole v Ljutomeru. Odbor »Podpornega društva« te šole si šteje v prijetno dolžnost se blagim in zavednim mla-dinoljubom p. n. obrtnikom za ta velikodušni dar najiskreneje zahvaliti. Ostali del čistega dohodka je naložen v isti namen. Iz raznih slovenskih krajev. Napadi nemške fakinaže na Slovence v Celovcu. V nedeljo dne 26. t. m. je priredila celovška slovenska »Čitalnica« svoj prvi plesni venček v prostorih hotela »Trabesinger«. Pri tej prireditvi je bilo zbranega nebroj slovenskega občinstva, ne le iz Celovca, marveč tudi skoro iz vseh krajev naše slovenske domovine. Pri prireditvi je svirala tudi vojaška godba 17. pešpolka. Vse skupai je imelo lice kar najsijajnejše narodne prireditve in poleg civilnih udeležencev se jih je udeležilo tudi lepo število iz vojaških krogov. Komaj pa je napočila ura začetka in so začeli prihajati gostje iz vseh delov mesta, bodisi peš, bodisi v vozovih, se je namah zbralo pred hotelom »Trabesinger« na stotine in stotine nemške celovške fakinaže, pobesnelih renegatskih trg. sotrudnikov, urad-nlštva, učiteljstva, dijaštva itd. ter začelo na naravnost zverinski način rjoveti, žvižgati in kričati. Ker je pa kljub vsemu temu ostalo slovensko občinstvo mirno in hladno, se je ta nemškonacijonalna pakaža navalila na posameznike dohajajočih, jih suvala in celo opljuvala Slovenske žene in dekleta. Celovška mestna policija, ki je za vse to vedela, se je poskrila in pustila nemčursko zverinjad napadati slovensko občinstvo, kolikor se ji je zljubiio. Mirno je trpela te napade in vsa pobalinstva, dokler se nemške zverine po dveurnem demonstriranju niso same umaknile. In mestni svet celovški ima še drzno In nesramno čelo, protestirati proti podržavljenju celovške policije!!! Slovenci v Celovcu! Ce niste izgubili zadnje trohice narodnega ponosa, na Vas je, da dosežete varstva sebi, slovenskim Vašim ženam, slovenskim Vašim hčeram ! Na Vas je, da izsilite od državne uprave to, kar bi vam morala že sama posebi dati — trohico državljanskih pravic enakopravnosti ! Saj se poteza za tujerodce Albance, naj da Vam trohico onega, kar bo dala — po krivici — njim. Bodite možje! Postojna dobi vojaško posadko ? »Slov. Narod« poroča: Kakor čujemo, dobi Postojna v doglednem času vojaško posadko. Baje bo tam nameščena trdnjavska artiljerija. Med vojno upravo in postojnsko mestno občino se baje že vrše tozadevna pogajanja. Strate-gični položaj Postojne, ki leži ob križišču dveh cest, vodečih iz Italije, je nesporno tako važen, da je popolnoma umljivo, ako hoče vojna uprava to postojanko zasesti z vojaštvom. Volitev v goriško trgovsko-obrtno zbornico se v kratkem vrši. Kako se spoštuje pri nas pravica slovenskega jezika, kaže dejstvo, da si je vodstvo trgovske zbornice drznilo poslati tudi slovenskim volilcem samo laško pisane volilne izkaznice. Slovenci se bodo volitev z vso odločnostjo udeležili. Slovenska predstava v hrvaškem gledališču v Zagrebu. Hrvaški listi poroč ijo, da se bo to leto v zagrebškem gledališču predstavljala ena slovenska igra v slovenskem jeziku. Kaj smejo Nemci. Celovški »Mir« poroča: Nemški »Schulverein« v Celovcu je dobil iz Berolina 250 mark za »obmejne koroške šole«. Schulverein j« obdaril sledeče šole: Št. Jakob v Rožu, Železna Kapla, Prevalje, Trušnje, Dholica, Sele. — Po Nemčiji je predaval poslanec Perko o pomenu nemštva v Avstriji za Nemčijo. Ta predavanja so zbrala 170.000 mark za ponemčevalne šole na Češkem. Kak vihar o »veleizdaji« in »veleizdajalcih« bi nastal, ako bi kak naš poslanec šel v Rusijo ali Srbijo nabirat rublje ali dinarje za slovenske narodne šole na Koroškem. Vmes bi takoj posegla oblast! 351etnica slovenskega igralca. Znani slovenski gledališki igralec in režišer g. Danilo v Ljubljani je obhajal dne 27. jan. 351etnico, odkar sodeluje na slov. odru v Ljubljani. Gostoval je že večkrat v raznih krajih na Štajerskem. Društvene in druge prireditve. Čitalnica v Gradcu priredi Ipavčev večer s koncertom in plesom dne 3. februarja t. 1. v steinfeldskih dvoranah (Steinfelder Sale, Munzgrabenstrasse št. 10) v prid spomeniku slavnih skladateljev bratov dr. Benjamina in Gustava Ipavca. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vojaško veteransko in bojno dvuštvo za Središče in okolico je imelo 5. t. m. občni zbor; izvoljeno je dozdajno načelstvo in odbor. Obenem sta bila neumorna pospešitelja društva, tajnik Julij Borko in blagajnik Juri Polanec, imenovana častnim članom. Iz Ptuja. Dne 8. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v spodnji dvorani naše čitalnice ustanovni občni zbor podružnice »Dramatičnega društva v Mariboru« za Ptuj. Vabimo k temu zborovanju vsakogar, kdor se količkaj zanima za procvit našega gledališkega odra. Opozarjamo tudi, da se vrši dne 9. februarja 1913 predstava Costove burke »Njen korporal«. Ta burka je ena najvese-lejših, naj zabavnejših, tako da gotovo ne bode nikomur žal, kdor jo poseti. Igra je pet-dejanka, toda v vseh petih dejanjih ne neha komike in smešnih prizorov. Triglavanski ples v Mariboru dne 1. febr. bo lep inveličasten. Prijatelji dijaštva in »Triglava«, pridite vsi! Železniške zveze ugodne! Starejšine naj pridejo z društvenim trakom! Občni zbor „Starejšinske zveze" bivših rednih članov akad. tehn. društva „Triglava" se vrši 1. februarja 1913 ob 4. uri pop. v gostilniških prostorih »Narodnega doma« v Mariboru. Ob pol 4. odborova seja istotam. Moška podružnica ..Branibora" v Celju ima svoj redni občni zbor v petek, dne 7. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma v Celju. Slivnica pri Celju. Vino- in sadjerejskega društva občni zbor se vrši v nedeljo dne 2. svečana ob 3. uri pop. pri g. Hraselliju na Glinci. Na dnevnem redu je poročilo o delo-vknju v ]. 1912, volitve odbora, predavanje in sprejemanje novih članov. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je imelo dne 25. t. m. svoj 15. redni občni zbor* Zastopanih je bilo pičlo število 16 rednih članov. Iz po ročil posnamemo, da so znašali leta 1912. društveni dohodki 259 K 61 v in društveni izdatki 140 K 38 v, tako da je prebitka 119 kron 23 v. Društvo ima čistega premoženja 4559 K 19 v, ter šteje 21 rednih, 8 ustanovnih, 8 podpornih, 1 častnega, skupaj 38 članov. Predsednikom se je izvolil zopet gosp. Založnik, v odbor pa gg. Finžger, Kogej, dr. Laznik in Vaš in za računskega pregle-dovalca g. dr. Zdolšek. Požarna braraba v Gotovljah je imela pretečeno nedeljo svoj letni občni zbor, ki je pokazal, da se društvo pod svojim požrtvovalnim načelnikom županom Antlogom krasno razvija. Društvo šteje nad 30 članov in si je tekom svojega desetletnega obstanka nabavilo vse potrebno gasilno orodje in postavilo sredi vasi lepo poslopje za skladišče. Svojo desetletnico bo društvo praznovalo letos v začetku julija z veliko ljudsko slav-nostjo pod lipami. Kmetijska podružnica za Žalec in okolico je imela nedavno svoj občni zbor. Pri tej priliki je imel poučni govor kmetijski strokovni učitelj g. inženir Zidanšek. Kar je podaval, to je bilo za kmetovalca čisto zlato. Po zborovanju je bilo srečkanje raznega kmetijskega in gospodarskega orodja. Vsak član je dobil lep dobitek. Kmetje, zanimajte se za lastno organizacijo! Pristopite v po-trojenem številu k podružnici! Dijaški kuhinji v Celju so darovali od dne 1. oktobra do 31. decembra 1912 sledeči gospodje, zavodi, korporacije etc. po 60 K: okrajni zastop v Šmarju pri Jelšah; po 50 K: dr. Mlakar Ivan, kanonik in stolni dekan v Mariboru; po 25 K: gdč. Majdičeve mesto venca pok. glasb, učitelju V. Seifertu; po 21 K: g. Lo- ar Josip, ".ra^ki tehnik, Preslan (Bulgarija; po 20 K: gg. Frece Matija, župnik v p. v Patrovčah, Javšovec Fr., superior pri Sv. Jožefu pri Celju, Podhostnik And., župnik v Rečici ob Savinji, dr. Sernec Josip, odvetnik v Ceiju, mesto venca pote. prof. Koprivniku, dr. Vrečer Kari, c. kr. višji štabni zdravnik v Gradcu, Zanier Norbert, veletrgovec v Št. Pavlu pri Preboldu; po 15 kron: gg. Kranjc Vekoslav, c. kr. notar v Šmarju, dr. Sernec Josip, odvetnik v Celju; po 10 K: gg. dr. Božič Anton, odvetnik v Celju, Cvenkl Anton, trgovec v Št. Petru v Sav. dol.. Frece Martin, trgovec in posesestnik v Stari vasi pri Bizeljskem (božičnica), dr. Kalan Ernst, odv. kand. v Celju, dr. Klasinc Ivan, odvet. v Gradca, Končan Ivan, postajenačelnik v Litiji, dr. Kukovec Vekoslav, dež. pos. in od^ec. v Celju, Lenart Ivan, nad-župnik v Šmartnem pri Slovenjemgradcu, Mladič Ant., c. kr. okrajni sodnik v Šmarju, Mravljak Franc, gim. učitelj v Celju, Ogrin Ivan, velepos. v Škofljici pri Ljubljani, Oset Franjo, trgovec na Vranskem, Pauer Josip, trgovec v Braslovčah, Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju, dr. Rudolf Ivan, odvetnik v Konjicah, dr. Schelesnikar Vinko, zdravnik v Slovenjemgradcu, dr. Schwab Anton, zdravnik v Celju, dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju, dr. Stiker Ludvig, odvetnik v Brežicah, Suhač Matija, c. kr. profesor v Celju, županstvo Trbovlje, Vaclavik Robert, župnik pri Sv. Jederti, — dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celju, — Vuga Juro, žel urad. Mori 2. dr. Zdolšek Josip, odv. kand. v Celju; po 9 K 90 v: g. dr. Hrašovec Juro, odv. v Celju; po 8 K 60: v Ko-cuvanovi trgovini v Celju (iz pušice); po 8 K: gg. Stu-hec Franc, kaplan pri Kapeli poslal za neimenovanega, Zidanšek Josip, ing. agr. v Št. Jurju ob juž. žel.; po 6 K: g. Fischer Andrej, župnik v Mozirju, Stupica Fr., c. kr. notar v Št. Lenartu v Slov. gor.. Turnšek, Ant. ml. posestnik v Rečici; po 5 K: gg. dr. Baš Otokar, not. kand. v Celju, Berlisg Josip, trgovec v Rogatcu, Dežman Fr., v Trbovljah, Elsbacher Ivan, trgovec v Laškem trgu, dr. Hraš-jvec Bogumil, odvet. kand. v Celju, Kolar Anton, župnik v Št. Ilju pri Velenju, Kom-polšek Fr., kaplan v Skalah, Leskošek Franc, trgovec v Celju. Munda Iv., c. kr. veter, refer. v Ljubljani, dr: Pregl Maks, zdravnik v Vuzenici, Randl Alojz, postajenačelnik na Grobelnem. dr. Rosina Fr, odvetnik v Mariboru, Sattler Josip, župnik v p. na Ostrožnem pri Delju, Strmecki Rudolf, trgovec v Celju, Schmid Mihael, župnik v Solčavi,,Voh Martin, c. pr. finančni nad-komisar v Mariboru, Žagar Ivan, paplan v Vojniku ; po 4 K: Strenkl Simon, učitelj v Zibiki, Pučnik Anton, paplan v Šmarju; po 3 K: dr. Breschar I., zdravnik v Podčetrtku, dr. Hrašovec Sandor, odv. kad. v Celju, Hribar Ivan, kaplan na Sladki gori, Hribernik Jakob, dekan v Braslovčah, Kavčič Jakob, kanonik v Mariboru, Kvac Ivan, nadučitelj v Šmartnem v Rožni dol., Lober Fr., župnik v p. na Polzeli, Medica Fr., žel. urad., Mori, Ozvatic Fr., župnik v Šmartnem v Rož. dol., dr. Pučko Juro, c. kr. notar v Krškem, Roš Ferd., veleposestnik v Hrastniku; po 2 K 20 v: g. Rabuza Ant., c. kr. prof. v Celju; po 2 K: gg. Agrež Jos., odv. urad. v Brežicah, Goričan Fr., kmet. pot. učitelj v Mariboru, Iršič Kon., pos. v Mislinju, Knatlič Rad., nadučitelj v Dobju, Kocuvan Anton, trgovec v Celju, Kokelj Al.,župnik v Vur- berku, Kolšek Milka v Šoštanju, dr. Kraigher Al, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor., Kuhar Ant., zastop. ,,Donave" v Gaberju pri Celju, Loj Jos., pošt. nadof. v p. v Šmartnem na Paki, Ogrizek Fr., žup. v Dramljah, Sernec Beti, učit. v Pulju, Šantl Anton, šol. svet. ▼ Gorici, Spindler Fr., kaplan v Brežicah, Verdnik Ivan, velepos. in trgovec v Otiškem vrhu; po 1 K 50 v: g. Voh Jernej, kanonik v Mariboru: po 1 K: Elender Ant., v Mozirju, Rabuza Jakob, kaplan v Gornjemgradu, Turnšek Franc, bančni urad. v Celju, Založnik Franc, trgovec v Zibiki; po 90 v: volilo Marije Gobec v Podgorju. — Vsem blagi dobrotnikom izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Naša narodna obramba. Iz Družbe sv. Cirila in Metoda. Moška podružnica C. M. v Celju je poslala K 12-40 iz poravnave g. dr. Laznika med gg. B. in St. — Prva slovenska zaloga čaja in ruma v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, je izročila C. M. družbi zopet 70 K. Objavljajoč to pridobitev za naše slovenske namene, priporočamo zavednim Slovencem uporabo družbo po3pešujočega blaga pred vsem drugim. — Za družbin obrambni sklad je prijavljenih deslej 1084 kamnov. Iz Braslovč, Tu je imela naša Ciril-Metodova podružnica dne 19. t. m. občni zbor. Po poročilu odbornikov se je izvolil stari odbor. Pri slučajnostih je g. Lichtenegger opozarjal, da treba naše narodno-obrambno delo še bolj pospešiti, in je grajal postopanje klerikalcev, ki iz strankarske zagrizenosti mečejo naši družbi polena pod noge in odvračajo ljudstvo od narodnega dela. Odposlanec družbe g. Vane Radej je govoril ot plodonosnem delovanju družbe in klical navzoče na neustrašeno slovensko delo. Na občnem zboru se je nabralo 126 K letnine. Na čelo podružnice je bil zopet izvoljen vrli g. Iv. Krefl. Dopisi. Iz Vranskega. (Misijon. Pohujše-vanje mladine. Zakaj se je vršil misijon. Odlomek iz misij o narjeve pridige. Ščuvanje na bojkot in »kšeft«. Odgovornost in posledice.) Naš trg so počastili misijonarji iz Ljubljane ter razsajali kakor divji ves teden v cerkvi. Vranska cerkev še nikdar ni slišala toliko psovk, zmerjanja, pozivanja na bojkot, svi-njarenja, preklinjanja in pohujšanja. Ljudstvo je prihajalo v cerkev kakor v cirkus, rekoč, da gre na »komisjon«, ter se smejalo in zabavalo nad izbruhi surovosti ljubljanskih brezdomovincev. Kje so tisti časi, ko je ljudstvo zagnalo jok, če se ga je strašilo s hudičem in peklenskim ognjem? Minili so! V Žalcu so menda prav te hujskače nagnali; tudi Vrančani bi bili storili najbolje, da bi jih gnali z mokro cunjo tja do Ljubljane. Ne moremo napisati, kake svinjarije so govorili ti ljudje na prižnici in kaj vse so spraševali otroke in ženske v spovednici. Bralci »Nar. Lista« bi zardeli sramu ter vrgli list, ki bi prinašal take svinjarije, kakoršne so se slišale v vranski cerkvi — proč. Brez ovinkov se je razlagala šesta božja zapoved na prižnici, v spovednici so se pa naslajali ti »božji namestniki« s spraševanjem najskrivnejših spolnih reči. V tem se je posebno odlikoval neki črni dolgin, katerega je že Bog zazna- moval v svarilo in vednost ljudstvu, naj se ga varuje. Kako že pravi sv. pismo o pohuj-ševalcih mladine? Vsa vranska fara je vedela, da se vrši misijon le radi občinskih volitev, ki se imajo vršiti meseca februarja. Da se vrši misijon predpustom, ko se ljudstvo rado nekoliko po veseli, samo v svrho agitacije, je jasno vsakemu. Kako se je pa tudi zabavljalo na naprednjake! Proč z liberalnim županom, ven z liberalnim občinskim odborom 1 Tako je oblatil ta kričač našega mirnega in splošno priljubljenega in spoštovanega g. župana. In kaj so mu vendar hudega storili naši občinski odborniki? Prav nič! Vsi so možje poštenjaki, ki imajo same dobre in lepe lastnosti. Le ena jim še manjka: da se ne plazijo po trebuhu okoli farovža, ter da ne poljubljajo biča, ki se tam spleta zanje. Tudi ni bilo všeč tistemu črnemu »komisijonarju«, da niso hodili tržani v cerkev, »Kje so pa Vran-čani«, »kje so tržani«, je robantil na prižnici, videč, da ima pred seboj same hribovce. Ta bi bila pač lepa, da bi hodili tržani poslušat, kako se čeznje udriha! »Tam nekje na Gorenjskem je živela Nežka, pridno in pošteno dekle,« je pridigal misijonar. »Slučaj pa nanese, da se zagleda Nežka v nekega Janeza, ki je študiral na Dunaju. Janez je bral »Slov. Narod«. Vzela sta se. Janez je še vedno bral »Slov. Narod«. Tudi Nežka je tupatam pokukala vanj. Kaj se je zgodilo? Tista Nežka, ki je bila vsako nedeljo v cerkvi, je prihajala vedno redkeje v cerkev, nazadnje je pa popolnoma izostala. Janez in Nežka sta dobila tudi otroke. Kaj mislite, ljudje božji, kaj se je zgodilo z Janezom, z Nežko in z otroci? Janeza je hudič vzel, Nežko je hudič vzel, otroke je hudič vzel. Vse je hudič vzel.« (Pomilujemo samo ljudi, ki so šli v cerkev z namenom, da slišijo božjo besedo, pa se jih je pitalo s takimi oslarijami.) V pridigah so šuntali misijonarji ljudi, naj ne dajo ničesar zaslužiti liberalnim trgovcem, gostilničarjem in obrtnikom. Sami so pa prav pridno izsesavali ubodo ljudstvo. V cerkev je prihajalo večinoma revno ljudstvo, ki je nosilo težko prislužene in pristra-dane vinarje v nikdar polno bisago rdeče broširanih oznanovalcev svete čistosti in nedolžnosti. Ljudje se sprašujejo, kdo je odgovoren za vse psovke in sploh za vse čedne besede, ki so se slišale v hiši božji, v hramu miru in sprave, kjer bi se morala oznanovati ljubezen do bližnjega. Trdimo, da sta odgovorna za vse početje komisijonarjev domača duhovnika, ki sta jih poklicala, da so ti mesto njih opravili svoje mesarsko delo. Domača duhovnika sta jih našuntala in na-hujskala. Zato morata tudi ta dva nositi vso odgovornost in vse posledice. Vrančani! Niti iicka več v cerkvene namene. P r i mošnji to gospodo najbolj boli To bodi prva kazen. Druga pa bodi, da se vsi tržani zedinimo kot en mož pri prihodnjih občinskih volitvah ter v prah pomandramo klerikalne poizkuse tako, dajih bodo za vselej zapustile skomine po lepi vran-ski občini. Vsi na delo! Gomilsko. Naša šolska veselica dne 19. januarja t. 1. je sijajno uspela. Prostorni »Gasilni dom« je bil natlačeno poln. Posetili so nas tudi odlični gostje iz naše soseščine, posebno iz Braslovč. Prireditev se je otvorila z igrokazom »Lažnjiva Milena«, ki je po svoji vsebini vzgojnega pomena. Otroci so igrali jako sigurno in izrazito, da se je občinstvo sploh čudilo; — čast gre gdč. Mikličevima, ki sta po neutrudnej vstrajnosti to dosegli. Potem je sledila spevoigra »Kosova gostija«, ki je tudi glede deklamacij, kakor petja izredno ugajala. Pela je šolska mladina pod vodstvom šolskega voditelja triglasno jako mično in ubrano. Naposled se je šolski voditelj z iskrenimi besedami zahvalil vsem navzočim za nenavadno obilno udeležbo in sočutje, katero so pokazali za revno šolsko mladino, ki prezeba v ostri zimi brez toplega kosilca ter občuti že na svojem nežnem telesu trpko resnico, da »Poln težav je in bridkosti že sam začetek učenosti«, posebno pa Se tistim, ki so s prostovoljnimi preplačili podprli našo dobrodelno namero. — Kakšen pa je gmotni uspeh naše prireditve? — Tudi ta je povsem povoljen, kajti pokrili bo-demo s čistim dobičkom lahko vse letošnje izdatke za šolarsko kuhinjo tako, da se obresti »Jubilejskega sklada« za ta namen ne bode treba dotakniti. Tiste se bodo namreč lah^o pridejale kapitalu za bodoče potrebe. Še večji nego gmotni pa je moralni uspeh, kar je namreč pridobila šola med tukajšnjim prebivalstvom na ugledu in vzgojnem vplivu. Ta se niti ne da preceniti. SPOMINJAJTE SE DRUŽBE HT SV. CIRILA IN METODA! LISTEK. Vode naraščajo. Francoski spisal Q. Zola. (Konec.) Poslej smo pričakovali vsak trenutek, da se hiša sesuje ter nas požre. Saj je morala biti že tako čisto izpodkopana, le kakšen posebno močen zid je držal menda še vse pokoncu, če pa pade ta, potegne vse za seboj. Jaz sem trepetal predvsem pri misli, da ne vzdrži streha naše teže. Hiša bi vzdržala morebiti še vso noč, streha pa se je začela vdajati pri večnem butanju hlodov. Zbežali smo na levo, kjer so bile strešnice še precej nepoškodovane. Začele pa so se majati tudi tu, in videti je bilo že vnaprej, da ne vzdrže dolgo, če smo stisnjeni vseh pet na en sam prostor. Moj brat Pier je vtaknil mehanično pipo spet med zobe. Vihal si je svoje vojaške brke, mršil obrvi ter mrmral pred se. Rastoča nevarnost, kojo je videl pred očmi in kjer mu ni pomagala vsa njegova hrabrost, ga je napravljala že nepotrpežljivega. Z jeznim zaničevanjem je pljunil parkrat v vodo. Potem pa, ko se je tramovje pod nami vedno bolj udajalo, je nekaj sklenil ter zlezel dol s slemena. »Pier, Pier!« sem zakričal. Ves preplašen sem slutil, kaj hoče. Obrnil se je ter dejal mirno: »Zbogom, Luj . . . Glej, predolgo mi traja. Napravil vam bom prostor.« Nato je vrgel v vodo najprej svojo pipo in za njo je skočil še sam. »Zbogom,« je dejal še, »dovolj imam tega.« Ni se več prikazal. Bil je slab plavač in bržkone si tudi čisto nič poskušal, da se reši. Ni hotel preživeti našega uničenja in smrti naših dragih. Z zvonika je udarila ura dve zjutraj. Noč se je nagibala h koncu, ta strašna noč, ki je prinesla s seboj toliko solz in toliko smrtnih boli. Suhi košček pod našimi nogami je bil vedno manjši, valovi so se igrali in pljuskali okoli nas. Tok je vzel novo smer, podrtije so plavale zdaj na desni od vasi, vedno počasneje, kakor da je dosegla povo-denj svoj višek in si hoče odpočiti. Gašpar se je začel sezuvati in odvrgel je suknjo. Potem je sklenil roke, kakor da jih hoče zdrobiti. In ko sem ga vprašal: — »Glej dedek, to čakanje me umori. Ne morem delj ostati. Naj napravim. Rešim jo.« Mislil je na Veroniko. Hotel sem mu ugovarjati. Njegova moč je bila preslaba, da bi jo prinesel do cerkve. On pa je hotel. »Pač, pač, pojde. Imam krepke roke. . . Boš že videl.« Potem pa je pristavil, da bo rajše takoj poskusil, ker ne more trpeti, da se ruši hiša pod našimi nogami. »Ljubim jo in jo rešim.« Nisem rekel besedice in sem potegnil Marijo k sebi. Mislil je, da mu hočem očitati njegov egoizem in je dejal: »Prisegam ti, da se vrnem tudi po Marijo. Našel bom kak čoln ali karsibodi za pomoč ... Le zaupaj mi dedek.« Obdržal je na sebi le hlače Tiho je dajal Veroniki navodila: nič naj se ne brani, prepustiti se mora brez volje njegovemu vodstvu in pred vsem se ne sme nič bati. Vsemu, kar je rekel, je pritrdila, četudi menda niti čula ni. Nazadnje se je prekrižal, čeprav ni bil ravno med pobožnimi, potem pa se je spustil s strehe. Veroniki je dal pod pazduho vrv in jo je trdno držal. Glasno je zakričala in je bila z rokami in nogami okolu sebe. Potem pa se je onesvestila. »To je prav,« mi je dejal Gašper, »zdaj jo že gotovo rešim.« Mislite si lahko, s kakšnim strahom sem gledal za njima. Na svetlem površju sem opazoval lahko vsako kretnjo, ki jo je napravil Gašpar. Vrv, s katero je imel privezano Veroniko, si je vrgel okoli vratu, njeno truplo mu je počivalo na pol na desni rami. Njena teža ga je tiščala včasih skoraj globoko, pa s skoro nadčloveško močjo je plaval dalje. Zdaj nisem več dvomil, za seboj je že imel tretjino pota, ko je zadel pod vodo na nekak zid. Bil je strašen udarec in oba sta izginila. Potem sem ga spet videl, kako je prišel sam na površje, vrv se je utrgala. Dvakrat se je potopil. Potem se je prikazal spet z Veroniko. Vzel jo je spet na hrbet, ker pa ni bilo vrvi, ga je težilo še bolj kot poprej. Vzlic temu je plaval dalje. Vsi udje so mi trepetali, kolikor bolj sta se bližala cerkvi. Potem sem hotel naenkrat zakričati, videl sem, kako je plavalo nekaj tramov od strani proti njima. Zavpiti pa nisem mogel. Že ju je nov naval razdružil in voda se je zgrnila nad njima. Od te^a hipa nisem mogel več jasno misliti, edino, kar je v meni živelo, je bil živalski čut samoobrambe. Če se ja približala voda, sem se umaknil. Ko sem sedel tu tako top, sem slišal, da se nekdo poleg mene smeje, pa si nisem mogel razložiti, kdo. Dan je napočil, vse nebo je žarelo v svetli jutranji zarji. Lepo je bilo in sveže pa tako pokojno, kakor ob robu mirnega ba-jarja, ko se svalči njegova površina pri solnčnem vzhodu. Poleg mene pa se je glasil še vedno čudni smeh in ko sem se obrnil, sem videl Marijo, ki je stala tu vsa premočena in se je smejala. Ah, ubogo drago bitje, — kako ljubka in prikupna je bila v tej zgodnji jutranji uri! Videl sem, kako se je sklonila, zajela s peščico vode ter si je umivala lice. Potem si je splela svoje lepe, plave lase ter si jih je pritrdila v vozel zadej na glavi. Vsekakor se je hotela napraviti in si je menda mislila, da je v svoji mali sobici, v nedeljo zjutraj, ko zvone zvonovi. Pa se je smejala venomer, s svojim jasnim otroškim smehom, s svetlimi očmi in z žarečim obrazom. Zasmejal sem se še jaz, njena zunanjost se je lotevala še mene. Strah ji je vzel razum. Bila je milost iz neba, kajti gotovo se je veselila lepega, žarnega pomladnega jutra. Gledal sem jo in nisem razumel, kaj hoče. Zato sem ji le vedno prijazno prikimaval. Vedno se je lišpala. Potem ko je mislila, da je gotova z napravljanjem, si je zapela z jasnim glasom eno svojih pesmi. Pa kmalu je obstala ter zaklicala kakor da nekomu odgovarja, čegar glas je čula samo ona: »Že pridem, že pridem!« Potem je pela dalje, med tem pa je stopala s strehe v vodo, ki jo je narahlo objela. — Jaz sem se še vedno smehljal ter gledal z veselim licem na mesto, kjer je izginila. Kaj se je potem zgodilo, ne vem ni5 več. Sam sem sedel na strehi. Voda je še vedno naraščala. Mislim, da sem se oklenil nazadnje z vso močjo dimnika, ki je še ostal, — kakor žival, ki neče poginiti. In potem nisem čutil nič več — nič več. VI. Zakaj sem vendar še vedno živ ? — Pravili so mi, da so prišli okolu šeste ure iz Sentena s čolni ter so me našli brez zavesti na dimniku. Ce bi bila voda usmiljena, bi me vzela y moji nezavesti k sebi, kakor mi je pobrala vse moje drage. Jaz, starec sem ostal trdovratno živ, vsi drugi pa so pomrli: mali otroci, cvetoča dekleta, mladi zakonci in stari zakonci. Jaz pa živim naprej, kakor porušen plevel, ki se opreja s koreninami kamena, če bi imel pogum, bi napravil kakor Pier, rekel bi kratko: »Zbogom, dosti mi je vsega,« pa bi se vrgel v Garono, da grem isto pot, kot so jo šli vsi. Nobenih otrok nimam več, moja hiša je podrta, moja polja upostošena. O ti večer, — ko smo sedeli vsi okolu mize, stari v sredi in potem mladina, po vrsti, ko me je obkrožalo njih veselje ter mi je grelo srce. O, ti lepi dnevi žetve in bratve, in np\)p«;tc> P°ročne z,ate prstane ter ženito-|j IICVCOIC vanjska darila po najnižjih cenah. i| Zaloga očal, naočnikov, daljnogledov itd. ij Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! i) : p. SALMIČ, Ce je, Narodni dom : Slikar in pleskar CT> "t prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, g les itd. :: Zmerne cene. :: Priporoča se za obilna naročila. :: Svoji k svojim! VIKTOR BEVC Celje, Graška cesta 8. To sesalka (pumpa) za enolnlco, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 sesalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki Jože Element — tovarna kmetijskih strojev Hrcbec n. L. (Češko)._9 6-4 Franc Strupi _L Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Frevzetje vseh steklar-35 skih del! 52-4 Na debelo! Na drobno! ■ Nič več beganja kadilcev^cigaret i OTTOMAN ;ker so; glasom razsodbe upravnega .sodišča^.na Dunaju z dne!9. marca 1912.^ vse imitacije? Lbrisane. 335 52-28 Vse bolesti želodca 5 6-2 so posledice slabe prebave. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je ,Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.- Svarilni Vsi de,i zav°ia OVaillU. nosijo postavno določeni varstveni znak. GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Mala strana 203, vogel Nerudove ulice. Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1'—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1*50, se pošlje mala steklenica, za K 2 80 se pošlje velika steklenica, za K 4 70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22 — štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. Čitaj! RASTLINSKI EUKSIR je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri pomirjuje živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in pohvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem Vaše steklenice, ker mi dobr delujejo prosim, pošljite mi še tri velike steklenice .Rastlinskega eliksirja" Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko) 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vio 6 .. .. 24...... „ „ 8 „80 „ 9 „ „ 36 .......... 12 80 „ Dobiva se samo pri meni. Prosim točno adresirati: Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska). I Solidna postrežba! Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki :: IVAN RflVNIKflR, CELJE GRASKA CESTA ST. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam gNF" zanesljiva kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor 48 tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthner. 51-2 Glavna zaloga vrvarskega blaga SB^BB Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Glavna zaloga suhih in oljnatih barv | Šolske potrebščine | kakor zvezke, svinčnike, peres-nike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji izberi na zalogi tvrdka 39 52-2 Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek [J Celje, Graška cesta št. 7. Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) 1 Celje, Rotovška ulica št, 2. I| ..... 77 49-2 Velika narodna trgovina KAROL VANie, CELJE Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! Naročajte, ponudite, MPcIf cIstlUA in zdravllna kisla voda ln zahtevajte in pijte le I OIMUVidllU 92 8IC11II iw se naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben - Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj fn franko. - Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih pisem. -Preurejen vrelec! v lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. ^ Znižane cene. Priporočamo našim gospodin am pra\/ FRANCKOV kavni pridateK z tovarniško znamKo „Kivni mlinček" iz zagrebške tovarne. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celiu. Odgovorni urednik: Dragotin Mohar. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.