S>eto LXXV~ št, 245
SpedbElone tn
Poštnina plačami v gotovini.
Lfabifaiia, ponedeljek *6.
UREDNIŠTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA, PUGCINUEVA ULICA » IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase lz Kraljevine Italije tn
UNTONS PUBBLICITA ITALIANA 8- MILANO
Gravi perdite nemiche
sol fronte egiziano — 47 carri armati e TJ apparecchi distrutti — Un cacciatorpetfiniere inglese affondato
D Quartler Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 ottobre U segnente bollettrno n. 882:
Dopo lntensa preparazione di artiglteria H nemico ha attarcato i settori settentrio-nale e merh'ionale €le! fronte di El Ala-mcin, con imporianti forze blinflat-e e di fante Ha. L*awf»rsario ovunque resplnto. ha subito gravi perdite sopratutto in mezzi eorazzati, di cu| 47 ri*uitano distnitti. La battn^Iia coiitinua.
l/aviazione brltannica intervenuta con pederosp formazioni a sostegno della azio-ne terrestre, e stata cfficaccmcnt** contra-stata dalla eaceia de!PAsse che abJvitteva 16 apparecchi in fiamme, quattro altn pre-cipitavano aJ suolo sotto U tiro delle bat-terle oontro-aeree.
»Il'attacco ad un convogHo britannieo ne! Mcdttcrraneo oriontale, un nostro veli-volc silurava e affondava un cacciatorpe-diniere.
Nuove incursioni sono state effettuatc nel tardo pomerijrgio di ieri e ne/ta seorsa notte su taluni centri majrgiori e niinori della Lombardia e del Piemonte, in parti-eolarc su Milano, Monza e X o vara,
Danni netevoli sopratutto a cagione delle bombe incendiarie hanno sofferto numerosi edifici della periferia di Milano, tra la cii popolazione s<<no segnalatl 48 morti e "'."»I feriti. A IVovara nessun morto e dieci feriti.
>~ella incursione su Savona i morti sono stati 35 e i feriti 67.
Le vttttme della prima ineursione su, Genova sono šalite a 39 e a 190 i feriti, in gran parte leggeri.
I vijrili del fuoco si sono dovunque pro-digati  neiradempimento  del  loro dovere.
Tre bombardieri n cinici sono stati ab-hattuti  nella  zona  di  Milano.  Altri tre
quadrimotori risultano abbattuti nell'azio. ne della notte preeedente su Genova.
II eontegno della popolazione dl Milano e degli altri centri e »tato calmo e disciplina to.
Su Malta-, col pit o in duello aereo on «Spltfire» eadeva in fiamme.
L'aerosilurante che ha eolpito e colato a pieco 11 oacc.atorpediniere segnalato nel bollettino oiliemo era pilotato dal tenente
M:rai:da Enri'o e dal sergrnte Prota Vin-cenzo.
Bollettino nr. 881
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 ottobre il sejruente bollettino n. 881:
L'attivita aerea e continuata intensa sul fronte dell'Egitto; in rinnovati scontri 7 velivoli venivano distrutti dai cacciatori it a liani, 5 da quelli germanici; tre altri precipitavano colpiti dallc artiglierie con-traeree. Dne membri deirequipag*rio di un bimotore amerieano, abbattuto nef giorni preeedenti sono stati catturati.
Apparecchi nemiei hanno sorvolato la seorsa notte alcune zone del Piemonte, drlla Liguria e della Lombardia sgancuin-do bombe e spezzzoni incendiari su Torino, Genova e Savona e eausando danni materiali" non jrravi nelle due prime citta, piu notevoli nelii terza. Le vittime flnora ac-cerrntc nella popolazione civile sono di un morto e diecj feriti' a Torino, tredici morti e quaranta&il feriti tra Savona e Vado Ligure; quelle delle incursioni della notte preeedente su Genova ascendono a 29 morti e 121 feriti. Stanotte 1'incursione nemicK. su Genova non ha fatto vittime, le nume-rose vittime si diplorono per accessivo af-folameuto, all'imboceo di un rifugio.
Težke sovražnikove izgube
na egiptskem bojišču — 47 tankov in 27 letal uničenih —
Potopljen angleški ru£ilee
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 25. oktobra naslednje 882. vojno poročilo:
Po intenzivni topniški pripravi je sovražnik z znatnimi oklopnimi in pehotnimi silami napadel severni in južni odsek fronte pri £1 Alani«'in u.
Nasprotnik je bil povsod odbit in je utrpel hude izgube predvsem oklopnih vozil, izmed katerih jih je bilo doslej 47 uničenih. Bitka se nadaljuje.
Britanskemu letalstvu, ki je z velikimi oddelki podprlo akcije na kopnem, se je uspešno uprlo lovsko letalstvo osi, ki je sestrelilo 16 letal v plamenih, 4 nadaljnji pa so se zrušili na zemljo, zadeti od izstrelkov protiletalskih baterij.
V napadu na britanski konvoj v vzhodnem Sredozemlju je naše letalo torpediralo in potopilo en rušilec
Novi letalski napadi so bili izvedeni včeraj pozno popoldne in v pretekli noči na nekaj večjih in manjših središč Lombardije in Piemonta, zlasti na Milano, Monzo in No-varo.
Znatno škodo, zlasti od zažigalnih bomb, so utrpela mnoga poslopja periferije Milana, med čigar prebivalstvom je bilo ugotovljenih 48 smrtnih žrtev in 254 ranjenih. V No-vari ni nobenega mrtvega in le 10 ranjencev.
Pri napadu na Savono je bilo ubitih 35 ljudi, ranjenih pa 67.
Število žrtev prvega napada na Genovo se je povečalo na 39 ubitih in 190 po večini lahko ranjenih.
Gasilci so se povsod odlikovali v izvrševanju svoje dolžnosti.
Trije sovražni bombniki so bili sestreljeni na področju Milana, nadaljnja tri štiri-motorna letala pa so bila sestreljena med napadom v prejšnji noči na Genovo.
Zadržanje prebivalstva Milana in ostalih središč je bilo mirno in disciplinirano.
Nad Malto je strmoglavil v plamenih en s.Spitfire«, zadet v letalskem spopadu.
Torpedno letalo, ki je zadelo in potopilo v današnjem vojnem poročilu omenjeni rušilec, sta pilotirala poročnik M i ran da En-rico In narednik Prota Vincenco.
Sabotno vojno porodilo
Glavni stan italijanskih Oboroženih SU je objavil 24. oktobra naslednje 881. voj-1 no poročilo:
Na bojišču v Egiptu se je nadaljevalo živahno letalsko delovanje. V ponovnih spopadih so italijanski lovci uničili 7 sovražnikovih letal, 5 nemški lovci, tri nadaljnja letala pa so treščila na tla, zadeta od protiletalskega topništva. Dva Clar.a posadke ameriškega dvomotornega letala, ki jo bilo sestreljeno pretekle dni, sta bila zajeta.
Sovražna letala *o snoči priletela nad nekatera področja Piemonta, Ligurije in Lombardije ter odvrgla bombe in zaž»gal-ne lističe na Torino, Genovo in Savono, pri čemer so povzročila manj hudo materijalno škodo v prvih dveh mestih, znatnejšo v tretjem mestu. Doslej ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom so: en mrtev in 10 ranjenih v Torinu, 13 mrtvih in 46 ranjenih med Savono in Vade Ligu-re. Žrtve letalskega napada prejšnje noči nad Genovo so 29 mrtvih in 121 ranjenih. Sncčnji letalski napad na Genovo ni povzročil žrtev, številne žrtve pa so nastale zaradi prevelikega navala ob vhodu v neko zaklonišče.
Podtajnik Stranke v Milanu
Milan, 26. okt. s. podtajnik Stranke dr. Ravasio, ki je prišel iz Genove v soboto ponoči, si je takoj ogledal ob letalskem sovražnem napadu prizadete kraje. Dr. Ravasio je obiskal tudi ranjence v raznih vojaških bolnicah. Za vsakega izmed ruih je imel tovar:ško tolažbo. Zvečer je podtajnik Stranke zapustil Milan.
Promet v Genovi ni bil prekinjen
Rim, 25. okt. s. Davi se je vrnil iz Genov minister za promet, ki je prišel v Genovo takoj po letalskem napadu ponoči 23. t. m., da se prepriča o stanju transportnih naprav in da da navodila za nujno obnovo prometa. Promet je bil takoj obnovljen.
Zavzetje »Rdečega oktobra4
Novi uspehi v Stalin gradu in na Kavkazu — Zmagovit napad italijanskih bojnih čolnov na Ladoskem jezeru
lz Hitlerjevega glavnega stana, 25. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu so nemške in ru-munske čete, uspešno podpirane od letalstva, zavzele nadaljnje višinske postojanke. Protinapadi sovražnika so bili krvavo odbiti.
V boju za Stalingrad so bile v trdovratnih borbah razen nekaterih posameznih objektov zavzete vse naprave tovarne »Rdeči oktober« ter iztrgane sovražniku postojanke In hiše v severnem predmestju Sparta-kovfca. Prejšnjega dne zavzeto področje mesta je bilo očiščeno sovražnika. Sovjetski razbremenilni napadi so bili odbiti. Siloviti letalski napadi na sovražne postojanke v Stalingrad u in sovjetske prometne zveze vzhodno od Volge so se nadaljevali z nezmanjšano srditostjo.
Ob Donu so rumunske čete odbile več sovražnikovih napadov.   Rumunsko letalstvo
je usmerilo svoje napade proti sovražnikovim postojankam in železniškim zvezam.
Na Ladoškem jezera so v noći na 22. oktobra nemški in italijanski bojni čolni pod varstvom nemškega in finskega letalstva izvedli krajevni napad proti deln obale, zasedene po sovjetskih četah. Pri tem je bil uničen neki svetilnik in je bilo zajetih več ujetnikov. Na povratku so odbili bojni čolni napade sovražnih topničark, kakor tudi močne letalske napade. Pri tem so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 21 sovražnikovih letal.
V Egiptu je sovražnik na široki fronti po močni topniški pripravi z močnimi topniškimi in oklopnimi silami ter pod močno zaščito letalstva prešel k pričakovanemu velikemu napada. Sedaj so v teku hodi boji. Doslej je bilo sestreljenih 20 sovražnih letal in uničenih mnogo oklopnih vozil.
31-22, 31-28, «1-24, 31-25 in 31-
pri poštno čekovnem s Ljubljana štev. 10-351
CON
opoldne — Mtmčn a naročnina 1L— Ur, za inozemstvo 15.20 nr
ONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di prov«nienza
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO.
ttaHana cd
Vsa Nalila soečano proslaolja
doaselletnfco Pohoda na Rim
Včeraj sa bile pomembne svečanosti in mogočne manifestacije po vseh
krajih Kraljevine — Nezlomljiva vera v zmago
Rim, 25. okt. s. Delegati, ki jih je določila Stranka., so proslavili v vseh glavnih mestih 201etnico Pohoda na Rini. Bile so to proslave gigantskih stvaritev^ zgodovinskih dcgolkov neminljivih pridobitev na vseh področjih in zlasti na socialnega področju, kajti Fašizem pomeni revolucijo, ojačenja vseh bistvenih činiteljev preporoda, red in disciplino, predvsem pa. pomeni dvig- naroda na pravilno raven duhovnega in gmotnega življenja. Fašizem je bil na svntu prvi režim, ki je dejansko šel do nareda, opravljajoč sociaJno politiko, ki ne temelji na namišljenih osnovah, temveč na obširnem programu, ki se ustvarja za blagor skupnosti v okviru nacionalnih možnosti, obvlalajoč sleherno okjlnost trenutka. Globoko zavedanje te politike, združene z ideali, ki neločljivo spajajo idejo Fašizma z idejo Domovine, je trenutno strnila množico naroda okrog Duceja za dosego vseh ciljev, ki bedo z neizbežno zmago postali še višji in svetlejši.
V Rimu
V Rimu je bila proslava 201etnice ob navzočnosti okrog 20.000 oseb, ki so se zbrale na trgu pred domom Fašija. Tu so se zbrale vse politične, sindikalne in bojevniške organizacije Rima. katere je obkrožal bleščeči venec praporov posameznih skupin m zastav raznih odsekov. Mogočna je bila tudi postrojitev organizacij Stranke z oboroženimi oidelki GILa na čelu. Svečanosti, ki je potekla primemo vojni, in svečanega obreda so se udeležili prefekt, zvezni tajnik, pedguverner Runa Uccelli. zastopniki oboroženih sil in številni oficirji.
Po posvetitvi doma Fašija, svetišča in po blagoslovitvi dvorane, imenovane po Amaldu Musscliniju, je zvezni tajnik izvedel fašistični obred poziva slavno padlih. Nato je od tajnika Stranke določeni govornik, imetnik zlate kolajne, Carlo Bor-sani, imel slavnostni gevor ob 201etnici, poveličujoč duhovne razloge revolucije črnih srajc, zatrjujoč, da se mlalina. ob fašistični SOletnici z največjo pravico bori ter zahteva zase čast orožja in obrambo fizičnih in duhovnih mej Domovine.
Govcrnik je zaključ 1. da pomeni mladina krepost in sposobnost, zvest jdo in duha požrtvovalnosti, popolno poštenost in junaško velikodušnost. Govor imetnika zlate kolajne Borsania je povzročil goreče in dolge ovacije ter veliko manifestacijo zvestobe in predanosti na naslov Duceja.
V Milana
NavzrSnest še£a glavnega stana črnih srajc
V Milanu je te mesto s Farjem prvencem z resnobnimi in vojaškimi obredi po dveh sovražnih letata'cih napadih proslavilo 2(rlctnico» Pohoda na Rim z obnovo« svoje gOKČe vere v Duceja in gotovosti v Zmago. V vojašnici 24. legije »Oarroccio« je bila ceremonija izročJrve praporov akcijskih eskader Miihci v dokaz nadaljevanja faktične Revolucije, ki je na pohodu proti ciljem, ki jih je doicOil Duec. Najprvo so bili slavni oddelki Crnih srajc, zdavj pa gredo prut i d t'ločenim ciujom strnjene skupine preizkušenih mož ob*oro2enc straže Revolucije.
General Galbiati je pni Tel na proslavo v spremstvu poveljnika 3. področja Črnih siajc. Sprejeli so ga podtajnik Stranke Ra-va^'o, prefekt, zvezni tajn'k in vsi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Po pregledu bataljona Črnih srajc in po razgovorih s svojci padlih članov Milice, je stopM fof glavnega stana ped obok. ki ga je tvo-! !o» 32 praporov in od tod v svetišče, kjer se je zbrano pomudil. Vato so biti prapori položeni okrog spominske plošče, ki spominja na žrtve Črnih srajc v Afriki, v Španiji in v sedanji vojni.
Nato je gcncrr'1 Galbiati dospel na trg Scale. kjer so bili postrojeni v orožju bataljoni Milice, skupine Vcoke. vseučiliske Milicie in predvojavke mladinske organizacije. Pregledal je skupine. Strnjena množica Dcpo'-avcristc-v, ki so se razmestili s svojinti prap°»*ri in zastavami za Vojsko, je goreče v/klika'a Duceju. V gled?.M"<u Scali je imel Ekc. Galbiati svečan tfover ob navzočnosti številnih za^opsrtev Sanser>c»lki,ri-stov, invalidov, vojnih ranjencev, skvadri-stov, refov nirodno-«?"c:ak'«t:ćn:h organizacij z nem "kim generalnim koivzirlom na čelu in oficirjev Milice.
Čuvar Esc Gaflriatija
Potem ko je omenil, da je Duc* navzoč pri milanski proslavi s svojim velikim srcem, je povzdignil misel k Crnim srajcam, ki se bere na vseh frontah, dokazujoč, da je fašistična Revolucija še vedno na pohodu
Na Malti so lahka nemška bojna letala zopet napadla naprave na letališčih Lucoa In Venezia.
Pri sovražnih napadih na zasedeno francosko ozemlje, kakor tudi med poletom k napadu na severno Italijo in povratkom Je nemška protiletalska obramba sestrelila 11 sovražnih letal, med njimi več nego polovico itirimotornih bombnikov,
V noči na 25. oktober Je nemško letalstvo Izvedlo bombne napade proti valnim vojaškim ciljem v mestih vzhodne Anglije. Vsa I^ila so se vrnila,
in hoče doseči tisto socialno pravico, ki jo bo zmaga dokončno utrdila. Dve desetletji sta potekli, je nadaljeval govornik, od tistega uporniškega oktobra, od Kar so bile za vedno pomedene sekte in zakolniki, ki so predstavljali v Italiji najrazličnejše ideje in smeri. V dveh desetletjih napravljena pot je bila ogromna. Fašistična država je dosegla svoje cilje. Odprla je obzorja, po katerih so nekdaj zaman hrepeneli italijanski delavci, ki so morali prejemati grenak kruh tujine, zdaj pa je najvažnejša etapa Revolucije vojna, življenjsKa et^pa, najvišja preizkušnja za naš narod. Za ta cilj narod ne štedi truda in naporov z zavestno odločnostjo in neupogljivo vero, z isto zavestno odločnostjo, z isto /ero, ki jo je milanski narod pokazal včeraj ob sovražnem letalskem napadu. Zaman misli sovražnik, da bo lahko uničil moralno moč naših ljudi. Narod kaže v -^saki okolnosti predanost Duceju, vero v lastno delo, gotovost v zmago.
Mogočna manifestacija za Duceja je kronala govor šefa glavnega stana Milice in imela svoj vrhunec v petju Giovin^zze. Zv e-zni tajnik je nato prečital poslanico, ki jo milansko ljudstvo pošilja Duceju. V tej poslanici dviga mesto Fašija prvenca, ponosno in strnjeno v obsojanju izdajalskega sovražnega napada, svojo misel padlim, proslavljajoč 20-letnico Pohoda na Rim, bolj kot kdaj v črti po poveljih Duceja, Manifestacija za Duceja se je mogočno obnovila, ko je v gledališču z balkona Zvezni tajnik vzkliknil: ; Zmaga bo naša!^:
V Napetiju
V Napoliju je bila proslava v Kraljevem gledališču San Carlo, kjer je Duce pred 20 leti imel na večer pred pohodom na Rim svoj zgodovinski govor. Veliko gledališče so napolnile Črne srajce?. Prišli so slavni vojni ranjenci, ki so jih zastopniki civilnih in vojaških oblasti sprejeli ob prihodu z navdušenimi manifestacijami. Prišli so prvaki "ih ko je minister za devize in valute ob spremstvu prefekta in zvezn°ga tajnika vstopil v gledališče, so navzoči dolgo vzklikali Fašizmu in Duceju.
Minister je v svojem govoru poveličeval načela revolucije, ki so dala Italiji državo, idejo, nov socialni red, zavest in -.arodni peno?. Omenil je etične, politične in gospodarske razloge naše vojne, ki se bije skupno z zavezniško Nemčijo in ki bo s politično solidarnostjo rodila z novtm redom nevo Evropo. Borbeni Fašiji so prvi dvičrnili zastavo odpora proti boljševizmu in njegovim lažnim doktrinam.
Eksc. Riccardi je poudaril, da je usoda boljševiške ideje, ki jo pobijajo nepremagljive armade Osi in drugih zaveznikov, že zapečatena. Minister je zaključil, da mora biti Sredozemlje, ki ne dopušča nobenega sovladanja, italijansko v rimskem smislu besede. Vcjna, v kateri se Italija r,ori za dosego tega visokega cilja, bo *»«.tovo in matematično zmagovita. Govor ministra Riccardia je dal povod za goreče manifestacije zvestobe do Duceja.
V Triestu
V Triestu je bila spominska svečanost v gledališču Rossetti. ki so ga napolnili skvadristi Crnih srajc, delavci in ljudstvo. Ekc. Attilio Teruzzi, minister za Italijansko Afriko je cb navzočnosti zastopnikov oblasti s prefektom in zveznim Tajnikom na čelu in ob navzočnosti zastopstva nemškega konzulata, proslavil 20-letnico Pohoda na Rim. Po gevoru ministra Teruzzia so nastale mogočne velike manifestacije za Duceja in Vojsko.
V Pisi
V Pisi so fašisti s skvadristi !n legionar ji proslavili 20-letnico Pohoda ra Rim ob navzočnosti Eksc. Guidia Butfarinija, podtajnika v notranjem ministrstvu, in so proslavili junaško dejanje legij iz Pise, ki so pred 20 leti sledile Duceju pri pohodu na Rim. Eksc. Buffarini je v Liktor.ski palači po toplem pozdravu zvesuega *cj-nika s strastjo Fašista govoril legionar jo m in družinam padlih ob navzočnosti vseh zastopnikov mestnih oblasti, s pi efektom, zveznim tajnikom in županom na čelu. Govornik je med drugim rekel:
2-2ele! sem dobiti stik z vašo legionar.iko dušo in dušo skvadristov, kajti vem, da govorim možem revolucije, ki so vneti in drzni v Ducejevem imenu kakor pred 20 leti in čutim vaše duševne utripe kakor tedaj,
preizkušene v hudih preizkušnjah. Duce ve, da lahko računa na vaša srca kakor na vaše puške. 20 let je 2c nekaj v življenju človeka, toda nič se ni spremenilo v vns. Nič se ni spremenilo v dušah !«^ionarjev in kar je vredno, je to. da v določenem trenutku, ko se pomakne kai'.alv na zgodovinski uri, vsak Faši3t maršira proti ciljem, ki jih določi Duce. Ura, ki -"o preživljamo, je svečana in odločilna. Smo v fašistični vojni in na nas so obrnjeni pogledi vsega sveta. Naša navada je, da se borimo z dejstvi in ne z besedami in vojna, v kateri se mi borimo, ne đavolju u> nikomur, da bi bil le gledalec. Vri smo udejstvuječi in borci in kot taki v hudi bitki z gotovostjo v zmago, ki jo h.>če Duce. Ko se bodo vsi oblaki razpodili in jih bo pozlatilo solnce zmage, bo še odmevalo v naših srcih ime ki je bilo vedno in bo ostalo krik strasti in zvestobe: Duce, Duce, Duce! :
Navdušujoče besede Eksc. Buffarinija so povzročile mogočne manifestacij«' za Duceja. na dvorišču pa so se dvignila pesmi Revolucije.
Odkritje spomenika pisastskim legionar jem
Podtajnik notranjega ministrstva je nato izročil spominske kolajno Fašna v P»si legionarjem in ttfdžinam za revolucljp padlih Pisaneev. Po izročitvi nagrad in zaslužnih znakov mladeničem GILa, ki no se uveljavili v narodnih um^tn'ških. kulturnih in športnih prireditvah, je Eksc. Buffarini na čelu kolone skvadristov in legionarjev ob spremstvu vseh zastopnikov oblasti, odkorakal po mestnih idicah med množico in se napotil na križišče Tagliaf^rri, kjer je bil odkrit spomenik ob navzočnosti ogromne množice Fašistov vseh rajonskjh skupin v mestu zastopnika Oboroženih sil ter zastopnikov GIL-a in bojevniških organizacij. Zvezni Tajnik je po blagoslovitvi spomenika spregovoril vzvišene besedo ter nato pozval fašistične mučence. Množica je odgovorila s slovesnim ^Navzoči smo!< Eksc. Buffarini je nato odredil pozdrav Duceju, med navdušenimi manifestacijami vseh fašistov in naroda. Na spomeniku je naslednje besedilo: »Predvidevajoč dejstva in dogcuke, prešinjeni z obupno in junaško voljo Mussolinija. so od tu od-51i ponoči 27. otobra 1922 legionarji iz Piše k pohodu na Rim. Pisanski Fašizem ob 20-letnici«.
Podtajnik v notranjem ministrstvu je nato na čelu kolone odšel na trg Carmine, kjer je bila odkrita spominska plošča, ki spominja, da je bil tam sed«ž glavnega stana pisanskih legionarjev v usodnih tinevih To-heda na Rim.
V drugih mestih
V T urinu je mi trgu Bodoni. kjer *o so prvič zbirali turinski skvadri-Sti, kvadrum-vir de Vccchi di Val Cismcnte ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasiti in veliko množice Gnr.h srajc in ljudstva (budil spomin na junaško akcijo fa;;zma ki je v 20 letih   rc/irna  znplcdi!  zavest  in  itn 'i jansiko
•voljo mogočne manifestacije navdu;enja in za gotovost v zmago su zaključile gtnTiT.
V Mentonu je nac. svetnik Enrico Mar-ghera cb navzočnosti vseh vojaških in oivi8-nih oblasti ter fašističnih hicrarhoiv proslavil 201etnico revolucije FaMstc/v pred mogočnim zborom Fašistov, liktorske mladino in naroda, ki so vsi izražali italijansko vero odrešenega Mentona. Svečanost se je zaključila s petjem fa*(isitičnih himen in z mogočnimi manifestacijami za Duceja n zmago.
♦
Proslave v Nemčiji
Berlin, 25. okt. s. V večjih mestih Ilem-čije je bila proslava 20-letnice Pohoda na Rim v Fašističnih domovih z mogočnimi zborovanji, katerih so se udeležila italijanska občestva, skvadristi in Crue srajce. Vrhunec na vseh zborovanjih so bile navdušene manifestacije za Duceja. V Ecr-linu je bila svečanost v Domu fašija. Navzoči so bili Eksc. Alf ieri, član Velikega sveta, z vsem osebjem poslaništva, vojaški atašeji z generalom Marrasom na čelu, generalni konzul Bossi, inspektor Fašijev za Nemčijo tajnik Fašija v Berlinu, zastopniki sindikalnih konfederacij ter številno zastopstvo Oboroženih sil. Potem ko je spregovoril poslanik Alfieri kratek govor, je tajnik Fašija Savini poročal o delovanju Stranice in njeni organizaciji v Eerlinu.
Spet potopljenih 16 ladij s 104.000 tonami
Novi uspehi nemških podmornic na vseh
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo:
čeprav močni Jesenski viharji se nadalje ovirajo operacije, %o nemške podmornice v ostrih napadih na močno zavarovane konvoje in v posameznih akcijah na severnem Atlantiku,  na Seven^m ledenem morju.
pred kanadsko obalo, pri Trlnidadu, ob Izlivu Konga In pri Kapstatu zopet potopile 16 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 104.000 tonami, kakor tudi en sovražni rušilec. Tri nadaljnje trgovske ladje in se en rusilec so bile s torpednlmi zadetki poškodovane.
Stran 2
iSLOVENSKl NARODc,  ponedeljek, 26. oktobra 1942-XX
'   6t6T. 245
Sprejem Zveznega Direktorija pri Visokem
komisarju
Ljubljana, 26. oktobra O priliki obletnice ustanovitve Zveze borbenih fašijev v Ljubljani je v petek ob 11. dopoldne Zvezni Tajnik predstavi« Visokemu komisarju v vladni palačj člane Zveznega Direktorija.
Tovariš Orlandni j2 naslovil na Eksc. Grazioiija besede -.ovariškega in spoštljivega pozdrava, tudi v imenu Ornih srajc v pokrajini, zagotavljajoč mu njihovo ero in odločno \oljo, da delajo po višjih smernicah.
Visoki komisar je v prisrčni zahvali za izročene mu pozdrave izrazil svoje prepričanje, da lahko računa z dejanskim in navdušenim delom Stranka pri izvrševanju
poslov, ki so mu zaupani v pokrajini. Nato je odredil pozdrav Duceju, ki mu je sledil strumen odmev >A noi!< navzočih.
Nato se je z Zveznim Tajnicom in navzočimi voditelji zadržal v razgovoru o raznih vprašanjih Stranke in njenih organizacij.
Visoki kssnlsar se zanima za vprašanja ljubljanskega mesta
Smernice za bodoče delovanje
Ljubljana. 26. oktobra V navzočnost; podprefekta dr Davida, šefa kabineta dr. B>s'e in šefa finančnega oddelka comm. Bulla je Visoki komisar sprejel v petek župana Ljubljane generala Rupnika in podžupana gr. Tran-chido.
Zupan je podrobno poročal o raznih vprašanjih glavnega mesta in a r:nanč-nem položaju občine Razen tega je poročal o me?tnih podjetjih in se je še posebej zadržal pri vprašanjih oskrbe mesta in porazdelitve nujnih življenjskih potrebščin, nadalje o kurjavi, o podporni akciji in o pomanjkanju ljudskih stanovanj.
Eksc. Grazioli je po podrobni proučitvi   prikazanih   mu   vprašanj   podal točna
zadevna navodila s posebnim ozirom na podporno akcijo, koliko odpade na občino, nadalje glede na graditev začasnih barak za potrebne družine, pri čemer pa je določil, da se morajo prihodnjo pomlad pričeti gradnje zelo cenenih stanovanj v režiji Avtonomnega fašističnega zavoda za ljudske hiše. Visoki komisar je obrazložil tudi ukrepe pristojnih uradov, da se prebivalstvu pomaga v zimskem času. Glede prihodnjega občinskega proračuna je odredil, da se ukinejo trošarine na nujne življenjske potrebščine, ki se ne pobirajo v ostali Kraljevini.
Končno je Eksc. Grazioli izrazil svoje zadovoljstvo županu in podžupanu za uspešno delo v korist prebivalstva.
Proslava 2o letnica Pohoda na Rim v Ljubljani
Italijanska Ljubljana je praznovala svoj3 drago obletnico pohoda na Rim — Obletnica je za Italijane tudi 20 letnica
Zjutraj je bila odkrita na sedežu Zveze borbenih Fašijev z dostojno svečanostjo spcminska plošča, ki spominja na žrtvovanje sedmih padlih po komunistični roki na tej zemlji, ki je malo časa sem italijanska. Sledila je služba božja na prostem, ki se je zaključila z molitvijo za Kralja-Cesarja.
Navzoči so bili Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Graziolli, Eksc. Rcbotti. poveljnik XI. armadnega zbora, župan general Rupnik, general Montagna, vodja nemškega konzulata Liesenberg s predstavniki narodno socialistične stranke Grubitsom. Hengererjem in Rauscherjem, nadalje konzul Neodvisne Države Hrvatske in drugi predstavniki oblastev. Postrojen je bil oddelek Oboroženih fašistov. Zvezni tajnik je po odkritju spominske plošče velel poklonitev padlim fašističnim tovarišem. Visoki komisar je zatem položil lovor je v venec.
Takoj nato se je podaL Zvezni tajnik v spremstvu dveh članov fašist, direktorja na sedež poveljstva Armadnega zbora, da sporoči pozdrav Crnih srajc Ljubljanske pokrajine vrlim bojevnikom, ki se na tej zemlji borijo proti komunističnemu sovražniku. Sprejel ga je šef generalnega štaba polkovnik Gallo z drugimi častniki, prideljenimi poveljstvu.
Po govoru Zveznega tajnika, ki je prebral poslanico v imenu Crnih srajc operativnim četam, je izrekel Eksc. Robotti besede občutenega občudovanja za skupnost duha in moč:. ki navdaja na tej zemlji italijansko vojsko z Mussolinijevim; Črnimi srajcami.
Spomnil se je tudi duha vrlih bojevnikov, ki ponosno prinašajo vsak dan vse žrtve z italijansko zavestjo in ki zro k podobi Kralja Cesarja ter Duceja kakor k simboloma najvišjega domovinskega idealizma.
Zatem se je podal Zvezni tajnik v spremstvu članov Zveznega direktorija na pokopališče, kjer je položil venec na čast padlim v sedanji vojni. Vojaške časti je izkazal oddelek Oboroženih fašistov.
Ob 10. uri je izročil Visoki komisar v m telovadnici Gill-a v navzočnosti predstavnikov oblastev mladim organiziranim ustanovne nagrade društva »Dante Alighieri« za mlade Slovence, ki so bili najboljše klasificirani v tečajih italijanskega jez:ka.
Ob tej prilik: je naslovil Eksc. Grazioli na mlade organizirance besede priznanja za njihovo dobro voljo glede učenja italijanščine ter.jim je predočil. da je dejstvo, da so spontano in kot prvi pristopih' k organizaciji Gill-a znak posebne časti, saj se bodo lahko sklicevali v bodočih letih na to svojo prednost. Z manifestacijo entuzi-
asma so bile sprejete besede Visokega komisarja, ki je v spremstvu drugih odlični-kov zapustil dvorano, dočim je mladina vzklikala Duceju. V isti dvorani Gill-a je zatem tovariš Iezzi od Zveznega poveljstva proslavljal za organizirance 20. obletnico fašistične revolucije.
Ob 11. uri je biila v gledališču Dcpolavoca Oboroženih sil službena proslava zgodovinske 20letnice, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki oblastev.
Zvezni tajnik je naslovil na navzoče fašiste besede zvestobe in ponosa, da se lahko proslavlja 20letnica Revolucije v tej zemlji, ki je bi'la po italijanskem orožju odrešena k novemu življenju. Poudarjaj je razen tega, da je znak posebnega ponosa od strani tistih, ki so v službi imperialne fatdsrićne domovine, če uživajo prednost žnver: v po»-krajini, kjer se vrši berba proti najostrej-šemu sovražniku fašizma,
»Ob zori tretjega desetletja prisegajo ljubljanski fašisti — tako je zatrjeva>l Zvezni tajnik —, da bodo vedno bolj zvesti Revoluciji ter da se bodo z zgledom pdkazald vredne privilegija, ki jim ga je naklonili Duce.«
Tovariš Umbcrto Cungi je zatem na povabilo Zveznega tajnika izrtikel navzočim besede zvestobe ter jasno prikazal revolucionarno kontinuiteto Fašizma, ki vznika na tej zemlji v Mussoilmijevi imperialni koncepcij L
Ne zmenimo se za sovražnike, četudi se nazivajo Anglija, Rusija ali Amerika, tem manj še za pojav partizanstva, ki bo odločilno zatrto po simbolih liktorske vzpostavitve romanske civilizacije. Pogledi privilegiranih Italijanov, ki se borijo na tej zemlji, morajo biti uprti k ciljem, ki jih je napovedali Duce z opozorilom na spomin na najčistejše žrtve padlih, ki so se s plemenitim žj-tvovanjem svoje krvi izkazala vredne, da sodelujejo pri dosegi zmagovitega smotra višje socialne pravičnosti.
Proslava se je zaključita z manifestacijami toplega entuziazma ter vzklikanja Duceju. medtem ko je Visoki komisar velel pozdrav Veličanstvu Krailju-Cesairju ter Duceju, Zatem je vzkliknil »alalaa zmagovitim, junaškim bojevnikom Osi.
Ves dan so se skvadristi. bojevniki in faifisti menjavali v straži pri spoonriniski plošči padlim, ki je bHa zjutraj odkrita na sedežu Zveze fašrijev.
Praznovanje obletnice Pohuda na Rim v Ljubljani
Obletnica pohoda na Rim, v sredo 28. t. m. se bo praznovala s tem, da se na Javnih poslopjih izvesijo zastave. Osebje uradov bo opravljalo svojo službo po normalnem delovnem času.
Zlata in siva jesen
in kako sina se včeraj ob ljaJi ođ nje :
vremenu postav-
Ljubljana. 26. oktobra Vsako leto pišejo jeseni šolske naloge o padajočem Ustju; s podobnimi nalogami 33 pa poslavljamo od jeseni tudi v dnevnikih. Tako je pač. da tudi letos listje pada. kar je treba zapisati. Meščani opazimo marsikaj šele ob nedeljah; tedaj smo do-vzetrejši tudi za poezijo padajočega listja. Med tednom smo zagledani v sivo mestno zidovje. potopljeni v nepogrešljivi ljubljan_ skj megli in samih zemeljskih zadevah ter skrbeh. C? se ze zanimamo za vreme, se le zato. da bi vedeli, kakšna bo nedelja, V nedJjo pa imamo dovolj prilike, da opazmo tudi naravo. Marsikdo se nenadno začudi, ko ob pogledu na gozdove, ki so kakor poslikani s samimi izbranimi, ognjenimi, skratkn, jesenskimi barvami; *:e barve so ž've v dvojnem pomenu besede: ne le, da gore, temveč so tudi od dne in celo od ure do ure malo drugačne. Toda malo je pesnikov med nami, ki bi vselej znova ostrmeli nad solnčnim zahodom za Rožnikom in ki bi se v nemem občudovanju zagledali v škrlatne, viol časte ter v »vojih posebnih barvali in višinah veličastne planine. Redki so, ki bi s tiho radostjo kot ob rajbolj prisrčnem dož vetju gledali, kako plapolajo barv* na rožniških ln go!ovš'.:ih gozdovih. Človek niti ne opari, da je j:sen. le hlad ga opozarja, da ae bo  knn'u  zač?la zima.  Tako bi nam
pesnik padajočega listja lahko očital, da smo »kos mesa« in da vse življenje ne opazimo nič lepšega kakor mestno cesto in mračno zidovje. Vendar bi se pesrik smel navdušiti tudi nad meščani, ko jih nedelj, sko opoldansko solnce zvabi v Tivoli. Ali se mu ta množica ljudi, mladih v resnici ali v^aj po srcu mladih, ne zdi, prava manifestacija, da smo še vendar zvezani z naravo ? Nismo prezrli, kako čarodejni režiser spušča jeserski zastor — meglo, ki ga opoldne osvetli z mogočnim žaronretom — s solrcem — ter da se je začela v naravi drama, vselej enako lepa in otožna, vselej tako močna, da potegne tudi človeka za seboj. Opazili smo, da je v Tivoliju od-cvetelo poletno cvetje, a da je namestu njega rzacveteloc drevje, vzplamtelo v živih barvah listje. #Pesnik bi dejal, da je prav takšna jesen našega življenja; ko se začne naglo spuščati onkraj zenita, v sivino jes3ni, vzplamti še kratek čas, preden utone v pepelu. To bi se pa seveda v pesniškem jeziku glasilo drugače.
Res, če nismo doslej opazili, da je jesen lepa, smo morali opaziti vsaj včeraj. Lepa je vselej, a letos je še mnogo lepša, ker imamo vreme po naročilu. Soleče nam je že tako zvesto, da se skoraj bojimo govori ti o njem, kajti najlepši Čar baje mine, ko se ga dotakneš z besedo. Včasih je bila jesen zlata po imenu, letos je zlata
in Ae srebrna v resnici. Megla? Tud j ljubljanska megla je lepa; med najlepše jesenske darove jo je treba uvrstiti in zato nam žrtev, da zaradi nje navadno ne vidimo solnca dopoldne, ni prevelika. Prav zaradi megle je jesen posebno lepa. Kaj vedo drugje o ljubljanskih jesenskih čarih? Tudi solnca ne znajo ceniti tako kakor mi. Megla nam jesen srebri, solnce ga za zlati. Drugje ne poznajo tistih prosojnih zračnih barv, ki jih je v slikarstvu odkril impresionizem. Ali niste bili 5e nfkdar med občudovalci ljubljansk-h jesenskih večerov, ko se Ljubljanska kotlina začne utapljati v višnjevem soju? Zemlja se začne kaditi, da ne veš kdaj; v začetku je čad tako nožen kakor astralne megle. Modrikasti soj se vedno bolj spaja z zelenilom travnikov, z osnovno, violičasto barvo hribovja in gozdov na zahodu in nad vsem tem žari nebo. Večerna svetloba, barve, soj in megla se spajajo v nekaj novega, nerazdružnega.
Takšna je bila naša jesen zlasti v soboto in včeraj. Ljubljana se je najprej okopala v megli, potem pa, ko jo je začelo zlatiti nenavadno solnce, je ostalo v ozračju še malo višnjevega čada kakor osnovna barva pestre jes2nske slike Baje postanejo ljudje še tem bolj otožni jeseni, ko se jim razgrne pred očmi toliko naravne lepote,
k) jih tako živo spominja minljivosti; najlepše je prav tisto, kar tako naglo mine. Otožnoeti se človek jeseni res težko otrese; ne tolaži ga misel, da narava vedno znova doživlja pomlad, ker človeško življenje pozna le eno vesno. Naša romate ja se prej ali slej končajo na otožnem polju, kamor romamo o vseh svetih.
že včeraj so meščani v izredno velikih množicah romali na Ljubljansko polje. Zdelo se je, da je praznik mrtvih prestavljen za teden dni prej. Tako je jesensko otožje včeraj naglo legalo ljudem še tem bolj na srca ob tako krasnem vremenu.
Vendar je jesen lepa, čeprav bi cvetele same krizanteme in meščani poznajo tudi mero žalosti kakor veselja. Včasih so res čemerni, a nikdar ne pozabijo, da so živi. Ko sije tako prijetno solnce kakor včeraj, bi jim tudi ne smeli zameriti, če ga už;vajo 9 tihim zadovoljstvom, kakor jim ne zamerimo, da so ob nedeljah lirični in, čeprav l?stje še tako žalostno pada, da opazijo ne le prekrasen naravni okvir, temveč tudi njegovo vsebino in ostanejo v njem, na trdnih tleh. Končno se morajo tako ali tako vrniti med mestno zidovje m nedelji sledi ponedeljek, ko je meščanske poezije konec.
ŠPORTNA NEDELJA
Prve odločitve v obeh turnirjih že zorijo
Za presenečenje so včeraj poskrbeli Mladikarji, ki so Ljubljani eno točko — Lep obisk gledalcev ob
solnčnem dnevu
Ljubljana. 26. oktobra. Polno* zasedeno drugo kolo v obeh domačih nogometnih turnirjih je zopet prineslo pet važnih odločitev na poti do- zmage: dve razmeroma čisti in lahko zmagi Marsa tn Do-polavcTa tobačne tovarne ter presenetljiv remis med Mladiko in Ljubljano pri senior-jih. v mladinskem turni j u pa dve tesni, težki zmagi Viča in Mladike. Po včerajšnjih izidih je stanje v posameznih tabelah naslednje:
Turnir A (mladinski)
Vič	2	2	0	0	4:0	4
Mladika	2	1	0	1	3:5	2
Dopo1a\-oro tob. tov. 2		0	1	1	2:1	1
Žabjak	2	0	1	1	0:1	1
	Turnir	B				
	Skupina	I.				
Mars	2	1	1	0	10:1	3
Dopolavoro tob. tov. 2		1	1	0	4:1	3
Vič	2	1	0	1	6:9	2
Žab jak	2	0	0	>	0:9	0
	Skupina	IL				
Ljubljana	~>	1	1	0	18:1	3
Mladi'ka	1	0	1	0	1:1	1
Kcroitan	1	0	0	1	017	0
V mladincem hrrnirju se stanje v vodstvu ni spremenilo1. Vič vodi s 4 ročkami in je skoraj že zmagovalec. V zadnji tekmi nastopi proti Dopalavoru tobačne tovarne in mu zadostuje že neodločen izid, celo tesen poraz mu ne bo vzet' zmagovalne 1a-vorike. Po včerajšnji ttkmi pripisujemo rudi Mladiki največ izgledov, da ostane na drugem mestu, medtem ko bo za tretje in četrto mesto verjetno odločal ko'ičnik.
V sen ionskem tuirnirju je včeraj v I. skupini Mars sigurno »povozil« Vieane in se z boljem količnikom usidral na vrhu. Ker ni verjetno, da bi ga Žabjak kot zadnji nasprotnik presenetil, mu Dcpo'avcTo tobačne tovarne, ki ima še račun z Vičem, najbrže ne bo mogel odvzeti zmage v skupini in s tem onemogočiti uvrstitve v finalno tekmovanje za prvo in drugo mesto. Dofpr/avoristi so favoriti za drugo finalno tekmo, ki bo odločala o tretjem in četrtem mestu.
V drugi skupini je Ljubljana — po stari tradiciji presenetljivo — že zakliučila svojo besedo. Z včerajšnjim remi som je prepustila odločitev o svoji usodi obema sotekme-cema Mladiki in Korctanu. MU-dika se je včeraj imenitno postavila, premagati Koro-tan najmanj 18:0 — kolikor ji je potrebno, če heče doseči skupinsko zmago — bo pa tudi nekoliko prehuda naloga za ambiciozne nogometaše s Kcdeljevega, posebno če upoštevamo, da vlada že od njega dni med Mladiko in Korotanom največja rivaliteta.
Prireditvi je bilo tudi včeraj vreme izredno naklonjeno. Vse popoldanske tekme so bi'le odigrane v najlepšem soncu. Na igrišču Ljubljane se je napralo nekaj sto gledalcev, ki jih je zlasiri zanimal nastop Ljubljane. Včerajšnji obisk je zgovoren dokaz, da bi bilo v Ljubljani za dobre, močnejše tekme še vedno zadovoljivo števflo narušenih gledalcev. Prav zaito pa ponavljamo svoj predlog: vsaj za finalni tekmi bo treba najti primernejše igrišče. Sedaj pa k posameznim poročilom!
Dve tesni zmagi v mladinskem turnirju
V dopoldanskih urah je na igrišču se ležala megla, ki se je razgubi'la šele konec druge tekme. Obe tekmi sta bili živahni in borbeni od začetka do konca. Zastluženo sta zmagali enajsrtorici Viča in Mladike.
Vič—Zabjek 1:0 (OKI)
Mladi Vičan i so včeraj zelo težko zmagali, da«! so brili dve tretjini igre v premoči. Nekaj časa se je sploh igralo samo na polovici Zabjaka, Vrsta kotov >e bila dolgo njihov edini uspeh. Zasluga za tak potek pripada predvsem ožji obrambi Zabjaika, kjer je bil poleg vratarja izvrsten zlasti desni branilec.
Vičani so si v prvem polčasu pripravili nekaj lepih priložnosti, ki so pa ostale neizkoriščene. Prvi polčas se je končal brez geta. V drugem polčasu je razmerje na^či polagoma postajalo enakovrednejše. Zabjak je tu"£i prišel večkrat do nasprotnikovih vrat. V 23. minuti je padla odločitev. Srednji krilec Viča je neubranljivo poslal žogo v mrežo. 1:0 za Vič, kar je ostalo do konca.
Mladika—Dopolavoro tob. tovarne 3:2 (2:1)
Mladika je poslala v boj precej spremenjeno ena j stori co. katere prednost je bila predvsem v močnejši fizični konstituciji-Zmagala je zasluženo in bi mogel biti rezultat ob malo večji previdnosti tudi višji.
V začetku je bila igra enakovredna, kmalu pa je Mladika v^erenski premoči. Prvi uspeli pa doseže v 15. minuti Dopolavoro, katerega srednji napadalec spretno izrabi priložnost in neubranljivo plasira v mrežo. 1:0 za Dopolavoro. Mladika se revanžira
čez dve minuti. Njeno desno krilo potegne ob črti v kazenski prostor in s krasnim polvisekim strelom izenači 1:1. V 20. minuti zruši obramba Dcpolavora napadalca Mladike v kazenskem prostoru. Srednji krilec pošlje enajstmetrovko čez vrata. Rezultat prvega polčasa postavi v 25 minuti desna zveza Mladike, katere strel uide vratarju D c pol a v ara med nogami v mrežo 2:1 za Mladiko.
Tudi v drugem polčasu je Mladika v premoči ter prekaša Dopolavoriste zlasti v sigurnejšem startu. Sredi igie se Dopolavoro o"svobodi pritiska in pride večkrat do vrat Mladike. Uspe mu celo izenačenje. Streljano žogo udari branilec Mladike hote z roko, vendar gre žoga mimo vratarja v mrežo. Sodnik prisodi takoj gol! Sedaj so Dopolavoristi nekaj časa še vedno nevarni. Odločitev doseže leva zveza Mladike, ki pripelje žogo s srede igrišča do šestnajst-metrstke črte, tam preigra oba branilca in lepo strelja v mrežo 3:2 za Mladiko.
Senzacija v turnirju B
Ljubljana—Mladika 1:1 (0:1)
Da bo nudiila Mladika Ljubljani večji odpor kakor Korotan, sono zatrdno pričakovali. Njena zmaga — in le malo je manjkalo do nje — bi nas pa izredno presenetila, kakcT nas tudi ugodno preseneča časten re-mis. Mladika je nastopila takole:
Razborniik — Gvardjančič, Keržič — Kor-dež. Karič. Terhljan — Mohar, Trtniik, Se-benik, Perharie, Tručan.
Najboljši del v tej postavi je bi'la ožja obramba, ki je s pomočjo krilske vrs*te uspešno razdirala vse Ljubljani ne napade. Moštvo je ubrado edino pravilno taktiko: osem igralcev je branilo, trije pa so v napadu čakali ugodne priložnosti. Obramba je opravila ogromno delo skoraj brezhibno, napadalna trojica pa je tudi našla nasprotno obrambo nepazljivo in dosegla zgoditek, ki bi bil Ljubljani kmalu usoden. Pri Mladiki je treba pohvaliti vse posebej pa vso ožjo obrambo in srednjega krilca. Neodločen rezultat je prvenstvena zasluga izvrstne obrambe.
Ljubljana je tokrat postavo na nekaterih mestih spremenila. Hasala je v obrambi zamenjal Lah II, na njegovo mesto v knlski vrsti je prišel Kroupa, Na desnem krilu je igral Bakovnik, na levem pa Hacler Moštvo je bilo od začetka do konca v znatni premoči. Kombinatorno so preka.:a'li Mladikar-je tn bili mojstn vse do 16 m črte. Tam pa je stati zid Mladikine obrambe, za katerega je bil notranji trio z izjemo Laha v startu odločno premehak. Vsi streli s 16 m so bili nesigurni, pa tudi iz številnih kotov ni bilo mogoče ob čuječnoMi Mladikine obrambe nič doseči. Premoč Ljubljane kaže tudi razmerje kotov, ki je 12:2.
Po dveh začetnih kotih na obeh straneh se Ljubljana počasi uveljavlja in potiska s svojo kombinatorno igro Mladiko v obrambo. Igra se večinoma okoli 16 m črte Mladikine polovice, kjer pa ni luknje za napad Ljubljane. Hacler enkrat lepo povleče po levem krilu in položi Lahu na nogo. Njegov strel pa se odbije od vratarja čez vrata. Obleganje traja še naprej in zvrsti se nekaj kotov za Ljubljano brez uspeha. V 32. minuti preseneti obrambo Ljubljane nagel prodor Šebcnika, ki doseže vodstvo za Mladiko. Lah hoče takoj vrniti, pošlje pa žo<go daleč čez \~tata.
V drugem polčasu je razmerje sil na igrišču še vedno znatno v korist Ljubljane. Mladikarji pa pogumno branijo, pri čemer jim je včasih naklonjena tudi sreća. Ko se je že zdelo, da bodo vsi napori zaman in da bd5ta kljub vsej premoči obe točki šli v dobro Mladiki, je v zadnjih minutah Hacler našel rešilno luknjo in vratar Mladike je morail kloniti, še v zadnji minuti bi bila Ljubljana skoraj pobrala vso smetano: Lah pa je poslal močan strel tik ob prečki ven.
Dopolavoro tob. tovarne—Žabjek 3:0 (2:0)
Dopolavoristi so bili boljši in so zasluženo zmagali. Nadkriljevali so Zabja^ tako v obrambi, kakor v krilski vrsti, dočim je bil napad vsaj prodornejši od nasprotnega in je pridno streljal. Zabjak je preplabo startal, netočno ali sploh ni kril nasprotnih igralcev, napad pa je v 16 m prostoru popolnoma odpovedal. Mladim igralcem manjka tudi elana.
Dopolavoro je kmalu v terenski premoči in v 15. minuti doseže srednji napadalec vodstvo 1:0. Leva zveza nato v 20. minuti poviša na 2:0, pri čemer ostane do konca prvega polčasa. V drugem polčasu pobegne v 6. minuti srednji napadalec Do-polavora in postavi končni rezultat 3-*0. Kasneje so moči bolj izenačene. Tudi Zabjak pride večkrat do 16 m črte Dopola-vora, ni pa nevaren. Izkaže se vratar 2ab-jaka, ki lovi nekaj žog zelo lepo in sigurno, i
Man—Vič 9:0 (3:0)
Marsove vrste so tokrat z majhnimi ro-šadami že boljše delovale kot zadnjo nedeljo. Vičani so se hrabro borili, bili so pa najmanj za razred slabši. Se hujšega poraza jih je rešil odličen vratar, ki je pogumno in sigurno branil precej kočij i vi-vih žog.
Marsovci so začeli nizati gole že v 4.
minuti, ko je bila uspešna desna zveza. V 6. minuti prosti strel s 16 m črte Viča, pri čemer moti vratarja solnce in leva zveza Marsa dvigne na 2:0. Vič se nekoliko osvobodi in igra gre iz polja v polje. Kasnejša ponovna premoč Marsa dolgo ne rodi uspeha. Sele v 32. minuti zopet poviša Marsov srednji napadalec na 3:0, kar ostane do odmora.
V drugem polčasu je igra še bolj enostranska in dolgočasna. Marsovci so v popolni premoči. Kolikor tu pa tam Vič prodre do 16 m črte Marsa, ni v njegovem premehkem napadu strelca, ki bi zaključil akcijo s strelom na vrata. Vse se pa tudi Marsu ne posreči. Dve priložnosti gresta v izgubo po zaslugi viške obrambe, nato pa šele srednji napadalec dvigne nm 4:0 v 11. minuti. V 20. minuti izkoristi Do-brlet nesporazum viške obrambe in neubranljivo postavi na 5-0. V 21. min. je zopet uspešno desno krilo, pol minute zatem pa doseže srednji napadalec že 7:0. Isti igralec dvigne v 25. minuti na 8:0, zadnja beseda pa pripade v 30. minuti Do-brletu, ko sigurno plasira enajstmetrovko v mrežo in postavi končni rezultat 9:0. Vičani se še vedno borijo, vendar brez uspeha.
e/eznico
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 26. oktobra: Evarlst
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Zvezde gledajo z neba.
Kino Sloga: Lasciateci vivere — Pustite nas živeti
Kino Vnlon: Usodni briljanti
Kino Mo*te: Tajna ljubezen in Povratek k zori
Razstava alikarja Miloša ftti&ter&iča >Dolenjska vas« v galeriji Obersnel na GoHpo-svetaki cesti, odprta od 9. do 18.
D E Ž T U N E LEKARNE Dane«: Mr. Piecoli, Blei\voisova resta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gart'is Mostrj — Zaloška cesta 47.
Iz Spodnje štajerske
— Ncvi grobovi. V Mariboru so umrli vpokojeni gozdar Franc Mlhelič iz Zgor. Kungote, star 60 let, uradnikova. žena Barbara Soher. stara 29 let, železničarjova vdova Ivanka Pučko, stara 67 lot, in kuharica Ana Gselman, sta^a 73 let. V Grazu je umrl godbenikov sinček Albin Kropp^ iz Maribora, star 13 let.
— Zanimivo predavanje v Olju. Drevl bodo imeli v Celju zanimivo predavanj«. Predaval bo docent dr. VValter Schnecf']*3 iz Graza o Nemčiji in podonavskih dr? 1-vah. V svojrm predavanju bo obravnaval razna razdobja v odnosih mod Nemčijo in jugovzhodno Evropo.
— Nova razmejitev obtfin. v uradnem listu za Spod. Štajersko je objavljena nova razmejitev občin. S tem preneha urado-vanje župana občine Laško-Rimske toplice. Katastralni občini Slivnica-Pohorje in Po-lane občine Fram se združita z občno Fo-horje. Kat. občina Kalše občine Sv. Mrtrtin na Pohorju z občino Zgor. Polskava. Kat. občini Plani-e in Sv. Urh občine Slov. Bistrica z občino Sv. Martin na Pohoiju. Kat. občina Brezje občine Oplotnica z občino Peklom kat. občina Blatno občine Globoko z občino Pišece, kat. občina Sremič občine Krško z občino Rajhenburg, knt. občina Vrhov dol se pa priključi mariborskemu mestnemu okraju. Iz kat. občin Ple-terje in Arnovec občine Krško in iz kat. občine Podsreda se ustanovi nova občina Dole pri Krškem. Kat občina Sremič občine Krško ter Lahiše in Loše občine Rimske topl'ce se spojita v novo občino Rimske toplice. Ostali del občine Laško-Rimsko toplice tvorj občino Laško. Meja med deželnim okrožjem Maribor in mestnim okrožjem Maribor se po tej razmejitvi nekoliko iepremeni.
— Lep pogreb. Krajevna skupina Ma-kole je spremila te dni k večnemu počitku Franca C:rnogo, ki se je smrtno ponesrečil. Vsi člani krajevne skupine štajerskega Heimatbunda so spremili na zadnjt poti dobrega tovariša.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Torek, 27. oktobra: ob 16. uri: Oče naS . . . Red Torek
Sreda, 28. oktobra: ob 16.30: Šestero os^b išče avtorja. Red B
OPERA
Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Torek, 27. oktobra: ob 16. uri: Gasnaror.e. Red A
Sreda, 28. oktobra: ob 16. url: Travlata.
Red Sreda
Radio Ljubljana
TOREK. 27. OKTOBRA 1942-XX
7.30 Polke in mazurke. 8 Napoved ča?a — poročila v italijanšč ni. 12.20 Plošče. 12.30 poročila v slovenščini. 12.45 Simfonična glasba. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini. 14 Poročila ▼ italijanščini. 14.15 Koncert rad jskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Pesmi in napevi. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Karakteristična glasba. 21.15 Koncerat radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba. 21.45 A. Nicotera: pogovor s Slovenci. 21.55 Duet harmonik Golob-Adamič. 22.20 Pesmi za vse okuse — vodi dirigent Segurini. 22.45 Poročila v italijanščini.
•tet. 245
»SLOVENSKI NARODc,   ponedeljek, 26. oktobra 1942-XX
Stran 3
Pogovori s čitatelji
Dijak potrebuje Inštruktorja
>Sam ne utegnem nadzirati otroka pri učenju, žena pa ima dovolj opravkov z gospodinjstvom. Ali bi ne bilo najbolje, da najamem inštruktorja? Prijatelj mi je to odsvetoval, češ, dijak se mora Solati samo. stojno; če bo pi~epuščena inštruktorju glavna skrb, to dijak zvračal pred roiitelji krivdo za svoje neuspehe razen na profesorje še na inštruktorja; zanašal se bo vedno nanj, ne da bi skušal delati in misliti samostojno. Vprašanje je seveda, kakšnega inštruktorja bo dobil. Prijatelj misli, da bo dijak napredoval dobro brez inštruktorja, če je sposoben za šolo, a trdi butici ne morejo pomagati najboljši inštruktorji. 5£daj res ne vem, kaj naj stojim ...«
Tu i i ta zadeva ima dve strani: dobro in slabo. Kar je koristno, nekomu, ni nikdar vsem. Instruktor lahko mnogo pomaga dijaku pri učenju, a res je tudi, da bi bilo včasih bolje, če bi se dijak učil sam. Vse je odvisno od tega, kakšen je dijak in kakšen instruktor.
Predvsem je treba razlikovati med dobrim in slabim učencem. Seveda tudi vsi inštruktorji niso dobri. Saj celo profesorji niso ve Ino dobri vzgojitelji. Zato pač ne moremo pričakovati posebnih pedagoških sposobnosti od slehernega inštruktorja, ki je morda še sam dijak. Vaš prijatelj presoja zadevo vsaj delno pravilno; če je učenec dober, navadno res ne potrebuje inštruktorja, zlasti ne slabega. Marsikateri učenec postane Še sam instruktor: najde
dovolj časa da poučuje še druge. Tako dobri učenci so pa vendar reiki. Tudi inštruktorji - dijaki, niso vselej najboljši učenci. Stiska jih prisili, da se preživaljajo s priložnostnim poučevanjem in včasih zato zanemarjajo svoj študij. Včasih je skoraj laže poučevati kakor učiti se; instruktor poučuje kaj »lažjega-, sam ui pa moral treti mnogo trše orehe in morda bi tudi on potreboval inštruktorja. Ko pa najemate inštruktorja, ne morete takoj presoditi ali je dober ali ne. šele pozneje se pokaže ali zna tudi poučevati, ne le da se lahko ponaša z znanjem. Največji učenjak bi tudi večkrat ne mogel nikogar naučiti, kar zna sam, ne pojasniti dnjgim, kar je samemu jasno. Tako se godi marsikateremu učitelju, bodisi za profesorskim katedrom ali pred tablo v lju Iski šoli. Prav tako je inštruktorju meščanskega sinčka lahko vse jasno, ne sprevidi pa, da je njegov jezik za učenca kitajščina. V šoli učitelj vpraša učence Ali vam je jasno?« bolj iz navade kakor iz prepričanja, da je res vse tako razumljivo. Učenci, ki res razumejo, ali vsaj mislijo, da so razumeli, se navadno oglašajo samozavestno: »Razumemo!« Večina dru-srih. ki niso razumeli, molči v strahu, da se bodo osramotili, če bodo prosili za pojasnilo.
Morda je dijak res premalo samostojen, če dela z inštruktorjem. Mnogi dijaki so v šoli nepazljivi in doma ne delajo nobene naloge sami, ker se zanašajo na inštruktorja: Mi bo že instruktor pomagal! če ne bom znal, mi bo pa instruktor povedal. Rešil bo to vražjo nalogo, za kaj ga pa imam! — če v šoli česa ne znajo, se pri-
tožijo doma roditeljem, češ, instruktor me je spravil v kašo, ker me ni naučil. Moral bi vendar vedeti, kaj bo profesor zahteval. Pred inštruktorjem pa dijak pokaže seveda drugačen obraz; pritožuje se nad profesorji, češ, nič nam ne pojasnijo in samo >jemljemo«, da ne utegnemo predelati vsega sproti. Profesorji samo preže, kako bi koga ujeli ter mu primazali ?cvek«. Vprašujejo samo nekatere, a tisti, ki jim prizanašajo, navadno ne vedo nič več. Včasih ti pa da slab red, ne da bi te izprašal, češ, saj se poznamo!
Tako je nesrečni instruktor med dvema ognjema. Pred delodajalcem prevzema odgovornost za uspehe in neuspehe svojega gojenca. Toda, kako naj ravna z njim? Meščanski sinčki so večkrat razvajeni, mehkužni in leni. če je instruktor strožji z učencem, je nevarnost, da bo v njem zbudil trmo ter kljubovalnost. Ce je pa predober, ga učenec noče ubogati, ker se ga ne boji. Nad strogim inštruktorjem se bo učenec pritoževal pri roditeljih, če bo pa popustljiv, roditelji zopet ne bodo zadovoljni z njim, češ, ne zna si pridobiti avtoritete.
Na vse to bi morali misliti, ko izbirate inštruktorja. Morali bi vedeti, da učni uspeh dijaka kljub vsemu ne bo odvisen le od instruktorja4 če bo instruktor še tako dober. Vzornega inštruktorja boste težko našli, a vedeti morate, da instruktor sam le redko naleti na vzornega učenca. TJ spe h smete pričakovati z dobrim inštruktorjem, če bo učenec res z njim delal vsaj, kar je neobhoino potrebno. Dober instruktor res lahko mnogo pomaga tudi slabemu učencu. Morda slab instruktor res škoduje, vsaj posredno. Vsekakor pa dijak navadno potrebuje vsaj nadzorstvo nad učenjem doma in tudi slab instruktor je lahko dober nadzornik, ne da bi dijaku pomagal delati. Včasih je dovolj, če skrbi, da učenec opravi vse najnujnejše delo. Težko je vselej povedati, ali je instruktor potreben ali ne; prvo vprašanje je, kakšen je učenec: ali je nadarjen ali ne; ali ljubi učenje ali ga je pa treba pestiti, da vzame knjigo v roke. Včasih so meščanski otroci tako mehkužni, da ne morejo niti kihniti brez pomoči slu-žančadi, zato se zdi instruktor tako zelo potreben in včasih je eden mnogo premalo; za vsak učni predmet najamejo po enega inštruktorja, ki jih naglo menjavajo. Morda poznate rek: oživeti: čemu, saj venlar služinčad opravi to namestu nas!?« Lahko ga uporabimo za tiste meščanske otroke, ki potrebujejo inštruktorje za to, da jim delajo domaČe naloge in ki se v šoli zanašajo na prišepe tavan je. Njihovo geslo je: Učiti se ? čemu, sa*j imamo vendar inštruktorje!
Zato nikar ne podpirajte lenobe pri svojem otroku; ne najemajte mu inštruktorja, zato da bi dijaku ne bilo treba delati! če mu ga že najamete, naj bo glavni pogoj vsaj, da se bo dijak učil delati ter da mu bo instruktor zbudil ljubezen do učenja in samostojnega dela. Instruktor naj pomaga dijaku čez ovire, da bo študij pospešen in uspešen. Naj dijaka ne podpira pri lenobi, temveč pri delu!
DNEVNE VESTI
Minister Pavotini sprejel rum unske novinarje
Rumunski novinar j:, ki se mudijo v Italiji, da vrnejo obisk italijanskim novinarjem, so ob prhodu v Rim najprije počastili spomin v vojni padlih ter se poklonil; Neznanemu vojaku. Zatem so si ogledali Jupitrov tempelj in takozvani Tabularium. Zgodovinske znamenitosti jim je tolmačil znani strokovnjak prof. Bocconi. Nato So se podali v ministrstvo ljudske kulture, kjer so bili sprejeti pri ministru za ljudsko kulturo eksc. Pavoh-niju. Minister se je zadržal z vodilnimi rumunskimi nvinarji v daljšem razgovoru. Podrobno se je zanimal za razvoj in stanje rumunskega tiska ter je ob sklepu sprejema izrekel predstavi kom rumunskega tiska tovar ski pozdrav italijanskega tiska ter italijanskega novinarstva. ..."
— Nov španski poslanik v Berlinu. Madridski službeni list objavlja odredbo zunanjega m nistra. s katero je bil imenovan za novega španskega poslanika v Berlinu Gines Vida] y Saura. Dosedanjemu španskemu poslaniku v Berlinu Joseju Fnatu v Escrva je bilo izrečeno priznanje za zasluge na torišču špansko nemškega zbliževanja ter sodelovanja.
— Junaška smrt dveh svakov. Bersa-Ijerski pročmk Sergij Massa je bil odlikovan v spomin z zlato hrabrostno svetinjo. Vztrajal je na zavzetem položaju, četudi je bil smrtno ranjen, dokler ni prišel častnik namestnik. Pri El Aiameinu pa je žrtvoval svoje mlado ž vljenje, sva.* poročnika Sergija Masse. pehotni kapitan Vitcrugo Favretti. ki je bi rojen 1905 v Fol:gnu in ki je bil po rodu iz Milana. Bil je uvrščen v sestav divizije »Trento«. Na dan predaje Tobruka je Favrettiju pripadla zgodovinska naloga, da predstavi svcj.m predpostavljenim sovražne parlamentarce, ki so pršli sporečit predajo Tobruka.
_ Velik   uspeb  italijanske kemedije v
Draždanih. V draždanskem gledališču Je bila uprizorjena z vel kim uspehom komedija znanega italijanskega p sca Viijema Zorzija Komedija ima naslov »Bt'anca* Draždanski :n tudi ostal- nemški tisk poudarja, da je dosegla komedija tako vel k uspeh, kakor je malokatero drugo odrsko delo v novi gledališki sezoni.
— 400 Črnogorcev, k: se nahajajo v albanskih taboriščih, bo deležnih svobode ob prilik: 201etnice pohoda na R m. Na povabilo montenegr nskega metropolita se je podal montenegrinski guverner v spremstvu številnih vojaških in civ lnih predstavnikov na romarsko pot v O?trog pri N:kš;ču. kjer je prisostvoval v starinskem pravoslavnem samostanu cerkvenemu opravilu z molitvami za padle Italijane in Crnogorce.
— Dragocen nasvet m«ade gospodične. Včasih je koristno poslušati ter upoštevati tudi nasvete mlad h gospodčen. V tem oziru si je pridobil dragocene življenjske izkršnje mladenič  Josip  Amoruso, ki je
prišel v neko loterijsko poslovalnico v Bariju z namenom, da bi šel stavit za Št. 86-15- ter 31. Toda v poslovalnici je bila ljubezniva gospodična, ki je pričela prigovarjati Amorusu, naj bi omenjenim trem štev. priključil še četrto in sicer 20. Amoruso se je nekaj časa obotavljal nazadnje pa je le poslušal nasvet simpatične gospodične in pridal še nekaj lir. Da je bilo to zelo koristno, se je pokazalo ob žrebanju florentinske loterije, kjer se mu je sreča precej obilno nasmehnila. Zadel je na vse Štiri štev. in dobil 800.000 lir. Amoruso se je dotični gospodični lepo zahvalil. Ima pa tudi sicer precej loterijske sreče. Ni poteklo mesec dni, ko je z zadetim ternom dobil enajst tisoč lir.
— Z ve'esejma v Rovigu. V gledališču v Rovigu je bila otvorjena jesenska operna sezona v okviru velesejma. Operna sezona je bila otvorjena s Traviato«, pri kateri sodelujejo slavna Marija Canlglia, Aleksander Granda in Enzo Mascheriii.
— Kako je mlad triestjnski kuhar po. begnil iz Španske Gvineje. Italijansko časopisje poroča zelo obširno o uspešnem begu mladega triestinskega kuharja Stelia Visintlna, starega 20 let, ki se je po 30 mesecih pustolovskih doživljajev vrnil v svoje rojstno mesto Trieste, kjer stanuje s svojci v ulici Industria št. 2. Kot kuhar triestinske vzhodne plovne družbe je bil na parniku »Duchessa d'Aosta«. Ko Je bil parnik 9. junija v bližini Belgijskega Konga, je prispelo navodilo, naj parni^ čim preje odpluje v kakšno nevtralno pristanišče. Parniku se je posrečilo, da se je zatekel v pristan šče S. Isabel di Femando Po v španski Gvineji. Ko so Angleži zaplenili parnik, je S. Visintin skočil neopazno v morje in priplaval do druge ladje. Dne 23. avgusta se je splazil na krov španskega parnika Cscolano«, kjer se je skril na dnu ladje pod neko klopjo. Več ko 10 ur je moral čakati »Escolano« v angleškem pristanišču Acra. Tukaj je bilo nadzorstvo angleške patrole zelo strogo, toda Visintin se je dobro skril. Po noči se je splazil v kuhinjo in pojedel, kar mu je pr šlo pod roko. Po veČini je užival pi-štače in pil vodo, ki je bila pripravljena za papagaja. Toda vzdržal je. Dne 7. septembra je že v Tenerifi, kjer se javi na italijanskem konzulatu. Naslednjega dne se odpelje s potniškim letalom čez Madrid v Rim, od koder nadaljuje vožnjo z vlakom v Trieste. Svojci so ga sprejeli z velikim veseljem. 2e na dan prihoda v Trieste se je javil v nabornem uradu, kjer je izrazil željo, da bi bil uvrščen v pod-morrvško moštvo, ker da ima še svoje račune z Angleži.
— Borba proti raku in jetjki. v Inomo-stu se je vršil nedavno velik mednarodni zdravniški kongres, ki so se ga udeležili zdravniki, pripadajoči 25 razTČnim narodnostim. Evropske države so bile zastopane najbolj številno, navzočni pa so bili tudi zastopniki japonskega zdravništva, nadalje kitajskega, indskega, tajlandskega, bolivijskega in ekvadorskega. V številnih zasedani^ so obravnavali zdravniki strokovnjaki vse one probleme, ki so v zvezi
LJUBLJANSKI KINEMAT
Predstave ob delavnikih v kina Matici In Unionu: ob '216. in VJ18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., »214., »,16. In "i 18. uri!
KINO MATICA TELEF. 2*2-41
Po svetovno znanem romanu A. J. Cronina
Zvezde gledajo z neba
Film rudarjev m velemesta! V glavni vlogi: Mihael Redgrave
KINO UNION TELEF. 22-21
Napeta in zabavna kriminalna komedija zmešnjav  in zapletljajev
Usadni briljanti
Vera Carml, Roberto Vlila
ALNO SLOGA TELEF. 27-30
Danes zadnjikrat:
UMIRAJOČA POMLAD
Od jutri dalje: Film globoke in pretresljive vsebine
Pustite nas Živeti
O'Sullivan Maureen, Bellamv Kalph
Predvidoma se bo pričel pouk prve dni novembra. Ravnateljstvo.
z izpopolnjevanjem vojaškega vojnega zdravstva in z vprašanji demografske politike. Številne razprave so bile posvečene berbi proti raku in proti jetki.
— Starkina nesrečna smrt pod kolesjem vlaka. 821etna vcfbva Uršula Jurkovich iz Fiuma je šla na ob:s^ k neki svoji prijateljici. Ko je hotela prekoračiti železniški prehod v bližin; gimnazije, je preslišala zaradi naglušnosti sopihanje bližajočega se vlaka. Revico je vlak, ki je prihajal iz Zagreba, povozil in jo potegnil Še več metrov s seboj. Nesrečna starka je bila pr: priči mrtva.
IZ LJUBLJANE
—lj Tudi oktober se nam noče zameriti.
Kakor so bili nenavadno lepi prejšnji meseci, je lep tudi oktober. Vreme se niti ne poslabša ob znižanju zračnega tlaka. Tako se je zračni tlak v soboto precej znižal in v zraku je zadšalo po jugu, nebo je pa ostalo jasno in solnce je prijetno grelo popoldne do solnčnega zahoda. Včeraj je pa bilo vreme še lepše. Megla se je razpršila dopoldne in nebo je ostalo čisto, brez oblačka ves dan. Popoldne je bilo zopet sorazmerno zelo toplo; temperatura je bila znatno višja kakor znaša oktobrsko povprečje. V soboto je znašala maksimalna temperatura 16.5U in včeraj 16.6°. Minimalna temperatura je včeraj znašala sredi mesta 5U, davi pa 6.8°. Zračni tlak je v primeri s prejšnjimi dnevi sorazmerno nizek. Vendar je še vedno upanje, da ne bo dežja.
u— Mestne hišne davščine in pristojbine za IV. četrtletje proračunskega leta 1942 plačljive do 15.XI 1942. Lastnike izi upravitelje hiš opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da dospejo občinske hišne davščine in pristojbine (vodarina, go-staščina, kanalska pristojbina itd.) za IV. četrtletje proračunskega leta 1942. najpozneje do 15. novembra 1942. v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost točno izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške kakor zaračunanje zamudnih obresti, opominarine in izvršilnih pristojbini. Po navedenem roku bo moralo sicer mestno poglavarstvo pristopni k zakonitim izvršilnim ukrepom.
u— Kostanjevih luščin po cestah mestna občina letos ne sme trpeti in jih tudi ne bo trpela. Mestni socialni urad je ko-sTanjarjem dovolil prostore po socialnih vidikih, da si revni ljudje lahko nekaj prislužijo in pošteno prežive čez zimo. Obenem so se pa ti kostanjarji morali zavezati, da bodo vestno pazili na snago okrog svojih stojnic in njih okolico tudi redno sami pometali. Ce se kak kostanjar ne bo ravnal po tej pogodbi, bo brez opomina izgubil svoj pro3tor. Gotovo se letos kostanjarji ne morejo pritoževati, saj so si nekateri morali nabaviti kar po več. peči ter prodado vsak dan toliko kostanja, da ga komaj spet nabavijo. Zato bo pa tudi občinstvo odobravalo stališče mestne občine, da bo s kostanjarji, ki ne pazijo na snago svoje najbližje okolice, postopala s strogostjo, ki se je mora poslužiti že po pogodbi s kostanjarji. Vsak kupec kostanja pa dobi kostanj v papirnati vrečici ter mu zato ni treba metati luščin po tleh, Še manj pa po tramvajskih vozovih. Prosimo predvsem vzgojitelje, naj šolsko mladino opozarjajo na to grdo razvado. Mnogo težje je pa z odraslo mladino, kj se ne meni več za svoj ugled niti pri najstrožjih ukrepih. Prav odrasla mladina je najbolj ne-nedisciplinirana na tramvaju, zato bo pa mestna občina morala tako na tramvaju kakor pri metanju kostanjevih luščin na tla pokazati, da ima svojo policijo, ki ji bo rada pomagala tudi državna policija. Po vseh cestah je dosti koškov za smeti in tu-dj vsak prijatelj pečenega kostanja ima povsod priliko, da vrečico s kostanjevimi luščinami vrže v košek namesto da bi smetil po hodnikih. Prav vsem prijateljem in prijateljicam vročega kostanja pa po-kladamo na srce, da so nam z luščinami nastlana ceste v sramoto, zato naj pa ljudje, ki jim je še kaj za ugled Ljubljane, opozarjajo druge, naj ne smete po hodnikih s konstanjevimi luščinami.
u— Svojci interniran cev in vojnih ujetnikov, ki so prijavljeni pri mestnem so-I cialnem uradu na Ambroževem trgu, bodo meseca novembra dobili podporo pri uradu za izplačevanje podpor na Bleiwei-sovi (prej TVrševi) cesti 5t. SS samo tedaj, če bodo z do'kumenti dokazali, da sta inter-niranec ali vojni ujetnik in njegov oče rojena in pristojna v Ljubljanko pokrajino. Vse te dokumente, ki je iz njih razvidno, da sta interniranec oziroma vojni ujetnik ln njegov oče rojena in pristojna v Ljubljansko pokrajino, je treba predložiti v sob; št. 44. n. nadstropja kresije, Lingar-jeva ulica št. 1. t. j. v uradu, kjer so doslej stranke dobivale eviderčne številke prijavljencev. Vsi interniranci in vojni ujetniki, ki jih svojci doslej Se niso prijavili, naj se pa prijavijo v socialno političnem uradu na Ambrož3vem trgu št. 7 v sobi št. 8.
u— Prva mešana meščanska dola na Vicu sporoča svojim učencem in učenkam, ki se niso mogli do sedaj vpisati in položiti izpitov, da se smejo po odloku Visokega komisariata IV. No. 6281-1 z dne 21. oktobra 1942-XX naknadno vpisati in polagati izpite najkasneje do 10. novembra.
Iz pokrajine Trieste
— Starček utopljenec V kanalu de Dot-tori v Monfalconu so našli truplo utopljenega starčka. Ugotovili so, da gre za voznika Josipa Gregorisi iz Aquileje, stanu-jočega v Monfalconu v ulici Trieste 124. Verjetno se je starček v pozni uri spod tak-nil ob robu kanala, omahnil vanj ter utonil.
— Umrli so v Triestu te dni 471etni Bruno Nova, 661etni Kanlid Baba. 731etni Ivan CrovatLn, ter 671etna Neža Spiller-Mavers-bach.
— O tisku kot propagandnem sredstvu
je predaval v soboto v univerzitetni avli madžarski konzul v Triestu dr. Štefan de
Reviczky. Predavanju so poleg Številnega občinstva pdnostevilno prisostvovali trie-stinski novinarji.
_ Poroke v Triestu v prvem polletju
1942. V prvem letošnjem polletju je bilo v Triestu 909 porok. Med nevestami jih je največ it. j- 330 ali 36c,'c ) v starosti od 20. do 23. leta- 145 nevest še ni starih 20 let, 23 < c mlauoporočenih prizada sUirostni dobi 24 Uo 29. leta. Poročilo pa se je 48 Tri-estink. star.h 35 do 39 let. Od 40. do 50. leta jih je biio 39. ki so v prvem letcSnjem polletju stopile pred ostar. 15 nevest pa je starih nad 50 let. Tako je bilo 145 mladoporočenk pod 20. letem. 541 je bilo starih od 20. do 30. leta, 213 pa nad 30 let. Ce si ogledamo starost ženinov, pa vidimo, da je imelo 538 žeiinov manj k 3 30 let. 371 pa je bilo starih nad 30 let. Pri 909 porokah v omenjnem Času je bi'o 194 neve3t, ki so starejše ko ženini.
Izpred okrožnega sodišča
S ponarejenim pismom sta izvabila obleke in živil za 1500 iir — Obsojena sta bila na deset mesecev strogega zapara
Ljubljana, 26 oktobra. V sredo sta se pred malim kazensk.m senatom zagovarjala Janko in Ivan, k: sta oba bila ze enkrat kaznovana Janko je nekaj časa bil nekje na Štajerskem uradniški pripravnik, vojna pa ga je zanesia v Ljubljano. Ivan je Ljubljančan jn se je izučil mizarstva. V začetku letošnjega leta se je Janku posrečilo prebrisano sle-parstvo. Svojega tovariša je poslal s pismom, ki ga je ponaredil, k neki slugnji
in jo pretental, da mu je izročila vel k kovčeg perila in obleke nekega izseljenca. Za to dejanje je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora. Cim pa je prišel na svobodo, se je znova poslužil iste metode in oškodoval neko zasebnico za 1500 lir. Pii tem dejanju mu je pomagal Janko, ki je bil tudi še nedavno gost ljubljanskih sodnih zaporov zaradi treh vlomov.
Oba sta zvedela, da je mož 63 letne A. P. zaprt. Ivan je v sporazumu z Jankom napisal pismo, kakor da bi bil pisec zaprti mož. in prosil, naj prinašalcu izroči nekaj hrane in denarja, ker nujno potrebuje. Janko se je s tem pismom predstavil oškodovanki. ki mu je res izročila vse. kar je bilo v pismu napisano. Dodala je k temu tudi nekaj obleke, tako da je bilo vse skupaj vredno 1500 lir. Obtoženca sta si izvabljene stvari razdelila med seboj, živila pojedla, obleko in perilo razprodala, denar pa je večinoma ostal v žepu Janka. Državni dožilec ju je obtožil zločinstva na-pravljanja lažnih listin po 5 214 in prestopka prevare po § 334 — I.
Ze v preiskavi sta obtoženca dejanje v bistvu priznavala, valila sta krivdo drug na drugega le glede tega. kdo si je izmislil ves načrt. Tožilec je bil mnenja, da gre za sporazumno sostorilstvo.
Ivan je na razpravi v celoti prznal in zagotavljal, da sta pri dejanju oba enako kriva. Zanikal je edino, da bi v lkatl:, ki jo je Janko prnesel. bile tudi sardine in povedal da mu je od denarja dal Ja^ko le 25 lir, ostalo pa si je sam pridr/.:d. Vse sta razprodala in porabila. Za obl3-k0 sta dob la 180 lir. Polic.ja je poznrje obleko zaplenila in jo vrnila oškodovanki.
Janko je potrdil Ivanovo Izpoved in povedal, da je on razprodaj Čevlje, nogavice, spodnje hlače in drugo. Nekaj teh stvari so kasneje zaplenili in jih vrn U oškodovanki. Dejanje je bilo z?lo /.vito izpeljano, kar kaže tud .zpoved oškodovan-ke. Pismo se je glasilo tako. kakor da je šlo skozi roke str ca. ki je paznik v zaporih. Kasneje je zvedela, da taoi, ni nič d >-bil. Srečala je obtoženca, ki mu je dala stvari v parku pred sod ščem n gi vprašala ali je že izroč 1 stvari možu. Ko ji je dejal, da je že izročil, ga je ovadila policiji. Ker je dobila nekaj stvari nazai. ima škode še 65o lir. Oba obtoženca zahteva policija :n ju bodo po prestani kazn izročili uradu za tujce. Aretirana sta bila 2. septembra, dejanje pa se je zgodilo 16. avgusta.
Po krajšem posvetovanju je senat oba spoznal za kriva po obtožnici in obr:u:;l vsakega na 10 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazn:. Oškodovanki morata povrniti nerazdelno 65u 1 r. p-'tre-ščka, ki je kupil od obeh ukradeno obleko in mu jo je potem policija zaplenila, je senat napotil na pot civilne pravde. Senat je obenem izrekel, da oba obtoženca ne spadata pod amnestijo, ker iti izrabila razmere. nastale zaradi vojne. Obsojenca se s tem nista zadovoljila in sta prijavila revizijo »n priziv.
Iz Hrvatske
— Tečaji italijanščine v radiu. V torek 20. t. m. so začele hrvatske radijske postaje zopet oddajati tečaje italijanščine, ki jih vodi prof. Francesco Ragusin. Za začetnike so tečaji ob torkih, nadaljevalni pa ob petkih.
— Narodna zavednost hrvatskih rudarjev. V Zenici je bila sklicana velika anketa hrvatskih rudarjev, na kateri so sodelovali rudarski zastopniki iz vseh krajev Hrvatske ter odposlanstvo ministrstva za rude in poedinih gospodarskih podjetij. Iz govorov rudarskih zastopnikov je bilo razvidno, da se rudarji v polni men zavedajo važnosti sedanjega časa in da je njihova narodna zavednost visoka. Poglavniku so poslali pozdravno brzojavko z zagotovilom, da so pripravljeni vedno in povsod  braniti  svobodo hrvatskega naroda.
— Zelo dobra vinska letina. Hrvatska je imela letos zelo dobro vinsko letino. Mošt ima 18 do 20% sladkorja, tako da bo imelo vino 10 do 12°,'o alkohola. Hrvatski vinogradniki so storili prav, da so počakali s trgatvijo do pozne jeseni, ker je grozdje s tem pridobilo mnogo na sladkorju. Pridelek je bil po kakovosti in količini zelo dober.
— Bratstvo hrvatskih in slovaških alpinistov. Na povabilo slovaške vojske so priredili hrvatski alpinisti s septembru na Visokih Tatrah tečaj za vojake planince v visoki planinski tehniki plezanja in obvladanja strmih sten. V Bratislavi so jim priredili prisrčen sprejem. Bili so tudi pri ministru narodne obrambe generalu Cat-Iošu. Istočasno je bil prirejen v Visokih Tatrah plezalni tečaj za slovaške častnike in vojake. Tako je prišlo v Visokih Tatrah do prisrčnega pobratimstva med hrvatskimi in slovaškimi planinci.
— Odkup starega železa. Zajednica za železo in kovine v Zagrebu poziva vse, ki imajo večje množine starega neporabnega železa naj jih takoj ponudijo v zakup hrvatskim rudnikom in topilnicam d. d. v Sarajevu. Oni, ki imajo manjše količine starega železa, ga pa lahko prodajo pooblaščenim trgovcem ali pa naj bližnjim trgov, cem z železnino.
— Zagreb dobi 300 izšolanih hišnih pomočnic. Pred dobrim tednom je bil v Zagrebu zaključen prvi tečaj h:snih pomoč-
nic. Obiskovalo ga je okrog 400 gojenk, dovršilo pa nad iiOO. Izpričevala so dobile samo tiste gojenke, ki so točno in redno prihajale na predavanja. Zaključek tečaja je bil združen z lepo svečanostjo. Tečaj je vodala prof. Viktorija Svigir.
— Predavanje nemškega učenjaka v Zagrebu. Te dni prispe v Zagreb ravnatelj državnega etnografskega muzeja v M'iin-chenu piof. dr. Heinrich LTbbelohde-D6i ing. Predaval bo o znanstvenih ekspedicij^h v Južno Ameriko. Predavatelj se je mud 1 na znanstvenih ekspedicijah v republiki Peru, kjer se je zanimal zlasti za umetnost iz časov Inkov. Zagrebu bo opisal vse najdene predmete. Nemške ekspedicije so zbirale gradivo o graditeljstvu Inkov k^t najvažnejšem izrazu njihove visoke kulture. Ekspedicijo je podpiraj nemško ministrstvo narodne prosvete.
— Filatelija v službi Rdečega križa. V zvezi z dobrodelno razstavo, prirejen:> v Zagrebu pod geslom >F\late!ija v službi hrvatskega Rdečega križa' je izdala fila-telistična poslovalnica dr. Vuka pl. Simič-Vakanoviča posebno brošuro pod ist m naslovom. Knjižici je priključen pregled in cenik znamk izdanih v evropsk h državah v korist Rdečega križa.
Mali oglasi
GOSPODJE POZOR!
KlobuČarna >PAJK« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra
PREMOG DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-S9
SGARAVATTI SEMENTl S. A. PADOVA Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. Semena za zelenjavo — krmila itd.
Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe ff ■ctmv^iiiKH^rftiiH,. ■ 'm r\ipi'\ :irt' ::n*vaiHMBSHMflSSSiBi<'Ui(lu<N.hunit:.'r*v.Itii'th!^il^tfn0
AVVISO IMPORTANTE
VAŽEN OGLAS
lm. Soc. Italian* NOTA DORO di Os lino (p-ov. di Ancona), ■naugurando il nuovo staoni-men to, deeidera favorire 200 nuovi Clienti neir*cquiato deiie sue fisarmeniche di tama mon d i« le.   Met te   p« rta rito   tn ven
dita 200 strumentl del moaelio
IMPERO. con toči in 3a/5s *~ 1 reg stro. at seguenti prezzi «cce-zlonali d i propaganda 34 tasti 48 basai; pr  list. 1700 per L.  1450; 37  tasti 80 basai; pr. list. 2150 per L. 1CM; 41 ta- I sti 120 baael: pr. Ist. 2350 per L. 1850
Per poter   benef:ciare di tale occisone   eccezionale occorre: 1°) Inviare subito Tordinazone avl ls    Soc.    Italiana NOTA
NOTA D'ORO
Armonica di clasae Znana harmonika
g        D'ORO di Osimo (provlačim Alte onalita fomehe — Eteaan
di   Ancona),   acooT.pigrvata sa  Lmpcccabile — Costrasione
dal relatlvo i m porto; perfetta g 2«) Unire ali o-dnazone la pre   Visoke  glaskeae  zmožnosti — e        sen te    inserzione   pubblici- Brezhibna eleganca — Popoln«   2. priložiti naročilu t« ocIm
tarta. isdela va
Soc.    rta: ana     NOTA D'ORO
0 mo   (prov.  A neon*)   želi ob otvoritvi novpg» cbrati omogo t ti 200  nov i m  odjemalcem m-
tcup svojih svetovnoznamh hi'-
1 on;k   Zato  bo dala  v promet
200 glasbil modela IMPERO » i
ij'aj»ovi   3a 5a   na   J   register  po I bledeč.h izjemnh propagandnih cenah:
'■4 tipk. 48 biaov. cen« po ceniku L.  1700 za L. 1430; 37 t p*, basov, cena po cemku L. 2150 a L.  145«: 41   t pk. 120 basov, sna  po ceniku L. 2350 za L. 1S50
>a se moremo okoristiti s to zred.no priliko Je potrebno: 1 nemudoma poslati naročilo z. 1 odgovarjajoč m zneskom vred I na naslov: Soc. Ital ana NO- | TA DORO, Osiino (prov. An- | <-ona). i
I
mmmmm
La NOTA D'ORO garantisce per ejaone aaai tntti i tuoi stru men ti da ogni difetto di fabbrJ.
cazione. L'imballo e il trasporto nel Regno oei suddettr 200 strument   e g atu.to
NOTA D'ORO jamci pet let sa vso napake pri izdelavi  svojih  glasbil.  Zavojnma  m prevoz 1
r Kraljevini sta sa agoraj omenjena glasb:la brezplačna. i
'::•! '":!i!tinimi*I
HBSBssssssssssssaai
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 26. oktobra 1942-XX
iier. 245
Pomembna dognanja o razvoju Ljubljane
Odgovori na nekatera vprašanja, kaka je Ljubljana nastala in se razvijala — Starost posameznik okrajev
Ljubljana, 22. oktobra. Letos smo v vrsti člankov načeli vprašan je o nastanku Ljubljane ter opozorili na dognanja naših učenjakov. Ozirali smo se na več raziskovalcev, ki vsi ne soglašajo. Snov je tako zanimiva - in obširna, da je m mogoče zadovoljivo izčrpati, tako da bi tudi preprosti čitatelj primerno razumel, le v nekaj člankih Zato je potrebno navesti Š3 številne druge ugotovitve strokovnjakov. Predvsem moramo ugotoviti, da mnoga dognanja zgodovinarjev iz polpretekle dobe o nastanku m razvoju Ljubljane ne drže. Povsem zadovoljivo pa ni še nihČ3 odgovoril na vprašanje, kako je Ljubljana nastala. Listine o ustanovitvi mesta, odrosno podelitvi mestnih pravic Ljubljani, so se izgubile
Mesta se niso razvijala iz vasi
Strokovnjaki trde ((glej A. Melik. Razvoj Ljubljane, GV. 1930), da je zelo malo
srednjeveških mest. ki bi se razvila iz vasi. Velika  večina  mest  ie  bilo ustanovljenih: nastala so no vladarjevem odloku. Vladar je podelil kraju tržne pravice, a največkrat je bilo treba kraj tudi ustanoviti Zato so bila mnoga srednj?veška mesta ustanovljena po določenem načrtu, vodar navadno peleg starejšega kraja. Novo naselje je bilo navadno precej majhno; tvoril ga je v glavnem tržni prostor; trg j3 bil večkrat le molo razširjena cesta fali celo ozka cesta, n. pr. Stari trg v Ljubljani). Včasih je pa bil trg tudi malo večji pravokotni prostor. Na njem, na cdkazanem prostoru do se naselili trgovci  in obrtniki. Trg je bila v3elej glavna značilnost ustanovljenega kraja. Vedeti moramo tudi, da je ustanovitelj  mesta   določil   vselej neposeljeno zemljišče  za  kraj.   šele.  ko  je bil kraj ustanovljen, je povabil trgovce in obrtnike, da so se naselili. Življenjski utrip srednjeveških trgov ali mest so bili tedenski tržni drevi.   Tako so   ustanovljeni kraji upravičevali svoj obstoj; v njih se je razvila trgovina, z večjo okolico in vzporedno s trgovino seveda tudi  obrt. Gospodarski pogoji za razvoj kraja so bili dani. Fogoji za razvoj so pa bili še ugodnejši, ča je bil kraj  ob  prometnejšj  cesti   aH  na križišču živahnega   prometa.  V  poštev  niso prišle le ceste, temveč tudi vodne poti. Marsikje so bile reke še pomembnejše, ker je bilo tedaj malo dobrih cest. Ko torej raziskujemo nastanek srednjeveških mest, moramo vediti, da sta glavno vladarjev patent o ustanovitvi in začetek novega naselja po nekem določenem načrtu; to je pravilo za ustanovitev srednjeveških mest. Zato tega ne smemo prezreti tudi pri raziskovanju nastanka Ljubljane, zlasti še, ker nas zgodovinski viri o ustanovitvi mesta puščajo Ha cedilu.
Povezanost kraja s preteklostjo
Vsekakor pa mora raziskovalec upoštevati še vse druge zgodovinske činitelje. JJavedati se mora, da ni mogoče tajiti povezanosti nekega kraja s preteklostjo; upoštevati mora torej kontinuiteto naselij. To se pravi, kjer se je človek naselil v najstarejši dobi, je nastalo naselje (seveda drugo) vsaj v bližini tudi V poznejših dobah. Zato moramo pri raziskovanju nastanka Ljubljane tudi računati z najstarejšimi kraji blizu ljubljanskega območja ali v njem. Rekli smo. da je vladar ustanovi! vselej srednjeveško mesto blizu starejšega naselja. Srednjeveško mesto je nastalo po načrtu, vendar ne poljubno kjer koli, kajti za ustanovitev so morali biti dani tudi prometni, gospodarski in strateški pogoji. Tako tudi Ljubljana ni bila ustanovljena le po naključju prav na tem kraju Vemo. da je bilo sedanje ljubljansko območje poseljeno že pred rimsko dobo in da je ime Emona ilirsko. Raziskovalci domnevajo, da je ilirska Emona stala nekje na kraju sedanjega Krakovega. na levem bregu Ljubljanice. Ugotovili so še sredi prejšnjega stoletja, da so ostanki emonskega zidovja segali do Ljubljanice; oklepali so bajt; emonsko predmestje, ki je bilo najbrž prvotno ilirsko naselje. Nekateri raziskovalci mislijo, da ilirska Emona segala tudi na desni breg Ljubljanice. Nedvomno ni brez pomena, da so našli iz-kopnine iz rimske dobe tudi na desnem bregu Ljubljanice, na Zabjaku. Rimljani so bili nasledniki Ilirov in ko so prišli v te kraje, so pač že našli naselje ter se v njem naselili. Svoje naselje so pa sezidal i na drugem kraju, ki se jim je zdel primernejši.
Kraj isti, le imena različna?
Ali smemo po vsem tem trditi, da začetki Ljubljane segajo c^lo v predrimsko dobo in da gre vedno le za isti kraj z različnimi imeni? Vsekakor je treba računati, da je bilo ilirsko naselje ob Ljubljanici ter da so že Iliri znali ceniti pomen vodne poti Sava-Ljubljanica. V predrimski dobi cest sploh ni bilo  v današnjem pomenu
besede in promet se je v glavnem razvijal na vodi. Kraj, kjer se je razvila Ljubljana, je na pomembnem prehodu, kjer Ljubljanica priteče z Barja, z močvirnega ozemlja, v suho ravnino; tu so mogoči najboljši prehodi čez Ljubljanico in dohodi od vseh strani. Razumljivo je. da je tu tudi pomembno postajališče rečne plovb?. Hrib. ki ga dandanes imenujemo Grad, je nudi! dobro zaščito. Promet je moral biti na Ljubljanici dobro razvit že v najstarejši dobi, kar sklepajo tudi iz tega. da je znana bratovščina čolnarjev že iz rimske dobe. O nji priča kamen z napisom, ki so ga našli Pred škofijo. Čeprav je ostalo Gradišče, kraj rimske Emone, stoletja nezazidano, tako da so bili tam celo v prejšnjem stoletju vrtovi, je vendar ostala kontinuiteta naseljenosti. Raziskovalci se sklicujejo med drugim tudi na ime Mirje. Le težišče se je pomaknilo nazaj k Ljubljanici, tja, kjer je bilo že pred rimsko dobo.
Kje je prvotno jedro Ljubljane?
Zdaj-S3 pa vsiljuje vprašanje, kje je jedro srednjeveške Ljubljane. Odgovor ni tako težek. Raziskovalci soglašajo, da je najstarejši del Ljubljane pri Sv. Jakobu. Tam so bile tri glavne prometne ž:!e tudi po velikih prezidavah, ko so se naselili jezuiti: sedanja Florijanska ulica. Stan trg, šentjakobska ulica (pozneje trg) s podaljškom v Zvezdarski ulici in Zabjaku. Stik teh cest je bil pred sedanjim sti-škim dvorcem. Zato je tudi verjetno, da je stala v tem središču prva mestna hiša Od tam je tudi držala edina širša ulica do Ljubljanice (Stiska) o čemer smo pisali v enem prejšnjih člankov. V tej razporeditvi cest se kaže sistem, manjka še centralni prostor, ki je značilen za ustanovljena srednjeveška mesta. Pisali smo tudi že o vprašanju, kje je potekala rimska cesta, ki je držala od vzhodrih emonskih vrat na  Dolenjsko. Raziskovalec je  prišel do
sklepa: najverjetneje je. da je Flori janska ulica naslednica glavne rimske ceste. Nekateri drugi raziskovalci so pa ugotovili že prejšnje čase (ali vsaj domnevali), da je cesta Stari trg—Mostni trg—Pred Škofijo na kraju stare vicinalne rimske ceste. Kot dokaz navajajo grobove ob stolnici in vodovod na sedanjem Mestnem trgu in Pred škofijo. Vprašanja starega vodovoda smo se pa dotaknili v drugem članku. Skoraj zanesljivo je, da je bil odkrit vodovod pri stolnici in mestni hiši mlajšega izvora ter da so bile lončene cevi žgane v ljubljanski mestni opekarni. Kot dokaz, da je bila na kraju sedanje Florijan-ske ulice že pred naselitvijo cesta, ker so hiše zidane po sistemu, v pravilni krivini. To velja tudi za Stari trg. Pri nastanku mesta, pri njegovem obsegu in obliki sta nedvomno odločala vznožje Gradu in Ljubljanica. Predvsem odloča grajsko vznožje. Na severni strani je konec srednjeveškega mesta, kjer postane razdalja med vznožjem in Ljubljanico večja. Vemo, da je srednjeveška Ljubljana segala do sedanjega Krekovega trga. Pri stiškem dvorcu je privlačnost obeh teh morfoloških činiteljev povzročila razcepitev Starega trga; prva cesta se je držala vznožja (Florijanska), druga pa Ljubljance. Cesta, ki je podaljšek Starega trga proti Zabjaku in ki drž' v enaki razdalji od Ljubljanice kakor na Starem trgu, je najbrž že zelo stara
Vsiljuje se pa še vprašatvje. zakaj se ne kaže več sistem srednjeveškega rne.lta, odnosno, zakaj ni skladnosti z glavnimi ulicami tudi na iužnovzhodni strani Sv. Jakoba, v Rožni in Hrenovi ulici ter Vo-žarskem potu. Na to vprašanje je pa odgovoril dr. Zvvitter, ki je dognal, da te ulice niso spadale pod mestno gosposko, temveč pod deželno.
O drugih zanimivih dognanjih o srednjeveški Ljubljani bomo pisali v naslednjih člankih.
čut za skupnost med živalmi
Mnoge živali žive v tropih — Pri čebelah in mravljah najpopolnejša oblika sožitja
Mnoge živali žive v tropih in ta čut je pri njih visoko razvit. Čebele in mravlje so e; razvile do visoke oblike socialnega sožitja Pa tudi mnoge druge živali žive v velikih združbah. Ta način življenja živali se pričenja že pri kokoših. Pri nas sicer ne poznamo velikih kokošjih farm. pač j'h pa imajo drugod po svetu. Pri nas žive te koristne živali Po kmetijah, zdaj med vojno pa tudi po mestih le v manjšem številu po gospodinjstvih. Pa tudi če živi skupaj nekaj kokoši, vidimo pri njih vse značilnosti velike živalske združbe. Vsak rejec perutnine ve, da poznajo kure   tudi   n:ke vrste
stanovsko zavest. Vsaka kura zavzema v kurji družini svoj položaj in tega se dobro zaveda. Navadno vlada v kurji družini petelin. Ce pa tega n!, si prisvoji oblast ena izmed kur. Ta vlada vsem drugim. Ob strani ji stoji nekakšna pomočnica, k-; pa ne sme nikoli kršiti njene avtoritete. Zadnja v kurji družini je največja reva, ker se lahko vsaka znese nad njo in ker jo povsod odrivajo. Ce prežene kurja vladarica drugo kuro od piče, si poišče ta pičo pri drugih in jim jo kratko malo vzame. Tako gre do zadnje kure. ki mora potrpežljivo gledati kako druge zobljejo, sama pa ne sme.
Pri pingvinih, ki žive v krdelih po več milijonov in ki človeka tako močno spominjajo na karikature gotove vrste ljudi, je smisel za življenje v krdelih ali tropih tako močno razvit, da poedinec ne stori ničesar, kar bi ne b:lo po volji vsem. Tako se lahko zgedi. da čepe prngv:ni po več ur na skali, čeprav zelo radi plavajo, ker noče noben član njihove družine prvi skočiti v vodo. Od zadaj pritiskajo vedno novi tropi, dokler končno oni spredaj ne popadajo v vodo.  To  smatrajo  drugi za
daj za dober vzgled in brž se poženo oni iz zadnjih vrst vsi zadovoljni v valove.
Cut za življenje v skupnosti pa zapelje živali vča=ih na kaj čudna pota. V tem pogledu so znane pestruške. neke vrste krti, živeči v nordijskih deželah. Te živa-lice se zbero od časa do časa v velike trope po več deset tisoč skupaj in krenejo na pot. Njihova pot je vedno ravna. Manjše ovire odstranijo, večje, kakor skale ali drevesa, pa najprej srdito napadejo Ko se pa prepričajo, da jih ne bodo mogle premagati, jih obidejo po čim krajših ovinkih. Tako gre naprej vedno naravnost, dokler ne pridejo do zaliva ali reke, kjer bi se morale ustaviti. Toda tudi i pred tako oviro se ne ustavijo. Spredaj gred oče živali se poženejo v vodo, druge jim pa slede. Tako so bili na Norveškem
Z ruske fronte: Specialisti Italijanske vojske v Rusiji čistijo minirana ozemlja
ljudje že večkrat priče, da so potujoče pestruške končale svoje življenje na potovanju   s samomorom.
Caplje in štorklje žive tudi v večjih tropih kakor pingvini. Ob velikih afriških jezerih, kjer te ptice prezimujejo, se jih zbere po več milijonov. Ce prihru-mi neurje se večkrat pripeti, da jih pobije toča več tisoč. Tudi med stepnimi živalmi je razvit čut za skupnost. Tako žive noji večkrat skupaj z divjimi osli in cebrami, čeprav se drugače ne razumejo dobro. Skupno življenje velikih ptic in sesalcev si lahko razlagamo tako, da imajo ptica dobre oči, živali pa dobre nosove. Ce se priplazi po stepi zver. jo opazijo bodisi  noji  ali  pa  jo  zavohajo  cebre, in
živali se lahko medsebojno opozore na nevarnost. Na čudno skupnost naletimo tudi pri nilskem konju in neko vrsto manjših ptic. Te ptice rade sede na hrbtu nilskega konja in kljujejo iz njegove kože zajedalce. ki jim služijo za hrano. Za protiuslugo pa posvari ptica nilskega konja na nevarnost s tem, da se dvigne visoko v zračne višave.
Pridelovanje ječmena v Bolgariji
V letih 1935. do 1940. je imela Bolgarija z ječmenom zasejanega povprečno 213.970 ha polja. Povprečni letuj pridelek je znašal 342.386 ton, samo pred lanskim je bil znatno manjši namreč 217.000 ton. Letos jeseni so zasejali bolgarski kmetje še več ječmena kakor lani. Z jarim ječmenom prihodnjo pomlad vštevši ozimino bo zasejanega v Bolgariji 370.000 ha polja. Pridelek naj bi znašal 590.000 ton. Ozimni ječmen pridelujejo večinoma v starih mejah Bolgarije, kjer sejejo razmeroma malo jarega, Bolgariji priključene pokrajine so pa pri-kladnejše za pridelovanje jarega ječmena.
lahko vsak Čas priključi Zvezi. Nemški minister je izrazil v duhu vseh prisotnih upanje, da se bodo priključile Zvezi še drugo evropske poštne in brzojavne uprave, čim jim bo to omogočeno. Potem je pa izrazil svoje veselje, da je Zveza sklenila imeti svoj sedež na Dunaju. Pogodba določa še, da se bo na sejah in sestankih Zveze ia posebnih odborov razpravljalo v nemščini in italijanščini. Zastopniki poedinih držav se lahko poslužujejo tudi drugih jeziko«, morajo pa poskrbeti za prevod v nemščino in italijanščino. Pri glasovanju ima vsaka država en glas. Pogodba stopi v veljavo 1. aprila 1943.
Evropska poštno-
brzojavna zveza
Za pospeševanje sodelovanja evropskih držav v poštnem in brzojavnem prometu je bila sklenjena 19. t. m. na Dunaju med zastopniki poštne uprave Albanije, Danske, Nemčije, Finske, Italije, Hrvatske, Nizozemske, Norveške, Rumunijc, San Marina, Slovaške in Madžarske pogodba o evropski poštni in brzojavni zvezi. Pogodba se opira na svetovno poštno in brzojavno pogodbo. Nemški poštni minister Ohnesorge je pozdravil pogodbo in naglašal njen globji pomen. To bo najboljša pobuda za izpolnitev novih nalog. Sredi vojne je bil doprinešen dokaz meddržavnega sodelovanja in sloge.
Z ustanovitvijo evropske poštne in brzojavne zveze je bil zaključen razvoj, ki se je pričel šele pred letom dni. ko je bila podpisana nemško-italijanska peštno-brzo-javna pogodba. Zdaj so dobile evropske poštne in brzojavne uprave instrument, ki bo mnogo koristilo ne samo njihovim lastnim državam. V pogodbi je rečeno, da je cilj Evropske poštne in brzojavne zveze izpopolniti poedine panoge službe v medsebojnem poštnem in brzojavnem prometu.
Pogodba ima določbo, po kateri se ustanove v vseh naštetih državah posebni odbori, ki se bodo od časa do časa sestali, da izmenjajo svoje misli in izkušnje o razvoju poštnega in brzojavnega prometa.. Pogodba je bila sklenjena v duhu popolne sloge. Vsaka evropska ali evropskemu prostoru sosedna poštna  in brzojavna uprava se
Uspavani svatje
Čudno žonitovanje so imeli nedavno v bližini italijanskega mesta Tardienta. Bogat kmet, vdovec, jo imel več let na domu ! gospodinjo, ki mu je z veliko marljivost io in vnemo vodila gospodinjstvo. Nekeg* dna I je pa sklenil znova oženiti se. Izbral si jo mlado žensko iz sosedne vasi. Pripravljena je bila bogata pojedina in vse je šlo gladko. Sredi ženitovanjske pojedine so p^ svatje s poročencema naenkrat začutili, da jih obhaja slabost. Kmalu so polegli po stolih in klopeh ter se pogreznili v glohoko spanje. Slučajno je pa prišel na ženitovanje. še en svat, ki se je bil zakasnil. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko je našel vso svatovsko družbo v trdnem spanju. Poklical je zdravnika in policijo. iBtfa avmk jo takoj ugotovil, da ne gre za zastrupljen,;<■, temveč za močno uspavalno sredstvo. Policija je pa dognala, da gre za osveto ženi-nove gospodinje. Bila je bridko razočarana, ko si je zbral drugo neveste, ker je vsa let i mislila, da bo vzel njo. Zato mu je tudi tako pridno gospodinjila. Ljubosumnost ju je napotila, da se je hotela gospodarju osvetiti in tako je primešala vinu močno uspavalno sredstvo, da bi ženitovanjsko pojedino vsaj zmotila, če je že ni mogla preprečiti.
Nemško-turska izmenjava blaga
Na vprašanje kako je z izmenjavo blaga med Nemčijo in Turčijo, so na merodaj-nem mestu olgovorili. da se razvija, brez najmanjših zaprek v okviru 9. oktobra 1941 v Ankari sklenjene nemSko-turškc trgovinske pogodbe. Pogodba omogoča izmenjavo blaga med obema državama v vrednosrti 200 milijonov mark. V veljavi bo do 31. marca 1943. Nemčija dobavlja Turčiji v redu industrijske izdelke in isto velja za Turčijo. Nemčija je dala Turčiji 100 milijonov mark kredita, ki .-iluži v prvi vr»tt posebnim dobavam Turčiji. Nemško turška izmenjava blaga odgovarja obojestranskim pričakovanjem in sporazumom. Okvir je zelo širek, tako da presega celo obseg predvojnih let? ko je bila gospodarska ko* njunktura ugodnejša.
DISKRETNOST
— I2vo nekaj vzorcev izvrstnih vin tn ž-anja.
— Obžalujem, toda jaz sem predsednik abstinentskega društva.
— Bodite brez skrbi, diskretnost je z<* jamčena s častno besedo.
PRED SODIŠČEM
— Obtoženec, glejte, da dokažete svoj alibi. To je zelo važno, — pravi sodnik in skuša obtožencu pomagati. — Ali vas je morda kdo videl med vlomom?
— Ne, hvala bogu nihče.
D. Da Maurier:
Prva
127
Roman
Maks je storil korak proti Favellu, a ta ga je ustavil s kretnjo roke.
»Počakaj malo. počakaj! Nisem še končal. Menda se zavedaš, da te lahko spravim v grd položaj, če hočem? Ne samo v grd, ampak tudi v nevaren po, loža j, bi dejal?«
Sedla sem v naslanjač ob kaminu in se krčevito prijela za področnike. Frank je bil stopil k meni, postavil se je za naslanjač. Maksim se še vedno ni ganil, toda njegove oci so bile nepremično uprte v Favella.
»A, tako?« je dejal. »In kako, s čim me lahko spraviš v nevaren položaj?«
»Poslušaj, Maks,« je rekel Favell. »mislim, da med teboj in tvojo ženo ni skrivnosti, in v splošnem niti med teboj in Crawleyem ne. Torei lahko govorim brez ovinkov. Ti veš, kako je bilo z menoj in z Rebeko. Jaz nisem nikoli talil, kakšni so najini odnosi ... hm ... Torej: do zdaj sem zmerom mislil, kakor vsi drugi bedaki, da je Rebeka utonila v zalivu in da so toliko in toliko tednov pozneje pri Ed-gecombu našli njeno truplo. Žalosten sem bil, zelo žalosten. A nazadnje sem si dejal, da je bil Rebekin konec prav takšen-, kakršnega bi si bila samo iz-
brala, in da je odšla v borbi, kakor je zmerom živela.« Prekinil se je in nam vsem zaporedoma pogledal v oči. »Potem pa, pred nekaj dnevi, ko slučajno čitam večerni list — kaj vidim? Potapljač je našel Rebekino jadrnico, in v njeni zaprti kabini je ležalo truplo. To mi ni šlo v glavo. Koga vraga bi si bila Rebeka utegnila vzeti za spremljevalca? Zdelo se mi je nemogoče... Prišel sem semkaj, se nastanil v skromni gostilni malce zunaj iz Kerritha, in takoj stopil v zvezo z gospo Danversovo. Ta mi je povedala, da je bilo truplo, ki so ga našli v kabini, Rebekino. Kakor vsi drugi, sem tudi jaz izprva mislil, da se je zgodila takrat v Edgecombu pomota in da je Rebeko nesreča zatekla v kabini, kamor je bila šla nekaj iskat. Skratka, danes sem hotel prisostvovati obravnavi... In vse je šlo gladko, do Tabbove izpo-vedbe. Ali... po tej ? Torej, dragi Maks, kaj imaš povedati o tistih luknjah v dnu in tistih odprtih zapornicah?«
»Kaj misliš, da me je po vsem današnjem govorjenju še volja znova začenjati? Slišal si mojo izpovedno, slišal si pravdorek. Če je sodnik zadovoljen, moraš biti tudi ti.« Maksim je govoril mirno.
»Aha! Samomor, jeli?« mu je Favell zabrusil. »Rebeka se je torej sama končala. Prav ona, kaj ne, je bila zmožna storiti nekaj takega? Poslušaj, ti menda ne veš, da sem prejel tole pisemce! Shranil sem ga, ker je bilo zadnje izpod njene roke. Zdaj ti ga prečitam. Mislim, da te bo zanimalo*...«
Tako govoreč je privlekel iz žepa list pisemskega papirja. Spoznala sem Rebekino tanko, koničasto,
ležečo pisavo. »Skušala sem ti telefonirati od doma, pa nisem dobila odgovora,« je čital Favell. Zdaj se odpeljem v Manderlev. Zvečer bom v hišici, in če dobiš to pisemce za časa, vzemi voz in pridi do mene. Prenočila bom tam, vrata najdeš odprta. Imam ti nekaj povedati; prej ko mogoče moram govoriti s teboj. Rebeka.«
Spravil je list v žep. »Ali je to po vaših mislih pismo, kakršna piše človek, če se kani ubiti?« je rekel. »Našel sem ga doma, ob štirih zjutraj, ko sem se vrnil. Niti slutil nisem, da je Rebeka tisti dan v Londonu, drugače bi jo bil skušal dobiti. Nesramna šala usode ie hotela, da sem bil tisti večer s prijatelji v mestu. Ko sem potem ob štirih zjutraj našel pisemce, se mi je zdelo prepozno, da bi še hodil v Manderlev. Šest ur vožnje z avtomobilom. Sklenil sem, da bom med dnem telefoniral, in legel spat. Res sem telefoniral. Okrog poldne. Povedali so mi, da je Rebeka utonila!«
Umolknil je in pogledal Maksima. Nihče izmed nas ni izpregovoril.
»Denimo, da bi bil danes sodnik čital to pisemce. Ali se ti ne zdi, da bi ga bilo zanimalo, Maks?«
3>Nu?« je odgovoril Maksim. »Zakaj nisi vstal in mu ga nisi pokazal?«
»Počasi, dečko, počasi. Nikar ne roji. Saj te ne mislim uničiti, Maks. Bog ve, da me nisi kdo ve kako prijazno gledal, a vendar nisem jezen nate zaradi tega. Možje lepih žena so zmerom ljubosumni ... Zdaj, Maks, sem položil vse karte na mizo. Zakaj se ne bi mogla pogoditi? Jaz nisem bogat
človek. Igra me preveč mika, da bi bil. A kar mo spravlja na nič, je to, da nikoli ne premorem vsotice, na katero bi se mogel opreti. Ko bi pa imel skromno rento, recimo dva ali tri tisoč funtov na leto, bi lahko udobno izhajal. In tebe ne bi nadlegoval nikoli več. Na Boga se kolnem, da ne!«
»2e enkrat sem te prosil, da zapustiš to hišo!* jo rekel Maksim. >In zdaj te ne bom prosil nič več. Vrata so za tvojim hrbtom. Odpreš si jih lahko sam.«
»Počasi, Maksim, počasi,« je Frank posegel vmes. »Stvari niso tako preproste . . .« Obrnil se je k Favellu. »Vidim, kam merite. Na žalost je tako, da bi, kakor pravite, lahko zmešali karte na mizi in nakopali Maksimu sitnosti. Morda gleda on na vso reč z drugega, manj jasnega vidika... Kakšna bi bila točna vsota, ki bi vam jo moral Maksim odriniti?«
Videla sem, kako je Maksim prebledel; drobna žilica na čeluu se mu je napela, »Ne vtikaj se v" to zadevo, Frank,« je rekel. »To je stvar, ki zadeva Samo mene. Izsiljevalcu se ne dam ostrašiti.«
»Domnevam, da tvoji soprogi ne bi bilo všeč, če bi ljudje 3 prstom kazali nanjo kot na morilčevo ženo,« je smehoma rekel Favell in se obrnil proti meni.
»Ce misliš, Favell, da me boš pripravil v strah, se motiš,<r je rekel Maksim. »Ničesar, kar moreš storiti, se ne bojim. V sobici tamle zadaj je telefon. Hočeš, da pokličem polkovnika Julyana in ga poprosim, da pride sem ? Mirovni sodnik je... Tvoja zgodbica ga bo zanimala.«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi * Ljubljani