Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 62. LETO Til. Posamezna številka Din 1'—. Izhaja v*ak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži t za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.6E3. Paragraf ali ljudski blagor. Dobra ali slaba kvaliteta zakona se pokaže vedno šele v praksi. Tudi če je shhzacua zakona prvovrstna, vseeno bo iv za vona slab, če ni proračuujen na *e *l! Par če ga dobe v roke ne-qitV1 —U J v' ^ak°n, ki je morebiti v Sloveniji dober, je v južnih krajih države gotovo napačen in obratno. To smo vsi e v preobilni meri spoznali, ko so se aziu, za najbolj primitivne razmere pro-racunjeni zakoni, raztegnili na našo državo. Zato ne zadostuje, da je zakonodajalec na višini svoje naloge, temveč tudi izvršitelj zakona mora biti na višku svoje dolžnosti. Ta naloga izvršilnih organov se pri nas navadno tolmači tako, da mora biti črka zakona do pičice natančno izpolnjena. Na duh zakona se pa pozablja in tako moramo doživljati dan na dan, da je le premnogim uradnikom črka paragrafa važnejša, ko pa ljudski blagor. In vendar je jasno, da mora in sme imeti vsak zakon samo ta namen, da je v korist ljudski blaginji. In zato ne zadostuje, če se vpraša izvršitelj zakona samo pc tem, kaj zahteva paragraf, temveč vprašati se mera tudi po tem, kaj pruavi duh zakona, čigar ultima ratio je vedno — blaginja naroda. Ko je bil uveljavljen srbski zakon o Jksah tudi za naše kraje, se je izkazalo, ( a ,Klasti naša finančna delegacija tej svoji nalogi ni bita kos. V predvojni Srbiji kmet skoraj ni poznal vozov na vzmeteh in kdor je tale voz imel, ta je bil sigurno bogat človek. Zato je ’le naravne, če je bila v Srbiji za vozove na vzmeteh vpeljana taksa. Pri nas v Sloveniji pa ni skoraj kmeta, ki ne bi imel vt za na vzmeteh. Posest takega voza pri nas ni noben znak premožnosti, temveč samo znak splošne civilizacije naše dežele. Zato je bilo pravilno tolmačenje srbskega zakona za naše kraje samo to, da je veljala taksa samo za one vozove, ki so bili luksuz in dokaz premožnosti lastnika. Tako so mislili tudi v Beogradu, ne pa pri nas, ker jim je bil paragraf več, ko pa ljudski blagor. Drug primer: Čisto gotovo ni bil nikdar namen zakonodajalca, da obremeni nepridobitna podjetja, če so ta vrhu tega notorično deficitom. Pri nas pa se dogaja tudi to, da morajo taka podjetja plačevati visok davek. Da je to objektivno napačno, je za tremo misleče ljudi jasno, da Pa ni to napačno za uradnika, kateremu je paragraf več ko ljudska blaginj^ pa je žal tudi jasno. Pred kratkim smo objavili neki račun beograjske carinarnice. Po tem računu ]«lja davkoplačevalca carinska manipu-,!*cija več, kakor pa je sploh vreden žaljeni predmet. Samo birokrat, ki je ,z slepega spoštovanja do paragrafa iz-Subil vsak zmisel za pozebe ljudstva, toore tako postopanje zagovarjati, i a v‘šku svoje dolžnosti stoječi uradnik pa bo zavedal, da s takim postopanjem Sa)Ho diskreditira državno avtoriteto. 'akih in sličnih slučajev bi mogli na-Vef*ti še celo kopo, saj skoraj ni davkoplačevalca, ki ne bi sličen slučaj doživel. Paragraf ali ljudski blagor. Tudi. urad-{ mg,ra tako vprašati. In uradnik, vi se tako ne vpraša, ki misli, da je para-gia samemu sebi namen, tak uradnik je slab in to treba vendar enkrat že jasno povedati. In povedati je treba tudi to, da narod nima prav nobenega interesa take uradnike ščititi, temveč ima nasprotno ziv interes, da taki ljudje z javnih mest zginejo. Zato naj vsak izvršitelj zakona ne samo v narodnem, temveč tudi v lastnem interesu preudari, če je važnejši paragraf ali pa blaginja ljudstva. Zasedanje Zveze narodov zaključen a BRAZILIJA VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU. - VSTOP NEMČIJE ODLOŽEN NA JESEN. Ženeva, 18. marca. Na včerajšnji plenarni seji Zveze narodov je zastopnik Brazilije Mello Franco prečital izjavo, da je veto Brazilije proti spremembi v Svetu Zveze narodov nepreklicen in kon-čnoveljaven. Mello Francov govor so poslušali molče. Za njim je povzel besedo Chamberlain, ki je izjavil, da so bile vse težkoče v polnem prijateljstvu odstranjene. Srečni smo bili, da smo mogli priporočiti vstop Nemčije v Zvezo narodov. Medtem pa je neka nasilna sprememba, ki nima nič skupnega z didiom Zveze narodov, uničila naše delo. (Burno odobravanje.) Chamberlain se je nato še prisrčno zahvalil švedskim in češkoslovaškim zastopnikom za njihovo postopanje. Rekel je, da se more delo, ki se je začelo v Ženevi, pač prekiniti, delo mirovne politike pa se ne sme prekiniti, temveč se mora nadaljevati. Mi ne moremo biti brez sodelovanja Nemčije v Zvezi narodov. Gcvcr Chamberlaina je bil spremljan z velikim odobravanjem. Za njim je spregovoril Briand, ki se je pridružil besedam prejšnjega govornika. Obstojale so pač težkoče med francosko in nemško delegacijo, toda z obojestransko voljo za sporazum so bile odstranjene. Briand je nato prečital še resolucijo in motivacijo. ITALIJA PODPIRALA BRAZILIJO. Ženeva, 18. marca. V diplomatičnih krogih se trdi, da je Brazilija nastopila tako odločno le na pritisk Italije. Grandi je naročil vsem italijanskim listom, da niti najmanje ne napadajo Brazilije’ Tako se je Italija revanžirala za Streseman-nav odgovor Mussoliniju. Seja skupščine. Beograd, 18. marca. Včeraj popoldne ob 5 K se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Prvi je govoril radikalni poslanec iz Bosne Branko Š ta kič, ki je kritiziral delo\aaje Samskih organov ,v Bosni in Hercegovini, govoril o stanju državnih šum in o položaju kmetov ter naglašal potrebo, da 'se državna gozdna posestva prepuščajo čimnajbolj v izkoriščanje širokim ljudskim slojem. Bosenska Šumaka industrija je v krizi in ji je treba pomagati. Samostojni demokrat Gligoriije B o ž o-v i č je kritično obravnaval splošno poli- tiko ministrstva za šume in rudnike in zlasti politiko sedanjega ministra dr. Ni-kiča. V glavnem se je bavil z vprašanji, ki se tičejo Južne Srbije. Za njimi je govoril hrvatski federalist U roj ie in dokazoval potrebo pogozdovanja, za kar se je dosedaj prav malo skrbelo. Nato je govoril še Sava V u 1 e t i č o razmerah v črni gori, ter Milan Nikolič in Aleksa Žujevič. Ob 8 Y\ je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes ob 9. uri predpoldne. NEKOREKTNO POSTOPANJE POLICIJSKIH ORGANOV. Beograd, 18. marca. Glede na sestanek ministrov Bože Maksimoviča in Štefana Radiča so se širile razne vesti, od katerih so prišle nekatere tudi v beograjske novine, zlasti vesti, da se bodo izvršile velike spremembe na mestih velikih županov. Kakor pa smo izvedeli z dobro obveščene strani, se ministra o tem sploh nista razgovarjala, temveč sta razpravljala o čisto drugih vprašanjih. V prvi vrsti je šlo za ureditev delovanja policijskih organov v naši državi. Policijski organi so ‘namreč v več slučajih s svojim nastopom ne samo prekoračili meje politike sporazuma, temveč so tudi večkrat došli v kolizijo z zakonskimi odredbami. VELIKI ŽUPANI OSTANEJO. DOBE LE NAVODILO ZA PRAVILNO (!) URADOVANJE. Kar se tiče preureditve ministrstva za notranje zadeve, izgleda, da bo notranji minister izvršil več sprememb glede oseb srezkih načelnikov, vendar to le v mejah dokazane potrebe. — Vprašanje spi ememb v osebah velikih županov za sedaj, kakor »mo doznali, sploh ni aktu-elno. Odločitev o tem pade šele, ko bo sprejet proračun. Pričakuje se, da se bo vse omejilo le na to, da bodo nekateri veliki župani poklicani v Beograd, kjer bodo dobili navodila za pravilno opravljanje službe. Kakor se je doznalo, je v ta namen med drugimi že poklican v Beograd splitski veliki župan dr. Perovič, medtem ko je dubrovniški veliki župan dr. Kneževič že v Beogradu. PAŠIČEVI NAČRTI. Beograd, 18. marca. Včeraj je bilo v narodni skupščini več živahnosti in več zanimanja za politični položaj. V radikalnih vrstah je bilo opažati živahno gibanje. Vzrok temu so bile neke vesti, ki so se širile, češ da se Pašič še vedno ni odločil, ali naj se sprejme proračun brez ovir, ali naj se prej začne reševati nekatera druga vprašanja. Proti večeru je postalo v narodni skupščini posebno živo, ko se je doznalo, da je bil Pašič od 5.20 do 6.20 v avdienci na dvoru. V političnih krogih trde, da je Pašič storil ta korak zato, ker je še vedno v negotovosti glede položaja, ki nastane po izglasovanju proračuna^ Če bi se imela po sprejetju proračuna pojaviti kaka zanj nepovoljna kombinacija, za ta slučaj skuša Pašič vprašanje rešiti že sedaj in to seveda sebi v prid. Podrobnosti o avdienci sami niso znane. Kakor pa trde v najbližji Pašičevi okolici, je imela avdienca političen značaj. SESTANEK PAŠIČA Z RADIČEM. Beograd, 18. marca. Včeraj popoldne sta bila med razpravo v ftarodni skupščini nekaj časa navzoča tudi ministrski predsednik Pašič in prosvetni minister Štefan Radič. Nato sta imela v ministrski sobi narodne skupščine daljši sestanek, na katerem sta izmenjala misli o delu v narodni skupščini, kakor tudi glede političnega stanja v državi. Zanimivo je, da je vladalo v parlamentu jako dobro razpoloženje. Posebno v vrstah poslancev HSS je bilo opaziti veliko zadovoljstvo. Nikakor pa ne gre, da bi zaradi pre- , ambicioznih uradnikov zadel zakon ljucl- i stvo bolj, kakor pa je bila namera zako- : nodajtttca. i GENERAL BRUSILOV - UMRL. Moskva, 18. marca. Umrl je general Brušilov. Viada predsednika Švehle padla. Praga, 18. marca Kabinet Švehla je pal. Na njegovo mesto pride uradniški krbinet, ki mu bo stal na čelu šef politične deželne uprave na Moravskem Čer-ny. Ta je bil že I. 1920 predsednik uradniškega kabineta. Namestnik Švehle minister Bechyne se je včeraj več ur pogajal z voditelji koali-ranih strank, a so vsi razgovori ostali brez uspeha. V novem kabinetu ostaneta dr. Benes in dr.kEngliš kot zunanji ozir. kot finančni minister. Predsednik republike Masaryk je z včerajšnjim dnem zaključil jesensko zasedanje parlamenta in sklical parlament k pomladanskemu zasedanju na dan 24. marca. PAŠIČ ZA STOJADINOVIČA. Beograd, 18. marca. Finančni minister dr. Stojadimoivič se je včeraj dalje časa posvetoval s predsednikom finančnega odlbora dr. Radanjičem o vprašanju amandmanov. Kakor smo doznali, je bil v nekaterih vprašanjih dosežen sporazum. Za tem je imel dr. Stojadinovič daljšo konferenco z nekaterimi poslanci radikalskega kluba. Tej konferenci se pripisuje posebna važnost, ker se ve, da dr. Stvojadinovič uživa v klubu deloma večje, deloma manjše simpatije. Položaj dr. Stojadinovič uživa v klubu deloma ja proračuna neodločen. Kakor smo doznali, bo to ostalo tako tudi po sprejetju proračuna, ker Pašič ne bi rad Stojadi-noviča izmenjal in to tem manj, ker ni , mogoče najti sposobne osebe, ki bi mogla stopiti na njegovo mesto, odkar je bil dr. Bogdan Markovič z intrigami iztisnjen iz vsake kombinacije. , ^zTiKLENITEV KONKORDATA. Beograd, 18. marca. Papežev nuncij Pellegrinetti je včeraj posetil pomočnika ministra za zunanje zadeve Jovana Markoviča, da se informira o povratku dr. Ninčiea. Kakor izgloda, želi Vatikan, da se čini prej nadaljujejo pogajanja za sklenitev konkordata. V ministrstvu zunanjih zadev so sporočili Pellegrinettiju, da to vprašanje za sedaj ni aktuelno, ker se nahaja dr. Ninčič še v inozemstvu. Brž ko se dr. Ninčič povrne, pride to vprašanje na dnevni red. ODLOČUJOČA SEJA"VLADNE VEČINE. Beograd, 18. marca. Za včeraj napo-. edana seja ministrskega sveta se ni vršila, ker še ni v vladni večini končno razčiščeno vprašanje amandmanov. Zato z največjo napetostjo pričakujejo seje vladne večine, nakar se bo lahko vršila seja ministrskega sveta. SESTANEKUŠEF0V^^ZICI1K Boograd, 18. marca. Včeraj popoldne so se sestali načelniki opozicije dr. Korošec, Ljuba Davidovič, Jova .Jovanovič in dr. Hrasnica ter so se posvetovali o delovanju opozicije po tem, ko bo v narodni sbupščinei .izglasovan proračun. Kakor se iz njihove okolice dr.znava, so bili sprejeti važni sklepi, ki pa se za sedaj drže še tajno. PLASTIRAS SE SESTAL S KOSTO TODOROVOM. Beograd, 18. marca. Polkovnik Plasti-ras, ki bi bil imel včeraj odpotovati v Nizzo, je sporočil upravi mesta Beograda, da ostane zaradi nekaterih osebnih zadev še en dan ali dva v Beogradu. Zanimivo je, da je imel Plastiras včeraj daljši sestanek z bivšim bolgarskim poslanikom na našeim dvoru Kosto Todoro-vom. Spectatcr: Dinamika zgodovine. Politične vesti. Kdo je Beaito Mossolini: To nemo vprašanje sedi na ustnicah vseh, ki gledajo reprodukcijo njegove slike ali kipa: cezarski tip v pravem pomenu besede, visoko obokano čelo, posoda koncentrirane možganske energije, in pa tiste čudovito magične, ukazujoče oči rojenega diktatorja, ki gradi zgodovino svojega naroda s fanatizmom srednjeveškega alkimista. Kdo je Mussolini? Težak je odgovor na to vprašanje. »Patološki tipk pravijo nasprotniki njegove doktrine. »Inkarnacija«, živo vtelesenje duha nekdanjih imperatorjev, Džingis - Kana, Petra Velikega, Napoleona... pravijo njegovi oboževalci. Težko je izbirati med dvema sodbama. Vse kaže, da Mussolini še ni končal svojega reformatorskega dela. Končana je, v glavnem, le prva etapa: notranje preoblikovanje Italije, ki je _ vsled sterilnosti francoske diplomacije iz zgodovinskih pogrešk nemške politike — postala po Mussolinijevi zaslugi epicentrum gigantske borbe med vstajajočim Romanstvom in anglosaškim imperializmom. Mussolini predvideva bodoči spopad v Levanti. Potrebna mu je absolutna sigurnost na Jadranu. V njegovih sanjah vstaja mogočna zgradba imperija, čegar interesna sfera sega od Gibraltarja do Carigrada in od Trsta do Sueškega prekopa. Samo ena pega je, ki pači zemljevid njegove bodoče teritori-jalne situacije: Malta. Diplomacija, vzgojena v duhu Macchiavellijevih »D iscorsi«, izvršuje z dovršeno spretnostjo vsak migljaj diktatorja Razni Ivani Ciftliki (tako je ironično imenoval F. M. Dostojevski ministre balkanskih državic) se mu prihajajo klanjati v palačo Chiggi, nekdaj tako ponosno zgradbo avstro-madžarske ambasade. Absoluten suveren v notranjosti Italije, gleda, kako se razgrinja pred njegovimi očmi vsa gosta mreža paktov in zvez pod varuštvom in kontrolo Italije Še par krepkih potez na šahovi deski intemacijonalne politike in — ravnotežje, kakor ga slikajo častitljivi profesorji mednarodnega prava na Sor-bomni in v Haagii — je porušeno v konč-no korist novega imperija - '1 - ur: -i * Razvojni moment v demokraciji je statičen pojav. Demokracija je evolucija, a ni akcija. Vsako prekinjenje njene kon- tiuitete pomeni pričetek akcije, ki more biti ali vojna ali revolucija. Drugega izhoda ui. Masaryk je zapisal ob nastopu Mac Dcnaldcve vlade v svoj dnevnik, da je Anglija doživela nekrvavo revolucijo. To mišljenje je subjektivno, kajti Mac Donaldov režim je pomenil kompromis s tradicijo parlamantarizma in v tem je bila klica njegovega padca. Revolucija more biti krvava ali nekrvava. To drži. Novejša zgodovina pozna samo primere nekrvave revolucije: fašistovski pohod preti Rimu in proglasitev republike v Angori. Prvi pogoj moderne revolucije — tu samo o tej sedaj govorim — je temeljiti obračun s preteklostjo in utemeljitev reform na vseh področjih javnega in državnega življenja. Ali je Philipp Snr,\vden, fin. minister Caburistovslke vlade, zrevolucijoniral budžet Velike Britanije? Ne. Nasprotne: Mac Donald si je na singapurski težnji admiralitete zlomil svoj tilnik. Randolph Churchill, oče sedanjega rizničarja \Viustona, pa je kot konservativec z večjo korajžo odbijal finančne zahteve vojnih ministrov kakor »revolucijonar »Snowden. Tu se vidi bistvena razlika med »revolucijo« in revolucijo. Dinamika zgodovine je kakor priroda, ki se igra v aprilu lepega vremena in Lurje. Od 1. 1872 naprej je bilo težišče evropskega ravnotežja v viljeminski Nemčiji. Hipna ekvilibracija za časa Napoleona I. in Friderika Rex-a je upli-vala merodajno na poznejše razdobje. To težišče je ostalo neizpremenjeno — z manjšimi presledki — vse do 1. 1918, ko se je nagnilo na pariško stran. Kulmi-nacija je bila v Versailles-u, tam, kjei je Viljem 1. proklamiral združeno Nemčijo. Pod odhodu Clemencau-a je Poin-care skušal rešiti, kar se rešiti more, in Millerand mu je pomagal. Od Cannes-a in Genove pa vse do Locarna je morala Francija gledati podzemsko miniranje njenega upliva ega političnega napredka. Vsi ti uspehi, ves ta neverjeten napredek malega slovenskega naroda pa je zvezan z imenom — dr. Majaron. Zato pa jubilej dr. Majarona ni le jubilej kulturnega delavca, temveč jubilej slovenske sile, nepremagljivega napredka slovenskega naroda, ki je tako blesteče pokazal svojo življenjsko silo. Jubilej, kakor treba, je jubilej Danila Majarona. Ponosen pogled nazaj nam odpira še lepši pogled v bodočnost in to kljub mizeriji današnjih dni. Kje smo bili pred kratkimi desetletji, kako so povsodi bile poteptane naše pravice — in vendar smo vstajali in napredovali in postali kulturni narod, ki se kot tak lahko s ponosom pokaže v svetu. In še bomo napredovali in postali ne kulturen, temveč tudi srečen na- ’ aaill° bomo šli po potL ki jo je hodil dr. Majaron. % In ta pot pravi slovenski inteligenci da vodi njena pot samo iz naroda v narod. To geslo naj postane zopet geslo našega razumništva in to bo najlepša in najkulturnejša proslava jubileja doktorja Danila Majarona. V tem znaku tudi naše čestitke. * Rojen je bil dr. Danilo Majaron v Borovnici 1. 1859. Mlada leta so nru potekla pač tako, kakor večini naših krnečih fantov. Iz domače ljudske šole so Sa poslali v ljubljansko gimnazijo, od Koder je odšel študirat pravo na Dunaj. I o končanih ftudijah je vstopil kot odvet-‘l^ki Pripravnik v tedaj zelo slovečo od-ve niško pisarno nepozabnega dr. Ivana Tavčarja kjer je ostal do 1. 1894., ko je odprl astno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo vod, še danes z znano spretnostjo m solidnostjo. Dr. Majaron je obiskoval ljubljanske -ole v dobi, ko je Slovenstvo poganjalo že krepke korenine. Cela vrsta odličnih 'n'A se je tedaj že udejstvovala v našem ^vnem življenju, a dela je bilo vedno V krog narodnih delavcev je vsto-e idealai dr. Majaron že kot dijak in !8xri sodeloval pri »Vrtcu« (v letih 'Sl«rl878). dopisoval je »Novicam«, j.r Narodu* in »Slovencu«-. Za časa . ajaronovih dunajskih študij pa se med Slovenci zgodovinski raz-& n tudi tedanjega mlade- '^iaV a v sv°j vrtinec. Dr. Danilo no 'l011 se je odločno postavil na napred-d0’j f*o narodno stran in od 1. 1881. v**08k 6- ie bil glavni Hotrudnik >Slo- ,jaj e8& Naroda«, za katerega je napi-nehr^ raznimi psevdonimi in šiframi kov ^ Petičnih Člankov, poročil in list-ievalo\^f°Vo aart>dnjaštvo pa se ni omeje segalontnH°Zkf lmmiske inei*. ampak dale* doli na Primorsko in tako najdein. j tržaški »Edinosti* i V ?oriSki "So?k in večinoma politignjh m flevil° n.ieKovih-Poleg pVmfkJ^ pa6ltenkov:, umetnost iu se je tekaz»i -t- m i« »udi ga :Slavjanskega almanaha« (1880) in predsednik »Slovenskega literarnega društva«. Kadar pa je dunajska »Slovenija« priredil^ kakšno večjo spominsko slavnost, so občudovali poslušalci mladega Majarona tudi kot spretnega govornika. Ko se je 1. 1887. vrnil v Ljubljano, so bili za Slovence še jako težki časi. Slovenščina je sicer prodirala krepko na plan, toda vse vajeti oblastva so držali Nemci še jako krepko v svojih rokah. I u je bilo treba krepkega in odločnega dela in dr. Majaron se je z vso mladeniško vnemo lotil težavnega uredniškega dela pri Slov. Narodu« skupno z dr. Vošnjakom. To delo je trajalo do 1. 1888., ko se je z njegovim sodelovanjem ustanovilo društvo »Pravnik«, čegaf tajništvo je zopet moral vzeti na svoje rame dr. Majaron in prevzeti tudi uredništvo društvenega glasila »Slovenskega pravnika«. L. 1892. je moral po smrti urednika Ivana Železnikarja znova prevzeti začasno uredništvo »Slov. Naroda«, a začasnost se je izpremenila v stalnost od leta 1894. do leta 1897. V tisti dobi se je bavil največ s političnimi in socijalnimi vprašanji in stopil kot odličen javni delavec tudi v vrsto aktivnih slovenskih naprednih politikov, ko je bil 1. 1895. prvič izvoljen v kranjski deželni zbor. Tedanja politična doba je bila v Sloveniji zelo burna. Po celi deželi je razsajal najostrejši boj med liberalci in klerikalci, ki je zavzemal včasih že jako neokusne oblike. O možu finih manir in odlične srčne kulture, ki diči dr. Majarona, ni treba posebej naglašati, da mu je bil te vrste boj kljub njegovi železni doslednosti in principijelnosti skrajno neprijeten in kjerkoli je le mogel, je obračal svoj pogled na stvarne potrebe slovenskega naroda in se je z vso vnemo posvečal študiju vprašanj, ki so bila več ali manj oddaljena od dnevnih političnih strasti. Tako je kot deželni poslanec skrbno sestavil obširno »Spomenico« o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ki je bila predložena vladi in državnemu zboru, a nato jo je izdal še posebej kot brošurico »Za vseučilišče v Ljubljani« v slovenskem in nemškem jeziku. Kot zastopnik mesta Idrije se je trudil v deželnem zboru in na Dunaju, da je dosegel ustanovitev mestne realke v Idriji 1. 1901., za kar ga je hvaležna mestna občina idrijska izvolila za svojega častnega meščana. Število njegovih pravniških referatov v deželnem zboru pa priča o izredni temeljitosti, s katero se je lotil vsake poverjene mu naloge. Tudi kot zastopnik Trgovske in obrtne zbornice v deželnem zboru je v polni meri opravičil s svojim temeljitim poznavanjem narodno-gospodarskih vprašanj izkazano mu zaupanje. Odlično je deloval dr. Majaron tudi kot ljubljanski občinski svetnik od 1. 1890. do 1. 1894., potem pa od 1. 1896. do leta 1910. Ni sicer nastopal kot ljudski govornik. ki bi rad blestel z govori »skozi okno«, še manj kot kričav demagog, kajti oboje 'je značaju dr. Majarona tuje, delal pa je neumorno v pravnem in v finančnem odseku. Ne sinemo pozabiti, da je bila ravno v letih 1896. do 1. 1910. Ljubljana v kritični popotresni dobi, ko se je celo mesto prerajalo iu prenavljalo, če hočemo pravilno oceniti tiho delo dr. Majarona v tedanji dobi. To je bila doba večnih posredovanj in večnega prosjačenja pri centralni vladi na Dunaju in finemu taktu v nastopih dr. Majarona se ima mestna občina ljubljanska zahvaliti za marsikatero ugodnost. , JljuI). °Kronmi svoji zaposlenosti v . . P,Sflrni in kljub preobremenitvi z javnimi posli pa dr. Majaron nikdar ni pozabil na svojega »Pravnika«, ki ga je vodil še po prevratu, nad 25 let. V priznanje njegovih zaslug na pravniškem polju je društvo »Pravnik« izdalo 1. 1923. posebno slavnostno številko svojega lista, dr. Majarona pa izvolilo za svojega Častnega člana. Društvu predseduje slavljenec še danes. Še manj pa je pozabil na slovensko vseučilišč«. Nobene priložnosti ni prezrl, niti v deželnem zboru niti v mestni posvetovalnici v Ljubljani, da se ne bi bil iglasil za pravično slovensko zahtevo. Kakor je kot odbornik dijaškega podpornega društva »Radogoja« umel vedno najti sredstva in pota za dijaške podpore, tako je skrbel tudi za ustanovitev vse-učiliških fondov, ki naj bi bili prva podlaga bodoči slovenski univerzi. Na vse- učilišče ni pozabil tudi pozneje, ko se je bil že poslovil od aktivne politike in je vedno vzdrževal potrebne stike z odličnjaki, ki jih je družila skupna želja po najvišji narodni kulturni inštituciji. Dolgoletni idealni sen pa se mu je uresničil šele po prevratu, ko je doživel redko veselje, da se mu je njegova najsrčnejša želja izpolnila. Kot predsednik »vseuči-liške komisije« je vodil vsa pripravljalna dela tako skrbno in spretno, da je mogel že 1. 1919. nastopiti v Beogradu s popolnim načrtom za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ki ga je narodna skupščina tudi odobrila. Slovensko vseučilišče v Ljubljani je eden najlepših uspehov požrtvovalnega dela dr. Danila Majarona. Pozabiti pa ne smemo tudi na usodne septemberske dogodke 1. 1908., ki so prinesli slavljencu mnogo bridkih dni. Njegovih intervencij v prid nacijonalno zavednim dijakom zgodovina ne omenja, a nepobitno dejstvo je, da je dr. Majaron usodo marsikaterega dijaka znatno olajšal s svojimi možatimi, čeprav neopaženimi nastopi na Dunaju. Kot predsednik Združenega narodnega odbora pa si je nakopal visoko nemilost tedanjih nemških mogotcev na Kranjskem, kar je moral za časa svetovne vojne dokaj bridko občutiti, dosegel pa je le, da je dobila Ljubljana takoj po septemberskih dogodkih samoslovenske ulične napise. V svojem najboljšem elementu pa se je počutil dr. Majaron v borbi za pravice slovenskega jezika v javnih urailih. Tej borbi je bil posvečen največji del njegovega političnega in privatnega, zlasti pa literarnega in pravniškega delovanja. Svojo zahtevo pa je praktično utemeljeval z vestnim študijem slovenske pravne terminologije, s katero je najbolj« zavračal trditev nemške gospode, da Slovenci pravnega jezika niti nimajo. Kot živahen in visokocenjen javni delavec dr. Majaron še do danes ni omagal, če prav se je že zdavnaj umaknil iz aktivnega političnega življenja. Še danes zavzema lepo število častnih in vi-sokouglednih mest, na katera ga je postavila hvaležnost rojakov, predvsem pa njegova načelna neomajnost, visoka sposobnost in darovitost ter izredna marljivost. Jubilej dr. Frana Tekavčiča. Obenem z dr. Majaronom slavi danes svoj jubilej tudi drug naš odličen pravnik — dr. Fran Tekavčič. Pred 25 leti je bil izbran za pravdnika odvetniške zbornice in vso to dolgo dobo je zvesto čuval ugled odvetniške zbornice in njenih članov. A ne samo to. Da je danes v vsej državi ravno v Sloveniji pravica najboljša, tudi to je zasluga pravdnika odvetniške zbornice in če bi imeli na vseh mestih tako stroge in teko odločne poštenjake, kakor je vedno*' bil dr. Tekavčič, tedaj ne bi poznali nikdar nobene pritožbe proti sodstvu. Toda ne samo kot odličen jurist in pravdnik zbornice, temveč tudi kot naroden delavec si je pridobil dr. Tekavčič velikih zaslug za svoj narod. Ni bilo sicer njegovo delo zapisano z velikimi črkami v javnosti, toda zato je bilo v intimnosti prijateljskega kroga tem bolj intenzivno. Zakaj stvaren je bil vedno pogled dr. Tekavčiča na javno življenje in njegovi nasveti so bili navadno merodajni. Primer tihega, a zvestega narodnega delavca je bil vedno dr. Tekavčič. A tudi požrtvovalnega, kateremu je bilo narodno delo vedno le samoposebi razumljiva dolžnost. Dr. Tekavčič spada med one tihe delavce, ki nosijo vsak pokret, ki so stebri vsakega gibanja. Na te ljudi se mora vedno zidati, zakaj močna je njih volja, trdno njih prepričanje in velika sposobnost njih dela. Zato je dr. Tekavčičev jubilej tudi pomemben jubilej za naš narod in zlasti za vse one, ki delajo, ki žrtvujejo, ki omogočajo zmage — brez misli na lavo-rove vence. * Dvoje pomembnih in po bilanci bogatih jubilejev praznuje danes slovenski narod in praznuje jeh z zanosom in samozavestjo. Zakaj slovenska sila je izražena v teh jubilejih in zvestoba slovenskih sinov do svojega naroda. Na mnoga leta,naša zaslužna jubilanta! REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama : Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 18. marca: Ana Christie. — Red F. Petek, 19. marca: Ob 15. uri popoldne. Druga mladost. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 20 uri zvečer Deseti brat. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Sobota, 20. marca: Pygmalion, premije-ra. — Izven. Nedelja, 21. marca: Ob 15. uri popoldne Naša kri. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 20. uri zvečer Pygmalion. — Izven. Pondeljek, 22. marca: Obrt gospe Warre-nove. — Red A. Torek, 28. marca: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 18. marca: Zaprto. Petek, 19. marca: Zaprto. (Prodana nevesta, gostovanje v Celju.) Sobota, 20. marca: Večni mornar. — Red I). Nedelja, 21. marca: Grofica Marica. — ■ Izven. Pondeljek, 22. marca: Zaprto. Torek, 23. marca: Manon. Gostovanje gospe Ade Poljakove. — Izven. Prihodnja premiera v ljubljanski drami bo v soboto, dne 20. marca. Vprizori se prvikrat v slovenskem jeziku petde-jauska komedija Bernarda Shawa »Pyg-malion«, ki nam kaže s pristno Shawov-sko duhovitostjo in satiriko, kako pre-ustvari Higgins preprosto pocestno cvetličarko v damo, ki je tako po svoji notranjosti kakor po svoji vnanjosti na vi-šku svojega spola. Naslovno vlogo Pyg-maliona Higginsa, ki s svojim delom ta-k o rekoč oživi mrtvi in sirovi kip Elize, igra g. Rogoz, Elizo ga. Nablocka. Ostale vloge so v rogali gg. Marije Vere, Medvedove, Wintrove, Vide, Gorjupove, Levarja, Gregorina, Lipaha, Osipoviča, Murglja. Režiser M. Pugelj, scenograf Ivan Vavpotič. Današnja vprizoritev kalinanov« ope- rete »Grofiea Marica« odpade in to vsled tega, ker potrebuje naša opera za operne novitete, ki pridejo v najkrajšem Času na repertoar, mnogo vaj celokupnega ansambla na odru. Prihodnja vprizoritev »Grofice Marice« bo v nedeljo. Danes četrtek zvečer pa ostane opera vsled skušenj zaprta. Prihodnji teden gostuje v naši operi znamenita operna pevka Ada Poljakova, ki je brezdvoma naši publiki izza svojega zadnjega gostovanja v Madame But-terfly še v najlepšem spominu. Gospa bode gostovala 23. in 25. marca in sicer v operah Manon in Boheme. Na praznik v petek, dne 19. t. m. sta v ljubljanskem dramskem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob treh ve-lezabavna veseloigra »Druga mladost«, zvečer ob osmih pa Jurčičev »Deseti brat«. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Opera je ta dan zaprta vsled gostovanja v Celju. Celjsko občinstvo opozarjamo, da bo začetek petkove operne predstave »Prodana nevesta« točno ob K na štiri popoldne, to pa zato, ker je opera razmeroma dolga in mora radi odhoda vlakov končati takoj po šesti uri. Izšla je 1.—2. letošnja številka »Kolektor-ja«, glasila krožka istega imena v Kranju. Glavna naloga društva »Kolektor« je posredovanje zvez med nabiralci znamk, razglednic, bankovcev, kovanega denarja, rastlin Itd. Društvo ima mednaroden krožeon vedno je pognal svoje napadalce v beg. _ pa so ga vendarle obkolili, toda pet policijskih tražnikov je neverjetno ' ka le /. največjo težavo zvezalo- Naložili so ga v avtomobil ter prepeljali nr,niimlm,, sto na policijo. Tam je odgovori P P • mirno, da noče več živeti ter je P ^ celice^nato jih je pa razbil. Končno so uspeli, da 90 ga vtaknil'' v prisilni jopič, nakar so ' nreneliali v bolnico. Tudi tam je dobil kmalu napad, da ga morali vtaknit, v Pr!iilnVelikf poneverba. Bivši trgovec Paja o hin ie imel v Jermenovcu v Banatu dobro ie ie zaposlilo 2097 sezonskih delavcev. Najvecja skupina delavcev je odšla na državno posestvo »Belje in sicer okoli 1500. Nakaznic za polovično vožnjo je borza dela izdala 5895 v skupni vrednosti 404.586 Din. Te nakaznice se izdajale tudi takim delavcem, ki so si 1 sami našli ozir. iskali delo v drugih krajih. : Vlečke postanejo zopet moderne. Iz Pariza prihaja zanimiva vest: Španska kraljica je napovedala odkrit boj današnji ženski modi — v prvi vrsti kratkim rokavom in preglobokim dekoletejem. Baje je to zasluga Svetega Očeta, ki je mnenja, da je današnja damska moda hudo pohujšljiva. Verna kraljica Špani- J je se je torej odločila, da stori prvi nski-rani korak. l)a da drugim ženskam vzgled, si je naročila te dni toaleto, ki ji sega do brade in do laketi, kar je pa najvažnejše: krilo ima dolgo vlečko, tako da izgleda, kot da je kreacija prejšnjega stoletja. Ljubljana. — Proslava Etične pomladi v Ljubljani. Vidovičev klub priredi pod pokroviteljstvom Akademskega socijalno-pe-dagoškega krožka in s prijaznim sodelovanjem članov kr. drame gdč. Vide Ju-vanove in g. Slavka Jana v nedeljo, diu 21. marca t. L ob pol 11. uri dopoldne v balkonski dvorani ljubljanske univerze svojo obljubo. Goddard je molčal. Te dni j proslavi se izvaja sledeči spored: 1. ■ Otvoritev in pozdravi. 2. Zupančičeva: Vesela pomladna epistola, deklamira gdč. Vida Juvanova. 3. Vidovičev pokret, predavanje akademika g. Hugo Bajuka. 4. 0. Zupančič: Prebujenje, deklamira g. Slavko Jan. 5. Zaključni govor. Na prireditev so vabljeni vsi prijatelji Vidovi-čevega pokreta. Vstopnine ni, po ira i se bodo le prostovoljni pnspevki za kr tje stroškov in širjenje Vidovicevega poideta. — Odbor. , __ Vidovičev klub v Ljubljani ima svoje ustanovno zborovanje v nedeljo, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Na ustanovnem občnem zboru se bodo pre-oitala klubova pravila in izvolil klubov odbor. Po občnem zboru skupno slikanje in izlet v naravo. Vsi člani in piijatelji kluba naj se polnoštevilno udeleže vseh prireditev na dan proslave Etične po-mladi. l_ predavanje v društvu »Šota« Ljubljani. V soboto 20. t. m predavai v salonu pri »Levu,; g. prof. Josip Batu, Tema predavanja se glasi: >Josip Juraj Strossmajer.« K temu lepemu predavanju vabimo vse naše Sočane in prijat J društva. Začetek točno ob 21. uri. * 'I1 vsem prost. , . p 1— Nenadoma zblaznela je te nJ lina Hočevar, zasebnica, rurjas 'j g, Delavski dom. Prepeljali *° 1° nR °PH'J ' valnico. Sokolstvo. BRATJE! SESTRE! V sredo 24. t. m. ob 8. zvečer vrši se v društveni telovadnici lepa interna sokolska slavnost — svečana predaja //Dušanovega meča« — darilo Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. naši tekmovalni vrsti, ki si je lansko leto v Beogradu priborila prvenstvo; pri tej priliki priredimo slavnostno telovadno akademijo, po akademiji pa elitni sokolski ples v veliiki dvorani Narodnega doma. Na to naše slavje vabimo vse svoje članstvo, kakor tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. — Vabljeni in dobrodošli vsi prijatelji Sokolstva. Člani v kroju! Z d r a.v o ! Odbor »Ljubljanskega Sokola«. Šport. Newyorška šestdnevna dirka je končala z zmago moštva Mac Namara - Ge-orgetti (3893-380 km). Drugi par j. bil Beckmann - Stockholm. Tretji pa Waus-Oit - Lacquehaye. v Baltimore je zmagal pri mitingu y zaprtem prostoru v teku na 10 km Finec Steenross proti Cameyu v 52 min 28 sek; Loren Murchison je pretekel 75 y v <“/io sek. in je zmagal tudi na 100 m. Osborne je dosegel v skoku na višino 180 cm. Slednjič je postavila 4 X 100 m šta-leta Holy - Gross - Colegija s 3 : 248/i0 nov svetovni rekord. Charles Hoff je pri treningu za match proti Osbornu in drugim udeležencem sedmoboja presegel hallski rekord v skoku na daljavo. Hoff je skočil 7‘35 m daleč, dosedanji rekord pa znaša 7’04 m. Priznan pa ta Hoffov rekord ne bo, ker ga je napravil v treningu in m bil ofi-cielno kontroliran. Angleški savez je k letošnjim mednarodnim mojsterstvom pozval slavnega finskega tekača Pavao Nurmija. Nurmi se še ni odzval, pač pa bo prišel najboljši australski tekač Ralph Rose, ki je šele nedavno premagal Amerikanca Hahna na eno miljo. Rose pa ne bo štartal samo > v Angliji, ampak tudi v Nemčiji in mogoče tudi v Franciji. Izborna tenis igralka Helen \Vills na-tnerava po končani turneji na francoski rivieri 4« najprej v Italijo, pozneje pa še na Holandsko, kjer se vdeleži tomoš-njdh turnirjev. V 7 letih rešil 500 ljudem življenje! Edie Nuggent iz Long Beacha je v 7 letih kot poklicni rešitelj (Life Guard) rešil življenje skoraj 500 ljudem, ki »o bili v nevarnosti, da utonejo. Mesto Newyork mu je podarilo v znak priznanja njegove hrabrosti zlato častno iglo. Pač najlep&i svetovni rekord! Belgijca Grossens - Stockelynck, ki sta «e vdeležila newyorške šestdnevne dirke, je zadela prav mučna nezgoda. Da bi se bolj zavarovala proti napadom slabosti v dirki, sta se preskrbela za pot v »suho« Ameriko z izdatno množino šampanjca in konjaka. Nevošljiv ladijski uslužbenec pa ju je ob prihodu v Ameriko naznanil carinskemu uradu,, ki je našel zaklad in aretiral Belgijca. Radi pre- ste pka proti prohibicijskemu zakonu sta bila na mestu obsojena na konfiskacijo krepčilnih« sredstev in 6 tednov zapora odnosno 1500 dolarjev denarne kazni. Ker bi jima zaporna kazen onemogočila udeležbo pri dirki, sta se odločila za denarno kazen, ki jc je za nju plačal prireditelj Chapman; pozneje jo je seveda odtegnil od njune plače, ki sta jo prejela za svojo udeležbo in ki je znašala tudi 1500 dolarjev. Borila sta se torej za prazen nič. ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU Včeraj se je odigralo VIII. kolo šahovskega turnirja na Semmeringu. Dr. Tar-rasch je premagal Rettija, dr. Treybal dr. Vaydo, Davidson Rosellija, Nienio-vič Janovvskega, dr. Tartakovver Griin-felda. Partije dr. Vidmar : Kmoch, dr. Michel : Spielmann, Yates : Gilg so končala remis. Stanje po VIII. kolu: Niemo-vič in dr. Tartakower 7, Spielmann, dr. Tarrach 5 in pol, Aljehin 4 in pol (1), Rubinstein, dr. Vidmar 4 in pol, Retti 4 (1), Davidson, Gilg, Grunfeld in Vayda 3 in pol, Janowsky 3 (1), Treybal 3, Kmoch, dr. Michel 2 in pol, Yates 2 (1), Roselli pol točke. Gospodarstvo. CENTRALIZACIJA ŽELEZNIŠKIH DOBAV. V proračunski debati je napovedal železniški minister Krsta Miletič centralizacijo železniških dobav. Če se ta napoved uresniči^ potem bo Slovenija zopet gospodarsko prikrajšana, ker je brez vsakega dvoma, da bo potem sikoraj nemogoče, da bi dobil tudi slovenski podjetnik kako dobavo. Na eni strani se zahtevajo od Slovenije vedno večji davki, na drugi strani pa se ji vedno bolj jemlje možnost zaslužka. Ni treba bog-zna kako velike pameti, da se spozna, da mora pri takem stanju priti do katastrofe slovenskega gospodarstva. Zato je naše skromno mnenje, da bd morale vse stranke in vsi listi brez izjeme nar stopiti proti nameravani centralizaciji'dobav in tako dolgo v tem boju vztrajati, dokler ne bo ta namera padla. Ne bi se pa smelo ostati samo pri besedah, temveč stranke bi morale najti tudi močnejše orožje. Seveda pa bi se morale stranke za skupen nastop v vseh podrobnostih dogovoriti. Treba bi bilo tudi v tej stvari ustanoviti nekakšen narodni svet, ker drugače bo vse zaman. iPa dasi je vse to tako jasno, se to vendar ne bo zgodilo, ker kdo pa bo vodil papirnati boj, če je »Domovina« verski list ali ne. PRASKI VELESEJEM. ,Letošnji praSki velenejean. ee vnSi v dneh dd 21. do 28. marca. Ker dosedanji iEloib«ii prostor ne zadostuje več, je najela iijpraVa v bližini starega nov razstavni prostor. Topot bo na velesejmu prvič tudi ameriški paviljon. Razen običajnega sejma, ibo J etos prirejenih na 'razstavnem prostoru še nekoliko ; specialnih sejmov, kot sejam hotelirjev im gostilničarjev, radiio-sejem, športskd sejem, sejem motociljev, avtomobilska, kopališka in turistična' razstava. Obiskovalci praškega velesejma iz naše države ne polrdxuje(jo nobenega čehoslovaškega vizumia ter imajo 25% popust na tako na naših 'kot na čehoslova-šfkih železnicah ter 25% popust na avstrijskih in inadjaTskih. Informacije se d«be pri | pristojnih čehosloivaških 'konaulatiih. I X Revizija dostavnih pristojbin za indu- j strijske tire. V četrtek, dne 18. maja t. 1. «e vrši pri Generalni direkciji državnih želez- l nic v Beogradu interna konferenca delegatov : ! železničarskih direkcij o reviziji naredbe gle- 1 de pristojbin za dostavo vagonov na indu- j strijske tire. Za gospodarske kroge v Slove- j niji je pravilna rešitev tega vprašanja izred- | no važnega pomena in je bilo že na seji ta- i ritnega odbora zahtevano, da se ta revizija v zrn i slu predlogov trgovskih zbornic čimpr*je izvede. Kakor smo informirani se namerava revizija izvesti sedaj v tem zmislu, da bodo predvojne pristojbine za dostavo vagonov valorizirane. Pri lem pa se bo vpoštevalo lastne stroške železnice, cene prevaženega blaga, količino in intenziteto prometa, kakor tudi kompliciranost dostave vagonov na industrijske tire. LJUBLJANSKA BORZA. ilne 17. marca 1020. Blago: Hrastovi obrab, plohi, 33 mm — 2.80 m, 43 mm — 2.65 m, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., den., ibl. in zaklj. 1300; hrasto- vi neobroblj. plohi, 9, 11, 13 cm deb., od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz. bi. 1100; brestovi neobroblj. plohi od 60 do 100 mm, od 2.50 m, od 20 cm napr., fco vag. Postojna tranz. den. 850; brestovi hlodi, 30—40 cm prem., od 4 m napire., fco vag. Postojna tranz. den. 450; drva bukova, napolsuha, fco meja, 8 vag., den., bi. in zaklj. 17.50; deske, smrekove iii jelkine, paral., živorobne, zdrave, brez izpadajočih grč, 19 m dub., 18 cm šir., 4 m dolge; 26 mm deb., 30 cm, šir., 4 m dolge; 32 mm deb., 30 cm šir., 4 m dolge; fco nafcl. post. den. 620; bukovi plohi od 2 m napr., od 40 do 100 mm, fco meja bi. 500; hrastovi plohi od 2.50 m, 70, 80, 90, 100, 110, 130 mm fco vag. meja bi. 1050; hrastova drva, suha, foo nakl. post. za 100 kg bi. 16. Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, foo vag. Škofljica: kosovec, za tono bi. 500; keckovec ; bi. 450; orehovec bi. 400; zdrob bi. 350. Kal. j ca. 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm bi. 260; ikockovec 35-60 mm bi. 450; orehovec 20-35 mm bi. 200; zdrob 10-20 mm bi. 190; Kal. ca. 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec bi. 170; kookovec 100 mm bi. 150; orehovec 05 mm bi. 140; zdrob bi. 130; rovni bi. 120. Pšenica bačka, 76-77 kg, fco vag. nakl. poet. bi. 285; koruza: času prim. suha, fco Postojna tranz. bi. 154; času prim. suha, fco Postojna tranz., za april bi. 162; času prim. suha, par. Šid bi. 114; mlevna (Mahlmais), par. Beli Manastiir bi. 145; umet. sušena, fco vag. nakl. post. bi. 135; inzulanku, fco vag. Ljubljana bi. 165; činkvantin, par. Beli Ma-aastir bi. 188; ječmen poml., 65 kig, par. bač. post. tol. 165; rž, 71-72 kg, par. Ljubljana bi. 225; ajda, fco vag. Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco vag. nakl. post. bi. 175; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. tol. 115; ri domača, fco vagon Beltinci tol. 210; proso rumeno, fco 'vag. Beltinci tol. 210; fižol beli, fco vag. naikl. post. bi. 150; čebuljček, fco vag. Novi Sad bi. 500; la Portlandcement dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split bi. 40; v pap. vrečah, fco Split tol. 44. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 74, bi. 77; vojna škoda den. 279; zast. listi Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj, dež banke den. 20, bi. 22; Celjska pos. den. 200, bi. in zaklj. 202; Ljubi j. kred. banka den. 190; Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Slavenska banka den. 50; Kred. zavod den. 165, 'bi. 175; Strojne tovarne den. 100, tol. 105; Trboveljska den. 362, tol. 275; Združ. papirnice Vevče den. 110; Stavbna družba den. 80, bi. 90; Sešir den. 115, bi. 120, zaklj. 115. BORZE. Zagreb, 17. marca. Devize: Newyork ček 56—57, London izplačilo 276.15—277.35, ček 276.138-277.338, Pariz 205.11-207.11, Praga 168.168—169.168, ček ravnotako. Curih 1004 do 1098, Dunaj 800.85—804.85, Italija izplačilo 227.58-228.7«, Berlin 1353.10-1357.10. Curih, 17. marca. Beograd 9.145, Newyork 519.625, London 25.26, Pariz 18.60, Praga 15.3875, Milan 20.885, Bukarešta 2.19, Sofija 3.7625, Dunaj 73.25, Berlin 123.68, Budimpe-: sta 0.00728125. 1 . ( — Listnica uredništva. Dopisniku iz La-j škega: SRS je bivša Slovenska Republi- i kanska Stranka. POSLANO. Z czirom na zlobne govorice, ki se razširjajo po Ljubljani, češ, da sem prodal restavracijo in da odidem v Split, izjavljam z vso odločnostjo, da so te govorice brezvestna izmišljotina, hoteč me s tem oškodovati. Vse razširjevalce te izmišljotine bom predal brez pardona sodišču. O prodaji moje restavracije ni niti govora. Vodil jo bom nadalje in po-strezal cenj' občinstvu z vso vestnostjo in solidnostjo, katere so gostje pri meni vajeni. Priporočam se torej ljubeznivi naklonjenosti svojih spoštovanih gostov tudi v bodoče in se zahvaljujem za dosedanje zaupanje. V Ljubljani, 16. marca 1926. Bogdan Pupovac, lastnik restavracije Ljubljanski dvor«. To in ono. * 12.000 METROV NAD ZEMLJO. Letalski poročnik Carley Mc Darmont je priobčil v »Berliner Tageblattu« zanimiv članek o borbi za višinski zračni rekord. Iz članka posnemamo med drugim sledeče: Dne 10. oktobra 1924 je dosegel francoski letalec Callizo s 300 PS motorjem višino 12.060 metrov. Ameriški letalski oficir Mar-ready izjavlja, da se upa ta rekord pobiti ter se pripravlja za višinski polet. Ta vest je vzbudila v letalskih krogih veliko zanimanje. Zakaj letalcem so strahotne senzacije takih poletov dobro znane. Tak polet je najtežji poizkus tako za človeka, kot za letalo. Letalec, ki podvzame višinski polet, se spusti v trajen boj z brezračnim prostorom. Paradoksno se čuje, da se mora boriti letalec z ničem, toda ta nič je smrtnonevaren nasprotnik. Ta nasprotnik hoče izsiliti iz vsake celice človeškega telesa ves zrak. Včasih potegne celo kri skozi kožo, da sili celo neizmerno majhne zračne vrečice v možganih, da bi izpustile zrak v brezzračni prostor. K temu pride strašni vihar. Od roba brezzračnega prostora drvi neprestano vzhodni veter z brzino 200 milj na uro. Ob ekvatorju vleče zemlja zrak s seboj z brzinO 1000 milj na upo. Toda ta brzina pojema proti teča-jima. V srednji severni Ameriki znaša 700 milj na uro. Ker pa se vrti zrak z zemljo vred, se to v nižjih sferah ne čuti. Na robu pa, kjer ni ničesar več, kar bi povzročalo trenje, piha zrak s silno naglico. Nekega letalca, ki je skušal doseči leta 1918 višinski zračni rekord, je zaneslo v 1 'in pol uri 200 milj od njegovega kurza. Če se dviga počasi v singularno atmosfero — in večina letal se dviga tem bolj počasi, čim višje prihaja more izpuščati letalec zrak polagoma iz svojega telesa brez posebnih neprilik, toda, če se dviga prehitro, mu jame pokati koža in žilice. Vračanje na zemljo povzroča letalcu še bolj neprijeten občutek kot dviganje v vdSino. Običajno se spusti dandanes letalec na bazo 20.000 čevljev, nakar leta nekaj časa semintja, da se na zemeljsko atmosfero zopet privadi. Toda tudi iz te višine se letalec brez resnih posledic ne more hitro spustiti na zemljo. Če se dviga letalec v velike višine, se dviga v enaki meri z letalom horieont. pa bi ne videl več horiconta, temveč lok zemeljske periferije, bi se moral dvigniti v višino 2000 milj, seveda je polet v tako višino absolutno nemogoč, človeško telo bi najbrže že v višini 100 milj počilo. Sigurno pa bi počilo, če bi ae dvignil letalec v tako višino prehitro. Zakaj tam znaša zračni pritisk samo za 1/400,000.000 zračnega pritiska na zemlji. : Proizvajanje elektrike brez stroja. Dunajski inženjer Giinter Poleich je baje razkril element, ki glede kapacitete daleko prekaša akumulator. Ta iznajdba hi bila velikega pomena za Ktdioindustrijo in za malo razsvetljavo. Razen, tega bi bila posebno uporabljiva za avtomobile. 39 Jack London: Morski Vrag. »Ko sem služil na anglbških trgovskih ladjah. Z dvanajstimi leti sem bil kabinski streže, s štirinajstimi mornarski vajenec, s šestnajstimi navaden mornar, s sedemnajsti,^ strokovni mornar in vodja na sprednjem krovu; bil sem neizmerno častihlepen in neizmerno samoten, brez vsake pameti, brez sočutja; pri tem sem Sani naučil vsega -— navigacije, računstva, naravoslovja, književnosti in ne vem kaj še vsega. In v kako korist mi je bilo vse to? Gospodar se min lastnik ladje 04 višku življenja, kakor praviš, ko se življenje prične ^gibati proti zatonu. Bomo, bedno, mar ne? Ko je 15^Io »olnce, me je ožgalo, in ker nisem imel korenine, setn Zvenel,« „ ... >Vendar nam zgodovina pripoveduje o sužnjih, ki so se povzdignili do prvih časti,« sem ugovarjal. Ampak zgodovina tudi pripoveduje o prilozno-®tih. ki so se ponudile sužnjem, d aso se povzdignili do časti,« je odvrnil trdo. »Noben človek si sam stvarja priložnosti. Velikani so storili samo to, da K SJr?znali' kdaj se jim je ponudila ugodna prilika.-v ■, ®nec i® to spoznal. Tudi jaz sem sanjaril kot te i/ ' >net’ ul%KlrM> priliko bi bil že spoznal, samo .. . ' Ponudila. Ampak se ni. Trnje je po- ^ . v ,U u f‘>- In, Klada, lahko ti rečem, da veš o mern več kot val drugi razen mojega brata.« »Kaj pa je on? Kje p« živi?< »Gospodar parnika Macedonia je, lovec na morske pse,« je bil odgovvr. »Bržkone se srečamo z njim na japonski obali. Mornarji mu pravijo ,Sinrt' Larsen.« »Smrt Larsen!« sem nehote vzkliknil. »Je-li tak kot vi?« , »Težko. Kos živali je brez glave. Ima vso mojo — mojo,—« ' »Okrutnost, živinsko surovost,« sem mu posegel v besedo. »Da — hvala za te besede — vso mojo živinsko iiirovost, vendar zna komaj brati in pisati.« »In ni nikdar filozofiral o življenju,« sem pristavil. »Ni,« je odgovoril Wolf Larsen nepopisno otožno. »Zaradi tega je tudi vse bolj srečen, ker se ni brigal za življenje. Premarljivo živ*, življenje, da bi utegnil razmišljati o njem. Moja pogreška je bila, da sem sploh kdaj odprl knjigo. Enajsto poglavje. Naša ladja je dosegla najjužnejšo točko loka, v katerem vozi preko Tihega oceana; pričenja se obračati proti zapadu in severu, proti nekemu samotnemu otoku, kakor se govori, kjer najiolni vodne sode, predno se napoti na lov ob japonski obali. Lovci so preizkusili puške in se vežbali v streljanju, tako da so sedaj zadovoljni; veslači in krmarji čolnov so pripravili jadra, ovili vesla in veselske skobe v usnje in ploščate vrvi, da ne bodo škripala, kadar bodo zalezovali morske pse, ter sploh pripravili čolne za rabo. Leachova roka 9e je že .dobro zacelila, dasi mu bo brazgotina ostala vse žive dni. Tomaž Mugridge živi v smrtnem strahu pred njim in se boji priti na palubo, ko se znoči. Na sprednjem ferovu vlada venomer prepir. Louis mi je povedal, da na zadnjem delu ladje vedno doznajo, kaj se godi na sprednjem, in da sta bila dva raznašalca takih pošt že hudo premikastena. Dvomljivo maje z glavo glede izgledov mornarja Johnsona, ki je veslač v istem čolnu kot on. Johnson je bil namreč nekajkrat preodkrito povedal svoje misli in se je sprl dva-, trikrat z Wolfom Lareenom radi izgovarjave svojega imena. Pred nekoliko nočmi je na sprednji palubi premikastil Johansena in izza tedaj ga je prvi mornar vedno klical s pravim imenom. Nfti govora pa ne more biti o tem, da bi bil premikastil tudi Wolfa Larsena. Louis mi je podal tudi še nekaj podatkov o jSmrti' Larsenu, kar se ujema s kratkim kapitanovim opisom.. Nadejamo se lahko, da namerimo nanj na japonski obali. »aSmo glej na vihre, ki pridejo potem,« se glasi Louisovo prerokovanje, »zakaj sovražita se kot dva volka.« ,Smrt' Larsen poveljuje edini parnik v celem brodovju ladij, ki hodijo na lov na morske pse; Macedonia mu je ime in ima štirinajst čolnov, dočim jih imajo vsi ostali skunerji samo po šest. Govori se, da ima topove na krovu, d adela čudne pohode, tihotapi v Združene države opij, na Pitajsko orožje, trži s črnimi sužnji in da uganja tudi odkrito razbojništvo na morju. Vžlic. tem goTOstasnim vestem moram Louisu verjeti, ker ga še nikdar nisem zalotil n alaži, dasi vsestransko pozna lov na morske pse in pozna mornarje vseh brodovij za ta lov. // Brez // skrbi mu y lahko zaupate ^ Vaše dragoceno perilo, ki zadobi polom njega bleščečo belino. Pazite tudi na to, X da vsak tisoči Z'. komad y vzor - milo, ' ki je po svoji sestavi in kakovosti edino te vrste, ima vse najboljše lastnosti, k/ se jih od pravega in dobrega gospodinj- , \ skega mila zahteva //jšk 11T Danes dne 18. t. m. od 20. do 2 ure zjutraj v restavraciji pod wSKALCO' Mestni trg štev. 11. priredim na čast vsem Jožetom in Jožicam s salonskim koncertom. Ljubitelji dobre in pristne kapljice naj blagovolijo pripeljali s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Za obiien obisk se priporoča JOSIP URAN, restavrater. NAJNOVEJSA AMERIŠKA FILANTROPIC-NA USTANOVA Amerikanei se 'pritožujejo, da pri njih število razporek neprestano narašča. Zalkonj se sklepaijo neiptremižiljeno .prav tako lahkoaniš-Ijeno pa .se vlagajo tožbe ma rny,porog)o. Nedavno je opozoril neki newyorški sodnik na dejstvo, da sklepajo dandanes mlatfi ljudje, ki so komalj dosegli za poroko potrebno starost, pra.v pogosto zakone na poizikus-njo. Po letu dni se zakonca raztporočita, nakar se poročita zopet itd. V večini slučajev se zakon ne jemlje več reisno, ženin in nevesta se poročita že v najprej odtočena, da se po preteku gotovega časa zopet razporočita. V svrho (pobijanja te šege, ki ima včasih jako- tragične posledice, .se je združilo v Trentonu (New Yereey) večje število filantropov, ki so uislanovuli »Zveao zoper razpo-rako«. Zveza ima v vseh večjih 'mestih svoje podružnice. V uradih podružnic 'bodo nastavljeni v zakonskih stvareh iakiišeni ljudje, ki bodo da- jali pred višem Mladim zakonskimi kaadida-tom splošna navodila, kaM«rhurc t Lg*bJj»ni Aadnj 8*t«. A1