DUHOVNI PASTIR. Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. Letnik TI. V Ljubljani, julija 1889. 7. zrezek. Četrta nedelja po binkoštih. I- Naša dolžnost je, za zveličanje bližnjega skrbeti. Odslej boš ljudi lovil. Luk. 5, 10. Odslej loš ljudi lovil. Kaj pomenijo te besede, katere je Jezus rekel Petru? Keči mu je hotel nebeški Učenik: Zanaprej boš v mrežo Syetih naukov ljudi lovil za večno zveličanje, in ravno tako obilno, |*akor si zajel rib iz vode, boš tudi ljudi rešil iz povodnji pogubljenja 'n jih v čolnu svete katoliške cerkve pripeljal v nebeško kraljestvo. je bilo pa to samo Petru rečeno? Kaj še, rečeno je bilo vsem, katere je Jezus kot oznanovalce svetega evangelija poslal k vsem na-r°dom zemlje, rečeno je bilo vsem, za zveličanje bližnjega skrbeti, dolžnost seveda nas duhovnike najbolj veže, in gorje nam, ako bi zanemarjali, sodba brez usmiljenja bi nas zadela, in sodnik bi iz ttaših rok tirjal duše tistih, kateri bi bili zavoljo nas pogubljeni. Pa |Ufh vi, ljubi moji, ste dolžni za zveličanje svojega bližnjega skrbeti. Jakaj Boy, pravi modri Sirah (17, 12.), je napovedal, da vsakteri za s®°jeya bližnjega skrbi. — In Gospod nas ne bo, kakor govori sveti "zostom, na sodni dan samo za to vprašal, kar smo za-se, ampak hdi na to, kar smo za svojega bližnjega storili. Dobro tedaj bo, ak° danes o naši skrbi za zveličanje bližnjega govorim, n v'am povem, zakaj smo dolžni za zveličanje bližnjega skrbeti. Imenitna je ta resnica, ker zadeva naše in našega bližnjega v°fno zveličanje, toraj pričakujem od vas, da si bodete to, kar bo recen°, dobro zapomnili in po tem ravnali. 25 Dosti jih je, ki se hočejo dolžnosti, za zveličanje bližnjega skrbeti, s tem znebiti, da pravijo: „Jaz imam sam za-se dosti skrbeti, kaj mi je za druge mar?“ Taki ljudje malo drugače govore, kakor brato-moreč Kajn, ki je Bogu, ko ga je po umorjenem Abeljnu vprašal, odgovoril: „Kaj sem mar jaz čuvaj svojega brata?" Taki ljudje so podobni tistim judovskim duhovnom, katerim je Judež nazaj prinesel krvavi denar, ki ga je bil za Jezusa prejel, pa so mu rekli: „Kaj je to nam mar? Ti sam glej!" Zato odprite svoje oči, vi zaslepljeni! in dajte se prepričati, da je dolžnost vsacega kristijana, naj bo v katerem koli stanu, za zveličanje svojega bližnjega skrbeti. Nekaterim naklada to dolžnost stan, drugim pravica, vse® pa krščanska ljubezen. Kdor je od Boga oblast čez druge prejel, je že po svojom sta®1 dolžan ne le za časno, ampak tudi in posebno za večno srečo svojih podložnih skrbeti. To dolžnost imate posebno vi, stariši! Zakaj ku prosite jih, naj mu pomagajo, dokler še ni zamujeno. Svarite p°' sebno vi, stariši, gospodarji in gospodinje in predstojniki! kadar vidite, da se pri vaših otrocih, pri vaši družini in vaših podložnih slabo godi. Povzdignite svoj glas, ki ste čuvaji svojih podložnih, 'u ne bodite podobni mutastim psom, ki lajati ne znajo. Učite, Idioti6 in svarite, gorje vam, če molčite. (Iz. 6, 5.) O bodite svojim P0<^' ložnim čuječi pastirji, in če veste, da so kaj hudega storili, oP°' minjajte in svarite jih, da jih zopet na pravo pot nazaj pripeljete >n rešite, da bodete na dan sodbe mogli reči: „Glej, Gospod! vsi, katere si nam izročil, so tukaj, nobeden se nam n pogubil/ Amen. f Ant. Potočnik G863)’ 2. Satanove mreže: I. Nečistost. Vrzite svoje mreže na l°v' Luk. 5, 4. V današnjem svetem evangeliju je govorjenje o mrežah, kat«re aposteljni izpirali, potem pa ravno te mreže na Gospodovo p°v J Zopet na lov vrgli in vanje vjeli toliko rib, da se je mreža trgala, ^zadnje pa so mreže in čolne zapustili in so šli za Jezusom, potem k° je Simonu rekel: Ne boj se, odslej boš ljudi lovil, t. j. kakor si doslej s svojimi mrežami ribe lovil, tako boš odsihdob s svojimi pridigami ljudi reševal iz povodnji pogubljenja in pripeljaval v čolnu Sv- krščanske cerkve v nebeško kraljestvo. Kako lepo se je to nekoliko let potem dopolnilo! Že po prvi pridigi sv. Petra v Jeruzalemu Se je tri tisoč ljudi spreobrnilo in koliko še pozneje! In še dandanašnji mečejo Kristusovi namestniki v pridigah in krščanskih na-ukih, v spovednicah itd. svoje zveličanske mreže, da bi mogli kaj duš vJeti za nebesa. Vendar pa tudi peklenski duh nam nastavlja in meče svoje mreže po dnevi in po noči, celo v spanji, po cerkvah, pri kesu in sPovedi, v naših mislih, besedah in dejanji; on nastavlja mreže našim °oem, našim ušesom, našim rokam in nogam, pri naši jedi in pijači ln Pri vseh naših delih. Zato je zdihnil nek Božji služabnik: Oh, ®°spod, kdo bo le-teh mrež rešen? In kakor imajo lovci mnogotere Zaujke ali mreže, nekatere za ptiče, druge za lisice, spet druge za ZaJce itd. tako ima tudi peklenski duh mnogotere mreže, in ima jih rez števila veliko, tako da bi ne bilo ne kraja ne konca, ko bi jih Vam hotel vse naštevati, toraj vam hočem le nekoliko najnavadnejših 'n oajškodljivejših mrež našteti, s katerimi peklenski duh neprevidne ristijane lovi. Eno mrežo nastavlja posebno mladim ljudem, drugo zksti ženskam, tretjo starim ljudem, četrto revnim ljudem in peto *žo vsem ljudem sploh brez razločka. Vendar, ker ni časa, da bi Vai11 mogel o vseh peterih naenkrat govoriti, hočem danes govoriti le 0 Prvi mreži, ki jo satan zlasti mladim ljudem nastavlja. Sicer hudobni duh, kakor sem rekel, marsikatere mreže nastavlja ViilJIn ljudem na svetu brez razločka, ali ena mreža je, s katero prav P°sebno mlade ljudi obojnega spola lovi in jih tudi — Bogu bodi ot°ženo — silno veliko v to mrežo vjame. Ta mreža je nečistost, ^kaj pa peklenski duh to mrežo posebno mladim ljudem nastavlja? atoi ker je njih natori najbolj primerjena, in ker nimajo do nobe-^a druzega greha toliko nagnenja in veselja. Mladi ljudje so po 'avadi ge b0y mehkega in voljnega srca, in se lahko napeljejo k °litvam, k postu in drugim dobrim delom; tudi še nima peklenski iuh k lak. tud; tolike moči, jih k nekaterim drugim grehom napeljevati, na pr. oinnosti, zakaj mladi ljudje še nimajo veliko premoženja itd.; Za goljufijo in tatvino nimajo mladi ljudje po navadi še toliko nagnenja, zato se po pravici čudimo, če se semtertja o katerem ©la-dem človeku kaj tacega sliši. Zato hudobni duh v nobeno drugo mrežo ne vjame toliko mladih ljudi, kakor v mrežo nečistosti, zakaj temu grehu sta njih srce in duša najbolj vdana. Oh, koliko poprej čistih duš in čistih src je peklenski duh v to mrežo vjel! Od kod pride dandanašnji toliko pravičnih in bridkih pritožeb zavoljo popa' čenosti mladine, zavoljo gnjusobe zapeljevanja, zavoljo tolikšne razuzdanosti, katera se kakor deroča reka čez mesta, vasi in dežele valj in toliko — posebno mladih ljudi — požre? Da stariši od bridkosti čez svoje razujzdane otroke zdihujejo in pred časom v grob padejo; da se učeniki pritožujejo čez svoje učence, da duhovni pastirji zdihujejo zavoljo pohujšanja in popačenosti svojih občin, — kaj je vzrok vsega tega? Oh! čistost in nedolžnost je od mnogih mladih ljudi zginila, in ž njo vred je vsa poštenost, mir in sreča ljudi pokopana-Kajti z nobenim drugim grehom na svetu peklenski duh ne zadobi tolike oblasti čez človeka, kakor z grehom nečistosti, če jih namreč v to mrežo vjame, jih toliko ložje v svoje druge mreže zamota. Glej©0 na nesrečnega Absalona! Njega je peklenski duh najprvo v to mreŽ° vjel, in ko ga je tukaj vjetega imel, potem ga je lahko tudi v druge mreže zamotal, namreč v mrežo prevzetnosti, da se je hotel zoper voljo svojega očeta kraljestva polastiti in se je celo zoper svojeg8 očeta spuntal in — lastnega očeta preganjal, seveda v svojo lastno največjo nesrečo, ker strašno ga je šiba božja zadela, kakor vaffl Je znano. In tako se godi še dandanašnji; kakor hitro namreč peklenski duh katerega v to mrežo zasači, kmalo ga zapelje tudi v druge greh6’ kakor v prevzetnost v obleki, obnašanji, govorjenji in v lažeh, ker taji svoje grehe itd.; v jezo in sovraštvo proti takim, kateri mu ug°' varjajo; požrešnost in pijanost; v lenobo v službi božji itd.; v °PU" ščenje ali pa nevredno prejemanje svetih zakramentov, v opuščanje molitve, češčenja Matere božje itd., in zadnjič v nejevero, nespok°r nost in obupanje. Glejte, kako nevarna in škodljiva je ta mreža Pe' klenskega duha zlasti za mlade ljudi. Zgodi se tudi, da kaka osivel glava s svojimi starimi, trudnimi nogami v to mrežo zabrede, vendar to je tako grdo, da se taki skoro samemu satanu gnusijo. _ „ Kako pa peklenski duh mladim ljudem to mrežo nastavlja-Najbolj s tem, da jim pamet slepi in vero manjša. Kakor je nekdaj Evi rekel: „0, ne bodeta umrla ne, če bodeta prepovedani sad jedla^ tako še zdaj govori: „Saj te ali one kvante govoriti ali peti ni greh — ali pa: „Saj to ali ono nespodobno vedenje ni nič greh," ali pa: „Glej, saj ta ali oni tega nima nič za greh," —še najbolj Pa tena, da jiin vero vzame na neumrjočo človeško dušo, na pekel itd. S takimi mislimi, ki jim jih navdihuje, peklenski duh nespametne Dudi slepi in jih tako v svojo mrežo lovi. In oh! koliko mladih ljudi tako v svojo strašno mrežo vjame! Kar pa peklenski duh sam ne premore, to stori po svojih podočnikih in hlapcih. Teh pa ima brez števila. Prvi pomočnik pekinškega duha v tej reči so pri marsikaterih mladih ljudeh — oh! kdo bi mislil — njih lastni stariši. Oni so vsi slepi in za dobro drejo otrok nimajo nobene skrbi, zato mora že najšibkejša mladost Vse hudo videti in slišati, in tako je strupeno seme prihodnje pregrehe že zdaj v njih poprej še nedolžno srce položeno. — Drugi podočniki peklenskega duha v tej reči so posebno slabe tovarišije, v katerih se ne smč kaj lepega nedolžnega govoriti, ampak le grde nesramne reči, pri katerih se čistost, če bi je še kaj bilo, popolnem zamori. In v take tovarišije puste stariši in predstojniki svoje otroke d podložne zahajati, ni toraj čuda, da jih peklenski duh tako kmalo, Ze v šibki mladosti, v svoji mreži ima. — Tretji in še najhujši podočniki peklenskega duha v tej reči so nesramni zapeljivci in Zapeljivke, med katerimi so marsikatere prave Putifarice. — Oh!., kdo se hoče pri tacih okoliščinah še čuditi, da je dandanašnji tako dalo čistih, nedolžnih in poštenih mladih ljudi, ker ima namreč peklenski duh tako pogostoma in na široko svoje mreže nastavljene, v katere nespametne in lahkomišljene mlade ljudi lovi? Pa, vi mladi ljudje! morebiti zdaj mene vprašate: Kako se ho-®edo pa pred to mrežo peklenskega duha obvarovati, da nas vanjo Ile zasači? Pred vsem morate zgrabiti meč, s katerim morete peklenskemu duhu njegovo mrežo presekati, in ta meč je — sv. vera, katera nas uči, da nismo le za kratek čas tega življenja, ampak za Neskončno dolgo večnost; ne za pest prahu, ampak za neskončno veselje; ne za vbogo revno stvar, ampak za Boga vstvarjeni. Jaz niscin za časne reči rojen, ampak za večne; za te hočem živeti, ne one, tako jo rekel sv. Stanislav Kostka in tako se je vojskoval z dečeui sv. vere po besedah Jezusa Kristusa, ki pravi: Kaj pomaga kovčku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Sv. vera nas nabije uči, da ne nejeverni nečistniki, ampak le Bog sam nas more Zv«ličati; sv. vera nas uči, da so naša trupla udje Jezusa Kristusa in tedpelj sv. Duha; sv. vera nas zadnjič uči, da le tisti, kateri so ^stega srca, bodo Boga gledali v nebesih, za vse nespokorne in ne-^'ste ljU(jj pa je prižgano jezero žveplenega ognja v peklu. O vi vsi, do zdaj še pošteni mladi ljudje, zgrabite ta meč in branite se ž njim zoper vse sovražnike, ki se vam bližajo, naj bodo brat ali sestra, znani ali neznani, domači ali tuji, gospod ali hlapec, bogati ali revni; branite se s tem mečem, ki ga je sam Bog vam v roke dal v vašo obrambo zoper vsako zapeljevanje in zoper mreže peklenskega duha. Zraven tega meča žive vere se je treba še drugih močnih pri' pomočkov poslužiti, in ti so: molitev, češčenje Matere božje, prejemanje sv. zakramentov itd. Prosite Boga za pomoč, da nas on, Vsegamogočni, s svojo roko varuje in s svojo milostjo krepča. Priporočujte se Materi božji. Kje pa se krepkejša pomoč najde, kakor v tisti močni mani, t. j. v presv. rešnjem Telesu, s katerim nas Kristus poživlja, se z nami sklepa in nas varuje pred vsemi sovražniki, zakaj če je on z nami, kdo je zoper nas? Ali v dnevih razuzdanosti in velike nevarnosti še celo molitev, češčenje Matere božje in večkratno prejemanje sv. zakramentov samo na sebi ni zadosti, čistost in nedolžnost ohraniti in velikokrat nič druzega ne pomaga, kot bežati — samo to reši človeka, kot egiptovskega Jožefa, sv. Stanislava itd. Zato bežite proč iz nevarnih krajev, tovarišij in hiš, kjer veste, da je za vas nevarno; zakaj tako govori prerok Jeremija: Beži is srede Babilona in vsak naj reši svojo dušo. (Jer. 51, 5.) Zakaj že zdaj in tukaj se mora ločiti, kar bo enkrat na vekomaj ločeno; vemo namreč, da bo Kristus na sodnji dan ločil ovce od kozlov, zakaj bi toraj že zdaj ovce ne bežale prod kozli? Kateremu je toraj v resnici mar, da se varuje te mreže Pe' klenskega duha, naj se skrbno posluži teh pripomočkov, kakor so s0 jih skrbno poslužili sv. Stanislav in drugi svetniki. Ali med tem, ko božja beseda na ušesa marsikaterega doni, morebiti peklenski duh njegovo srce zaklene in otrpne, ter bo tudi beseda božja pri njem zastonj, in ostal bo zanikern tako dolgo, da zabrede v to mrežo. Zatoraj se obrnemo k tebi, o usmiljeni Jezus, in te prosimo pr> velikosti usmiljenja tvojega božjega Srca in na priprošnjo neonoa-dežanega Srca tvoje nedolžne Matere Marije: reši, o Gospod, kar se še da rešiti v teh dnevih posvetne razuzdanosti, razsvetli in spreobrni jih! Amen. Josip Krčon. Peta nedelja po binkoštih. I. Dušni ubijalci. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Mat. 5, 21. Nekdanji pismarji in farizeji, katerih navidezno pravičnost Jezus v današnjem evangeliju graja, so mislili, da peta zapoved božja prepoveduje bližnjega le telesno umoriti. Da pa tudi prepoveduje bližnjega na zdravji poškodovati, da prepoveduje vse misli, želje, besede, katere koga le spodbadajo bližnjega na zdravji poškodovati aH celo umoriti ga, tega niso hoteli pritrditi. Da pa celo prepoveduje bližnjega zapeljati v greh, kateri njegovi duši milost božjo Pomanjša, če je odpustljiv, in popolnoma vzame, če je smrten, tega slišati niso mogli. — Zato pa je Jezus svojim učencem v da-Oašnjem evangeliju besede tudi v duhu, v njih pravem pomenu raz-l°žil ter jim zapovedal, naj ne posnemajo pismarjev in farizejev, lotnuč naj se varujejo tega, kar prepove črka, in tega, kar prepove 'lob sleherne postave božje, ako hočejo priti v nebeško kraljestvo. Pa kar je tu Zveličar svojim učencem na srce pokladal, to Velja tudi nam. Tudi nam je rečeno; Ne varujte se le bližnjega na-lašč in naravnost umoriti, nego varujte se tudi jeziti se nad njim P° krivici in ga sovražiti; varujte se zapeljati bližnjega v odpustljivi £reb, ki ga na duši poškoduje, zapeljati ga v smrtni greh, ki ga na j|llši umori, kajti kdor bližnjega z ubijanjem ob življenje ali s povišanjem ob milost božjo spravi, prelomi peto božjo zapoved in nebeškega kraljestva upati ne sme, ako se resnično ne spokori. Nič Jbanj kakor bližnjemu pa človek tudi lastnemu dušnemu živ-Je u j u lahko škoduje ali ga celo uniči, na kar se tudi peta božja Spoved razteza. Ker je pa takih dušnih ubijalcev več, kakor bi kdo na *>rv' pogled mislil, zato jih skusimo danes spoznati. Oglejmo si: dušne ubijalce svojega bližnjega; b) dušne ubijalce Saniega sebe. I- I- Stvarnik človekov je Bog, dal mu je telo in dušo, ter ju °Zal)šal z najlepšimi prednostmi. Bog je toraj tudi edini njegov Go-!^°d> v njegovi oblasti je dušno in telesno zdravje in življenje slenga Človeka. Zato je dal peto zapoved: Ne ubijaj! v kateri je povedal vse, s čemur bi svojemu bližnjemu ali sebi na duši in na telesu utegnili škodovati ali ju celo umoriti. Tej zapovedi nasproti ravna, kdor sebe ali svojega bližnjega v bolezen ali smrt pripravi — v tem slučaji se imenuje telesni ubijalec; ali pa sebe ali bližnjega v kak greh pahne, — takrat se imenuje dušni ubijalec — in o le-tem zadnjem danes govorimo. Veliko je načinov ali potov, po katerih utegne človek dušni ubijalec svojega bližnjega postati. Le nekatere bolj navadne vani hočem našteti, iz katerih bodete spoznali, da je tudi med kristijaoi dovolj dušnih ubijalcev. 1. Prva pot, po kateri človek utegne svojega bližnjega v smrtni greh zapeljati in na duši umoriti, je slab svet. Tako svetovati s0 pravi: svojemu bližnjemu navod in namigljej dati, da kako pregrešil0! krivično stvar sklene ter jo po razmerah tudi izvrši. Nekateri kri-stijani si nič ne storijo iz tega, da bližnjemu, če je v kaki zadregi ali če se more kaki nesreči ogniti, kako škodo odvrniti, si kak dobiček uloviti, na njegovo dušno škodo hudoben svet dajejo. Ne manjka sleparjev, goljufov, ki svetujejo raznih nepripuščenih pomočkov kako bolezen ozdraviti, zakopane zaklade vzdigniti. Drugi svetujejo h krivičnim pravdam in tožbam, k opeharjenju svojega bližnjega pri kup-čijah in menjavah. Matere svetujejo hčeram k pregrešnemu znanj11« da bi jih od hiše oddale. Posli si dajejo med seboj hudobne svet0 k nezvestobi, lenobi, k lastnemu plačilu zavoljo velikega truda; brc*' vestne ženske svetujejo dekletom, kako po grehu sramoti uiti, iu jft1 storijo morilke. Slab svet pripravi tistega, ki se po njei časno iu večno nesrečo. Slab svet, ki so ga dali nevedni Roboamu, Salomonovemu sinu, da naj težkega jarma, v katerem je ljudstvo zdihovalo, ne polajša, je bil kriv, da je deset rodov od nje' govega kraljestva odstopilo. — Varuj se toraj v greh svetovati. Dobr° prevdari, predno komu svetuješ, če ni tvoj sklep bližnjemu v pogub0’ pa da tudi tvoje dušo seboj ne potegne, ker modri Sirah (27, pravi: Hudobni svet pade na tega nazaj, Id (ja da, in ne bo ’ od kod to pride. 2. Drugi način, po katerem utegne človek v smrtni greh zapeljati iu ga dušno umoriti izgled. Izgledi imajo silno veliko moč ali v dobro ali pa v hudo °a gniti voljo tistega, ki jih vidi. Zato pravi sv. Gregor: če hočete poboljšati, dajajte mu lepe ieglede. Res je, da slabi izgledi nik°8 ^ ne silijo hudo delati, ali res je pa tudi, da tistega, ki jih vidi! lia svojega bližujeS8 , je pohujkU’v i ravna * mladenk peljujejo v slaba dejanja, zakaj slabi izgledi manjšajo sramožljivost 'n strah božji. Zguba teh dveh lastnosti pa je začetek hudobije. Pa ^aJ bi vam razkladal, koliko mladih ljudi slabi izgledi popačijo; saj Vam pamet in skušnja pove, da otroci ne bodo ljubili molitve, če starišev nikdar moliti ne vidijo; saj vam pamet pove, da se kleti ne bodo odvadili, če nje vedno slišijo preklinjati; saj nas skušnja uči, d& sin vina ne bo sovražil, če očeta vidi vedno popivati; saj skušnja Pravi, da hči ne bo sramožljiva, če zapazi, da tudi materi posvetna nečimernost dopada. — Slabi izgledi zapeljejo v greh in kdor jih ^aje, je dušni ubijalec svojega bližnjega. 3. Tretja pot, po kateri človek svojega bližnjega v greh zapelje 'n ga duševno umori, je pregrešno povelje. To se zgodi, če človek komu izrečno ali natihoma, z besedo ali z migljajem, zna-menjem ukaže kaj hudega storiti ali kaj dobrega opustiti. Vsak ve, ^a ne sme biti pokoren poveljem, ki so božjim postavam in vesti nasprotni. In kolikokrat se temu nasprotuje! Če stariši otrokom kaj Pregrešnega zapovejo (lagati, krasti, maščevati se nad kom), po iz-reku nekega cerkvenega učenika niso stariši, nego morilci, ker jih °ni, mesto da bi otrokom ohranili življenje milosti božje, tega oropajo in v večno smrt pahnejo. Tako se pregreše gospodarji in mojstri, _ Poslom in rokodelcem ukažejo ob praznikih hlapčevska dela oprav-Uati, jih § tem silijo službo božjo zanemarjati ali drugim kako škodo storiti, jih ogoljufati, njih reči pridržati. Vsi tako delajo, ki od koga zahtevajo: naj nesramne reči pripoveduje ali poje, naj se pretepa, upijani, naj krivo priča itd. ali mu Pa le mignejo, znamenje dajo, naj o kaki važni stvari molči, naj kaj dobrega opusti, kar bi lehko po svojem prepričanji storil . . . Kdor pregrešne reči zapoveduje ali dobre prepoveduje, na enkrat ^Ve duši umori, svojo in svojega bližnjega. Ako si v taki nežnosti, ne vbogaj tacega povelja, ker Boga moramo bolj slušati, ulcor ljudi, pravi sv. pismo. (Dej. ap. 4, 19.) Če hočeš svojo dušo rečiti, rajše kaj pretrpi, kakor da bi izpolnil pregrešno povelje. 4. Četrta pot, po kateri človek lahko postane dušni morilec sv°jega bližnjega, je nagovarjanje v hudo. — Vsak ve, da ne Že v greh privoliti, ako nas kdo vanj nagovarja. Ali človeku, ki je 6 Po natori bolj k hudemu, kakor k dobremu nagnen, je težko ta em« prigovarjanju se ubraniti, ker ono omami pamet, obudi po-e|Jivost, zaduši glas vesti. Redek je mož, da bi z egiptovskim Jo-et°m rekel, kadar ga nesramna ženska v greh nagovarja: Kako bi °yel to hudobijo storiti in zoper svojega Boga grešiti ? — Redka je žena, da bi s čisto Suzano rekla, kadar jo možki v nespodobnost zapeljuje: Hujše hočem brez greha umreti, JcaJcor grešiti v pričo G°' spoda, svojega Boga. Kdor tedaj bližnjega v hudo nagovarja, ga vabi na široko cesto, ki pelje v večno pogubljenje. Zato opominja sveto pismo: Moj sin, ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim. Ne hodi s njimi; zdrži svojo nogo od njih potov; zakaj njih noge v hudo teko, in oni hite kri prelivat. (Preg. 1, 10.) 5. Šesta pot, na kateri človek lahko dušni ubijalec svojega bližnjega postane, je zapeljivo prilizovanje. O priliznjene® jeziku in o tistih, katere je v greh in ob milost božjo pripravil) velja, kar modri Sirah pravi: Veliko jih je ojstri meč umoril, t°da ne toliko, kakor hudobni jezik pogubil. Zvitega priliznjenca znebiti se je težko; zakaj ni je lepe besede, da bi se je ne poslužil, ne reči) da bi je ne obetal, obljube, da bi je ne storil, kadar se prilizuje-Prilizovalec govori vselej, kakor sluti, da bližnjemu dopada, mu Pr‘' lastuje spretnosti, ki jih nima, in celo slaba njegova dejanja hvali-Tako napravi veliko škode, je vzrok, da jih mnogo v grehe zabrede in v njih ostane. Zato pravi sveto pismo: človek, ki s priliznjen in napačnimi besedami s svojim bližnjim govori, razpreza mrežo njegove korake. (Preg. 29, 5.) In sv. Jeronim piše: Z ničemur & nravnost človekova tako lahko ne pokvari, kakor s pohvalami in P>1 lizovanjem. Več škoduje jezik prilizovalca, kakor meč preganjalec kajti meč rani le telo, priliznjenost pa umori dušo. 6. Šesti način dušni ubijalec postati, je prepovedana P° moč. To zakrivijo vsi tisti, kateri v dejanji in vedoma sodeluj6)0, da se kaj hudega izvrši. Po tej poti jamo skopljejo svojemu bližnje®0’ ko pripomorejo, ga v greh spraviti ali v njem obdržati. Kdor žnjemu kakor si koli na roke gre, da se more kaj hudega storiti a1 dobrega zaprečiti; kdor pomaga, da se komu škoda godi na <®s zdravji, premoženji, pravicah, je velik sovražnik njegove duše, mu pomaga milost božjo zapraviti. Zato kliče sv. Pavel (Ef- 5, ‘ vsem tistim, ki tatove podpirajo v njih delu, jim odpirajo, njih r kupujejo, skrivajo, prodajajo, ki so jim na straži, ki raznašajo a ljubljena pisma, ki ponočnjakom odpirajo . . .: Prcvdarite, kaj je -* ■ ^ dopadljivo, nikari sc ne vdeležujte nerodovitnih del teme, temue P° svarite jih veliko bolj. 7. Enako postanejo dušni ubijalci vsi tisti, ki grošniko® P tu ho dajejo. Potuho dajejo stariši otrokom, če jim vsled nespa® ljubezni vse spregledajo in prizanese. Potuho dajo gospodarji poS če jim po storjenem delu vse pustč početi in hoditi, kakor in Se jim zljubi, akoravno vedo, da Boga žalijo. Potuho dajo otroci 8vojim vrstnikom, če bratov, sester, tovarišev pregrešna znanja in dejanja in ponočna obiskovanja starišem in predstojnikom prikrivajo. Potuho dajo posli poslom, če gospodarjem ne povedo, kar pregrešnega Pri drugem zapazijo, ko sami več tega odvrniti ne morejo. Potuho dajejo nesramnežem vsi tisti, ki v svoji hiši nevarna shajališča trpe. ~~ Vsaka potuha res grešnika drži v sužnosti hudičevi, vedno bolj °dklada njegovo poboljšanje, da je večna poguba zmir bližja. Tako ste se prepričali, da je tudi med kristijani veliko dušnih ubijalcev svojega bližnjega; pa že iz dozdaj rečenega lahko sklepate, da so ti ob enem tudi ubijalci svoje *astne duše. II. Oeznatorno življenje človeške duše obstoji v milosti božji, v d°padajenji božjem in v pravici do sv. nebes. Kakor se telesno življenje lahko poškoduje in zapravi, če se dolžnosti do telesa zanemarijo, tako se tudi duhovno življenje lahko poškoduje in zamori, ako Se zanj ne skrbi. Kako se to zgodi? 1. Prva pot, da kdo svoj dušni ubijalec postane, je, če svoji duši zdravo in tečno hrano odtegne. Kdor bi telesu odtegoval id, pijačo, zrak, ta bi se polagoma umoril. Tako je z dušo. Njena hrana je: božja beseda, saj Kristus sam pravi: Človek ne šivi; Presveto rešnjeTelo, o katerem pravi: Moje telo je res jed . . . ne boste jedli mesa Sinu človekovega . . .; molitev, kakor Gospod saui pravi: Čujte in molite...] slednjič spokornost in samo-žutajevanje, ker zopet pravi: Ako se ne spokorite, bodete se vsi ljubili. Kdor ne zatajuje sam sebe in ne vzame križa ... ne more >noj učenec. To je toraj krepka in tečna hrana za dušo, njena P'jaČa, njen zrak. Ako se jej to odtegne, je končano njeno življenje, °na oslabi, zvene in umre. Kdor toraj ne posluša besede božje, 1)6 prejemlje sv. zakramentov, ne moli, se ne pokori, ne zatajuje . . . Zgreši se nad svojo dušo, on jo izstrada, umori. 2. Druga pot je ravno tej nasprotna, kdor jej nezdravo, S'rnpeno hrano daje. Kakor je pri telesu, tako je pri duši; ako Se je.j pokvarjena, zastrupljena hrana daje, ona vene, hira in umira, 7‘da,j bolj hitro, zdaj bolj počasi, in kdor to zakrivi, ta je dušni Salec. , Nekateri mislijo svojo dušo spopolniti s posvetnimi govoricami, a a jalec, ker z njimi dušo izpostavlja v bližnjo nevarnost tudi velik® grehe doprinašati, in kakor po večkratnem ranjenji telesna smrt n* stane, tako tudi pri duši. Pa tudi tisti je njen morilec, ki se P° teguje za nauke, ki so Jezusovi veri nasprotni, kakor Gospod s8® zatrjuje, rekoč: Kdor ne veruje, bo pogubljen. — S tem toraj, mnogi velike in male grehe doprinašajo, ali pa krivim naukom ušes® odpirajo, poškodujejo svojo dušo, da, postanejo njeni morilci. 4. In na široki poti večne pogube so tisti, ki v grehih trd° vratni ostanejo. Taki vedoma odlašajo poboljšanje in pokoro negotov čas — ob smrti. A sv. pismo in cerkveni učeniki encglaS)^ zavržejo to odlašanje. Ne oprezuj sc k Gospodu spreobrnili 1 ne odlašaj od dne do dne. Ker njegova jeza bo hipoma prisl0, te ob času maščevanja pogubila. (Sir. 5, 8.) Odlaševalec je neK -trojni morilec svoje duše, ker jo je nekako res s hudode umoril, ker jo dolga leta v smrti pusti, ko bi jo s pravo pokoro l® oživil, ker je v največji nevarnosti za vselej jo zgubiti, ker '|0 imel morda več ni časa, ni milosti, ni volje jo rešiti. — Kako usmiljeno ravna zastareli grešnik s svojo dušo! Veliko dušnih ubijalcev je med kristijani. Varuj se, drag’ 1,1 ■ da ne boš tudi ti dušni ubijalec svojega bližnjega, tudi, da si lastnega duhovnega življenja ne pokol* Največjo skrb obračaj na neumrjočo dušo svojo in svojega bližnjega. Ako ona hira zbog mnogih jej prizadetih ran, o ne obotavljaj se, J° pokrepčati, poživiti; usmiljeni Samarijan ima obilno zdravil, le k njemu se zateci in boš živel ter milostno sodbo najdel. Amen. Ant. Žlogar. 2. Satanove mreže: II. Prevzetnost, zlasti v obleki. Abo ne bo obilniša vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Mat. 5, 20. Zadnjič sem vam govoril, kako pogostoma nam peklenski duh SVo.je mreže nastavlja, da bi katere neprevidne duše vanje vjel in seboj v peklensko brezdno potegnil. Teh mrež pa ima peklenski duh brez števila veliko, in če kake duše z eno mrežo vjeti ne more, jej frugo nastavi. Ko peklenski duh kralja Davida ni mogel v mrežo Jeze in maščevanja vjeti, mu je drugo mrežo prešestva nastavil, in v to ga je bil vjel, in bi ga bil tudi ž njo seboj v pekel potegnil, ako bi ne bil David prave pokore storil. Ker mu je pa David ušel, n' poprej miroval, da je dobil vsaj enega njegovih sinov, nesrečnega Absolona. In tako je že marsikatere trume nesrečnih duš peklenski polovil in za seboj v peklensko brezdno potegnil. Zlasti pa, sem Vatn že rekel, peklenski duh pet velikih mrež človeškim otrokom nabija: eno mladim ljudem obojnega spola, drugo zlasti ženskemu sP°lu, tretjo starim ljudem, četrto revnim ljudem in peto vsem ljudem 8Ploh. o prvi mreži — nečistosti — sem vam že govoril, in lahko ste se prepričali, koliko — oh! le koliko duš peklenski duh v te dve ^reži vjame! Zatoraj bi se pač imeli mladi ljudje te mreže peklen-Ke8a duha skrbno varovati. Ali kaj pomaga ta srčna želja, ker ^nda nikdar v nobeno mrežo nespametne ribe tolikanj ne hite, kot ^ar8ikateri mladi ljudje v mrežo nečistosti. — Pa premišljujmo a,ies dalje, katero mrežo peklenski duh zlasti žen- eniu spolu nastavlja? — Začeti hočem v imenu Jezusa in Marije. >, Drugo mrežo, katera je sicer vsem kristijanom zelo nevarna in t 0(Hjiva, to mrežo peklenski duh nastavlja zlasti ženskemu spolu. I r>8ke so ravno tako za nebesa ustvarjene, kot možje, in njih bi Ko še veliko več v nebesa prišlo kot mož, • ko bi jih le toliko peklenski duh v to svojo mrežo ne vjel. 0 le koliko tisoč in tisoč čistih ženskih duš bi se lahko veselilo v neizmernem veselji v nebesih, ko bi le ne bilo te nevarne mreže, katera se ženskemu spolu tako zvito nastavlja! Ženske so usmiljenega srca, strežejo rade ubogim bolnikom, marsikatere pomagajo rade ubogim siromakom, hodijo sploh rajše v cerkev kot možje, molijo tudi rajše, tudi k sv. zakramentom jih vidimo bolj pogostoma pristopati, kot može. Če je velik praznik, koliko se vidi žensk pri sv. obhajilu, a možakov razen adventa i° posta le malo. Glejte! koliko več bi bilo zares kmalo lahko žensk zveličanih, kot možkih, ko bi jih le toliko peklenski duh v svojo mrežo ne vjel! Če jih pa peklenski duh enkrat v to svojo mrežo vjame, kaj pomaga potem sama vnanja pobožnost? Saj so bili tudi farizeji po zunanje pobožni; vendar pa nam vsem Kristus kliče, rekoč: Ako ne bo obilniša vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ,iC pojdete v nebeško kraljestvo. Te besede nam vsem veljajo, zlasti p® tudi vam, ženske! zato, da se pri svoji sicer hvalevredni pobožnosti toliko bolj varujete tiste mreže, katero peklenski duh posebno vam nastavlja. Vendar pa bi morebiti že rade vedele, katera je tista mreža? Tedaj jo vam hočem naznaniti, ne zato, da bi katero izmed vas hotel žaliti, ampak zato, da bi se je bolj varovale; zakaj potem vaS bo, to se sme upati, veliko, veliko več zveličanih. Ali toraj ni dobro za vas, da vam jo naznanim? Poslušajte toraj: mreža, ki jo vam ženskam hudobni duh nastavlja, ta mreža se imenuje nečimer' nost in napuh, zlasti v obleki. V to mrežo peklenski duh največ ženskih duš vjame, posebno dandanašnji. In ali jih nima tudi zares peklenski duh veliko žensk v teJ mreži že vjetih ? To se kaže v tistih nepotrebnih zobcih, mrežicah’ „žnoricah“ itd., katerih je brez števila veliko na mnogoterih žensk'1 oblačilih. To se kaže pri predragih oblačilih ... To se kaže pri 1°^° prstanih in dragih uhanih marsikaterih žensk . . . To se kaže v tisti i mrežastih grebenih, kateri marsikateri ženski kakor petelinovi gre' beni na glavi Strle .... To se kaže posebno pri tistih, katero • kmetov pridejo v mesto služit, in se kmalo po gosposko začno.) pačiti. O vseh teh, ki so iz samega napuha tako in enako °'J'a čijo, se pač sme reči, da jih je peklenski duh že v svojo mr«'z zasačil. Zdaj pa je imenitno vprašanje: ali je napuh in nečimernos*^ obleki pri ženskih zares tolika pregreha, prava mreža duha, s katero veliko čistih ženskih duš vjame in seboj brezdno potegne? Prevdarimo nekoliko to reč: peklcnsK^-, peti«"1*" a) Komu smo se pri svetem krstu odpovedali? Odpovedali smo Se hudiču in njegovemu napuhu in njegovemu dejanju. Ali pa je brez greha, to obljubo prelomiti? In zakaj cerkev zapoveduje, da se ,tlora človek zlasti napuhu pred svetim krstom odpovedati? Zato, ker Je napuh posebno priljubljena in navadna pregreha, pa tudi toliko k°lj nevarna, ker je svet še spoznati neče za pregreho; saj o napuhu pravi sv. pismo, da je začetek vse spačenosti, vsega pogubljenja. b) In res! koliko hudega izvira iz nečimurnosti in napuha v obleki? Iz nečimurne noše in napuha izvirajo mnogi grehi: pohuj-^ai)je, nečista ljubezen in nečistost, zakaj prevzetnost gre pred pad-Cenb hudo poželenje, zapravljanje, goljufija (ker se večkrat blago na upanje vzame, pa ne plača), tatvina itd. — Od nečimurne obleke Pride, da človek pri svojih molitvah ne more uslišan biti, tako malo, k0* berač ne, ko bi prišel prevzetno oblečen kaj prosit, ali da od Zakramentov svete pokore in presvetega rešnjega Telesa ne more kaj ®aC(Jovcga pogubljenja, — da je toraj pregrešna. — Ste slišali besede Z' Pisma? Spoznajte iz tega, da je nečimurna obleka pregrešna, za-> J° katere Bog tako prevzetneže na tem in na onem svetu kaznuje. . kako ojstro že na tem svetu! Bere se po časnikih, kako veliko jo po svetu zgorelo, ki so se zavoljo svoje preširoke obleke ■|a zadele, vnele in žalostno zgorele. Pač očiten dokaz, kako zelo 26* Bog nečimurnost črti in kaznuje že na tem svetu, kako pa na onem-nam sam Kristus od bogatina pripoveduje, kakor vam je znano. Oh, le koliko žensk peklenski duh v to mrežo napuha zaplete, in sicer tako, da se ne iztrgajo lahko iz nje, zakaj če se tudi same postarajo, da se ne morejo več tako prevzetno nositi, jih vendar peklenski duh v ti mreži tako zapletene ima, da potem svoje hčere uče, se prevzetno obnašati. Te lišpajo in gladijo in hvalijo, kako da so zale, tako, da že v mladih srcih izrejajo kačo napuha. Glejte tedaj, ve ženske! napuh v obleki — to je tista mreža, katero vam satan nastavlja, ker ve, da vas ž njo najložje vjame. Z ropom vas ne lovi, ne z ubijanjem, ne z igranjem, ampak le z na-puhom. Če se toraj te mreže varujete, vas bo lahko veliko zveličanih, sicer pa malo. Zatoraj, preljubi stariši, priporočajte svojim otrokom, da bodo le poštenega, spodobnega in ponižnega oblačila želeli i® iskali; navadite jih, da bodo od mladega tiste spoštovali, kateri se ponižno oblačijo, in sami take hvalite; čez tiste pa žalujte, kateri se prevzetno oblačijo. Nikar nikoli svojim otrokom zato lepe obleke ne obetajte, da bi vas raje ubogali; nikar jih nikdar vpričo ne hvalit®’ kako so zali, nasproti pa jih zavoljo ponižnosti pohvalite, da je Bogu dopadljiva. Pravite jim, da prava lepota obstoji le v ponižnosti in nedolžnosti, kakor se vidi pri Mariji, prečisti Devici. Vse to ne h° brez sadu, posebno, če prosite Jezusa za pomoč, kateremu z Bog0111 Očetom in sv. Duhom naj bo čast in hvala na vekomaj! Amen. Joe. Krčon. Šesta nedelja po binkoštih. I. Sv. Kamil in sv. Janez od Boga. Množica se mi Mark. 8, 2. jjj j Množica sc mi strnili, tako vsklikne v današnjem sv. evang®^ premili Jezus. Pa njegovo usmiljeno Srce se ne zadovolji kar e da izrazi z besedo globoko sočutje zgladilo množico, ampak tu janjsko jej pomaga s tem, da jo čudežno nasiti. To je prava ljun ki se pokaže v dejanji, taka odpira nebesa. Kristijanje! Besede Izveličarjeve: Množica se mi smili! obrnem lahko tudi na svetnika, čegar god praznujemo v ljubljanski škofiji vsako leto današnji dan — 20. julija (sicer se ga sv. cerkev spominja dva dni poprej). Svetniku je ime Kamil deLellis (Leli, Lelijski). izgledu Jezusovem je tudi on imel srce polno ljubezni in usmi-Ijenja zlasti proti bolnikom, skušal jim je pomagati na duši in na lelesu. Podobno kakor on, posvetil je tudi neki drug svetnik, namreč sv- Janez s pridevkom „od Boga“, svojo dejanjsko ljubezen trpe-vyniu človeštvu. Njegov god se praznuje dne 8. marca. Sedanji sv. Oče so dne 27. maja 1886 postavili ta dva svetnika Za patrona bolnišnicam in bolnikom, ter ukazali, da se v *‘lanij ah za umirajoče kličeta na pomoč za sv. Frančiškom. Ugodilo se je to še posebno iz tega namena, da bi se na priprošnjo 8v- Kamila in sv. Janeza noben bolnik po bolnišnicah ne ločil nepreviden s tega sveta. Po nekaterih bolj brezbožnih deželah je namreč *a nevarnost vedno večja, ker so pregnali (imenoma na Francoskem) usmiljene sestre iz državnih bolnišnic ter jih nadomestili s svetnimi P°strežnicami. Te pa bolj iščejo svoj, kot pa časni in zlasti večni klugor ubozih bolnikov. Vem, da vas bode zanimalo, ako vam danes nekoliko več povem 0 °beh varuhih in pomočnikih bolnikov. Saj neozdravljiva žlezen more zadeti vsakega izmed nas, — tebe ali mene, danes a" jutri. Kdo je bil sv. Kamil de Lellis? Kdo je bil sv. Janez °u Boga? Kako je vsakateri deloval? Na vse to vam odgovorim v naslednjem, da boste toliko za-upljivejše priporočali sebe in druge tema svetnikoma. I. I. Zaslišite najprej nekaj iz življenja današnjega svetnika. Sv. Kamil iz rodbine de Lellis je bil porojen 1. 1550 na Na-Puutanskem. Pred njegovim rojstvom se je sanjalo njegovi materi, a bo njen otrok zaznamovan na prsih s križem in da bode še več ruzih mladeničev z ravno tacimi križci vodil za seboj. Pomen teh '/‘uj se je razodel še le takrat, ko je bil sv. Kamil osnoval tisto ružbo, katere udje se z obljubo zavežejo streči bolnikom in nositi •unnorudeč križ na desni strani prs. Stariši Kamilovi zgodaj umrjo, on pa se — sam sebi prepuščen vpiše v vojake. Tu ne hodi po najboljših potih. Strastno se vda .pjb s katero zapravi vso dedščino. Tako čisto uboža po lastni krivdi, (®,eg tega pa se mu še napravijo na nogah skeleče rane. Zaradi &a izstopi iz vojaške službe, ter se ponudi očetom kapucinom. V B90 novem stanu ga milost Božja vsega prenaredi. Iz mladostnega grešnika postane Kamil velik spokornik. Ker pa zavoljo bolnih nog ne more za vselej ostati med brati kapucini, poda se v Kirn v sv. Jakoba hiralnico za neozdravljive bolnike. Tu streže z vso ljubeznijo sa® bolnik bolnikom. V teku časa se prepriča, da za plačilo najeti strežaji slabo strežejo bolnikom, da so dostikrat neusmiljeni in brezčutni. Zelo ga t° peče pri srcu. Posvetuje se s svojim spovednikom sv. Filipom rijem, kako bi bilo temu odpomoči. Njun sklep je ta, da Kaum ustanovi tako družbo, ki bi imela samo ta dobri namen pred očmi• Streči bolnikom iz ljubezni do Boga in za večno plačilo. Posreči se mu kmalo najti nekaj enacih src svetnega in duhov-skega stanu. Družba se ustanovi, in ne traja dolgo, da morejo m tudi že v lastno hišo. Družba sv. Kamila se kmalu razširi po drug® pokrajinah laških in še dalje po Evropi, zlasti potem, ko jo potrm papež Sikst V. leta 1586, še bolj pa, ko jo spremeni papež Bre' gorij XIV. leta 1591 v poseben red s čveterno obljubo. Da bi mogel še več koristiti bolnikom, zlasti v dušnem oziru? pripravi se Kamil, če tudi že nad 30 let star, za mašniški stan. Ginljivo je, kar se bere o njegovem ravnanji z bolniki. Slušaj® modrega Siraha (7, 39.): Naj se ti ne toži bolnika obiskati; 0<»ta> s tem se boš v ljubezni utrdil, in zanašaje se na obljubo Kristuse (Mat. 25, 36, 40.) — gre sv. Kamil, kjer koli zve za bolnika, hm k njemu, postreže mu z jedjo in pijačo, osnaži mu posteljo in sob > obveže mu rane, če ima bolnik ta križ; sploh se more reči, da noben mati ni skrbnejša za svojega bolnega otroka. In kar je še posebn povdarjati, najrajše biva sv. Kamil pri nagnjusnih in kužnih bolnik1 ^ Pogosto prebedi cele noči pri njih, če tudi njega samega noga s*1 boli, tako da pada v medlevce. Ko razsaja kužna bolezen po Ki®^j nabira bolnike po ulicah ter jih krepča dušno in telesno, ne da se sam tresel pred smrtno nevarnostjo. Da, še več, h kužnim . vežem v Milan in Nolo se še nalašč poda, seveda gnan od Ijuhe Ni čuda, da ga je sv. Filip Nerij videl večkrat pri bolni^ obdanega od angelov; ko pa je molil, obsevala ga je nebeška s loba. Ozdravljal je bolnike včasi tudi čudežno in imel je dar P rokovanja. . . , tel Ves utrjen v ponižnosti — predstojnik svoji družbi ni J nikoli biti — in ves spokorjen umrje leta 1614, star 64 let. Stra bolečine, ki jih je imenoval dejanja božjega usmiljenja, lajšal s z mislijo na peklensko trpljenje, katero je, kakor je sam rekel, . služil s svojimi grehi. Vsied mnozih čudežev ga leta 1746 Pa" Benedikt XIV. slovesno prišteje svetnikom. . 0 čas ne pripušča, posebej še veliko opominjati, kaj naj se uc ^ iz življenja sv. Kamila. Ne bom torej nobene besede izgubil 0 gubnosti strastnega igranja ali sploh o zapravljivosti v mlad°s ktih, saj vsi veste, da se utegne na ta način pogubiti duša in telo. Opozoriti vas hočem le na ojstro pokoro, ki jo je delal sv. Kamil spoznavši svojo mladostno sprijenost. Le vsak naj pomisli sam po Sebi, kako bi mu bilo, ko bi bil on sam v ranah in bi moral streči bolnikom, in sicer še takim, katerim se vsak še približati ne upa. Glejte, sv. Kamil pa je vse to storil prostovoljno, in le zato, da bi B°gu dal čast, ki mu jo je poprej z grehi jemal. Učimo se pa poleg spokornosti od sv. Kamila tudi potrpežlji-v°sti v lastnih križih. Sv. Kamil se je pri svojih bolečinah pogosto spominjal peklenskih muk. Kristijan! ali se mar ti ne boš tresel pred Peklenskim brezdnom, v katerega pasti si pač že večkrat zaslužil, kakor sv. Kamil? Ako se ti tvoje trpljenje zdi težavno, reci: „Kar Jaz trpim, ni nič proti peklu.“ Ako že dolgo trpiš, tolaži se, rekoč: »Saj vendar še tako dolgo ne trpim, kakor morajo pogubljeni v Peklu trpeti; mojih muk bo vendar enkrat konec, oni pa trpe brezkončno!“ II. Kdo pa je bil sv. Janez od Boga, kako je deloval? Porojen je bil leta 1495 na Portugalskem. Njegovi stariši so J’h ubogi, pa pobožni. Zgodaj se ga je lotila želja, videti kaj več syeta. Zapustivši svoje domače, gre služit za pastirja, potem pa k v°jakom, ravno ko se vname vojska s Francozi. Pri vojacih kmalu ^amenja, kakor sv. Kamil, prejšnjo pobožnost s pregrešnim življenjem. Kaj pač hudobni izgledi vsega ne store? Po končani vojski začne premišljevati, kako bi se mogel za sv'oje grehe najbolje spokoriti. Bog mu po presrčni molitvi navdii j^sel, da naj posveti svoje življenje službi bolnikov, bednih in pogonih ljudi. Janez sklene iti v Afriko, pomagat ubogim sužnjim. V •braltaru, kjer hoče stopiti v barko, seznani se z neko plemenitaško ^° storim to mar precej." Krotak proti drugim, ravna ojstro sam s soboj, veliko se zatajuj«’ posti in moli. Svojemu zvestemu služabniku dA Bog dar čudežev * prerokovanja, kakor je te nenavadne milosti podelil tudi sv. Kam*11' Ko nekdaj nastane ogenj v njegovi bolnišnici, nosi bolnike sk° plamen in pol ure ga nihče ne vidi, dokler ne pride na dan, čist« nepoškodovan na obleki, le obrvi so se mu osmodile. To poti'JuJ 17 prič. Je pač ogenj v njegovem srcu bil močnejši kot zunaU ogenj. Ozrimo se še v konec njegovega trudapolnega življenja, riu . bolezen vrže sv. Janeza na smrtno posteljo. Njegovo ležišče v J11 sobici je zelo neukretno. Odet je z obnošenim zimskim obla-č'10-g pod glavo pa ima tisto košaro, v katero je nabiral miloščino za s' trpiue. Neka milosrčna gospa ga spravi v lastno hišo. Semkaj ga hodijo obiskavat plemenitaši in reveži, nadškof pa mu pride podelit zakramente za umirajoče. V svoji bolezni si da sv. Janez večkrat hrati kaj iz bridkega trpljenja Kristusovega. Ko pa čuti, da se mu hhža zadnji trenotek, reče drugim iti iz sobe, zbere vse svoje moči uPaj, da vstane iz postelje, vzame podobo križanega, jo objame in kleče zaupije: „0 Jezus, v tvoje roke izročim svojo dušo!" Tedaj ^stopijo oni spet v sobo in najdejo sv. Janeza mrtvega. Umrl je ^5 let star 1. 1550. Papež Urban VIII. ga je leta 1630 razglasil za svetnika. Sv. Bazilij pravi: Kakor ima od Hita korist tisti, ki je seje, talco tudi kruh, ki se podeli siromaku, koristi onemu, ki ga da. hjubi kristijan, ako ne odteguješ miloščine ubozemu, in svojih oči ne °hračaš od siromaka (Sir. 4, 1.), blagoslovil te bo vsemogočni v čas-&ein oziru, pa tudi v nebesih boš imel zaklad, tako zatrjuje sam Jezus. (Mark. 10, 21.) To je poglavitni nauk, ki ga nam daje SV- Janez od Boga v svojem delovanji. Zato je klical: „Bodite Usmiljeni, ter delajte dobro!" Po tem nauku se ravnati imaš Priložnost vsak dan pri domačih revežih in bolnikih, imaš jo pa tudi Posebej vsako leto še takrat, ko pride »usmiljeni brat" iz Šent-Vida na Koroškem prosit po navodu svojega ustanovnika milih darov. Ljubi kristijanje! Besede Kristusove: Množica se mi smili, pokljajmo mi po izgledu sv. Kamila in sv. Janeza prav pogostokrat v življenji, zlasti še pri smrtno bolnih. Njima se je, kakor ste danes 'Sah, množica smilila v dušnem in smilila v telesnem oziru. In ^aj kličeta iz kraja večnega plačila: Blagor usmiljenim, ker oni °do usmiljenje dosegli! (Mat. 5, 7.) Amen. val. Bernik. 2. Satanove mreže: lil. Skopost ali lakomnost. Množica se mi smili, ker glejte, tri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti. Mark. 8, 2. kako ljubeznjivo in usmiljeno je pač presveto Srce našega Go-da Jezusa Kristusa! Poglejte, potem ko se jo že tri dni trudil s k banjem nevednih in podukaželjnih ljudi, začne tudi na to misliti, 0 dolgo so že pri njem in kako lačni da morajo biti; zato reče z g'uenim srcem: Množica sc mi smili, ker glejte! tri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo omagali na potu. Dobrotljivi Jezus pa ui le samo potrebni® svojega usmiljenega srca razodel, temuč jim je tudi po svoji moči v' dejanju pomagal. Koliko kruhov imate? povpraša svoje učence. Oni mu odgovore: Sedem. In te kruhe je potem tako pomnožil, da je bila vsa velika množica ljudi nasitena. Kakšna tolažba za vse trpeče in siromašne ljudi! Usmiljeni Jezus ve za njih potrebe, in dostikrat jim pride na pomoč, še pred no ga prosijo. Pa tudi prelep nauk za nas, da naj bomo tudi mi dobrotljivega srca proti vsem nesrečni®’ trpečim in revnim ljudem; zakaj le potem smemo upati, da bo us®*’ Ijeni Jezus tudi nam usmiljenje skazoval; kakor nas on sam zagO' tovlja, rekoč: Bodite usmiljeni, in usmiljenje bodete dosegli. Kaj Pa vendar marsikaterega človeka od te prelepe čednosti — od usmiljonj* do ubogih — odvračuje? To stori tretja mreža, katero peklenski duh mnogim ljudem vsake starosti — posebno pa starim ljudem — nastavlja. In ravno o tej tretji mreži peklenskega duha vam hočem danes nekoliko govoriti v imenu Jezusa in Marije. Tretjo mrežo nastavlja peklenski duh zlasti starim ljudem, ravno včasih tudi kakega mlajšega vanjo vjame. Zakaj stare ljudi ne upa po navadi vjeti v mrežo nečistosti; tudi si ne upa peklens duh stare ljudi v mrežo napuha in nečimernosti v obleki vjeti, zakaj starim ljudem se ne ljubi več prevzetno se lišpati kakor za pl®8» veliko več mislijo v starosti na to, kar so v svoji mladosti nespa®6 ( nega storili, in to obžalujejo, kar je tudi prav in se spodobi. u‘eJ zato je peklenski duh za stare ljudi neko posebno mrežo znaj katera je njih natori enaka in primerjena, in zares starih ljudi Pe klenski duh v nobeno mrežo ložje ne vjame, kakor ravno v to. je pa tudi veliko dobrih in poštenih starih ljudi, kateri se te ® ‘ skrbno varujejo, se že samo ob sebi ve, zakaj le to hočem reči-ako peklenski duh hoče katerega starega človeka v svoje mreže VJ J ga najložje v to mrežo vjame, katero je posebno za staro ljudi ziiaJ ^ in jaz hočem vam to mrežo naznaniti zato, da bi se je ložje *u #j skrbno varovali, in to tolikanj bolj, ker je razun pijančevanja a izmed vseh mrež najbolj močna in trdna, in gorje človeku, ako zabrede, zakaj grozno težko se iz nje iztrga. Ta mreža so *®eI skopost ali lakomnost. jj#t Stari ljudje so pogostem bolj mrzle natore in krvi kot ze _ od tod pride, da so dostikrat vse preveč na pozemeljsko na'®z zato jih peklenski duh najrajše s to mrežo lovi. In kdo je bolj vesel, kot satan, kadar to doseže, da se kateri v mrežo lakomnosti vjamejo m v ti mreži starost dosežejo, kajti potem pač dobro ve, da mu ne b°do lahko odšli, ker ta mreža je tako trdna in močna, da je nobena druga reč ne more raztrgati, kakor le vsegamogočni Bog s svojim neizmernim usmiljenjem. Zato se nam ni čuditi, da neki učenik, Škribani po imenu, tako le piše: „Tri pregrehe (ali mreže) so, katere človeka v pogubljenje potegnejo: napuh, nečistost in lakomnost, vendar tako, da se s pomočjo zakramenta svete pokore od sto uapuhnjeuih lahko petdeset, od sto nečistnikov lahko trideset, od sto lakomnežev Pa komaj trije zveličajo." In poslušajmo, kaj sv. apostelj Pavel go-v°ri; on pravi: Kateri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in hudičevo mrežo in v veliko nepotrebnih in škodljivih želja, katere ljudi v pogubo in pogin pogrezujejo. Zakaj korenina vsega hudega je lakomnost. (I. Tim. 6, 9. 10.) Pogubljivost te pregrehe se pač ni mogla b°lje živo popisati, kakor s temi besedami, iz katerih se vidi, da je takomnež ob enem tudi začel biti suženj vseh drugih pregreh. In ^es! le poglejmo nekoliko, v kako veliko drugih grehov lakomnost človeka zapelje, ako se jej vda. Sv. Janez Ev. je videl v skrivnem razodenji veliko čudnih in strašnih kobilic na zemljo priti. Te kobilice so imele železne oklepe, človeška obličja in ženske lase, in njih z°bje so bili kakor zobje levov ter so imele repe, podobne škorpi-Jotiovim repom. (Raz. 9, 3—10.) Kaj pač to lahko pomeni? Glejte, ta lahko pomeni sploh lakomne ljudi. V čem pa je kobilica lakomnim ijudem podobna? Kobilica prebiva v veliki travi, od katere se velike S°vedi in konji rede in debele, ona pa, majhna, drobna živalica ostane Veudar le v sredi obile trave. Tako tudi lakomnež. Naj ima še toliko Premoženja in blaga na svetu, vendar le zmirom misli, da je reven, *ta mu še ni zadosti, zato strada in si še potrebnih reči ne privošči, jta so imele ženske lase, to pomeni, da so lakomneži kratke pameti, 11 ne zaupajo v Boga, da bi jih preživil, dasiravno so od njega prejeli dučo in telo in vse. Kobilice so imele človeška obličja ali obraze, to P°meni, da so lakomneži sicer po imenu kristijanje, ali judje po svojih elili. Teh kobilic zobje so bili tudi kakor zobje levov, to pomeni, a kakor levi vse s svojimi zobmi pohlastajo in požro, tako hočejo Ut*i lakomneži vse sami pohlastati in pojesti, in vendar se nikdar ^sititi ne morejo. Naj imajo lakomneži še tako veliko, reveži pa še . ko malo, in vendar lakomneži revne stiskajo, zatirajo, jim jemljo ^ “Čipljejo od mrvice njih premoženja, kjer le morejo, in tako svoje 0ga8tvo množijo. To pomenijo levovi zobje, ker lakomnežem nikdar nikdar ni zadosti. Dalje so imele kobilice repe, podobne škorpijonovim repom. Škorpijon s svojim repom zelo hudo piči. To pomeni, da tako tudi lakomneži svet pikajo s svojo krivično dobičkarijo, kajti pre-kupujejo žito, vino itd., da ga potem silno drago revnim prodajajo, in rajše imajo, da jim žito segnije, kakor da bi ga po pravični ceni prodali. Oni razposojujejo svoje denarje, da prav velike obresti od njih terjajo. Oni pikajo in odganjajo zares potrebne, stare in bolehne siromake z grdimi besedami, namesto, da bi jim kaj miloščine dali-Ali še eno lastnost ima škorpijonov rep, namreč, da včasi tudi škorpijona samega umori, ker se sam sebe piči in umori. In tako se tudi pri lakomnežih godi, ker z lakomnostjo sami sebe pikajo in se more, ker mislijo, da imajo premalo, včasi pa tudi obupajo in si telesno življenje vzamejo kot Judež Iškarijot itd. — Imele so zadnji te kobilice tudi železne oklepe okoli prs; to pomeni pa še največjo nesrečo lakomnežev, ker so namreč na denar in na časno blago tako močno navezani, da se skoraj z nobeno rečjo ne dajo za dobro Pr|' dobiti. Marsikateri mladi ljudje se dajo iztrgati iz mreže nečistosti* marsikatere ženske se dajo iztrgati iz mreže napuha in prevzetnosti v obleki, lakomneži pa so tako trdno vkovani v železni oklep, da ga skoraj vsa kladiva sveta niso vstanu prebiti. Oni so tako trdi in ok»' mnjeni, da jim ne pomaga ne pridiga, ne spoved, ne učenje, ne prošnje, ne krotko ne ojstro govorjenje, ne kaka druga reč, oni so trdi in neobčutljivi, trji kot kamen in jeklo. Zato bo tudi moje da* našnje govorjenje pri tacih ljudeh malo izdalo; vendar sem o te® govoril, da bi se vsaj tisti, katerih peklenski duh še ni v mrežo 1* komnosti vjel, zanaprej tolikanj bolj te mreže bali in se toliko &'e stejše vseh pripomočkov poslužili, s katerimi se morejo varovati mreže. Hočeš se toraj, o kristijan, te mreže skoposti ali lakomnos varovati, pomisli, da tvoj Bog in Gospod Jezus Kristus prišedši D zemljo iz visocih nebes, nobenega bogastva ni hotel imeti, >n J uboštvo ljubil, da je hotel od preubožne Device, ne od bogate roj biti. Prišedši na svet, ni hotel v zložnem gradu prebivati, ampa^ revnih jaslih na trdi slami je ležal. Dokler je na zemlji bival, ^ vedno ljubil uboštvo in zaničeval je bogastvo. Za svoje apostelj*® zbral imenitnih in bogatih mož, ampak ubožne in priproste n® Kako malo je toraj tak Kristusu podoben, kdor si bogastva želi! Pomisli dalje, o kristijan, da pravo bogastvo ne obstoji v te srebru, v posvetnem blagu, ampak v čednostih in dobrih delih, bo človek s seboj v večnost vzel; zato pravi sv. pismo: Jil svojih otrok ne priganjajo k dobremu, k molitvi, k službi božji, ^prejemanju sv. zakramentov, k pridnemu obiskavanju šole; stariši, eri vpričo svojih otrok kolnejo in bližnjemu vse hudo privoščijo, ^Sramno govore ali celo grde reči delajo; stariši, kateri svojim otro-^ J*1 Pustč, da zahajajo v hudobne druščine, v pregrešne kraje, ali r' jih v greh napeljujejo in jim prepovedane reči zapovedujejo, so krivi preroki — zapeljivci. Otroci, kateri druge uče, kako se imajo lagati, krasti starišem in učenikom nepokorni biti; mladeniči, ki druge nagovarjajo k pijančevanju, igri in drugim pregreham; sprideni možki, kateri s prilizovanjem in obljubami nedolžne ob devištvo in poštenje pripravijo, so krivi preroki — volkovi v ovčjem oblačilu! Nesramne ženske, katere poštene mladeniče v svoje mreže love, so krive pr®' rokinje, zapeljivke, in kdor se z njimi prijazni, bo zgubil svoje poštenje in zveličanje. Svet pa je poln hudobnih zapeljivcev, tako da je res le čudež modrosti in dobrote božje, če se kdo od njih pre' motiti ne d&, ter dober ostane med hudobnimi. Ali ljudje se radi izgovarjajo in pravijo: »Hudobni ljudje, med katerimi moramo živeti, toliko priložnost in nevarnost, katerih se zavoljo svojega stanu ali službe ne moremo ogibati, nas zapeljejo in silijo v greh. Jaz P8 rečem, da take druščine in nevarnosti, katerih se zavoljo svojeg8 stanu ali službe ne moremo ogibati, nam velikoveč priložnost dajejo, svoji duši obilno zasluženje za večnost pridobiti. Tudi med hudobnimi je mogoče lepo živeti. Ako hoče kristijan svojo dušo zveličati, se mora varovati greha, tedaj tudi grešne priložnosti in vsega, kar zveličanju škoduje, her Jezus zapove, vse zapustiti, če bi človeku še tako ljubo bilo, kakor oko in uho, roka ali noga, kar bi od zveličanja odvračevalo, ker hi človeku ves svet nič ne pomagal, ko bi na svoji duši škodo trpel-Ker pa ni mogoče se vseh hudih priložnosti varovati, si moramo nevarnosti in družbe hudobnih ljudi, katere se zavoljo stanu ali službe ne moremo ogibati, k svojemu dušnemu pridu obračati. Če moran10 n. pr. med takimi ljudmi živeti, kateri nam veliko zopernega delaj0’ kateri nas iz hudobije dražijo ip preganjajo, o kako lepo priložn°s imamo, se v potrpežljivosti in premagovanju vaditi! moramo med takimi živeti, kateri so svojeglavni, prevzetni in togo*11 ’ imamo spet lepo priložnost, se krščanske krotkosti učiti. Če so p>.i‘l nosti vdani, vidimo nad njih bolj živinskim kakor človeškim z8. držanjem, kako grda je ta pregreha, in to naj nas k treznos spodbada. Če jih slišimo kleti, rotiti in opravljati, nas mora tako g° vorjenje s studom napolniti, da svoj jezik skrbno varuj®®® in le Boga častimo. Če nas s svojim nespodobnim govorjenje*11 slabim zadržanjem k enakemu govorjenju in dejanju napeljuje.! moramo svoje počutke tolikanj bolj krotiti in Boga poniž1’0 milosti in pomoči prositi, da v skušnjavi ne bomo premagani. čle)|e’ ljubi kristijani, tako moremo, ako nam je na zveličanju kaj le* ravno v tistih hudih priložnostih, katerih se zavoljo svojega stanu in službe ne moremo ogibati, uajlepše krščanske čednosti doseči in se v njih utrditi. Da, človek bi po mislih papeža sv. Gregorja nobene krščanske čednosti ne mogel prav popolnoma pokazati, ko bi nikoli med hu-^°hne ne prišel. In zakaj ne? Kako bi mogel vedeti, ali ima to ali 0110 čednost nad seboj, če bi nikdar kaj tacega nasproti ne prišlo, kar bi na poskušnjo dejalo njegovo čednost? Kaj je to posebnega, s Potrpežljivim, čistim in ponižnim tudi potrpežljiv, čistin ponižen biti? ^a.j je to težkega, med pobožnimi, ki drug druzega h krščanskemu ^Gjenju spodbadajo, tudi pobožno živeti? Nasproti pa s hudobnimi ’n razuzdanimi živeti, njih hudobije vedno pred očmi imeti in vendar vkljub vsemu napeljevanju k hudemu s pomočjo milosti božje tako trden in stanoviten ostati, da ga noben slab izgled, noben pohujšljiv Pogovor, nobena spačena šega, tudi nobeno zaničevanje in zasramo-Van.je premotiti ne more, da bi svojega življenja natanko ne ravnal P° naukih sv. evangelija, in vse božje zapovedi zvesto spolnoval: to Je prava časti in hvale vredna čednost. Mojzes je živel na dvoru nevernega egiptovskega kralja Faraona, Pa ni odstopil od tega, kar mu je Bog storiti zapovedal, tudi ene st°pinje ne, dasiravno mu je kralj močno žugal. — Tobija je živel v 8redi malikovalcev, ki so vsi zlata teleta molili, katere je Jeroboam, raelski kralj naredil, pa ni z njimi malikov častil, šel je v Jeru-^alem v tempelj Gospodov molit pravega, živega Boga ... Pa tudi andanašnji se zares pravični kristijan v hudih priložnostih ne da Prem°titi. Oni mož pri svojem rokodelstvu ali pri kupčiji, ki ima jSa^ dan priložnost, svoje roke s tujim blagom omadeževati, se vendar &a popolnem varuje, rajše hoče vse svoje premoženje zgubiti, kakor 8 krivičnim blagom obogateti. Ta žena pri oni hiši, kjer je malo rahu božjega, kjer se čez dan presveto ime Jezus le redko, toliko J Pogosto pa hudič izrekuje, od svojega, jezi in pijanosti udanega !J0Ža dostikrat hudo napadana, od svojih nepokornih otrok zaničevana zasmehovana, je in ostane potrpežljiva, krotka, v voljo nebeškega eta popolnoma vdana, s svojim, dasiravno težavnim križem zado-Jna. In prj Vseh zoprnostih vendar le ne opusti sebi izročene, ^aW Ve ju zna k ginj.ki b0žji priganjati. — Ta mladenič, ona jje ,'Ca’ ki imata toliko priložnosti spriditi se in razuzdano živ-' nJe začeti, Jezusu zvesta ostaneta. To, Kristijani, je znamenje , Ve pobožnosti, utrjene čednosti, to je znamenje resnične ljubezni 0 ^oga. Kateri tako store, zaslužijo tisto hvalo, katero je Jezus nekdaj svojim učencem dal, rekoč: Vi ste, kateri ste z menoj v mojih skušnjavah stanovitni ostali. Vi ste slišali veliko hudega govoriti in tudi dosti videli, v greh ste bili nagibani od hudega poželenja, ali mene svojega Zveličarja niste zapustili. Vi ste videli take, ki so se s svojimi grehi hvalili in pripovedovali, koliko hudega so že storili, kako so pobožne zasmehovali, jih bedaste imenovali, jih v greh nečistosti zapeljevali, druge oblagali, ogoljufali; slišali ste jih strašno preklinjati, čez vero, duhovne in gosposko vse govoriti, le tega ne, kar je res; slišali ste jih, kako so nečistost zagovarjali, deviško nedolžnost pa zasmehovali; videli in slišali ste veliko potuhnjencev, kateri so vero in vse, kar je božjega, za prazne marnje razglasovali: pa se niste dali od tacih hudobnežev, od teh hlapcev hudobnega satana zmotiti. Vi ste tedaj, kateri ste z menoj prebili v mojih skušnjavah, zatoraj vam odločim kraljestvo, kakor ga je meni moj pripravil, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem kraljestvu- (Luk. 22, 28.) Slišali ste zdaj, da nam hude priložnosti, katerih se zavolj0 svojega stanu ali službe ne moremo ogibati, pomagajo svoji dus> obilno zasluženje za večnost pridobiti. O, da bi pač tudi tako storil'’ Ali kaj, ker mi to, kar nam je v zveličanje, radi v svoje pogubljenj obrnemo! Namen previdnosti božje je, da nam družba s hudobnim > če se je ne moremo ogibati, služi k zveličanju naše duše in k P°vl šanju krščanske čednosti. In ravno ta družba nas rada le k hudem" zapelje, ker drugih slabe izglede le radi posnemamo; govorimo, kak°r slišimo druge govoriti, delamo, kakor vidimo druge delati, in si več"0 pogubljenje pripravljamo. Zares, milovanja vredni so vsi tisti, k»te svoje pregrehe izgovarjajo in pravijo: „Na svetu se zdaj ne m°rj drugače živeti, ker se je treba s hudobnimi ljudmi pečati/ kater' toraj priložnost, ki jo imajo v svojem stanu, namesto h dobrem"- kater' m°' k hudemu obračajo. Ali še veliko žalostnejši je stan tistih, svoje zmote in hudobije s tem izgovarjajo, da pravijo: „Drugi tako ravnajo, se tudi tako zadrže in govore, jaz se od njih ne rem in ne smem ločiti, ako hočem, da ne bom zasmehovan/ j* stijani! ali bodete mogli s takimi izgovori na strašni dan Pra'’ sodbe obstati? Ali kaj bodete pri strašni sodbi odgovorili, ^° ,} L A/l A A Uma L A VM I T aI\ « M *• aIiLa Jm*. A*,U MAM am mama. .... J , / I* I I 1 I I I * sem 0ril> bodo Abraham, Lot, Job in veliko drugih zoper vas vzdignili l malikovalci, bo rekel Abraham, sem živel, ali pravega Bog** zmiraj spoznaval in molil. Med nesramnimi nečistniki, bo Lot g°v’ sem zakonsko zvestobo zmiraj neomadeževano ohranil. Med tak'1,1 ‘ 'judmi, ki so bili hujši kakor divja zverina, nam bo Job očital, sem Veudar zmirom sveto živel. Mi nismo imeli pridigarjev, da bi nas z *epim opominjevanjem od greha odvračevali in k dobremu spodbadali, uisrno imeli svetih zakramentov, od katerih bi bili tako obilne milosti k°žje prejemali, in vendar smo tako sveto živeli. Vi, kristijani pa, ki ste tolikokrat slišali nauke svete vere oznanovati, ki ste toliko lepih Ogledov pobožnega življenja vedno pred očmi imeli, ki ste v svetih Zakramentih potrebne milosti prejemali, da bi se bili mogli vsem skušnjavam v greh braniti: vi niste toliko srčnosti imeli, da bi bili med hudobnimi ljudmi za svoje zveličanje skrbeli in božje zapovedi Zvusto spolnovali. Vi ste morali s hudobnimi hudobno živeti? — Kaj b°uio odgovorili, če se bo zoper nas sv. Neža, sv. Lucija, sv. Agata 'u toliko drugih svetih devic vzdignilo, in bodo rekle: „Kaj, vi ho-z nevarnostmi svojega stanu svoje grehe izgovarjati ? S tisočerimi obljubami in z vsakoršnimi hlimbami so nam po devištvu stregli, s silo so nam hoteli deviški venec z glave potegniti, ali vse smo z b°žjo pomočjo, katere tudi vam ne manjka, premagale in svojo nedolžnost čisto ohranile. Zakaj bi vi v svojih veliko manjših nevar-n°stih in skušnjavah ravno tega ne bili mogli storiti? Ste mar morali Rešiti, ker ste videli druge grešiti?" Da, o Gospod, ki vidiš v naše srce in ti ne moremo ničesa pri-l^lti, spoznati moramo, da smo se do zdaj od spačenega sveta vse Preveč dali zapeljevati. Tudi mi s kraljevim prerokom Davidom spo-z,lamo svoj revni stan in ga obžalujemo, rekoč: Z nadlogami je moja du&a napolnjena in moje življenje blieo pekla. (Ps. 87, 4.) Postal Sew*, kakor človek brce pomoči. Vsa nesreča, ki me je zadela, pride 0,1 moje hudobije. V prihodnje pa hočemo svoje življenje po spo-zuani krščanski resnici ravnati, se hudih priložnosti, katerih se ogi-baH ne moremo, v svoje zveličanje posluževati. K temu nam je po-Irubna tvoja sveta milost, o Gospod, za katero te ponižno prosimo, s katero navdani bomo s sv. Pavlom tudi mi reči mogli: Vse za-w*°rem v tem, kateri me potrjuje. Amen. t Anton Potočnik (1854). 2. Satanove mreže: IV. Nezvestoba. Vsako dobro drevo rodi dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Mat. 7, 17. V bukvah pregovorov se bere kratka molitev, s katero modri Salomon po navdihnenji sv. Duha tako-le Boga prosi: Ne dajaj nn ne uboštva, ne bogastva; podeli mi le, kolikor mi je za živež treba. (Preg. 30, 8.) Zakaj pa je modri Salomon Boga prosil, da bi mu ne dajal ne uboštva ne bogastva? Zato, ker je lahko obedvojno človeku v skušnjavo in v nesrečo; zakaj, kakor vsako dobro drevo rodi dobei sad, malopridno drevo pa rodi malopriden sad, tako more tudi bogastvo in uboštvo človeku dober ali pa malopriden sad roditi. Ali ker je človek k hudemu nagnen, se le prerado zgodi, da bogastvo in uboštvo človeku veliko hudega sadu rodi; zato je sv. Duh nas učil moliti, da bi nam Bog ne dajal ne bogastva ne uboštva. Kar se bogastva, ali lakomnega poželenja po bogastvu tiče, smo se lahko že zadnjič prepričali, kako škodljivo lahko postane človeku; zakaj slišali smo, kaj pravi sv. Pavel: Kateri hočejo oboga-teti, padejo v skušnjave in hudičeve mreže in v veliko nepotrebnih in škodljivih želja, katere ljudi v pogubo in pogin pogreznejo. (I. Tim. 6, 10.) Ali ne le samo bogatim in lakomnim, ampak tudi revnim ljudem peklenski duh svoje mreže nastavlja ter jih vanje lovi, in jih tudi Bogu se smili! — veliko vanje vjame. Zato premišljujmo nekoliko danes, kakšno mrežo peklenski duh revnim ljudem nastavlja? — Začeti hočem v imenu Jezusa in Manje- Kakor peklenski duh sploh ljudem vsake starosti in vsaceg® stanu svoje mreže nastavlja, tako jo tudi za revne ljudi svojo P° sebno mrežo iznajdel, kajti ta zvita kača dobro ve, da bi bilo iznie revnih ljudi lahko veliko zveličanih, — veliko več, kakor izmed bo gatili; zato pravi Kristus: Blagor vbogim v duhu, zakaj njih je tlt' beško kraljestvo. (Mat. 5, 3.) Nasproti pa govori zopet Kristus: PoveM vam: Ložje je kameli iti skozi šivanlcino uho, kakor bogatinu l>r^t v božje kraljestvo. (Mat. 19, 24.) In res, če so revni s svojim sta nom zadovoljni, kakor sv. Pavel uči: Če imamo hrano in obleko, P bodimo zadovoljni, (I. Tim. ti, 8.) če so revni ljudje v voljo božj0 vdani in velikoveč v Bogu, v milosti božji in v strahu božjem s'° jega bogastva iščejo, kakor Tobija, ki je rekel svojemu sinu: Nitrie niaraj, moj sin, uhošno sicer siviva, pa veliko dobrega bova imela, oko se Boga bojiva, greha varujeva in dobro delava; in če zadnjič revni svoje uboštvo potrpežljivo in še radi prenašajo, in si ne žele bogastva: o potem pač blagor takim ubogim, zakaj že tukaj bodo imeli bolj lahko in mirno življenje, kakor ga bogatini imajo pri svojih velicih skrbeh za bogastvo, in po smrti bodo dosegli večno veselje v nebesih. Ali peklenski duh ne trpi, da bi se tako mnogo revnih ljudi zveličalo, zato je iznajdel tudi za revne ljudi neko mrežo, s katero jih želi v peklensko brezdno za seboj potegniti. Sicer jim nastavlja več mrež, kakor mrežo malovere in obupljivosti . . ., mrežo nevoščljivosti itd. Ali še najhujša mreža, ki jo peklenski duh revnim ljudem Nastavlja, je mreža nezvestobe, naj se že kaže v tatvini, goljufiji, ali kakor koli si bodi. Nezvestoba kraljuje dostikrat med posli, ker si aekateri posli živež ali marsikaj druzega jemljejo ali sami za-se, ali Pa drugam oddajajo brez vednosti gospodarja ali gospodinje. — Ne-zvesti so dostikrat otroci, bratje ali sestre, kateri svojim starišem, svojim bratom ali sestram skrivaj jemljejo in prodajajo. Tudi mož 'n žena, ako eden druzemu skrivaj jemljeta in zapravljata premoženje itd. Pa tudi tisti so nezvesti, kateri take ukradene reči spre-jemljejo in skupujejo; kajti, ko bi ne hotel nobeden od tatov kupiti, bi potem tudi tolikanj ne kradli. — Nezvesti so dostikrat tudi rokodelci, kateri ali slabo dela opravljajo ali pa od blaga, ki se jim d&, sebi pridržujejo; nezvesti so dostikrat delavci, kateri pri taeih delih, kjer je zvestoba potrebna, kaj skrivaj sebi jemljejo, n. pr. terice pri trenji, ali pri sadji itd. ... — Oh! še največ nezvestobe se pa zgodi Ila Polji, na travnikih in v gozdih, in res! tukaj se pač vidi, kako 'Halo vere in vesti marsikateri imajo. Koliko nezvestobe je na polji! -kukaj se krade vse križem, naj bo krompir, repa, zelje, ali kar bodi. koliko nezvestobe je na travnikih, kjer drugim ali pohodijo, pokose aH požanjejo in nazadnje še popasejo! Koliko nezvestobe je po gozdih, kjer se brez vsega dovoljenja gospodarjev po tujem drva sekajo, listje Srabi itd. . . . Kako malo varujejo kmetje eden druzega pred škodo Pr* vožnjah, pri oranji, posebno pa kadar živino pasejo! —Kaj hočemo zadnjič še o tistih reči, kateri iz zgol hudobije drugim mlada drevesca po vrtih polomujejo, graje in plotove lomijo, trgajo in razdirajo, in to, kakor sem rekel, iz zgol hudobije? Oh! kako se bodo m°gli pač taki hudobneži pred božjo sodbo zagovarjati? Pa kaj, ker tega za greh nimajo! In res! to je še najhujše pri tej mreži peklenskega duha, o kateri danes govorim, da marsikateri take uezve- 27* stobe, tatvine in poškodovanja svojega bližnjega še za greh nimajo! Zato je peklenska kača posebno za revne to mrežo iznajdla, ker ve, da jih lahko v to mrežo največ vjame in seboj v pekel potegne, ker še teh reči, te nezvestobe, za greh nočejo imeti. Ali pa nezvestoba mar ni res tako velik greh? — Vzemimo sveto pismo v roke in prebirajmo ga, in prepričali se bomo, da je nezvestoba greh; kajti ko bi nezvestoba ne bila greh, zakaj pa je Bog tako hude časne in večne kazni za nezveste ljudi postavil? 1. Nezvesti in krivični ljudje si s svojo nezvestobo že tukaj nesrečo na glavo nakopavajo; kajti s takimi pregrešnimi pri' pomočki si človek stanovitne sreče ne bo pridobil, temuč bo še v nesrečo in škodo padel. Prva časna nesreča je zguba poštenja; zato pravi sveto pismo: Tat pade v sramoto. (Sir. 5, 17.) Nepoštenega človeka — posla se vsaki ogiblje. Druga časna nesreča je dosti natanko že v prigovorih izrečena, da »krivično blago nima teka", in „en krivičen vinar deset pravičnih požre" itd.; zato pravi sv. Duh v bukvah pregovorov, rekoč: Krivični zakladi nič ne koristijo. (Pregov. 10,2.) In zopet: Kdor krivico seje, bo nesrečo žel, in šiba njegove jeze (t. J-Božje jeze) ga bo končala. (Pregov. 22, 8.) In zopet: Nekateri gra' bijo, kar ni njih, in so zmerom v potrebi. (Preg. 11, 24.) In od tod pride zares, da marsikateri zmerom revni ostanejo, ker si hočejo & nezvestobo, krivico, tatvino in goljufijo pomagati, in tako so taki podobni tistim shujšanim kravam, katere je videl kralj Faraon iz reke Nila priti: one so debele krave pojedle, pa zaradi tega niso bile nič bolj debele. — Če bi pa vendar nezvesti človek tukaj nobene škode ne trpel, in četudi tukaj že svoje nepokojne vesti nima za nesrečo, bo pa vendar zavoljo tega enkrat 2. tam v večnosti naj večjo škodo trpel, kajti sveto pismo takim naravnost s pogubljenjem žuga: Ali ne gre pogubljenje hudobnemu in umaknenje (t. j. ločenje od Boga) njim, kateri krivico delajo? (Job. 31, 2.) In sv. apostelj Pavel je (I. Kor. 6, 10.) med tiste, ki ne bodo božjega kraljestva posedli, tudi krivične in tate štel: Ali ne veste, je rekel, da krivičniki božjega kraljestva ne bodo posedli? Ne tatje, ne roparji ne bodo posedli božjega kraljestva. I'1 sv. Avguštin pravi: Če je bil neusmiljeni bogatin v večni ogenj vržen, ker ubogim od svojega premoženja ni nič dal, kam meniš, bo tisti pahnjen, kateri tuje premoženje na-se vleče? In če ta s hudičem gori, kateri nazega ni oblačil, kje meniš, bo tisti gorel, katcM je kradel? Pa bo kdo rekel, ali se pa ne more tak krivičen in nezvest človek s pokoro pogubljenja rešiti? Da, ko bi jo storil, pa je ne stori, kor treba bi bilo tuje blago povrniti, tega pa ne stori, zato ne more Veličan biti. O nesrečna smrtna postelja krivičnega! Poslušajte neko pri-godbo, katero sem bral: Neki mož, ki je bil po mnogih krivicah obogatel, je rekel na smrtni postelji sodnika poklicati, da bi svojo Poslednjo voljo (testament) naredil. „Zapišite,“ je rekel, „te besede: Svoje telo zapustim zemlji, iz katere je bilo vzeto, moja duša pa naj bo hudičem izdana, katerim gre.“ Sorodniki so hoteli tukaj zadnjo v°ljo ustaviti in na drugi čas odložiti, ker so mislili, da je mož zmešan. Ali umirajoči je rekel: „Jaz nisem zmešan, vem, kaj govorim, in še ?'sem vsega povedal, tedaj pišite naprej: Moja duša naj bo hudičem ,zdana in z mojo tudi duša moje žene, duše mojih otrok in duša m°jega spovednika; moja duša, ker sem toliko krivičnega blaga skupaj spravil; duša moje žene, ker me je k temu napeljevala, ua je ložje svoji nečimurnosti in prevzetnosti v obleki stregla; duše m o j i h otrok, ker sem toliko krivic skupaj spravil, da bi jih obogatil; duša mojega spovednika pa, ker me je odvezoval, ne da bi mi bil ojstro dolžnost nakladal in me priganjal, krivice popraviti." Ko je to izgovoril, je umrl. Oh, krivično blago pač strašno Peče na smrtni postelji! Zatoraj, preljubi, nikar si svoje vesti ne težite z nobeno, tudi Ue najmanjšo krivico, če hočete srečno živeti, in enkrat mirno umreti. Mislite večkrat na zvestobo starega Tobija. Njegova žena je bila Uukoč prinesla kozlička domov, katerega je bila pripredla. Slepi Tobija ga sliši meketati. Mislil si je, da pripresti toliko ni mogla, toraj reče: „Pa ne, da bi bil ukraden? če ni naš, nazaj mu ga brž dajte, čegar je; zakaj tatvine ne smemo imeti, še dotakniti seje ne.“ ~~~ O prelepa zvestoba in občutljivost vesti! Zato je pa tudi Bog tega zvestega in pravičnega moža tako lepo obdaroval s časnim premo-Zenjem in tudi s prelepo krono v nebesih. Glejte, preljubi, tako zvesti moramo tudi mi v vseh rečeh biti. Posebno pa vam, krščanski stariši! na srce položim: navadite svoje otroke že od mladega na zvestobo in pravičnost, nikar jim nikdar ne Pustite kaj tujega domu prinesti: učite jih, najdene reči nazaj dati. In če ste tudi revni, recite jim s starim Tobijem: „Nič ne obupajmo, °Iroci, ubožno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se °°ga bojimo, greha varujemo in dobro delamo.1' Zakaj blagor možu, kuteri se Boga boji, pravi sv. pismo, čast in bogastvo bo v njegovi hiši in njegova pravičnost bo obstala na vekomaj. (Ps. 111, 1. 3.) Amen. Joe. Krčon. Homiletična zrna. Prilike Gospodove. 26. Hlapcem izročeni talenti. Mat. 25, 14- 36. Neki imeniten človek je šel v daljno deželo, da bi se tam kraljestva polastil. Predno odide, je poklical svoje hlapce in jim izroča svoje blago. Dal je enemu pet talentov, enemu dva, enemu pa enega, vsakemu po svoji zmožnosti in je zdajci odrinil. Sel je pa, kateri je bil prejel pet talentov in je kupčeval z njimi in si je pet druzih pridobil. Ravno tako je tudi oni, kateri je bil prejel dva, pridobil dva druga. Kateri je bil pa prejel le enega, je šel in je zakopal v zemlj0 in skril denar svojega gospoda. čez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcev in ima obrajt ž njimi. In je pristopil, kateri je bil prejel pet talentov in pridobit pet druzih talentov, rekoč: „Gospod, pet talentov si mi izročil, prvotno pa je pomenila gotovo svoto denarja in sicer, kakor je ® že razloženo v priliki o neusmiljenem hlapcu (Duh. Past. II. I"1!', str. 612) atiški talent = 6000 drahem ali denarov, še nad 2000 g1®1 Toraj je prvemu hlapcu dal gospod na roko 10.000 gld., druge® . 4000 gld., tretjemu pa 2000 gld., kakor je spoznal njih zmožno* za kupčevanje; marsikateri človek bi z veliko svoto denarja ne ve kaj početi, ker nima sposobnosti za večja podjetja; drugemu pa bi 1 malo svoto ne bilo nič pomagano, ker ima velike namere z velikimi dobički. Dva hlapca sta pridobila po sto odstotkov, glavnica se jima je podvojila. To ni tako nenavadno, ker je naravnost rečeno, da sta pridno kupčevala z denarjem in da gospoda dolgo ni bilo nazaj; vstrajna Pridnost je dobičkom bolj gotova podlaga, nego negotove spekulacije. Poleg delovanja z lastnimi podjetji je bilo pa že takrat mogoče dobičkov si pridobiti v denarnih zavodih — „bankah“; leni hlapec ui storil niti tega niti onega. Zato je bil v veliki zadregi in ker ni 'Ujel nobenega pravega vzroka v zagovor, je storil, kakor radi delajo še zdaj vsi leni postopači in zlobni zanikarneži (nihilisti, rudeč-karji, socijalisti . . .) — na svojega gospoda je zvrnil vso krivdo, češ da je trd, hud gospod. Toda tako govorjenje ga ne opraviči, marveč *e če bolj zatoži, kakor mu gospod naravnost pojasni: kdor pozna v°ljo trdega gospoda, pa je vendar ne spolni, ga vedoma draži; dobrega, prizanašljivega gospoda ne ubogati, ima vsaj še nekaj pogona, a strogega? Strogega gospoda ne ubogati in sicer v taki zadevi, v kateri mu d& v svoji visokodušnosti priliko se izkazati, kaj tacega ne more ostati brez občutne kazni. To lahko sprevidi najbolj P^tva pamet, ter razume, kako nespameten in žaljiv je bil ta izgovor ■enega hlapca, kateri je tako malo maral za voljo svojega gospoda, da se mu še ni ljubilo denarja nesti k menjavcem in od časa do časa potegniti obresti in zopet te koristno naložiti. 2. Glavno misel te prilike je lahko spoznati: Vsakdo se mora Za nebeško kraljestvo stanovitno prizadevati in sicer toliko, kolikor mu je mogoče po milostih in močeh, katere je od Boga prejel. Kdor u°žje milosti in dari zanemarja, je gotovo zgubljen. Posebej pa je Priliki tale pomen: Človek, ki je šel na tuje, je Jezus Kristus, k' je dovršivši naše odrešenje zapustil svet ter šel nazaj k svojemu Očetu v nebesa, od koder bo spet prišel sodit žive in mrtve. Hlapci pa so verniki, zlasti predstojniki sv. cerkve, škofje in Pašniki. Jezus Kristus je naš Gospod, ker je vsegamogočni Bog, nebeškemu Očetu v vsem enak, kralj nebes in zemlje, in ker je nas na sv. križu odkupil za drago ceno svoje presvete krvi. Toraj smo Vs' njegovi služabniki, od vseh bo enkrat odgovor tirjal, ker je tudi naš Sodnik in Plačnik. „Talenti“ pomenijo vse milosti, ki jih je Jezus Kristus na križu zaslužil s svojim britkim trpljenjem in grenko smrtjo, in katere 'er|>im deli, da naj bi jih obračali v svojo in svojega bližnjega večno korist — vse pa v slavo božjo v Gospodovem imenu in za Gospoda! Smemo pa priliko razlagati tudi še v širšem pomenu in v čiršem smislu obsegajo talenti vse darove, katere je prejel posamezni človek od trojedinega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha: a) n a tor n e oarove, — bister um, dober spomin, jasno razsodnost, učenost, zgovornost, spretnost, zdravje, premoženje, čast itd.; b) čeznatorne oarove, — svete zakramente, pridige, krščanski nauk, dobre in koristne kojige, sveto mašo in druge cerkvene pobožnosti, ki posebno o večjih praznikih človeško srce z neko skrivnostno silo od zemeljskega p°" vzdigujejo k nebeškim višavam; krščanske stariše, dobre prijatelje, skrbne učitelje in voditelje, prelepe izglede pobožnih vrstnikov itd. Sploh: vse, kar smo in kar imamo, vse smo od Boga prejeli, to so naši talenti, ki jih moramo v božjo službo uporabljati. Kakor v priliki niso hlapci dobili po enoliko denarja, tako tudi vernikom deli Bog svoje milosti v razni meri, kakor v svojem neskončnem spoznavanji in po svoji večni previdnosti za boljše spozna in koristniše za občni blagor. Slehernemu je Bog podelil mero vere.-• • Imamo po milosti, katera nam je dana, razne darove. (Bim. 12. 3. 6.) Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kateri deli slehernemu, kakor hoče (I. Kor. 12, 11). Vsakateremu izmed nas pa je dana milost p° meri Kristusovega darovanja (Efež. 4, 7). Po teh različnih zmožnostih in milostih je delovanje različno in odgovornost večja ali manjša; plačilo pa se ne ravna po velikosti sprejetih darov, marveč po ljubezni in zvestobi, s katero je človek služil Gospodu in v dušno korist obračal milosti, kolikor mu jih je dobrotljivi Bog podaril. Različne darove sta bila prejela prvi in drugi hlapec; oba sta enako zvesto pridobivala vsak po svoje in obema zagotovi Gospod enako plačilo, obema reče: Krav, dobri in zvesti klopce, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega Gospoda! — Sleherni naj bo toraj zadovoljen s tem, kar je od Boga prejel; če je manj prejel, manjša bo njegova odgO' vornost, veselje pa neizmerno veliko, ako je bil v tem malem zvest; kdor pa je več prejel, — opominja sv. Gregor — naj pomisli, da utegne biti sodba strašnejša; kolikor več darov je danih, toliko ostrejši bo račun, toliko več ponižnosti in zvestobe je toraj treba. Pred vsem pa, se mi zdi, je hotel Jezus s to priliko, ki je med vsemi, kar jih je povedal, najzadnja, nam prav vživo pred oči postaviti važnost takozvanih stanovskih dolžnosti, ker te nas bodo zveličale, ako jih zvesto spolnujemo. ali pa pogubile, ako jih zanemarimo. Kmet bo zveličan ali pogubljen kot kmet, posel bo v večnosti prejel plačilo ali pa kazen kot posel; stariši bodo prejeli nebeško krono za svojo zakonsko zvestobo in svetost, ali bodo večno pogubljeni, če so zanemarjali sebe in otroke. Kakor je rečeno, da nekateri zakramenti vtisnejo duši neizbrisljivo znamenje, enako se sme reči, da tudi sleherni stan vtisne človeku nekako neizbrisljivo znamenje, ki mu bo v nebesih vekomaj v čast in veselje, če pa v peke pride, večna sramota in grenko očitanje. Zato sv. cerkev na podoban svetnikov tako rada pristavlja znamenja njihovega stanu: škofovo palico, mašniško opravo, redovniško obleko, delavsko orodje itd. . Vse pa, naj smo že imenitni ali priprosti, učeni ali nevedni, čislani ali zaničevani, bogati ali revni, — vse naj presune in predram strašna kazen, ki je zadela lenega hlapca, da tudi mi kdaj ne sliši*111^ iz Sodnikovih ust prestrašnih besed: Ncpridnega hlapca vrzite vnanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi! — Založim »Katoliško Hukvarne“. Tisk „Katoliške Tiskarn« Odgovorni vrodnik: Ant. K rži 5.