PRIMORSKE DNEVNIK
SrS,ayiT»U°*°,M Cena 60 lir___________________
PO GOVORU JN ZAHTEVI O ZAUPNICI PREDSEDNIKA MORA
Z vladno večino sprejeta resolucija KD-PSU-PRI o spremembi konkordata
Zanimive izjave komunističnega poslanca Natolija - Obrambno ministrstvo podaljšalo vpoklic za 4 tisoč študentov - Lombardi zahteva razpravo o pisanju glasila PSU «Avanti»
Leto XXIII. Št. 236 (6820)
TRST, petek, 6. oktobra 1967
RIM, 5. — Poslanska zbornica je odobrila večinsko resolucijo o konkordatu, za katero je vlada postavila zahtevo o zaupnici. Za resolucijo so glasovale večinske skupine in je preje-Iac .. pasove, proti pa so glasovali 204 poslanci.
Stališče vlade je na popoldan- ---------------
?Kem zasedanju objasnil Moro, ki
ločila konkordata v zvezi z razvojem, ki ga je prinesel čas in zvezi z razvojem demokratičnega življenja. Po njegovem gre bolj za vprašanja doktrine, kot za praktična vprašanja. Glede načina pa je vztrajal na dvostranskem razgovoru, za kar naj prevzame pobudo vlada, in zagotovil, da bo vlada izpolnila svojo dolžnost.
V bistvu gre torej za tri osnovne ugotovitve: konkordat kot celota ostane, razpravlja se samo o izpremembi nekaterih določil (pri čemer Moro ni niti zdaleč omenil, za katera naj bi šlo) in to na osnovi dvostranskih, odnosov med vlado in Vatikanom brez neposrednega sodelovanja parlamenta.
Dopoldne so posegli v razpravo razni poslanci. Za PSU je govoril Paolo Rossi, ki je dejal, da je dokaj sumljiv sinhronizem parlamentarne akcije PLI in PSIUP, češ da
je bil zelo oprezen in ponekod dvoumen v svojih izvajanjih. Predvsem je ugotovil, da konkordat o-stane kot sestavni del italijanske pravne ureditve in da ne gre za razpravo o odpovedi. To je povezal 2 izrednim pomenom «religioznega miru» in skladnim razvojem odnosov med državo in cerkvijo. Moro je dejal, da je bila možna utrditev demokratičnih institucij in istočasno vsesplošni razvoj družbe, ker obstajajo lojalni očlnosi med državo in cerkvijo, in da je tudi politični boj_ ostal na političnem torišču, pa čeprav ie v povojnem razdobju mnogokrat potekal s pozicij ideoloških razlik, ki so tudi religioznega značaja.
. Nato je Moro nadaljeval, da je jz celotne razprave izšlo, da je treba ponovno proučiti nekatera do-
*,|i"""iiiiiiiliiIIIIIitlllMIMIIIIIIIIIII]I),tlllinlinlllllllllllllllllllJiilllMllllllllllllitll]lll)lllIlII,lllli11Illllni|il
NIKEZIČEV GOVOR V SKUPŠČINI OZN
Obsoditi je treba politiko osvajanja
Jugoslavija je pripravljena sodelovati pri iskanju miru
NEW YORK, 5. — Današnji seji glavne skupščine OZN je Predsedoval delegat Nikarague Orlando Montenegro Medrano. Nadomestil je predsednika Manesca, romunskega zunanjega uiinistra, ki se ni udeležil seje, ker je na njej govoril formoški delegat, ki je zagovarjal ameriško politiko v Vietnamu in tr-aik da je odpor Severnega Vietnama pri kraju.
Tajski zunanji minister je tudi------------
Podprl ameriško vojno v Vietnamu.
~*eJal je, da tisti, ki zahtevajo ko-uec ameriškega bombardiranja na severu, so dejansko hanojski agenti. Odločno je nastopil proti vsakemu popuščanju in proti pravim mirovnim pobudam.
Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je glavni del svojega govora posvetil Krizi na Bližnjem vzhodu, ki je zaradi dosedanje neenotnosti v stališčih OZN postala še resnejša, in 1® izrazil mnenje, da so elementi,
Ki omogočajo svetovni organizaciji, da v tem pogledu izpolni svojo na-i°go. Nikezič je omenil napore jugoslovanske vlade v zadnjem času za politično rešitev tega vprašanja in poudaril, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati v napo-rib za vzpostavitev miru in varnosti na Bližnjem vzhodu. Opozoril le. da ne gre samo za arabsko-iz-?aelski spor temveč za osnovna najela, na katerih temeljijo odnosi mod državami, in omenil škodljive Posledice, ki bi nastale, če svetovja organizacija ne bi bila sposobna zagotoviti spoštovanja teh načel.
Jugoslavija je za celotno rešitev,
*a tako rešitev, ki bi zagotovila 55* in_ varnost na Bližnjem vzhodu.
Nikezič pa je ugotovil, da je malo .možnosti, da se v sedanjih pogojih vsa vprašanja rešijo hkrati.
in glavna naloga je, da se ob-s°di_ politika osvajanja in da se izvrši umik čet na položaje pred 5.
Janijem. Mednarodna skupnost ne more odobriti rešitve, ki bi bila izsiljena, in privoliti v neposredne razgovore med Izraelom in arabskimi državami na neenakopravnih osnovah, ker bi s tem sankcionirala pravico močnejšega. Nikezič je nadalje opozoril, da se mora pri rešitvi vprašanja zagotoviti pravica obstoja vseh držav, vštevsi Izraela na tem področju, spoštovanje oacela svobodne plovbe v mednarodnih vodah in rešitev vprašanja P.oguncev. V oceni možnosti za re-sitev tega vprašanja je Nikezič u-gotovil, da so voditelji arabskih dr-*a.v na sestanku v Kartumu poka-??“ Pripravljenost za politično re-sitev spora, medtem ko Izrael ne kaze zadevne pripravljenosti, tempo ravna ravno nasprotno. Nike-zio je izrazil mnenje, da bi se v vetovni organizaciji moglo uskla-o‘ti mišljenja o osnovnih načelih esitve vprašanja: neodobritev te-. tonalnih zahtev, umik čet, spo-tovanje neodvisnosti in jamstvo arnosi, in da bi uskladitev teh prasanj olajšala rešitev vpraša-Ja palestinskih beguncev in plov-o ,v Sueškem prekopu. Na kraju ' *°Jega govora je Nikezič opozoril a nevarnost, ki jo predstavlja za mr na svetu nadaljevanje vojne ?r>A namu' *n ugotovil, da pritiče napraviti prvi korak, to je a prenehajo bombardiranje Sever-nfga Vietnama in da na ta način . ajsajo politično rešitev v duhu ei'evskih sporazumov.
Verjetne spremembe v grški vladi
iJ^ENE, 5. — Vsi grški listi ob-L.JJaJo na prvi strani z velikim vlsa ark°m sliko podpredsednika S jn obrambnega ministra gen. ha i dakisa ter obvestilo dvora,
Kr,J6, generala včeraj sprejel kral)
^.[Pftantin. Politični opazovalci so ten sno mnenja, da gre za oči-1 znak preureditve vlade( ki ji
bo verjetno predsedoval prav general Spandidakis, ki naj zamenja sodnika Kolliasa, ki je postal predsednik po vojaškem državnem udaru.
Gre za verjetno prvo preureditev vlade po državnem udaru, pri čemer se govori, da nameravajo zamenjati tudi policijskega ministra Totomisa, katerega mesto naj bi prevzel tajnik tega ministrstva polk. Ladas. Minister odgovarja za javni red in tudi za vsa koncentracijska taborišča in ga obtožujejo, da je preveč mehak, medtem ko je Ladas v skupini skrajno prenapetih častnikov. V okviru oboroženih sil pa so končali «čistko», ki je zajela dvesto visokih častnikov.
Podtajnik za informacije Konstantinu je danes sprejel dvanajst italijanskih novinarjev, ki so na obisku v Grčiji, in je zanikal kakrš. ne koli spremembe v vladi ter tudi zanikal, da bi imela objava slike in uradnega sporočila večji pomen, češ da gre za običajni posvetovalni obisk.
gre morda bolj za poskus, da se ( V senatu se je pričela dokaj čud-
nut ^ raZPraVa ° d0l°ČitVi najniŽj6ga nost, da se brani laičnost države.
V sedanjem razdobju ni
pametno propagandistično zastavljati to vprašanje in to še zlasti v zakonodajnem razdobju, ki gre h kraju. Ne sme iti za neke volilne predloge, temveč za poglobljeno preučitev in odgovoren sporazum med vlado in Vatikanom, pri čemer je treba pričeti pogajanja «ob primernem trenutku«.
Posl. Natoli je za KPI ugotovil, da je ustava določila možnost revizije odnosov med državo in cerkvijo in da je bil predviden tudi način revizije lateranskega pakta. Med bistvenimi spremembami je omenil pouk verouka v šolah in reformo obstoječega sistema poroke v Italiji, pri čemer pa gre prav za osnovna vprašanja, ki jih po mnenju demokristjanskega prvaka Gonelle ne bi smeli spremeniti. Vendar pa meni KPI, da je še vedno treba na osnovi konkordata urediti odnose med cerkvijo in državo v Italiji, pa čeprav s pomembnimi spremembami, ker je Vatikan «premostil pacellijansko razdobje protikomunističnega križarskega pohoda in izhaja sedaj iz koncila kot veljavni sogovornik za resno razpravo o obnovi«. Natoli je zagotovil, da komunisti globoko spoštujejo vrednote katoliškega sveta in to ne s cilj'em sumljivih razgovorov o oblasti, temveč ker so objektivne možnosti, da se na raznih ideoloških osnovah pride do sodelovanja s širokimi katoliškimi množicami za osnovni cilj obrambe miru. Zaključil je, da je resolucija večine nezadostna za pričetek razgovora o obnovitvi odnosov med cerkvijo in državo.
La Malfa je za republikance u-gotovil, da iz govora Natolija ni jasno razvidno, ali hočejo komunisti razgovor s cerkvijo ali s političnimi katoliškimi silami. Resolucija večine po njegovem samo poziva vlado, da naredi primerne korake za pričetek pogajanj, pri čemer se v celoti spoštuje neodvisnost države.
Komisija za obrambo senata je danes obravnavala vpoklic pod o-rožje okrog 4 tisoč študentov, ki niso pravočasno vložili prošnje, in je ugodila njihovim zahtevam. 0-brambni minister Tremelloni je izjavil, da bodo s posebno okrožnico podaljšali rok za predložitev prošenj in da bodo odpustili iz vojske tiste študente, ki so jih med tem časom že vpoklicali. Minister je izjavil, da se prvotno ni strinjal z nekim izjemnim ukrepom, ki uvaja nevaren precedens, da pa se u-klanja volji parlamenta. V tej zvezi je danes ministrstvo za obrambo sporočilo, da so na osnovi soglasnega zakonskega načrta parlamentarne pobude že izdali ustrezna navodila in da so do 27. oktobra podaljšali rok za predložitev prošenj za odložitev vojaškega roka za študente tretjega vpoklica v letu 1967. Do tega datuma morajo predložiti prošnjo, ki mora biti o-premljena s potrdilom o vpisu za šolsko leto 1967-68.
.	najnižjega
leta za vpis v osnovne in druge šolske zavode. Predhodno je že bil v komisiji popoln sporazum, sedaj pa so se mnenja ponovno razdelila in gre predvsem za polemiko med demokristjani in socialisti, ki ima ponovno za ozadje zaščito verskih šolskih ustanov.
Posl. Lombardi je poslal predsedniku PSU Nenniju pismo, v katerem zahteva takojšnje sklicanje vodstva stranke, ki naj prouči pisanje glasila «Avanti». Lombardi navaja, da list ni objavil resolucije, sprejete na kongresu britanske laburistične stranke, v kateri se zahteva, da se britanska vlada loči od ameriške politike v Vietnamu in da brezpogojno preneha bombardiranje Severnega Vietnama.
Zaključila so se pogajanja za sklenitev italijansko-romunske trgovinske pogodbe, ki predvideva občutno zvišanje izmenjave, tako da bo predvidoma dosegla v obeh smereh 170 milijard lir.
Jutri v Padovi dan Jugoslavije
PADOVA, 5. — V okviru letošnje razstave naprav za notranje prevoze in skladiščenje TRAMAG 5, ki je na sporedu v halah padovske-ga velesejma od 5. do 10. oktobra, bo v soboto, 7. oktobra «dan Jugoslavije«. Na letošnjem prikazu TRAMAG (Mostra dei trasporti interni e del magazzinaggio), sodeluje tudi skupina kakih 40 strokovnjakov in izvedencev iz Jugoslavije, med temi nekateri predstavniki Jugoslovanskega inženjeringa za notranje industrijske prevoze. Vodstvo velesejma je namenilo Jugoslaviji poseben dan, v okviru katerega bo v soboto ob 15.30 v kongresni dvorani na velesejmu posebno srečanje z operaterji, gospodarskimi oblastmi in voditelji nekaterih najvažnejših italijanskih industrij tega področja. Predstavniki jugoslovanskih strokovnih ustanov bodo na srečanju prikazali najnovejši razvoj tega specifičnega področja v Jugoslaviji, v zvezi z njihovim nastopom pa bo možno postaviti trdnejše oblike sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi proizvajalci teh tehničnih naprav, hkrati pa bo dana italijanskim proizvajalcem možnost, da se pobliže spoznajo s potrebami in željami jugoslovanskega tržišča.
Vedno v okviru jugoslovanskega dneva bo v dopoldanskih urah posebno tekmovanje med upravljavci traktorjev viličarjev, katerega se bosta udeležili dve skupini šoferjev, skupina petih jugoslovanskih in skupina prav toliko italijanskih tekmovalcev. V popoldanskih urah pa bo podobno tekmovanje z naslovom «Tekma treh pristanišč«, ki bo še bolj zahtevno kot prvo in katerega se bodo udeležili najboljši upravljavci traktorjev viličarjev iz Benetk, Genove in z Reke.
ZAKLJUČEN HUSEINOV OBISK V MOSKVI
Nadaljnja sovjetska pomoč Arabcem da se okrepi njih obrambna sposobnost
Potrebna je enotnost Arabcev v boriti proti imperializmu in kolonializmu • Naserjeve če-slitke židovski skupnosti v ZAH ob židovskem novem letu - Burgiba ponuja posredovanje
AMAN, 5. — Jordanski kralj Hu- j datum obiska bo določen pozneje
sem se je danes vrnil iz Moskve v Aman. O Huseinovih pogajanjih v Moskvi so objavili uradno sporočili, ki poudarja, da se Sovjetska zveza in Jordanija strinjata v zahtevi, da mora Izrael brez odlašanja umakniti svoje čete na položaje, na katerih so bile 5. junija. Arabske države morajo dobiti odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi napada.
Sporočilo poudarja, da je spričo stanja, ki je nastalo na Srednjem vzhodu, nujno potrebna enotnost Arabcev na podlagi antiimperiali-zma in antikolonializma. Nato dodaja, da je Jordanija hvaležna Sovjetski zvezi za pomoč arabskim državam. Sovjetska zveza zagotavlja, da bo še dalje dajala arabskim državam potrebno pomoč.
Obe strani sta izrazili željo, da bi navezali medsebojno koristne stike in sta se med tem sporazumeli o razvoju gospodarskih in trgovskih odnosov ter podpisali med drugim sporazum o kulturnem in znanstvenem sodelovanju.
SZ in Jordanija sta ugotovili c-nakost pogledov na vrsto mednarodnih vprašanj. Strinjata se, da ima vietnamsko ljudstvo pravico samo odločati o svoji usodi brez zunanjega vmešavanja.
Kralj Husein je povabil Podgor-nega na uraden obisk v Jordanijo;
iiiiiiiiinniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiu
ZLOČINSKO BOMBARDIRANJE SEVERNEGA VIETNAMA
Ameriška letala bombardirala do junija letos 561 šoi
Povzročili so smrt tisočev učencev in učiteljev - Včeraj zopet napadi blizu kitajske meje - Japonski zunanji minister govori o «n e varnosti« ustavitve bombardiranja
HANOJ, 5. — Severnovietnamski prosvetni minister je sporočil, da so 27. septembra štiri ameriška letala bombardirala šolo v neki vasi 90 kilometrov južno od Hanoja. Ubitih je bilo 33 šolarjev od osmih do 12 let, ranjenih pa 28. Poleg tega je
bilo ubitih drugih sedem prebi-i -------------
valcev vasi, ranjenih pa 15. Le: na. Dali so jima na izbiro, naj za-tala so bombardirala Šolo drugi | pustijo Kambodžo, ali pa bosta mo-dan, ko se je začel pouk po po- rala odgovarjati pred vojaškim so-
iiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
LABURISTIČNI KONGRES
Odobrena zahteva vlade za vstop v skupno tržišče
LONDON, 5. — Laburistični kongres je davi odobril s precejšnjo večino resolucijo, ki odobrava britansko zahtevo za vstop v skupno tržišče. Zavrnjena je bila resolucija, ki je nasprotovala vstopu v skupno tržišče, in tudi resolucija, ki je nasprotovala vstopu brez strogih jamstev.
Pred glasovanjem je govoril zunanji minister Brown in je izjavil, da bo v združeni Evropi Velika Britanija lahko razpolagala s širšim trgom in s skupnimi proizvodnimi viri. Dodal je, da ne gre za to, da se zahteva brezpogojen vstop v evropsko skupnost, temveč da je treba določiti, ali naj se začnejo pogajanja za vstop. Brown je poudaril gospodarske prednosti, ki bi jih Velika Britanija imela z vstopom v skupnost. Dejal je, da je dovolj opazovati gibanje mednarodnega prometa. Poleg tega bi Velika Britanija imela v zahodni Evropi svojo vlogo pri razvoju Evrope in pri njeni vlogi na svetu. Priznal je, da bo vstop v skupnost povzročila zvišanje nekaterih cen, zlasti živila, dodal pa je, da so se na vsem svetu zvišale cene zaradi povečanja prebivalstva.
Zatem je Brown izjavil, da ni ovir za regionalno politiko razvoja, kakor kaže primer Italije. Dejal je, da Je italijanska vlada tudi v okviru rimske pogodbe lahko vodila lastno regionalno, gospodarsko in socialno politiko.
Ugotavlja se, da število nasprotnikov vstopa v skupno tržišče, ni tako veliko, kakor se je zdelo, številnejša je skupina, ki zahteva jamstva za zaščito angleških gospodarskih koristi, preden se začnejo pogajanja.
Jemen
KAIRO, 5. — Tristranska komisija, ki je imela nalogo poskrbeti za
praktično izvedbo sporazuma med ZAR in Saudovo Arabijo o Jemenu, je sporočila, da jemenski predsednik Salal ni hotel sprejeti članov komisije, ki je prišla v Sano, da bi se posvetovala s predstavniki raznih jemenskih skupin in tudi s plemenskimi in verskimi voditelji. Ker predsednik Salal ni hotel sprejeti članov komisije, so ti zapustili jemensko prestolnico.
Včeraj je bilo ubitih pet Jemencev, med katerimi dva častnika, ko so neznanci streljali na množico, ki je v Sani manifestirala za predsednika Salala. Kairski listi poročajo, da so številni jemenski višji častniki izročili Salalu resolucijo, s katero obsojajo sporazum med Naserjem in Fejsalom o rešitvi spora v Jemenu. Častniki so poleg tega zahtevali sestavo ljudske vlade v Jemenu.
V Kairu so javili tudi, da so bili imenovani predstavniki dveh o-svobodilnih gibanj v Južni Arabiji (Flosy in FLN). Prihodnji teden se bodo sestali v Kairu, da se sporazumejo o začasni vladi narodne e-notnosti, kateri bi morale britanske oblasti prepustiti oblast, ko bodo zapustile Aden in Južno Arabijo, in sicer 9. januarja 1968. S tem bodo postavljeni temelji 14. države arabske zveze.
Potres v Teami
CASERTA, 5. — Prebivalstvo iz Teana, ki je občina s 15.000 prebivalci, oddaljena 32 kilometrov od Caserte, je čutilo danes ponoči več zaporednih potresnih sunkov. Ljudje so zbežali na ulice, kjer so o-stali do jutra. Potres je poškodoval nekaj hiš. Še bolj je razmajal zidove hiš, ki so bile poškodovane med potresom avgusta 1962. Ni bile ranjenih ali mrtvih.
letnih počitnicah. Pripomnil je, da to bombardiranje spada v premišljen okvir napadov na šole, ki se množijo sedaj, ko se je obnovil pouk. Do junija letos so Američani bombardirali 561 šol ter povzročili smrt ali ranili na tisoče učencev in učiteljev.
Neki filipinski časnikar piše, da so ameriška letala v letošnjih prvih šestih mesecih uničila 170 šol ter ubila ali ranila 200 šolarjev in otrok v Severnem Vietnamu, časnikar se je nedavno vrnil iz Severnega Vietnama in pravi, da je škoda in uničenje večje na področjih zunaj Hanoja. Štiri velika mesta so bila popolnoma porušena.
Včeraj so ameriška letala znova bombardirala železniške naprave v Lang Son, 16 kilometrov od kitajske meje, in neki most v predmestju Hajfonga. Hanojski radio je javil, da je bilo včeraj sestreljenih nad Severnim Vietnamom osem ameriških letal.
Ameriški vojaški predstavnik Sajgonu je izjavil, da je število mrtvih in ranjenih ameriških vojakov v Vietnamu preseglo 100 tisoč. Od začetka vojne je bilo ubitih 13.643 Američanov, 86.635 jih je bilo ranjenih, 756 pa jih pogrešajo, ali pa so bili ujeti. Več kot polovica ameriških izgub se nanaša na prvih letošnjih devet mesecev. Poleg tega je bilo ubitih nad 50.000 južnih Vietnamcev. Ameriško po veljstvo pravi, da je bilo od januarja 1961 ubitih 228.000 partizanov.
Danes je budistični predstavnik sporočil, da se je 110 boncev, nun in budističnih aktivistov iz vsega Vietnama ponudilo, da se javno zažgejo, če ne bo vlada ukinila novega zakona o budistični cerkvi.
Kitajska in Svemi Vietnam sta danes podpisala v Pekingu trgovinski sporazum za leto 1968.
Japonski zunanji minister Miki Je danes trdil, da bi brezpogojna ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama bila ((nevarna igra«. Dejal je, da temelji ta predlog na domnevi, da bo Hanoj gotovo pozitivno reagiral in da je vredno poizkusiti, če Hanoj ne bi po treh ali štirih tednih pokazal dobrih namenov, tedaj bi se bombardiranje zopet začelo. Japonski minister trdi, da je to nevarno in da se lahko vojna še bolj razširi. Dejal je, da bi morali prej ugotoviti, ali bo Hanoj pozitivno reagiral. V tem primeru bi ameriški prijatelji, ki imajo stike s Hanojem, »lahko jamčili Severnemu Vietnamu o ameriški dobri volji in želji po miru«.
Tiskovna agencija južnovietnam-ske osvobodilne fronte poudarja, da je nova Johnsonova tmirovna ofenziva« spletka, ki se ne ozira na borbo vietnamskega ljudstva proti napadu. Agencija dodaja, da Johnson govori o miru, toda dejansko hoče nadaljevati in tudi zaostriti vojno, tudi če mu ne bo uspelo preprečiti končne zmage vietnamskega ljudstva.
Sihanuk grozi z ostavko
PNOM PENH, 5. — Kamboški predsednik Sihanuk je danes sporočil na tiskovni konferenci, da so izgnali dva filokitajska Kamboža-
diščem. Sihanuk jc izjavil, med drugim: «če bodo ((Kitajci« ustvarjali nerede v Kambodži in če bo Sovjetska zveza v imenu komunistične solidarnosti ukinila pošiljanje orožja in streliva kamboški vojski, ne bom imel druge izbire nego odstopiti in pustiti oblast vojski, ki se bo obrnila na Američane.« Izrazil je mnenje, da v primeru njegove ostavke ne bo Kambodža več nevtralna, ker se bo obrnila na Američane.
Zavrnil je nato obtožbo, da je protikitajske akcije v zadnjih mesecih vodila Sovjetska zveza. ((Lahko prisežem, je izjavil Sihanuk, da
mi Rusi niso rekli ene besede o !	' Č*I__________*1
Kitajski. Če smo prijatelji Rusije i 14 GlirjC V olDCIlIKlI in Francije, je to zaradi tega, ker
nutah je nastal splošen pretep. Nastopila je policija, toda ni aretirala nikogar, temveč je odpeljala ranjene Kitaje v bolnišnico.
Izročeno odlikovanje B. Štihu in D. Žebretu
LJUBLJANA, 5. — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar je izročil danes ob navzočnosti zastopnikov zvezne in republiške vlade, društvenih in kulturnih delavcev ravnatelju Drame Bojanu Štihu in ravnatelju Opere Demetriju Žebretu visoka odlikovanja ,s katerimi predsednik republike maršal Tito ob stoletnici slovenskega dramskega društva odlikoval Dramo in Opero slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
se ti dve državi nista nikoli vmešavali v naše notranje zadeve.«
Kitajsko izzivanje blizu Londona
LONDON, 5. — Nocoj se je na pomolu v mestu Tilbury blizu Londona spopadla skupina 60 kitajskih mornarjev in angleških pristaniških delavcev. Kitajski mornarji so prišli s kitajske ladje «Hang Zhou«, ki je vsidrana v Tilburyju. V pretepu so bili na slabšem Kitajci. Tri so morali prepeljati v bolnišnico. Med pristaniškimi delavci pa je bilo le nekaj laže potolčenih.
Pretep se je začel, ko je neki kitajski mornar skušal pripeti na suknjič angleškemu pristaniščniku Maocetungovo sliko. Pristaniščnik je sliko vrgel v morje in tedaj so ga štirje Kitajci napadli. Drugi pristaniški delavci so prišli svojemu tovarišu na pomoč in v nekaj mi-
ŠIBENIK, 5. — Šibenik in okolico je zajelo danes popoldne veliko neurje, kakršnega ne pomnijo v tem kraju. Orkanski veter z močnim dežjem in točo je povzročil v mestu in okolici precej škode. Po dosedanjih podatkih ni bilo človeških žrtev. Voda je prodrla v več kletnih prostorov, v skladišča trgovinskih podjetij v mestu, tako da so morali intervenirati večkrat gasilci. Veliko škodo je neurje prizadelo šdbeniškemu podjetju Luka, veter je med drugim vrgel v morje več žerjavov in poškodoval nekatere druge žerjave, škodo so utrpeli tudi vinogradniki v okolici Šibenika.
LAGOS, 5. — Po zadnjih poročilih, ki so prispela v Lagos, skušajo zvezne čete pognati upornike proti vzhodu k reki Niger. Domnevajo, da je uporniški polkovnik O-jukvu namestil svoj glavni štab približno 120 kilometrov južno od E-nugu. Zvezne čete so dobile ukaz, naj ga ujamejo.
Glede sovjetske odločitve, da bo še dalje pomagala arabskim državam, pravi sporočilo, da je namen te pomoči tudi okrepiti o-brambno sposobnost arabskih držav. Poudarja se tudi, da bodo Sovjetska zveza in druge socialistične države podpirale pravično borbo arabskega ljudstva za njihove pravice in napele, da obnovijo in okrepijo svoje gospodarstvo.
Sporočilo poudarja važnost enotnosti arabskega sveta na antiim-perialistični in antikolonialistični podlagi spričo napada na Srednjem vzhodu. Obe strani poudarjata svojo privrženost politiki miroljubnega sožitja, naporom za podpis sporazuma proti širjenju jedrskega orožja in za izjavo OZN o nezakonitosti uporabljanja atomskega orožja. Jordanija pozitivno ocenjuje sovjetsko pobudo v OZN o definiciji napada in napadalca.
Izraelski finančni minister je ob povratku s potovanja po Južni Ameriki in ZDA izjavil, da so polovico izdatkov arabsko - izraelske vojne že krili iz skladov, ki sta jih zbrala mednarodna židovska skupnost in prebivalstvo Izraela Dodal je, da so se židovske skupnosti v tujini obvezale, da bodo zbrale ostali znesek v prihodnjih dveh letih. Pripomnil je, da se izdatki vojne cenijo na več sto milijonov izraelskih lir.
Glasilo sovjetske komunistične mladine «Konsomolskaja Pravda« objavlja članek ob židovskem novem letu in primerja politiko Izrae. la in mednarodnega sionizma politiki hitlerjevskega nacizma. List obtožuje sioniste, da so med drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti, in pravi, da je sedanja sionistična politika vezana na ameriško imperialistično politiko. «Pri praktičnem izvajanju sionizma na Srednjem vzhodu, pravi list, je moč ugotoviti glavne značilnosti nacizma, t. j. genocid, razisem, izdajstvo, napadalnost, priključitve. Znana politika širjenja življenjskega prostora je bila podlaga napadalnih dejanj hitlerjevske Nemčije na evropske države. Sedaj se ista načela uveljavljajo v politiki izraelske države.«
Egiptovski predsednik Naser je poslal čestitke egiptovski židovski skupnosti ob židovskem novem letu. Na podlagi statistik, ki so jih objavili januarja letos, živi v Egiptu 2.483 Židov. V Kairu so odločno zanikali izraelske obtožbe, da so po junijski vojni preganjali in zapirali egiptovske Žide.
Tunizijski predsednik Burgiba je v intervjuju nemški reviji «Der Štern« pozval na zmernost in na «vzaiemno dobro voljo« ter je ponudil svojo morebitno posredovanje. Med drugim pravi, da je posredovanje potrebno, toda to predpostavlja, da se obe strani strinjata s tem. «Vtis imam, je dodal, da ni še prišel trenutek, če bi me vprašali, mislim, da bi moral sprejet: vlogo posredovalca, toda Arabci lahko zvedo mnenje Izraelcev od drugih, na primer od glavnega tajnika OZN.«
Burgiba svetuje arabskim voditeljem, naj priznajo sedanjo stvarnost in naj jih ne vodijo strasti. Izraelce pa poziva, naj ne nategujejo preveč strune, kajti nadaljnje sovraštvo, ki bi ga povzročili, bi bilo porazno za stvar miru, ki zahteva, da vsi prizadeti privolijo v koncesije in sprejmejo žrtve.
((Nepopustljiva stališča, je nadaljeval Burgiba, ne koristijo ne enim ne drugim. Izraelci morajo pokazati svojo zrelostin upoštevali čustva svojih arabskih sosedov. A-rabski narodi niso odgovorni za preganjanje Židov. To se je zgodilo v Evropi in ne pri nas. Izraelci skušajo pridobiti v Palestini, kar so zgubili v Evropi.«
Pozitivni rezultati gospodarske reforme v Jugoslaviji
BEOGRAD, 5.	— Podpredsed-
nik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov je na današnji tiskovni konferenci prikazal pozitivne rezultate dosedanjega izvajanja gospo-
darske reforme in opozoril na težave in vprašanja, ki jih je še potrebno rešiti za uspešno izpolnitev vseh smotrov reforme, ki so predvsem sodobno, visokoproduk-tivno stabilizirano in racionalno tržno gospodarstvo. V dosedanjem izvajanju reforme je bila že dosežena pomembna stopnja stabilizacije in občutno zmanjšanje inflacijskega pritiska. Pred reformo je inflacijska mera presegala 10 odst. medtem ko so letos cene in vsi življenjski stroški stabilizirani, skupno domače povpraševanje je manjše od ponudbe. Tečaj dinarja, ki je bil pred devalvacijo za okrog 30 odst. nižji od uradnega, je stabiliziran. Subvencije za izvoz, ki so prej znašale okrog 500 milijard dinarjev letno, so v največji meri eliminirane. Primanjkljaj skoraj 250 milijonov dolarjev v plačilni bilanci je skoraj popolnoma likvidiran. Devizne rezerve so se od 90 milijonov dolarjev povzpele na skoraj 170 milijonov dolarjev konvertibilnih sredstev in na 130 milijonov klirinških terjatev.
Po besedah Kira Gligorova se trenutno postavlja kot ena najvažnejših nalog, da se na dnevni red postavijo pereča vprašanja odnosov z mednarodnimi gospodarskimi grupacijami: skupnim evropskim trgom, EFTA, SEV, in prou-če vse možnosti za raznovrstne integracijske stike z njimi, in se določijo stične točke in stopnja možnega sodelovanja. V teh naporih je potrebno jugoslovanskemu gospodarstvu zagotoviti zmanjšanje carinskih in drugih ovir. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta je opozoril na nove naloge trgovine, na neizkoriščene možnosti ki jih daje integracija, na možnosti reševanja vprašanja zaposlitve, pri reševanju katerega lahko prispeva tudi razvoj zasebnega kmetijstva, obrtništva in gostinstva. Kiro Gligorov je poudaril, da je družbeni interes, da se omogoči razvoj zasebne dejavnosti in da se v tem pogledu vodi solidna davčna politika.
Seku Ture o odnosih s Francijo in Anglijo
CONAKRY, 5. — Gvinejski predsednik Seku Ture je izjavil, da bi Gvineja z veseljem obnovila diplomatske odnose s Francijo in z Veliko Britanijo ter z drugimi evropskimi državami, med katerimi z Belgijo. Dodal je, da namerava Gvineja napraviti korake neposredno pn de Gaullu, če bo opazila ugodno reakcijo na zadevno ponudbo.
Poleg tega je Seku Ture izjavil, da bodo morali afriški duhovniki tuje narodnosti sprejeti gvinejske zakone, če bodo hoteli svobodno delovati. Tisti negvinejski katoliški duhovniki, ki bodo hoteli obdržati tuje državljanstvo, bodo veljali za predstavnike papeža ter bodo morali imeti dovoljenje vlade, da lahko pridejo v Gvinejo. Letošnjega maja je gvinejska vlada izgnala 130 katoliških in protestantskih duhovnikov pod obtožbo, da nočejo pripravljati Afričanov na duhovniški stan. Nekatere so obtožili tudi vohunstva.
CHANOI
■
PHUONG CHAY 6IAPTAH
A
. * N
Laos \Asmu
v
★ letališča
demilitarizirana cona • IAHGM0 demarkacijska trta	\
CAMLOr*
OONGHA" m*
;	+ -rum MAHG TRI
l*. \ BC^iiBAU0NG ★„
Ahuonghoa ★ hongtraS
\ /S PHONG DIEN
w V
PEKER
■
Kambodža"'')
NAMHOA« phojJi'
TAIAT
Področja trenutno najhujših bojev — Demilitarizirana cona med Vietnamoma, ki je v resnici še ((demilitarizirana«, je zdaj prizorišče najhujšega obstreljevanja in spopadov. K temu prispeva svoj delež tudi dejstvo, da želi obrambni minister 2®A McNamara tam zgraditi silovito ««apomo linijo«
Avstrijska nagrada za izsleditev terorista
DUNAJ, 5. — Avstrijska vlada je danes razpisala nagrado v višini približno milijon in pol lir za izsleditev zločinca, ki je postavil na brzovlak «Alpen Express» bombo, ki je raztrgala dva italijanska policista. V tiralici je opisan atentator, da je visok 175-180 cm, ima temne gladke lase, oblečen je bil v temno obleko in svetlo srajco. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo poziv prebivalstvu, da sodeluje pri raziskavi.
Na začasno svobodo so izpustili tri mlade južne Tirolce, ki so jih zaprli marca z obtožbo, da so sodelovali pri tajni politični organizaciji. Gre za 21-letnega Roberta Forerja, 27-letnega Davida Ober-hollenzerja in 20-letnega Gottfrie-da Auerja. Vsi so doma iz kraja Miihlen (Molini di Tures). Istočasno so izpustili na začasno svobodo tudi župnika Johanna Weit-lanerja.
Gojenje celic kostnega mozga
MELBOURNE, 5. Skupina avstralskih zdravnikov je odkrila metodo za gojenje celic kostnega mozga zunaj človeškega telesa. To je sporočil prof. Gustav Nossal, ravnatelj Walter and eliza hali institute of medical research, ki je izjavil, da bodo to metodo lahko koristno uporabljali pri raziskavah za zdravljenje levkemije, ker bo omogočila, raznovrstne temeljite študije na gojiščih celic kostnega mozga, ki se bodo razvijale zunaj človeškega telesa.
Nov plinovod v SZ dolg 2750 km
MOSKVA, 5. — Danes so eno leto prej, kakor je bilo predvideno, dokončali plinovod, dolg 2750 km ki veže osrednjo Azijo z Moskvo in z evropskimi področji Sovjetske zveze.
Plinovod bo dobavljal industrijskim področjem v Sovjetski zvezi velike količine naravnega plina iz osrenje Azije. Dokončali so ga v dveh letih.
6. oktobra 1967
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.4, najnižja 12.3, ob 19. uri 16, vlaga 55 odst., zračni tlak 1010.6 naglo raste, veter 15 km severovzhodnik, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 21.4 stopinje, padavine 6.7 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 6. oktobra
Vera
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.38. Dolžina dneva 11.28. Luna vzide ob 9.29 in zatone ob 18.55.
Jutri, SOBOTA, 7. oktobra
Marija
DEŽELNI ODBORNIK STOPPER Nfl TRGOVINSKI ZBORNICI
Trst in dežela v perspektivi petletnega razvojnega načrta
Navezati je treba tesnejše stike z neposrednim zaledjem - Trbiška cesta naj postane prava avto cesta s podaljškom proti Bazovici - Kritične pripombe v diskusiji
V kongresni dvorani trgovinske tako da bi vse tri poslej upravljal
zbornice je deželni odbornik načrtovanje Nereo Stopper sinoči prikazal številnim zbranim podjetnikom, predstavnikom oblasti, poslovnih krogov ter stanovskih organizacij z našega področja osnovne značilnosti petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj v
en sam konzorcij. Na Krasu piri Trstu naj bi postavili vrsto središč za trgovinske in druge terciarne dejavnosti, ki naj bi bila v pomoč industrijskim conam iz Trsta in Tržiča.
Na področju devinsko-nabrežinske
razdobju 1966-1970, ki se je v dre- občine naj bi s časom postavili ne-
gi polovici svojega nastopa zadržal predvsem ob vlogi, ki so jo se-stavljalci načrta namenili Trstu. Govornik je naglasil, da se dežela Furlanija 1 Julijska krajina čedalje bolj uveljavlja kot realnost, ki polarizira prizadevanja in pričakovanja vseh prebivalcev in organizacij, in ki se namerava v bodoče razvijati in krepiti, ne da bi bila pri tem odvisna niti od razvitega področja okrog Padove in Benetk, niti od bolj oddaljenih pokrajin v državi, kot je zlasti industrijski trikotnik Milan, Genova, Turin. Prav zato si je dežela pripravila lasten petletni razvojni načrt, njegovi sestavljale! pa so pri svojem delu imeli stalno pred očmi nekatere osnovne zahteve za harmoničen gospodarski in socialni razvoj področja. Tako postavlja program vrsto zahtevkov in predvidevanj kar se tiče razvoja prebivalstva, delovne sile, zaposlenosti, narodnega dohodka, teritorialne strukture, okvirnega razvojnega načrta za gradnjo stanovanj in za postavitev novih urbanističnih naselij, dalje zahteve po razširitvi šolskih, kulturnih in drugih dejavnosti. Posebna poglavja so v načrtu posvetili kmetijstvu, industriji in obrtništvu, turizmu in trgovini, medtem ko se nadaljnje poglavje programa bavi z vprašanji, ki se nanašajo na finančno kritje posameznih postavk.
V sklopu dežele Furlanije - Julijske krajine je treba Trstu vrniti vlogo, ki mu kot trgovin, sko-pristaniškem področju pripada na mednarodni ravni. Neobhodno potrebno je razviti pristaniško in trgovsko gospodarstvo. To sicer ne bo morda obširno povečalo obsega zaposlitve na našem področju, vendar pa bo to vazen prispevek h kvalifikaciji in specializaciji Trsta in vse dežele v mednarodnem merilu. V Trstu se mora v smislu o-snovnih smernic petletnega programa ne le ohraniti, temveč še potencirati videz mesta, za katero so zlasti značilne terciarne gospodar ske dejavnosti. Seveda bo za to Trst potreboval vrsto novih pobud in tako imenovanih infrastruktur. Tako bo glede cest treba spremeniti sedanjo cesto Tržič-Trst v pravo avto cesto, in sicer do Bazovice. Dalje je treba povezati Trst z novo cesto «za velik promet» čez Postojno z avto cesto, ki bo speljana od Villess skozi Gorico v Ljubljano. V okviru prizadevanj za razvoj pristaniške dejavnosti je treba uresničiti na področju severnega Jadrana novo os gospodarskega razvoja, ki naj vodi iz Trsta prek Slovenije, avstrijske Koroške in Bavarske v srednjo Evropo. Samo pristanišče pa je treba modernizirati in opremiti s sodobnimi napravami. Za razna dela v pristaniščih naše dežele predvideva program izdajo 36 milijard lir; jasno .je, da bo večina teh sredstev porabljena za_ modernizacijo tržaškega pristanišča.
Glede industrijskega razvoja posameznih področij v okviru dežele je govornik naglasil, da je treba tržaško industrijsko cono v prihodnje še razširiti, in sicer naj bi se to v perspektivi zgodilo zlasti tako, da bi se tržaška industrijska cona
kaj raziskovalnih in znanstvenih središč, ne glede na vse te pobude pa je treba na Krasu poskrbeti za primerno obrambo in valorizacijo naravnih lepot in zanimivosti.
V razpravi, ki je sledila izvajanju odbornika Stopperja, se je oglasilo k besedi več ljudi, tako predstavnik obrtnikov Alesani, ki je naglasil, da je s tega vidika pomanjkljiv, dalje deželni svetovalec Morpurgo, ki je tudi opozoril na nekatere neskladnosti in pomanjkljivosti, predstavnik tržaških trgovcev Geppi, ki je izrazil oc-jazen tukajšnjih turističnih krogov, da bo avtocesta Villesse . Gorica - Ljubljana odvzela Trstu velik del sedanjega tranzitnega turizma, in drugi. Predsednik industrijskega pristanišča dr. Franzil je v svoji intervenciji naglasil, da bi bilo treba avtocesto od Mošče-nic potegniti ne le do Bazovice, temveč do Peska, tako da bi se potem nadaljevala na jugoslovanskem področju do Reke. Glede industrijskega razvoja našega področja je dr. Franzil naglasil, da razpolaga industrijsko pristanišče v žavljah danes s približno 1,000.000 kv. m proste površine in da bo v najkrajšem času rešen birokratski postopek, ki bo ustanovi zagotovil nadaljnje 3,000.000 kv. m. Ker bo izvršitev sklepov CIPE (gradnja tovarne Grandi Mo-tori Trieste) zahtevala kvečjemu 800.000 kv. m, površine, je zaključil svoja izvajanja govornik, je na industrijskem področju južno od Trsta še mnogo prostora za nove industrijske pobude.
Odbor je končno izpopolnil zbornično študijsko komisijo za povračilo vojne škode in zapuščenega imetja in imenoval vanjo odv. Do-minija, dr. Martinollija jr. in inž. Venturo.
Opozorilo oddajakem sob
Pokrajinska turistična ustanova opozarja osebe, ki oddajajo turistom v najem sobe, da ji morajo po zakonskih predpisih prijaviti cene posameznih sob kakor tudi morebitne cene hrane. Prijavljene cene se smatrajo za maksimalne. Kdor ne opravi te dolžnosti, se kaznuje z globo. Prijave je treba vlo-
Predstavnika PSI-PSDI posredovala v Rimu za slovensko šolstvo
Ob priliki vsedržavne konference za kmetijstvo združenih PSI-PSDI, ki je bila v Rimu 29.-30. septembra in 1. oktobra tl. sta se zadrževala v Rimu dva predstavnika tržaške pokrajine in sicer tov. Marcel Čok in ing. Josip Pečenko. Ob tej priliki sta poročala o posebnostih in potrebah našega kmetijstva v posameznih komisijah.
Ing. Pečenko je v spremstvu Marka Waltritscha, pokrajinskega odbornika iz Gorice, obiskal podtajnika za prosveto sen. Caleffija in razpravljal z odgovornimi funkcionarji o vprašanjih, ki zadevajo slovenske šole in učno osebje teh šol. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanjem, ki so povezana z natečajem za slovenske učitelje in s prizivi, ki čakajo rešitve, neizpolnjeni obljubi po otvoritvi dveh slovenskih strokovnih šol_ in potrebi po dodelitvi še enega učne; ga mesta na osnovni šoli v Ulici Randaccio v Gorici
Osebje, ki odgovarja za posamezna vprašanja in deluje v sklopu tajništva ministrskega podtajnika Caleffija, je obljubilo še nadaljnjo skrb za čimprejšnjo rešitev ‘~u vprašanj.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Poskrbeti bo treba predvsem za večje število ljudskih stanovanj
V razpravi o zakonskem osnutku o ljudskih in «ekonomicnih» stanovanjih so spregovorili številni svetovala ■ Danes se razprava nadaljuje
V deželnem svetu se je včeraj . tam, kjer bo potreba največja. Od
.	i _ . . l _ J — J i-J Ln	mrllfCO Tri
nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ljudskih in ekonomičnih stanovanjih.
V razpravo je prvi posegel demokristjan Rigutto, ki je rekel, da so v preteklih letih porabili velike vsote za zidanje stanovanj ter da je država znatno prispevala. Rekel je tudi, da polagata vsedržavni in deželni načrt gospodarskega razvoja veliko pažnjo stanovanjski politiki. Rekel je, da se je deželni odbor hitro lotil vprašanja zidanja ljudskih stanovanj in dodal, da je tudi novi zakon pozitiven. Na njegovi podlagi bodo lahko zgradili mnogo stanovanj za delavce ter dajali prispevke prebivalcem, ki bodo sami ali v zadrugah zidali sta-teh I novanja. Izrekel je prepričanje, I da bo odbor dajal ■ prispevke zlasti
žiti pri ustanovi v Ul. Rossini št.
6, pritličje.
iiimHiiiiiiiiiiiiiinmmiMlniiimmitimmiiifinmiiiimtimiiitiiiimiiliiniMiMiiilmiiiiiimiiiiuiiuiiimiifiiTiiiiniiHiiiilliiiiniiiiiiiHiiiiiniiiiiiiitiiiiiilHHinitn
DOSLEJ OPRAVLJENA ŽE VEČ KOT POLOVICA TEMELJNIH DEL
Za dograditev pomola VII potrebujejo graditelji še dodatnih 2,5 milijarde lir
Pomol bo v prihodnosti predstavljal osrednjo operativno točko za prevoze s kontajnerji
SEJA ODBORA TRG. ZBORNICE
Možnost letalske zveze Ronke-Ljubljana
Včeraj se je sestal odbor trgovin, ske zbornice in razpravljal o raznih vprašanjih, člani odbora Fran-doli, dr. Gabrielli, prof. Florit in dr. Chirisco so poročali o svoji udeležbi na raznih prireditvah v preteklem mesecu, kot na primer na «Round Table 9» in zasedanju «EGS — vzhodne dežele« v Trstu, na «Razstavi moderne hiše« v Vidmu in na mednarodni razstavi vin v Ljubljani.
Predsednik dr. Caidassi je seznanil odbor z vprašanji letalskih zvez letališča v Ronkah V preučevanju je namreč možnost povezave deželnega letališča s Celovcem, Ljubljano in Gradcem, ki bi imele pretežno turistični značaj in ki bi jih v poletnem obdobju vzdrževali s «charterskimi» poleti. Prav tako preučujejo možnost vzpostavitve rednih zvez z Milanom, Turinom, Benetkami in Genovo.
Odbor je nato razpravljal in odobril pravilnik pokrajinske gospodarske konzulte, ki bo lahko tako čimprej začela svojo dejavnost. Funkcionar zbornice dr. Viatori je poročal o prvem vsedržavnem zasedanju o trgovski urbanistiki, ki je bilo prejšnji mesec v Tridentu, Odbor je določil dr. Viatorija, da se udeleži tudi naslednjega podobnega zasedanja, ki bo 14. do 16. okt. v Milanu in ki bo dejansko spojila z goriško in tržiško cono, nadaljevanje zasedanja v Tridentu.
. i...........n     """...............................
POTRDITVE IN SPREMEMBE Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM
Letos premalo razredov na naših	osnovnih šolah
Še po eno učiteljsko moč bi potrebovali v Rojanu, Saležu, Gropadi in v Skednju • Nevzdržno združevanje razredov
Novo šolsko leto je prineslo tudi nekatere spremembe pri vodstvih šol in didaktičnih ravnateljstvih. Tako ima letos vsaka slovenska višja srednja šola svojega ravnatelja ir> smo se praktično vrnili na stanje pred dvema letoma. 7,a ravnateljico klasičnega in znanstvenega liceja je bila imenovana prof. Laura Abrami, vodstvo trgovske akademije obdrži dosedanji ravnatelj d«. Vladimir Turina, za ravnatelja učiteljišča je bil spet imenovan dr Anton Kacin. Na srednji šoli pri Sv Jakobu je še vedno ravnateljica prof Marija Blazina, za ravnatelja srednje šole pri Sv. Ivanu je bil imenovan prof. Edmund Zet ko, za ravnatelja srednje šole na Proseku pa prof. Višnovec, medtem ko je ravnatelj srednje šole v Dolini še vedno prof. Stefančič, ravnatelj srednje šole na Opčinah prof. I-van Sosič, ravnateljica srednje šole v Nabrežini pa prof. Milič-Antom-rijeva. Dosedanji ravnatelj srednje šole v Rojanu prof. Stanič je podal ostavko, hi pa nam še znano, kdo bo prevzel njegovo mesto.
Tudi slovenska didaktična ravnateljstva imajo v letošnjem šolskem letu vsako svojega ravnatelja. Za novega didaktičnega ravnatelja na Opčinah je bil imenovan Stanko Škrinjar, za novega didaktičnega ravnatelja pri Sv. Jakobu hgidij Strnad, za didaktičnega ravnatelja pri Sv. Ivanu Josip Šinigoj, za didaktičnega ravnatelja v Nabrežini Miroslav Tavčar, za didaktičnega ravnatelja v Dolini pa Velimir Pavletič.
Z začetkom letošnjega leta so odšli v pokoj naslednji učitelji: Julij Pavletič (didaktični ravnatelj na Opčinah), Aleksandra Leonardis, E-milija Cok, Suzana Sancin, Marija Kosta in Lidija Sancin.
Kakor smo že poročali, ima zaradi večjega števila učencev osnov-
na šola v Ul, Donadoni letos en razred več kot lani. Težave in pritožbe pa so nastale v Rojanu, Saležu, Gropadi in v Skednju. V Rojanu imajo dve učiteljici, ki poučujeta skupaj prvi in drugi razred ter tretji in peti razred. Starši želijo, in bi bilo zelo umestno, da bi šolsko skrbništvo dodelilo še eno učno moč. in da bi bil tako ločen pouk za tretji in peti razred. Prav tako želijo še po eno učno moč v Saležu, Gropadi in Skednju. Pozanimali smo se na pristojnem mestu, če bi lahko dodelili že v začetku šolskega leta nove potrebne učne moči na omenjenih osnovnih šolah, toda odgovorili so nam, da to ni mogoče, ker je po zakonskem odloku določenih za slovenske osnovne šole na Tržaškem sto mest, t.j. sto razredov. Prav tako so nam zagotovili, da glede tega ne more ničesar pomagati niti šolski nadzornik niti šolski skrbnik, pač pa le minister za šolstvo s svojim dekretom. Zaradi tega smo mnenja, da bi moralo pristojno ministrstvo do. ločiti nekaj rezervnih mest, s katerimi naj bi v začetku šolskega leta razpolagal šolski skrbnik na predlog nadzornika za slovenske osnovne šole. Pri tem je namreč treba upoštevati specifične razmere in potrebe manjšinskih šol, kot jih povsod upoštevajo.
V Rojanu so starši te dni zaskrbljeni tudi zaradi popravil šolskih prostorov. Zagotovili so nam, da bodo dela v kratkem zaključena. Zdi se nam pa, da bi občinska u-prava morala poskrbeti za popra vilo šolskih poslopij že med počitnicami. Glede šolskih prostorov se pritožujejo tudi na trgovski akademiji. Prostori so sicer lepo urejeni in v novi stavbi, toda učilnice so pretesne za toliko število dijakov. Nekaj je treba ukreniti, da bodo dijaki med poukom vsaj lahko sedeli.
Dela pri gradnji pomola VII v pristanišču Sv. Andreja se sedaj, kot poroča agencija Italija, ugodno odvijajo. Koliko težav je oilo treba doslej premostiti preden so dela zadovoljivo stekla ne bomo sedaj ponavljali. Važno je, da pomol polagoma raste. Podjetje «Farsura», ki ga gradi, je doslej opravilo že nad polovico osnovnih del. Pomol, ki bo po končanih delih meril skupno 240.000 kv. m površine, je dograjen že za 125.000 kv. m. Doslej je podjetje vgradili v morsko dno 1.360 nosilcev, 1.340 pa jih sedaj pripravljajo. Na postavljene nosilce so že položili 1.250 prefabriciranih plošč, ki merijo vsaka 100 kv. m. Prav tako sedaj pripravljajo še ostalih 1.220 j plošč.
Ko bo podjetje položilo v morje vse nosilce in nanje vse omenjene plošče, se ho začelo delo za postavitev cevi za vodo in električne kable, nakar bodo na to ogromno železobetonsko ploščo začeli polagati 40 cm visoko plast gramoza, nad katero bodo stekle ceste, železniške tirnice ter bodo zrastla skladišča in druge naprave, ki so potrebne za delovanje tega velikega pomola.
Za dograditev pomola VII, brez potrebnih infrastruktur in naprav, bodo graditelji potrebovali še dodatno nakazilo 2.5 milijarde lir. Milijarda lir je že na razpolago. Z do sedaj zagotovljenimi denarnimi sredstvi bo podjetje lahko zgradilo še 45.000 kv. m pomola od 115.000 ki jih je treba še zgraditi. Tehniki podjetja predvidevajo, da bodo ta dela lahko končana najkasneje do maja meseca prihodnjega leta. Za ostala dela, če bodo na razpolago zadostna ostala sredstva, bodo potrebovali še šest do sedem mesecev, kar pomeni, da bo pomol v vsej svoji dolžini, brez infrastruktur in naprav, zgrajen do konca prihodnjega leta.
Podjetje «Farsura» opravlja sedaj dela v predvidenih rokih. Zato bo treba v najkrajšem času poskrbeti za ostala finančna sredstva, da bo pomol VII čimprej zgrajen, saj bi vsako zavlačevanje del povzročilo ne samo škodo za radi poznejšega začetka delovanja pomola, marveč tudi višje gradbene stroške, kot so sedaj predvidene. Pomol VII je sedaj najvažnejši objekt v gradnji v tržaškem pristanišču in bo v prihodnosti predstavljal tudi osrednjo operativno točko zlasti v zvezi z uveljavljanjem prevozov s «kontaj-narji«. Javna skladišča so že sestavila osnovni načrt za usposobitev pomola Vil za te prevoze, ki imajo največjo perspektivo v pomorski trgovini. S tem bodo tudi omogočili Trstu, da ne bo glede teh prevozov na repu dogodkov, saj so se že začeli uveljavljati z uspehom tudi v nekaterih evropskih pristaniščih. Ne smemo pozabiti, da se Genova že pripravlja na usposobitev dela svojega pristanišča s postavitvijo naprav na kopnem in s preureditvijo ladij za prevoz blaga v «kontajner.jih».
Poleg tega pa se v načrte javnih skladišč za usposobitev pomo la VII za prevoze s «kontajnerji» vključuje tudi pobuda Mednarodnega centra za sadje in povrtnino. Nedavno je bila v Trstu ustanovljena družba, ki bo imela na pomolu VII svoje naprave za uvoz in izvoz sadja in povrtnine iz južne Italije in nekaterih drugih sredozemskih držav v srednjo in vzhodno Evropo.
Agencija Italija pravi, da je sedaj nujno treba najti zadostna denarna sredstva za dokončno izgradnjo pomola VII in vseh potrebnih naprav za nakladanje in razkladanje, tako da bo pomol VII na razpolago operaterjem, ko bo začel delovati tudi omenjeni mednarodni center, ki bo potreboval zadevne naprave. Po dosedanjih predvidevanjih pa se delo pomola VII tako razvija, da je pričakovati, da bodo vse naprave zgrajene v predvidenem času.
go 16 in jo podrl.
Pri nesreči se je Colonijeva ranila in pobila po tilniku, si verjetno prebila lobanjsko kost in začela bruhati. Mimoidoči so poklicali rešilni avto RK, s katerim so po-nesrečenko odpeljali v bolnišnico in jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Kasneje so nastopile komplikacije in vse zdravniške nege so bile zaman. Ob 18.10 je nesrečna Colonijeva podlegla hudim zadobljenim poškodbam. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Skupščina sekcije PSI-PSDI «Pittoni»
Predvčerajšnjim je bila v Ulici Mazzini 32 skupščina članov sekcije «Pittoni» združenih PSI-PSDI.
no socialistično politiko predstavnikov stranke v vladi, v deželni u-pravi in v krajevnih ustanovah ter
Posredovanje podžupana za ladjedelnico Felszegi
Podžupan prof. Lonza je včeraj posredoval pri predsedniku IMI (I-stituto Mobiliare Itaiiano) glede položaja v ladjedelnici Felszegi ter zahteval, naj IMI zagotovi v okviru načrta za preobrazbo ladjedelnice takojšnje finansiranje za nova naročila, tako da se ob prehodu od stare na novo upravo zagotovi raven zaposlitve. Prof. Lonza je tudi posredoval pri ministru za državne udeležbe in ga opozoril na resni položaj v podjetju Stabilimen-ti Meccanici Triestini in ga prosil, naj se pozanima za stvar. t izražajo svojo skrb zaradi kočlji-Po izčrpnem poročilu tajnika Dre- j vega položaja na Daljnem vzhodu, ossija so soglasno odobrili resolu-1 Ameriško bombardiranje v Vietna-cijo! s katero- zahtevajo bolj odloč-I mu namreč ograža mir na svetu.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Mladi misovci pred sodnikom zaradi izgredov in sramotitve
Gre za skupino, ki se je udeležila demonstracij ob imenovanju Dušana Hreščaka za občinskega odbornika Obsojen zaradi povzročitve smrtne nesreče
njo je nesrečnež izdihnil zaradi hudih poškodb.
Margan je vedno trdil, da je pešec prečkal ulico izven steze za pešce. Druge priče pa niso potrdile te okoliščine. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo obtoženca na 3 leta zapora (dve leti bi mu pomilostili) ter na odvzem vozniškega dovoljenja.
Sodniki so Margana spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto zapora (kazen je pomiloščena) ter na odvzem vozniškega dovoljenja za 1 leto.
Sestanek vodstva ital. - švicarskega kulturnega združenja
3. oktobra se je pod predsedstvom dr. de Rinaidinija sestalo vodstvo italijansko-švicarskega kulturnega združenja ter proučilo svojo preteklo dejavnost in sklepalo o programu za leto 1967-1968. Še ta mesec bo prof. Felicina Colombo predavala o vzgoji v Švici, in sicer ob razstavi švicarskih šolskih knjig, ki bo v prostorih švicarskega konzulata v Ul. Stuparich 19 od 16. oktobra do 6. novembra.
Včeraj je bila na kazenskem sodišču (predsednik Buratthč tožilec Franzot .zapisnikar Strippoli) na sporedu obravnava proti 6 mladim misovcem, ki so bili obtoženi, da so zagrešili več prekrškov oh priliki znanih manifestacij, ki so bile v juliju predlani zaradi imenovanja Dušana Hreščaka za občin, skega odbornika
Na zatožni klopi so se znašli: 24-letni Fabio Basilisco iz Ul. Palestri-na 8, 20-letni Silvano Tedisco iz Ul. Soncini 40, 36-letni Donato Pilati z Reške ceste 44, 23-letni Alberto Bezzi iz Ul. C. Marzio 20, 24-letni Marino Semenzato iz Ul. Navali ter mladoletni Franco S.
Basilisca so obtožili, da je žalil javne funkcionarje s tem, da je sramotil kar cel vod karabinjerjev s poveljnikom na čelu, ki so vzdrževali javni red na Ul. Carducci v bližini Portdci di Chiozza. Agenti so pripadali 13. bataljonu karabinjerjev iz Gorice. Tedisca pa so obtožili, da je izzivalno brhzgal s piščalko. Pilati je bil obtožen, da se je uprl javnemu funkcionarju, ki ga je bil prijel. Šlo je za brigadirja javne varnosti Ventriceja, kateremu so morali priskočiti na pomoč karabinjerji, ker se je mladenič branil aretacije z vsemi svojimi silami.
Tedisco, Pilati, Semenzato, Franco S. in Bezzi so bili končno obtoženi, da so se udeležili prevratne manifestacije.
Včeraj so sodniki zaslišali vse obtožence, ki so v glavnem zanikali vsakršno krivdo. Ker pa se je Basilisco odrekel amnestiji, so sodniki sklenili, da bodo zaslišali brigadirja Ventriceja ter karabinjerja Se-rafina Licato in poročnika Giusep-pa Toscanija. Zato so odložili obravnavo.
• • •
Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 46-letni Aldo Margan iz Ul. Economo 3, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil tedaj 73 let starega upokojenca Um-berta Camuratija iz ul. Marconi 14.
Smrtna nesreča pri kateri je izgubil življenje Camurati, se je pripetila 23. oktobra predlani ob 11.30 v Miramarskem drevoredu v bližini vhoda v železniško kopališče. Ob omenjeni uri se je Margan peljal z motofurgonom proti Barkov-ljam. Izza vrste avtomobilov, ki so bili parkirani na desni strani, Je stopil na cesto Camurati. Margan, ki se je peljal baje s hitrostjo oko-h 45 km na uro, ni utegnil zavreti vozila ter je trčil v pešca, katerega je potem odvlekel še nekaj me-V Ul. Gatteri blizu stavbe štev. 38 i trov naprej
Vespist do smrti povozil
priletno žensko
straniti bo treba namreč predvsem nehigienska stanovanja. Poleg tega pa primanjkuje stanovanj v krajih, kjer gradijo nova industrijska pod jetja.
Komunist Bosari je dejal, da je osnovno vprašanje odnos med zakonom in vprašanjem gradbenih površin. Zaradi špekulacije z zemljišči je okrnjena vsakršna pozitivna politika gradnje ljudskih stanovanj. Zaradi tega bi morali najprej temeljito urediti to vprašanje. Važno je tudi vprašanje porazdelitve raznih površin. Glede tega bi morali poskrbeti, da bi morah lastniki površin povrniti občinam stroške za tako imenovano «urba-nizacijo«, to je za razna dela, zaradi katerih se vrednost zemljišča znatno poveča. Doslej pa se je dogajalo, da so se ti lastniki, ki so često veliki špekulanti, okoriščali na račun skupnosti.
Misovec Morelli se je dolgo zadržal na vprašanju postopka in sestavi vsega zakona, t. j. vključitve čl. 1, ki se nanaša pravzaprav na drug zakon, o čemer smo že včeraj obširno pisali. Zatem je na kratko obravnaval vsebino zakona I samega in rekel, da je pozitiven ter da bo zato njegova skupina glasovala zanj.
Socialist Bisol je obravnaval zakon v luči državnega zakona štev. 167 o stavbiščih. Rekel je, da se ta zakon ni dovolj izvajal. Omenil je tudi veliko potrebo po stanovanjih, ki jo imajo delavci, kateri so zaposleni v industriji daleč od kraja svojega bivališča. Zato bo treba posvetiti veliko pozornost ravno vprašanju stanovanj za delavce. V razpravo je posegel tudi demokristjan Bianchini.
Komunist Bergomas, ki je spregovoril za njim, je dejal, da se ta zakon tiče predvsem tako imenovanih ((ekonomičnih« stanovanj, v deželi pa potrebujemo predvsem ljudska stanovanja. Zato bi morali dati na razpolago večja sredstva za zakon štev. 26 iz leta 1965, za katerega določa ta zakon v prvem členu ponovno finansiranje v višini 200 milijonov lir. Kar se tiče cene stanovanj, je Bergomas dejal, da bo vedno visoka, dokler ne bodo prestrigli peroti špekulaciji z zemljišči in dokler ne bodo nacionalizirali cementnih monopolov. Kar se tiče dragega gradbenega materiala, je Bergomas cri.e-nil, da se ni opeka prav nič pocenila, čeprav so opekarne odpustile v zadnjem času dve tretjini delavcev zaradi uvedbe sodobne mehanizacije. Bergomas je še en krat poudaril, da je treba dati več sredstev za zidanje ljudskih hiš in manj za tako imenovana ((ekonomična« stanovanja.
Demokristjan Urli je zagovarjal težnje varčevalcev jx) lastnih stanovanjih, pri čemer je omenil furlanske delavce, ki delajo več let v tujini, si pritrgavajo mnogo od ust in prihranijo določeno vsoto denarja, da si zgradijo lastno hišico. Pri gradnji stanovanj je treba upoštevati tudi sodobne po trebe, ki so večje kot pa nekdanje O zakonu je spregovoril tudi psiu povec Bettoli, ki je kritiziral nje govo zasnovo. Rekel je, da je od bor slabo pripravil zakonski osnutek ter da ne ustreza potrebam prebivalstva. Največ prošenj za stanovanja prihaja namreč od ljudi, ki imajo nizke dohodke. Zato bi morali načeti to vprašanje tako, kot ga je svoj čas obravnavala Ina-Casa in ga obravnava sedaj njena naslednica Gescal. Predvsem bi morali dajati za to posojila in prispevke občinam, tako da bi imel zakon res socialno vsebino in bi bil predvsem v korist potrebnim.
Socialist Volpe je priznal, da bodo na podlagi tega zakona zgradili več tako imenovanih ((ekonomičnih« kakor ljudskih stanovanj. Toda misliti je treba predvsem na tiste, ki nimajo prihrankov in ki ne morejo potrošiti za stanarine na mesec več kot od 10.000 do 20.000 Ur. Tudi on je rekel, da bi morali dati občinam več sredstev za razvoj ljudskih gradenj. Pri tem je omenil primer Tarčenta, kjer številni delavci sploh ne morejo priti do stanovanj. Zakon pa je pozitiven za tiste, ki imajo nekaj prihrankov in si bodo lahko zgradili stanovanje, ali pa ga kupili. Tudi v tem primeru je treba dati prednost tistim, ki bodo gradili stano-
V splošni razpravi bo spregovorilo še šest svetovalcev na današnji seji, nakar bosta sledila odgovora poročevalca in odbornika, vanje na novo.
Na Reki sestanek mešane komisije
Včeraj zjutraj je začelo na Reki 13. zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije za uveljavljenje sporazuma o gibanju oseb in prometu z blagom na obmejnih področjih. Italijansko delegacijo vo. di opolnomočeni veleposlanik Gian-luigi Molesi-Ferretti, jugoslovansko pa Franjo Mičetic, načelnik oddelka v zveznem tajništvu za notranje zadeve. Zadnje zasedanje je bilo v Trstu.
Kakor že na prejšnjih sestankih bodo tudi na tem v okviru videmskega sporazuma revidirali nekatere njegove norme ter razpravljali o nekaterih vprašanjih, povezanih s cestnim in pomorskim prometom na mejnih področjih.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 8. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v torek, 10. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU,
v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI
A. N. HENNEQUIN
MOJE DETE
komedija v treh dejanjih
Gledahšča
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
ABONMAJI ZA SEZONO 1967-1968 SO NA RAZPOLAGO VSAK DAN OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TELEFON 61-792.
VERDI
V gledališču Verdi se do 8. oktobra nadaljujejo predstave komedije eCudna dvojica« Neila Simona z Renatom Rascelom in Walterjem Chia-rijem. Tudi nocojšnja predstava se začenja ob 21. uri.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic
Nazionale 15,30 «La Cina t vidna« Technicolor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah.
Excelsior 15,30 «Blow up« Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antonioni. Pre-povedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15,30 «11 lungo duello« Tech. nicolor. Yul Brynner. Trevor Ho-vvard, Harry Andrevvs, Andrevv Keir.
Eden 16.00 «E venne la notte« Technicolor. Michael Caine, Jane Fonda.
Grattacielo 15.30 «Le doloi signore« Technicolor. Uršula Andress, Virna Lisi, Claudine Auger, Jean Pierre Cassel, Frank Wolf.
Rttz (Ulica bari Francesco štev 10) 15.30 ((Fanthom, bella, intrepida e spia« Technicolor. Raquel Welch.
Alabarda 16.30 »Berlino 1945 la ca-duta dei giganti« Crnobeli film. Kirk Douglas, D. Cooper. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 (tSe sel vivo špara« Technicolor. Thomas Millan. Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Moderno 15.00 «My Fair Lady» Technicolor. Film, ki je dobil 8 Oskarjev. Rex Harrison, Julie Andrews.
Cristallo 16.00 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.00 «La Bibbia« Technicolor. Film De Laurentiis. Michael Parks, Peter 0’Toole, Ava Gard-ner.
Garibaldi 15.00 «Maigret e i gang-sters« Jean Gabin, Francoise Fabian.
Aurora 15.00 «Morianna» Technicolor. Švedski film.
Impero 16.30 «Colpo grosso ma non troppo« Louis De Fune Bourgier.
Astoria 16.30 «1 proibiti amori di Tokio« Technicolor.
Astra 16.30 «SauI e David« Technicolor. Gianni Garko.
Vittorio Veneto 15.45 «L’immorale» Ugo Tognazzi, Stefania Sandrelli. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.15 «Tre dollari di piombo« Fred Bleir, Evy Marandis.
Abbazia 16.00 «La Costa dei Barbari« Technicolor. Richard Todd. David Robertson.
KF
H
Jutri, 7. t. m. ob 20.30 bo Aljoša Žerjal predvajal v mali dvorani Kulturnega doma kratkometražne filme o kra-ških lepotah.
Vabljeni člani in prijatelji.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1967-68
Podporno društvo Dijaška matica sporoča, da sprejema prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko ieto 1967—68 do 16. oktobra t. 1.
Visokošolci vlagajo prošnje na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri odboru Dijaške ma tiče v Trstu, Ul. Geppa 9/II.
Ljudska prosveta
PRI VHODU V PREDOR NflD M0NTEBEL0M
Huda nesreča mestnega redarja na trbiški cesti
Zaradi prevelike hitrosti je izgubil oblast nad avtom, ki se je prevrnil - Za redarja pridržana prognoza, sopotniki brez poškodb
Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč Margan in nekateri mimoidoči. Neki zdravnik pa, ki ga Je pregledal, je odsvetoval, spričo hudih poškodb, da bi ga prepeljali omenjene stavbe prečkala Ul. Gat- | v bolnišnico z zasebnim avtom. Po-teri, ko je v smeri proti Ul. Pietk 1 klicali so takoj rešilni avto RK, na vespi TS 34127 privozil 18-letni ki je Camuratija nemudoma odpe-l mehanik Rino Lussa iz Ul. Uma- ljal v bolnišnico. Toda že med vož-
ge ie včeraj okrog poldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 76-letna upokojenka Gioconda Emilia Coloni iz Ul. Crispi 39. Priletna ženska je blizu
Včeraj ponoči se je ob vhodu v predor na trbiški cesti na Monte-belti pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 26-let-ni redar Giorgio Bacer iz Ul. Mo-lino a Vento 80. Bilo je okrog dveh ponoči, ko Je Bacer proti središču mesta vozil svoj avto fiat 600 TS 85553, v katerem so se peljale še tri osebe. Bacer je vozil z veliko hitrostjo zaradi česar je ob vhodu v predor izgubil oblast nad avtom, ki je zdrsel po cestišču, zapeljal nekaj časa po strani in se nato prevrnil na streho. Pri nesreči se je hudo ranil in pobil samo Bacer, kt si je povzročil rane po levem sencu, čelu, glavi, tilniku, desni obrvi in levi roki ter zadobil močan možganski pretres. Ostali potniki so imeli srečo in so se nepoškodovani izkobacali iz prevrnjene-
ga avta.
Ponesrečenega Bacerja so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti cestne policije.
Doma se je ponesrečila
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj zjutraj sprejeli 71-letno upokojenko Pio Ve-nler vd. Mikulich lz Istrske ulice 36, ki se bo morala zdraviti 8 dni zaradi rane po tilniku. Venie-rova Je povedala, da se Je ponesrečila malo prej doma, kjer Je spodrsnila v spalnici, ko je vstala s postelje.
Glasbena matica Trst. Upravni odbor Glasbene matice sklicuje v četrtek, 19. oktobra 1967 v mali dvorani Kulturnega doma, Via Petronio 4 ob 20. uri ob prvem sklicanju ter ob 20.30 ob vsakem številu navzočih članov svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila in diskusija. 3. Volitve. 4. Razno.
Včeraj-danes
rojstva, smrti, poroke
5. oktobra 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 68-letna Marija Min-ca vd. Blasi, 45-letm Libero Dellore, 79-letna Luigia Dl lommaso, 40-letni Ferruccio Bordon, 93-letni Ernesto Rossi, 78-letna Nerina Ballarin, 62-letna Maria Mervini por. Moschettl, 50-letni Antonio Rodnguez, 62-letni Francesco lanerlc, 57-letnl Francesco Luksa, 77-letni Mario Montanarl, 78-letni Pietro Novacco, 71-letna Anna Schoele vd. Sebe, 70-letnl Giuseppe Plsent, 92-1 et ni Neblo Lostuzzi, 96-letna Anna Bressan vd. Pegan, 47-letna Paola Crescia.
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca priredi v Boljuncu na odprtem v nedeljo, 15. oktobra (ne 8. oktobra, kot že najavljeno) ob 16. uri kulturno prireditev ob začetku prosvetne sezone 1967-68. Nastopajo pevski zbor prosvetnega društva Slovenec iz Boršta ter dram ska skupina in mešani pevski zbor društva France Prešeren. Vljudno vabljeni.
Iz)et novinarskega krožka v Treviso in Benetke
Tržaški novinarski krožek sporoča, da prireja 15. oktobra izlet v Treviso In Benetke, in sicet ob razstavi kiparja Artura Martinija in razstavi beneških krajinarjev iz 13 stoletja, ki šteje 170 eksponatov slavnih be-neških umetnikov. Vpisovanje pri tajništvu krožka na Korzu Itaka 12, kjer je na razpolago tudi točen opis izleta z avtobusi
SPDT vabi na zaključni jesenski izlet v planine 22. t.m., ko bomo o-blskali Blegaš, ves odet v tople jesenske barve. Med potjo se bomo u-stavili v znan: bolnišnici Franja, ob povratku pa bomo v veseli družbi pokusili znamenite žlikrofe v Idriji.
Vpisovanje na Prosvetni zvezi v
Ul. Geppa 9.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 10 ure)
Godina, Trg S. Glacomo l; Grigo-lon, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unita 4; Nicoll, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 10.30 do 0.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr Slgnori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl. Ul. Dante 7.
RUSKIH RIB IN KOMPOTOV
REHRANA
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi
FRANJO LUKSA
Pogreb bo v soboto, 7. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti na Proseku št. 144.
Žalujoči: žena, hčerki MU jeva in Maja, bratje, sestre in drugi sorodniki
Prosek, 6. oktobra 1967
KAIRSKI ODMEVI NA JUNIJSKI PORAZ
Najprej procesi nato še «škarje»
Proti častnikom, ki so krivi za vojaški poraz, bodo izvedli tri procese
KAIRO, oktobra. — »Častniki so bili raznežena deca naše družbe. Uživali so celo vrsto prednosti, ki niso bile dostopne povprečnemu državljanu. Dokopali so se do položajev, za katere niso bili sposobni. Povzpeli so se nad ljudstvo in izgubili z njim vsako zvezo. Le tako je moglo priti do tega, da jih je izraelski napad zalotil nepripravljene in da se je zgodilo tisto, kar se je zgodilo letos v začetku junija na Sinaju. Egiptovski vojak je hraber. Toda niti najbolj hrabra vojska brez sposobnih poveljnikov ne more storiti ničesar».
To je iskreno mnenje, ki je bilo te dni izrečeno v egiptovskem glavnem mestu in ki zgovorno priča o grenkem razočaranju Egipčanov glede velikega dela višjih častnikov, ki so najbolj odgovorni za poraz v letošnjem juniju.
Kakor se je zvede’ z kairskega tiska, bodo v kra' znani vsi vojaški in pravni du.-azi za krivdo posameznih vojaških poveljnikov, ki so v zaporu od 9. junija. Gre namreč za dokaze, ki bodo prišli na dan na procesu.
Abdel Hakim Amer, bivši poveljnik egiptovskih oboroženih sil, ki je največ kriv za vojaški neuspeh, si je sodil sam. Prav te dni je ministrstvo za pravosodje dobilo izčrpno zdravniško poročilo o njegovi smrti.
Egiptovski tisk poroča o preiskavi proti drugim aretiranim častnikom. Komisija, ki je sestavljena od vojaških izvedencev, specializiranih za posamezne panoge vojaške znanosti, je pred dnevi Predložila poročilo vrhovnemu poveljniku oboroženih sil. Komisija je zaslišala številne častnike, ki so vodili vojaške operacije na Sinaju. Ista komisija je pregledala vojaške dnevnike, tajne dokumente in operativna povelja za Premike egiptovskih oboroženih sil. Komisija je posvetila posebno Pozornost odkrivanju strokovnih vojaških napak in pomanjkljivosti, ki so privedle do poraza.
Na osnovi preiskave bo komisija ugotovila tudi, kakšne so bile vojaške napake posameznikov, nato pa bo posebno vojaško Preiskovalno sodišče ugotovilo tudi stopnjo krivične odgovornosti Posameznih obtožencev.
Sodna obravnava pred vojaškimi sodišči se bo razvijala v treh delih. Najprej bodo sodili tistim, ki so neposredno odgovorni za vojaški poraz, nato tistim, ki so 27. avgusta nameravali prevzeti po-
Miiimiiiiiimiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
Mati torej «ni pozabi!a» na svoja otroka
Palermo, 5. — Maria Mangia-Pane se je vendarle pojavila v bolnišnici, da bi vzela svoja dvojčka, ki so ju prinesli v bolnišnico pred dvema mesecema, takoj po Prezgodnjem porodu. Ko so Man-Shapanovi v bolnišnici očitali, kje sta ona in njen mož bila cela dva meseca, ali sta morda na o-troka pozabila, ko pa nista našla niti toliko časa, da bi svoja otročička vsaj obiskala, je ženska presenečenim bolničarjem rekla, da J® pogosto obiskovala svoja otroka, kar pa ni res. Res pa je vse kaj drugega: Ker se starši sploh mso zmenili za svoja otroka, so se že oglasili drzni ljudje, ki so noteli «zapuščena» otroka posvojiti. Maria Mangiapane in njen mož, torej, na svoja otroka nista pozabila...
veljstvo nad oboroženimi silami — to se pravi proti članom tako imenovane Amerjeve skupine. Na koncu pa bodo prišli pred sodišče tisti, «ki so odgovorni za napade obveščevalne službe',).
Prvi bodo na zatožno klop sedli bivši poveljniki letalstva, ki so največ krivi za nagli poraz egiptovske vojske v letošnjem juniju. Med njimi se najpogosteje omenja ime bivšega vrhovnega poveljnika letalstva, upokojenega maršala Sidkija Mahmuda, nadalje ime njegovega pomočnika maršala Gamala Afitija, nadalje ime načelnika obveščevalne službe letalstva generala majorja Ismaila La-biba, ime direktorja tovarne raket, ime direktorja tovarne letal in še nekatera druga imena.
Vzporedno s čiščenjem in pre-osnovo vojske egiptovske oblasti pripravljajo tudi korenite ukrepe, s katerimi bi bilo treba izkoreniniti socialne krivice in šibkosti, ki so od znotraj razjedale egiptovsko družbeno ureditev. Vlada bo v kratkem razpravljala o predlogih ministrskega zakonodajnega odbora, ki predlaga, da se ukine cela vrsta privilegijev, ki so jih, poleg častnikov, uživali tudi neki drugi državni funkcionarji, člani parlamenta in člani arabske socialistične zveze. «Vzeli bodo škarje in odstrigli vse privilegije«, je slikovito in z zadovoljstvom rekel neki funkcionar v Kairu.
O teh privilegijih se more zvedeti marsikaj iz predloga, ki ga sedaj pripravljajo. Kairski tisk piše, da je ministrski odbor predložil, da naj se ugotovi realna najemnina za stanovanja, ki so bila nizko ocenjena, da naj se koristnikom odvzamejo tista stanovanja, do katerih so posamezniki prišli protizakonito; da naj se odvzamejo posameznikom stanovanja, ki so jih ti le dajali v najem za izredno visoke najemnine. Potrebno bi bilo zaostriti tudi kontrolo nad uporabo državnih vozil, itd.
Razen tega bi bilo treba, po tem predlogu, postaviti «gomji plafon«, to se pravi nekakšno gornjo mejo plačam, ki ne bi smele iti čez 3000 egiptovskih funtov na leto. Izjema bi bili le ministri in tuji strokovnjaki.
V okvir teh ukrepov, ki bodo verjetno blagodejno vplivali na stanje v državni blagajni, spada tudi predlog, da naj se v bodoče zmanjša število tujih strokovnjakov iz zahodnih držav in da naj se ti le zamenjajo s strokovnjaki iz socialističnih in drugih prijateljskih dežel, v skladu pač s sporazumi in pogodbami o tehnični pomoči in medsebojni izmenjavi strokovnjakov.
Vsi ti ukrepi prav gotovo ne bodo bili izvedeni brez večjih pretresov. Neki kairski dnevnik je v svojem uvodniku med drugim zapisal: «V borbi proti napadu se je zlomil in zrušil šibki del naše družbe, tisti del, ki se je opiral na prevare, na zapiranje oči pred napakami in na izmikanju pred odgovornostjo.«
Ali bo ta pretres dvignil le oblak prahu, kot meni pisec uvodnika, ali pa bo pustil za seboj globlje posledice? To se bo šele videlo. Vsekakor se egiptovske oblasti niso mogle izogniti temu. Vsekakor ni bilo možno, izogniti se obračunu. Brez dvoma pa je sedanji trenutek povoljnejši za ta obračun kot bi bil kateri koli drug trenutek.
A. NOVAK
ZSSR - april 1
Pogovarjala sva se še o drugih problemih. Tako sem na primer zvedel, da vedo za manifestacije zagrebških študentov, a so prepričani, da jih je milica razgnala zato, ker da ni jugoslovanska vlada naklonjena Vietnamcem.
Peklo me je še eno vprašanje: «V meščanskem časopisju sem bral, da ne znate ravnati z raketami, ki vam jih pošilja SZ. Ali je res?«
«Nisem v vojski in se malo spoznam na orožje. Toda videl sem, da so naši vojaki že izurjeni in da so rakete mnogokrat zelo uspešne. Seveda nismo še specialisti, kot ruski tovariši komsomolci, ki so nas učili. Vendar pa hočem poudariti, da rakete raje izstreljujemo sami, kot pa da bi jih prepustili drugim. Sicer pa ženevski sporazum niti ne dovoljuje, da bi tuji vojaki bivali na vietnamskem ozemlju. Za sedaj so tam samo ameriški vojaki in njihovi najemniški vojaki. Toda ie za sedaj.«
«Za sedaj?«
»Da, kajti v primeru, da se vojna še zaostri, bo postal nujen spre-
jem predloga, xi ga postavlja mladina iz raznih delov sveta, sprejem prostovoljcev.:
Na odru so se govorniki vrstili. Po predstavniku južnovietnamske OF je spregovoril tajnik komso-mola Pavlov in nato tajnik ZKMI Claudio Petruccioli. Ob tej priliki smo izročili Vietnamcem 400 zabojev zdravil in zastavo garibaldinskih partizanov iz emilijskega mesta Anzola.
Spet novo moskovsko jutro. Sivina nizkih oblakov, ki so včeraj še zagrinjali v tančico vrh poslopja univerze, se je razblinila in sonce je zasijalo na jasnem nebu in dalo Moskvi barvitost. Ponoči je bil zapadel sneg in parki, strehe in griči so bili pokriti z nežno belo, bleščečo se odejo. Nasproti hotelu je stal dvorec v staroruskem stilu, rdeče barve. Nekoliko bolj na levo pa stanovanjske hiše svetlorumene barve. V splošnem so barve, ki prevladujejo v Moskvi, svetlorume-na, siva, rjava. Zelenje parkov pa sečejo vitke oblike belih brez. Smoter našega obiska je bil da-
ll|U|lllllllll|ll|||||||||||||||||||l||||||||||1||||l|„„„I„„|,||,|,||||„||,|,m||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||,||1,|||
1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ [
GIOTTI PESNIK-SLIKAR IN TUDI SLIKAR-PESNIK
Razstava dvainšestdesetih risb tržaškega pesnika Virgilia Giot-tija v muzeju Revoltella zasluži posebno pozornost zlasti ljubiteljev njegove poezije, ker se v njihovi vsebini na poseben način zrcalijo one Giottijeve pesmi, ki jih je pisal tudi v domačem narečju rahlo tipajoč po skrbeh in veselju preprostih ljudi. Vse to zasledimo tudi v tej zbirki 200 risb.
Ce ga je znani kritik prof. Bruno Mayer smatral za slikarja pesmi, lahko trdimo tudi narobe, da je pesnik v risbah. Te podajajo najosnovnejše prizore iz lastnega družinskega kroga, poglede v skromna notranjost sob, na primer na skoraj praznem listu, kjer se ob mizi na steni riše čudovito rahla projekcija o-kenskega križa nekega davno minulega sončnega jutra; ali pa malce obarvana risba plašča, obešenega na žeblju, ki je Giottija gotovo navdihnil, ko se je z mrzle ulice vrnil v topli dom.
Sicer pa je v teh risbah pesnikov svinčnik zajel svojce, hčerko in ženo, prvo v raznih življenjskih dobah- nje mladost, kako spi dekletce na železni postelji, kako gleda skozi okno, kako se umiva in mu sicer drugače stoji ali leži kot model. Ljubezen do družinice, ki mu je pomagala premagovati težo življenja, se ginljivo zrcali v risbi žene, ki odeta s plaščem čita v hladni sobi, pri delu in drugod. Verjetno pa so vse te risbe nastale v trenutkih potrebe o umetniškem izživljanju, ko mu strune njegove pesniške lire niso hotele prav zveneti, kajti pravi slikar v naravni enostavnosti izbrane vsebine, kot se nam neprisiljeno predstavlja v vsakdanjem življenju, npr. v listih «Jabolka pod svetilko», verjetno visečo strop no petrolejko, ki je ne vidimo, v risbah cvetlic, svoje pipe in podobnega, pravi slikar, torej jasno občuti neko zvočnost črt, okoli katerih se mota iskanje besed pravilne rime zamišljene pesmi.
Giotti, ki je zaradi literarnega udejstvovanja dolgo živel v Firencah in v Rimu, je prenesel občutke, ki so mu jih vzbujale pokrajine Toskane in Lazia v risbah širokega utripa, kjer se
I
Radio Trst A
7.15, 8.1b, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih - 12.00 Ben in njegova tumba ; 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje 17.00 Ansambel F. Kussa - 17.20 Ne vse, toda o vsem ■ 17.30 Plešite z nami - 18.00 Zbor fTone Tomšič« - 18.15 Umetnost ‘n prireditve - 18.30 Orkester »I Solisti Veneti« - 18.50 Tony Cuc-chiara in kvartet »Cetra« - 19-10 Ivan Pregelj: «Gospoda Matije zadnji gost« - 19.35 Glasbila in barve 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Koncert operne glasbe - 21.50 Glasba za dobro voljo - 22.15 V svetu jazza -22.45 Nežno in tiho.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tre-Ua stran - 13.15 Juke box - 13.40 Domači avtorji - 14.25 Literarna oddaja 14.35 Zbori.
H oper
, 6-30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16-00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -TO. 15 Orkester Gold • 10.45 Plošče • 11.00 P, potovanja - 11.30 Današnji pevci 11.45 Glasbeni zmenek ;'12.00 in 13.00 Glasba po željah -»4.00 Operna panorama - 14.45 Za oddih in razvedrilo - 15.00 Prenos RL - 15.30 ()fj Soče do Drave -16.31; Simi. koncert - 17.15 Pesmi '17.40 Današnji pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Martin - 22.10 Ansambel Scott -2-.35 Pianistka D. Tomšič.
Nafionahv program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-
PETEK, 6. OKTOBRA 1967
ročila - 8.30 Jutranja glasba - 9.07 Zvočni trak 10.05 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Tenorist Lauri Volpi - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje G. Morandi 14.20 in 15.10 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Operna glasba - 17.30 Roman - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Folklorna oddaja.
Tl. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja -
14.00	Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.00 V diskoteki -15.15 Sopranistka L. Priče - 16.05 Poje J. Grect - 16.38 Popoldanski spored - 20.00 Glasba in skeč -
21.00	Z mikrofonom v Tunisu -
21.50	Plesna glasba.
III. program
10.00	Schumannova sonata, opus 14	10.45 Osem Mozartovih Lieder
-	11.05 'ovakova Slovaška suita -
12.20 Bach i Prokofjev - 12.50 Simfonični koncert - 14.30 Basist F. Corena 1515 Schubertova sonata, opus 137	15.30 Hindemithov
oratorij - 17.20 in 17.35 Angleščina
-	17.45 Mozartov koncert K 299 • 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Z zagrebškega festivala sodobne glasbe - 19.15 Koncert - 20.15 Biologija in hibernetika - 20.45 Življenje Don Giovannija Tenorija -
22.50	Poezija po svetu.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.05 Telesna vzgoja -
7.50 Oddaja za žene - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Lepe melodije - 10.15 Skladatelj H. Svetel - 10.35 Vladimir Nabokov: Pnin - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Zvoki - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Iz domače koncert. literature - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni ansambli 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Nekaj melodij - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 Zabavni zbori - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Koncert po željah - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Kulturni globus - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč otroci! -20.10 Bolgarski zbor »Gusla« - 20.30 Plesna glasba 21.15 O morju in pomorščakih - 22.10 Večer Schoen-bergove glasbe - 23.05 A. Podbev-šek: Pesmi - 23.15 Plesni orkester.
Ital. televizijo
16.30 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 Koncert - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Anketa: Proti Luni in dalje - 21.55 Film: «C’č aualcuno alle tue spal le« - 22.45 Četrt ure z Wilmo de Angelis - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Anketa. Kako je bil Trocki premagan.
Jug. televizija
9.40 in 14.00 TV v šoli - 11.00 ir 15.20 Osnove splošne izobrazbe 17.05 m 21.55 Poročila - 17.10 Va ša križanka 17.55 in 21.15 Ob zornik 18.15 Koncert za mladi svet • 19.05 Delo republiške skupščine . 20.00 Ob stoletnici SNG iz Ljubljanskega dramskega gle dališča - 21.30 Biseri in dukati -film.
k obzorju zgubljajo oljke, polja in redke ciprese. Tehnično najdemo najboljše risbe v zgodnje srednji dobi, ko jih očrtuje s krepko temno potezo, dvigajo pa se lirično z dozorevanjem njegove pesniške dovršenosti.
Romeo Daneo v Občinski
Razstava Romea Danea v Občinski galeriji je gotovo eden iz med najzanimivejših razkazov u stvarjalnosti tega sodobnega tr žaškega slikarja, ki je v prete klih dvajsetih letih uspešno nastopil na vrsti razstav doma in v tujini, kot jih navaja cela stran kataloga, ter dosegel kakih dvajset prvih, drugih in tretjih nagrad. Zadnjo je prejel v Tar-čentu na razstavi sodobne umetnosti za dela, katerih dve visita na osrednji steni razstave, namreč veliki platni «Hypokam-pusov sen» in «BelO-črho rič. modremu. Da si je z njima nagrado upravičeno zaslužil, nam zadostuje natančnejši ogled desnega zgornjega kota poslednje slike. Tam je z nadbarvanjem temnomodre podlage s svetlejšo sinjo barvo, ki ob robovih prehaja v curljajoče beline, dosegel mojstrski videz izredne globine, slične tisti prednočnega neba s prvimi zvezdami. Obe podobi pa sta naslikani v presenetljivem videzu kolažev, ki danes pritegujejo vedno več znanih slikarjev.
Popolnost obvladanja slikarskega gradiva v sodobnem smislu, kjer običajni šop čopičev izginja, pa je Daneu zadrževal, da bi kot mnogi drugi pričel lepiti slike, brž ko si je kolaž s po-partom utrl novo veljavo. Lotil se ga je le polagoma, z vleplja-njem redkih izrezov barvanih ilustracij, ki so smiselno in skoraj nezaznavne sredi barvne gmote dopolnjevale dane zasnove, čeprav se bo nekaterim ljubiteljem njegove umetnosti morda tožilo po za Danea tako značilnih oljih, kot sta tu v sozvočju rumenkastih in sivih odte~-Kov naslikati platni «Ribičeva kočai> in pa «Riba in senca», pa moramo odločno odobravati preusmeritev tega tako iznajdljivega umetnika, ki v tem nekako tekmuje z Avgustom Černigojem. Njegova pr o-bojna sila neutrudljivega ustvarjalca bo gotovo vnesla v tržaško slikarstvo nove vrednote kolažne likovne umetnosti. Te se že najavljajo v prikazanih delih. «Pred-meti v icozmosui), «Asteroidi»,
«Nagubane oblike na rožnato sivemu, «Dragocenosti» v svoji topli bleščavosti barv in «Mačka» so le nekateri primeri slik, v katerih Romeo Daneo ohranja verjetnostni videz prostora, kjer se prepleta v mešanico podobnega s popolnoma neznanim svetom oblik in s tem odmikanjem od spoznavne resničnosti ustvarja vznemirjujočo lepotno fantastič-nost.
MILKO BAMBIČ
nes univerza. Stopili smo na metro, se popeljali čez most do postaje «Ljeninskije gori« Leninski griči, ki jih Rusi dobrohotno imenujejo «gore», pravzaprav sploh niso griči, temveč vzpetina, ki se dviga nad reko in nadaljuje v obliki planote, tako nekako kakor Kras nad Trstom. Razlika pa je v tem, da je pobočje te vzpetine, ki se vleče vse vzdolž reke, visoko največ sto metrov.
Od postaje »Leninski griči« gre pot skozi park do podolgovate zgradbe, ki se stopničasto vzpenja po pobočju. V notranjosti zgradbe so vgrajeni trije eskalatorji (premična stopnišča), s katerimi prideš do trga pred univerzo.
Ko sem stopil, na vrhu, z eska-latorja, so se mi oči ustavile na treh figurah. Sedeli so na stolu, objemali odgrnjeno kitaro, buljili predse in mrmrali kletvice. Oblečeni so bili v ozke hlače, usnjene suknje, šilaste čevlje. Enemu je glavo pokrivala kapa. Približal sem se jim. Večji in najbolj suhi se je obrnil in iz brezzobih ust je molel košček ameriškega gumija. Ljudmila, dekle, s katero smo se bili že včeraj spoprijateljili, ko je ob govdru južnega Vietnamca tiho ihtela, me je vlekla za rokav.
«Prihajam iz Italije. Pri nas je mnogo mladih, ki pripadajo 'generaciji beat’ in s tem protestirajo. Velja to tudi za vas? Jih poznate?«
«Seveda, mi protestiramo proti staršem...«
«Poznate Boba Dylana?»
»Kdo je?«
«Se prištevate huliganom ali bea-tom?«
«Beatom, ekzistencialistom in pd. Nočemo vojne, pa tudi vojaške suknje ne. Šole niti. Anarhija...«
Zadnje besede je izgovoril strupeno, se nasmejal in se mi cirkuško poklonil. Pri tem si je snel kapo. Glavo je imel popolnoma obrito. Ubogi dolgolasci...
Izstopili smo in se ustavili na trgu pred univerzo. Naslonili smo se na kamnito ogrado in občudovali Podmoskovje. Otroci so se podili po pobočju vzpetine, sankali in kepali. Desno je med smrekami cerkvica z zelenimi kupolami. Sklenil sem, da bom za veliko noč po kukal vanjo.
Univerza je bila zgrajena 1953. leta. Je nebotičnik s triintridesetimi nadstropji. Glavni palači se pri-tikajo še stranske, ki pa niso višje od polovice srednje. Tloris tvori nekako črko H. Srednji del zavzema učilnice, teater, biblioteke, menze, v pritličju bazen muzeje in znanstvene kabinete na vrhu. Stranske palače pa so urejene za stanovanja. Stanovanja so v resnici posamezne sobe Študenti prvega letnika imajo pravico do štiripo-steljnih sob, drugega letnika do dvoposteljnih, ostali pa do enoposteljnih. V vsaki sobi je poleg postelje še omara s policami za knjige, skrinja, miza, stol in električni kuhalnik.
Menz je šesi, od katerih je ena namenjena dietetikom. Za hrano in stanovanje plačujejo študentje po pet rubljev mesečno. Knjige in šolske potrebščine pa dobe brezplačno. Seveda morajo knjige in druge instrumente vračati ob koncu leta.
Vsak letnik ima v stanovanjih svoj sovjet, tako kakor vsaka fakulteta in univerza sama. Volitve v sovjete se vršijo na neposreden način, vanje so izvoljeni predstavniki študentov in profesorjev. Profesorji predstavljajo v teh sovjetih približno eno tretjino.
V sobi univerzitetnega komiteja komsomola smo se sestali s pred stavniki sovjeta vseučilišča, med katerimi je sedel tudi prorektor tridesetletni znanstvenik.
Tiste, ki obiskujemo pri nas, v Italiji, vseučilišča, je zanimal učni sistem. Odgovoril nam je predsed nik sovjeta, študent Fedin:
«Enako, kot za vse učne stopnji*, je učenje na vseučilišču brezplač no. Dijak, ki je absolviral obveznih enajst let šole, kakor tudi vsak drug državljan, more biti sprejel na posamezno fakulteto, po ugotovitvi kulturne in znanstvene pri pravljenosti na sprejemnih izpitih, ki pa niso težki.
«Tako ima moskovska univerz* vpisanih približno 270.000 študentov, študent, ki je sprejet na vseučilišče, ima pravico do državne štipendije. Ne moremo pa reči, da se ta princip izvaja dosledno. V res niči uživa to ugodnost približno 95 odst. visokošolcev, medtem ko osta lih 5 odst. študira na lastne stroške. Mislimo, da ni prav, toda birokracija v državnih organih zavira hitro ugodno rešitev tega problema.«
STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje sledi)
							
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Novi predlogi, kar zadeva delo ali posle. V čustvenih zadevah kaka temna meglica.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Glede sodelovanja v službi ne bo vse gladko. Tudi v ljubezenskih zadevah nekaj ne bo prav.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte kontrolirati dogajanja na delu, odnosno v službi. Neka oseba bo pritegnila vašo pozornost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vse delo bo terjalo veliko več naporov kot jih zmorete. V družini boste morali popustiti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar zadeva ekonomsko stanje, se vam ni treba bati. V čustvenih zadevah manjša, vendai prijetna novost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte pospešiti neki sporazum, ki se predolgo vleče. Nekdo bo zmotil vaše načrte.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo praktičnostjo boste želi velike uspehe. Priložnost za novo prijateljstvo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Priložnostni posel s precejšnjim zaslužkom. Tudi v ljubezni so vam zvezde naklonjene
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Predvideva se zelo naporen dan. Več srečanj, morda tudi kako zelo prijetno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razgiban in naporen dan z ustreznimi gmotnimi uspehi. Ne rinite tja, kamor bi ne smeli.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki predlog vas bo zelo navdušil, toda pazite, ali ne gre morda za spletko. Utrujeni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlična priložnost za izvedbo vaše iniciative. Znašli se boste v družbi, ki vam ne bo prijetna.
DVE LETI OPERE NA RADIU
NA SPOREDU OD 10, OKTOBRA 1967
opere ital lene EDIPO TIRANNO tragedi a di Sofocle nella versione italiana dl Orsatto Giustinlani cori dl Andrea Gabrieli
ORFEO
di Claudio Monteverdi (revislone V. Bucchi)
DIDONE
di Nicola Piccinni
ANACREONTE (ovvero L'amore fuggitivo) dl Lulol Cherubini (prima esecuzlone In Italla)
Nel centenario del la morte di Gloacchino Rossini TANCREDI
IL BARBIERE Dl SIVIGLIA MOŠE'
LA DONNA DEl LAGO CITALIANA IN ALGERI
NORMA
di Vincenzo Bellini
LUCIA Dl LAMMERMOOR L’EUSIR"D'AMORE di Gaetano Donizetti
PIEDIGROTTA
di Luigi Ricci (revislone R. Parodi)
ERNANI RIGOLETTO LA TRAVIATA SIMON BOCCANEGRA dl Giuseppe Verdi
TURANDOT di Giacomo Puccini
GLORIA
di Francesco Cilea FEDORA
dl Umberto Giordano
L'AMORE MEDICO di Ermanno Wolf Ferrari
LA BELLA ADDORMENTATA «'FL BOSC" di Ottorino Retplghl
CONCHITA dl Riccardo Zandonal
LO STRANIERO dl ildebrando Pirzettf
RE LEAR dl Vito Frazzl
MORTE DELL’ARIA dl Goffredo Petrassl
LA LEGGENOA DEL RITORNO dl Renzo Rosselllni
(L BUON SOLDATO SVEJK dl Guido Turchl
GIOVANNI SEBASTIANO dl Glno Negrl (Premio Hali« 1967)
INTOLLERANZA di Luigi Nono
PASSAGGIO dl Luclano 8e>
opere atraniare
PAR IDE ED ELENA
di Christoph Wlllibald Gluck
COSI' FAN TUTTE LE NOZZE Dl FIGARO dl Wolfgang Amadaus Mozart
ROBERTO IL DIAVOLO di Giacomo Meyerbeer
LA TETRALOGIA di Richard Wagner
L’OPERA DA TRE SOLDI di Kurt Weill
L’OMBRA DELL’ASINO di Richard Strauss (prima esecuzlone In Italla)
DARDANUS
di Jean Philipps Rameau (prima esecuzlone In Italla)
BEATRICE ET BENEDICT
di Hector Berlioz
(prima esecuzlone in Italla)
CARMEN dl Georges Bizet (prima esecuzlone In Italla nella versione originale) (revislone di F, Oeser)
PELLEAS ET MELISANDE di Clauda Debussy
LA DAMA Dl PICCHE di Peter llyich Cialkovakl
KING ARTHUR di Henry Purcell
L'OPERA DEl MENDICANTI dl Benjamin Britten
HERACLES di John Eaton
(prima esecuzlone assoluta)
RAI RADIOTELEVISIONE ITAUAN.
*****!»,
OBMEJNI PKOMET NA GORIŠKEM V SEPTEMBRU
1.032.552 ljudi je šlo čez mejo septembra s prepustnicami in potnimi listi
Od tega je bilo nad 692 tisoč italijanskih in 340 tisoč jugoslovanskih in drugih državljanov . Pri Rdeči hiši so zabeležili skoro 728 tisoč prehodov
Obmejni osebni promet na go-riškem področju je tudi v preteklem septembru presegel milijon prehodov v obeh smereh s prepustnicami in potnimi listi. Podatki, ki jih je včeraj objavila obmejna policija, navajajo, da je šlo v preteklem mesecu na drugo stran 1.032.552 ljudi. Od tega jih je bilo 692.171 italijanskih in 340.381 jugoslovanskih državljanov.
Največji promet so zabeležili kot običajno na prehodu prve kategorije pri Rdeči hiši in sicer 727.779 ljudi; od tega je bilo 511.760 italijanskih in 216.019 drugih državljanov, pretežno Jugoslovanov. Na vse ostale prehode druge kategorije odpade torej le nekaj nad 305 tisoč ljudi. Skozi prehod pri Rdeči hiši je med drugim potovalo 89 večjih skupin s 2.939 udeleženci ita. lijanskimi državljani ter 101 skupina tujih državljanov s 3.258 udeleženci. Skupno je prešlo mejo 190 avtobusnih skupin s 6.197 izletniki.
V primerjavi s preteklim avgustom, ko smo zabeležili na gori-škem sektorju 1.087.913 prehodov ljudi, se je septembra število znižalo za okrog 55 tisoč, kar je že normalen pojav ko prehajamo iz poletne v jesensko sezono. Vsekakor pa je narasel promet v primerjavi z lanskim septembrom na tem področju za skoro 372 tisoč prehodov.
Jutri se v Gorici prične «operacija žarometi»
Jutri zjutraj se prične na Trgu Battisti v Gorici akcija za pravilno delovanje svetlobnih teles na avtomobilih, ki jo je pokrenil avtomobilski klub. Pri njej bodo sodelovali občinska uprava, poveljstvo mestnih stražnikov ter tehnični servis neke turinske avtomoDil-ske hiše. Zaključila se bo 10. oktobra.
Pregled žarometov je brezplačen ter ga morejo opraviti člani in nečlani avtomobilskega kluba. Sredi-
•llliilliiiliilMlinilllilllllllliilliilllllllillliiimiiiiiiii
Gorica
VERDI. 17.15: «La via del West», Kirk Douglas in Richard Wid-mark, ameriški kinemaskopski barvni film.
COKSO. 17—22: «11 lungo duello», Yul Brynner in Trevor Howerd, ameriški kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 17—22: «Delitti... e champagne«, Antony Perkins in Ivonne Fumeaux, ameriški barvni kinemaskopski film, prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 17.30:	«057 chiamate
polizia«, Michel Auclair in Anne Doat, francoski film.
VITTORIA. 17.30: «La spia fanta-sma», Robert Lansing in Dana Winter, ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17—22: «La calda predan, J. Fonda in P. Mc Enery, v kinemaskopu in barvah
EXCELSIOR. 17.30—22: «11 sigillo di Peki n o.), R. Stack in E. Som-mer, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «Doppio ber-saglion, J. Brynner in B. Ekland, v barvah.
S.	MICHELE. 19—22: «Anche gli eroi piangono«, Deborah Kerr in William Holden.
Renke
RIO. Zaprt.
EXCELSIOR. 19—22: «Giochi di notten, Ingrid Thulin.
šče bo poslovalo vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure (ob nedeljah samo dopoldne) ter bo moglo pregledati dnevno do 240 \ozil.
Pri avtomobilskem klubu so se številne osebe zanimale, kako je s to akcijo, kar dokazuje upravičenost takšne pobude. Tehnično središče bo vsak večer objavilo poročilo o številu pregledanih avtomobilov ter stanju žarometov.
Romani je predsednik konzorcija za industrijski razvoj Tržiča
Novi predsednik konzorcija za industrijski razvoj Tržiča je župan cav. Nazario Romani. Izvolili so ga na včerajšnji seji skupščine članov konzorcija, ki so jo sestavljali župan Romani — predstavnik občine,
dr. Chientaroli —• predsednik pokrajine, cav. Bressan — predsednik trgovinske zbornice ter dr. Leva — predstavnik IRI. Romani je nasledil cav. Grassillija, ki je pred tedni podal ostavko na predsedniško mesto.
Bencinski boni za tržiško območje
Bone za pogonsko gorivo proste cone za območje Tržiča bodo pričeli razdeljevati 10. oktobra. Prejeli jih bodo upravičenci vseh občin, tudi občin Doberdob in Ronke, izvzeta je občina Fogliano, ki spada pod območje Gradiške. Bone bo prejelo okoli 9.000 upravičencev. Di-stribucijsld urad na županstvu bo posloval vsako dopoldne ob 9—13, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldne od 16.30—18.30.
OKRAJNO S0DISCE V GORICI
Uradnik je izdajal čeke brez kritja v hranilnici
Odloženi razpravi o dveh prometnih nesrečah v Gorici z ranjenci
Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj večino razprav odložili iz enega ali drugega razloga.
Edina razprava, ki se je zaključila z razsodbo m obsodbo je bila v primeru 33-letnega Gianbattista Panzere iz Krmina, Ul. Udine 4/4. V obtožnici je navedeno, da je izdal dva čeka po 500 tisoč lir vsak na svoj račun pri podružnici goriške mestne hranilnice in posojilnice v Krminu, ne da bi bilo na računu dovolj kritja. Obtoženec je izjavil, da je napravil ne dva, ampak celo tri čeke in sicer tekom junija meseca lani, po enega v Vidmu, Padovi in zadnjega v Krminu. Vsi trije pa so bili izplačani, potem ko so šli že v protest in tudi obtoženec je potem poskrbel za kritje pri denarnem zavoau. To je poudaril tudi branilec odv. Pascoli, ki je obenem predlagal, naj bi zadevo prenesli na okrajno sodišče v Krminu, kjer ie sedež podružnice omenjene posojilnice. Sodnik dr. Bassi pa je ta predlog zavrnil ter je obsodil Pan-zero na plačilo 80 tisoč lir globe
LANSKI OBRAČUN KORISTNE SLUŽBE V GORICI
Sanitarna inšpekcija je v enem letu opravila skoraj 1500 pregledov
Najčešče so njeni uslužbenci pregledali mlekarne, pekarne, trgovine z jestvinami in javne lokale
Sanitarna inšpekcija je v lanskem letu opravila 1.481 pregledov raznih trgovin ter odvzela 1.524 vzorcev, ki so jih analizirali če ustrezajo higienskim predpisom. Gre za pomembno delo, ki zagotavlja zdravje občanov.
Najpogostejšim pregledom so bile podvržene lekarne in mlekarne, pa tudi jestvinske trgovine. Mlekarne so lani pregledali 192-krat, pekarne pa 195-krat, medtem ko so bili agenti sanitarne inšpekcije v trgovinah 218-krat. Pogostoma so imeli «na piki» tudi trgovine s sadjem in zelenjavo (160 pregledov) ter javne lokale kot so bari, kavarne in podobno (184 pregledov). Zelo strogo so nadzorovali vodovod, vodovodne jaške in led v klavnici ter lokalih. Odvzeli so skupno 1.012 vzorcev. Povečini gre za nadzorstvo vode, ki jo načrpamo v domačih jaških ter pošiljamo po vodovodnem omrežju za potrebe meščanov. Najpogosteje so organi sanitarne inšpekcije našli nepravilnosti v trgovinah z jestvinami (20-krat), pa tudi v mlekarnah (15) in pekarnah (11). Globe so prisodili šestim industrijam raznovrstnih pijač, dvema javnima lokaloma (kavama, bar) ter enemu velikemu magazinu z jestvinami.
Pred sodišče so poslali devet pekam in slaščičarn, tri mlekarne, devet industrijskih podjetij za izdelovanje pijač ter po dve trgovini z ribami, veliki skladišči hrane ter jestvinski industriji. Nadalje so zaplenili devet litrov mleka, ki ni imelo predpisane količine maščobe, 10 kg sadja in zelenjave ter 4 kg jestvin.
Ob tej priliki bi kazalo povedati, da je prodaja kruha v Gorici večinoma higiensko neurejene. V skoraj vseh pekarnah daje kruh in kasira denar ista oseba, tako da moremo resno podvomiti v snažnost blaga, kajti kruha ni mogoče prekuhati in prepeči, kot na primer mleko, meso, zelenjavo in podobno, ampak ga uživamo takšnega kot ga kupimo. S tem v zvezi bi na opozorilo, ki smo ga svoj
čas prejeli od nekega našega či-tatelja, predlagali sanitarni inšpek ciji, naj izda predpise, da ena in ista oseba ne more ravnati s kruhom in denarjem, če pa je v prodajalni zaposlena samo ena oseba, tedaj naj kruh prijema s posebnimi kleščami. Priporočljivo bi bilo kakšne prodajalke opozoriti tudi na to, da ni nujno osliniti prsta, ko sežejo po papirnati vrečici ali poli papirja, da vanjo zavijejo kruh. V sosednjih pokrajinah so ravnanje s kruhom že zdavnaj disciplinirali s temeljitimi predpisi.
Goriški nadškof bo šel na Sv. goro
Nadškof Pietro Cocolin je odredil, da bo goriška nadškofija zaključila proslave stoletnice Marijinega posvečenja na Sveti gori z romanjem, ki bo v nedeljo 15. oktobra. Romarji se bodo zbrali ob 9. uri na križišču pod Sv. goro, od koder jih bo nadškof peš spremljal k svetišču. Ob 10. uri bo imel v cerkvi mašo. Romanja se bodo udeležile številne fare iz vse nad škofije.
Sestanek strank zaradi S0LVAY
V Tržiču so se sestali predstavniki PSIUP, KPI, PSU in KD ter se pogovorili o možnosti skupne akcije v korist delavcev SOLVAY in tržiškega gospodarstva. Na jutrišnji seji občinskega sveta bo župan poročal o doseženih rezultatih tega sestanka.
Nesreča zaradi izsiljevanja prednosti
Zaradi izsiljevanja prednosti se je včeraj pripetila na trgu pred županstvom prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 25-letna
Elsa Zongar iz Ul. Apprica 13 v Gorici. Žensko so v bolnišnici pridržali na zdravljenju, ker se bojijo, da si je zlomila stegnenico; u-darila se je tudi v bok.
Zongarjeva se je s kolesom pripeljala izpred sodišča po Ul. Nazario Sauro na trg pred županstvom, kjer je zavila na levo v Ul. Garibaldi. To je napravila, dasiravno se je od njene desne, se pravi po Ulici Roma pripeljal taksist 32-letni Da-rio Peteani iz Ul. Favetti 22 s fiatom 125. Ponesrečenko so z zasebnim vozilom prepeljali v bolnišnico nekaj po 8. uri zjutraj.
Rudar iz Rablja
si je zlomil nogo
V rabeljskem rudniku se je včeraj ponesrečil 52-letni rudar Gio-vanni Furlan. Takoj so ga spravili na prosto in odpeljali v videmsko civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge ter druge poškodbe. Pridržali so ga za 60 dni na zdravljenju.
Saje so se vnele v dimniku
Prejšnji večer nekaj pred 21. u-ro so poklicali goriške gasilce v Stražice, kjer so se v stanovanju Agostina Roncata v Ul. Toriani 40 vnele saje v dimniku. Gasilci so bili na delu poldrugo uro, da so odstranili vsako nevarnost požara, škodo cenijo na okrog 50 tisoč lir. Hiša je last Franca Simčiča.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-ducci 38 — tel. 22-68.
V	TR2ICU
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redentore* — dr. Enneri in de Nordis — Ul. F.111 Rosselli 21, tel. 72340.
V	RONKAH
Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zlone» dr. Matittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
in plačilo sodnih stroškov.
Med zadevami, ki so bile odložene, je bila tudi razprava proti 25-letnemu Vittoriu Mangionu iz Vidma, Ul. Pracchiuso 59. Obtožen je bil, da je dne 1. septembra lani na križišču pred glavno pošto v Gorici vozil svoj avto iz Ul. Oberdan proti Ul. Verdi z obratom na levo s preveliko naglico ter ni dal prednosti vozilom, ki so prihajala po Korzu .Verdi. Med temi vozili je bil tudi moped, ki ga je vozil Darij Drufovka, katerega je avtomobilist podrl ter mu povzročil telesne poškodbe, ki si jih je moral ta zdraviti 35 dni ter mu je ostala trajna okvara na obrazu. Zastopnik Drufovke dr. Battello je predlagal nekatere priče, katerih zaslišanje bi bilo važno za ugotovitev odgovornosti. Sodnik je ugodil njegovemu predlogu ter preložil razpravo, da bi lahko poklicali te priče na zaslišanje.
Prav tako so odložili razpravo proti 45-letnemu Ferrucciu Andreo-niju iz Vidma, Ul. Borloti 8, ki je bil tudi obtožen, da je zaradi kršenja prometnih predpisov povzročil prometno nesrečo v Gorici. Dne
1.	decembra lani, ko je vozil svoj poltovonjak z evidenčno tablico iz Vidma po Ul. LunghTsonzo proti ločniškemu mostu, ni dal prednosti motociklistu Alfonzu Puia, ki se je peljal po Ul. Aquileia v smeri iz mesta proti mostu. Podrl je motociklista ter mu povzročil telesne poškodbe, ki si jih je moral ta zdraviti 60 dni v bolnišnici vendar brez vidnih posledic. Ker je zagovornik obtoženca ugotovil, da obtoženec ni prišel k razpravi ker ni dobil pozivnice, je sodnik preložil -azpravo na poznejši čas, da bi mu dostavili pozivnico v skladu z dolouii.
Drž. tož. odv. Pedroni; sodnik dr. Bassi; zapisnikar Nodetti.
Nesreča pri delu v podgorski predilnici
Sinoči ob 18.15 so nudili v gori-ški civilni bolnišnici prvo pomoč 44-letni Jolandi Menardi iz Gorice Ul. Prato 17. Ko je popoldne delala pri statvi v podgorski tekstilni tovarni, se ji je med kolesje zapletla leva roka. V bolnišnici so ji ugotovili rano na zapestju. Okrevala bo v sedmih dneh.
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Včeraj v Nabrežini pri Sv. Jakobu in S. Ivanu «športni kviz»
v	'V
Škamperle A, Sokol A, Opčine A, Cankar A, Škamperle B, Breg, Sokol C in Cankar E v finalu, ki bo v soboto zvečer
Včeraj zvečer je bilo v okviru 10. slovenskih športnih iger tekmovanje v športnem kvizu. Za to tekmovanje, ki je že lani vzbudilo precej zanimanja in navdušenja, se je prijavilo 19 ekip (6 društev). Kvalifikacijski del v kvizu je
bil ob 21.15, in sicer istočasno na sedežih Sokola v Nabrežini za Sokol in Opčine, P. d. Ivan Cankar za Cankar in Breg ter na stadionu «Prvi maj» za Škamperle in Rojan.
V	omenjenih sedežih se je poleg prijavljenih tekmovalcev, po štiri za vsako ekipo, zbralo tudi precej občinstva, ki pa po nalogu prireditelja ni smelo prisostvovati kvalifikacijam.
I.	M.
...
V	Nabrežini se je na sedežu športnega društva Sokol predstavilo pet domačih in ena openska ekipa. Takoj po prvih navodilih je v dvorani zavladalo precejšnje razburjenje. Pravilnik je bil namreč precej dolg in je bil na prvi pogled nekoliko nerazumljiv. Vsakdo si ga je hotel pregledati sam. Tako se je tekmovanje začelo ob 21.50. Nobena ekipa ni pole oddala pred časom, ampak so jo vsi vneto izpolnjevali pol ure. Po zaključku tekmovanja smo povprašali člane ekip o uspehu in ugotovili sledeče: najboljše odgovore je baje dala ekipa Sokol A, vendar Openci skoraj ne zaostajajo za njimi. Sledila naj bi Sokol C in C, medtem ko imata Sokol B in D najslabše odgovore. To so seveda le mnenja posameznikov, pravilnost odgovorov pa bo lahko potrdila samo komisija.
r—n
* * *
Prirediteljski odbor sporoča, da so kvalifikacije športnega kviza dale naslednji izid:
1. Škamperle A	1945 točk
2. Sokol A	
Opčine A	2190 točk
4. Cankar A	2230
5. Škamperle B	2250
6. Breg	2280
7. Sokol C	2400
8. Cankar E	2550
9. Cankar B	2575
10. Dom Rojan	3090
11. Sokol C	3870
12. Škamperle C	4680
13. Sokol B	4830
14. Sokol D	5490
Prvih osem ekip se je uvrstilo v finale, ki bo v soboto zvečer ob 20.30 v prostorih stadiona «Prvi maj» v Trstu.
iiiiiiMHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimi
KOŠARKA
EVROPSKO PRVENSTVO
SZ premagala Italijo Poljska pa Jugoslavijo
HELSINKI, 5. — Slab dan za italijanske in jugoslovanske košarkarje v današnjem sedmem kolu evropskega prvenstva: Italijani so klonili, kar Je bilo sicer v predvidevanjih, sovjetskim košarkarjem, Jugoslovani pa so, pa čeprav , le za pičle štiri točke razlike, pre-| pustili zmago Poljakom.
Izidi današnjega kola prvenstva so naslednji:
V	Helsinkih
Poljska - Jugoslavija 69:65 (35:32) Španija - Holandska 79:71 (39:29) CSSR - Romunija 69:51 (33:23) Finska - Belgija	82:62	(36:29)
V	Tampereju
SZ . Italija	105:91	(57:44)
Bolgarija - Izrael 78:61 (30:24) Francija . Madžarska 56:51 (26:23) Vzh. Nemčija - Grčija 69:56 (29:29) Končni lestvici kvalifikacijskih skupin sta naslednji:
SKUPINA A
1.	CSSR	13	točk
2.	Poljska	13
3.	Finska	12
4.	Romunija	11
11
9
8
7
5.	Jugoslavija
6.	Španija
7.	Belgija
8.	Holandska
SKUPINA B
1.	SZ	14	točk
2.	Bolgarija	11
3.	Italija	11
4.	Izrael	11
5.	Grčija	10
6.	Francija	10
7.	Madžarska	9
8.	Vzhodna Nemčija	8
CSSR, Poljska, SZ in Bolgarija
so se uvrstile v polfinale evropskega prvenstva, ki bo v soboto v Helsinkih. CSSR bo nastopila proti Bolgariji, SZ pa proti Poljski. Italija, Romunija, Finska in Izrael se bodo potegovale za zasedbo od 4. do 8. mesta, Jugoslavija, Grčija, Španija in Francija za osvojitev od
9.	do 12., ostale reprezentance pa za preostala mesta.
Simmenthal Spliigen Brau
65
50
GORICA, 5. — Današnja prijateljska košarkarska tekma med Sim-menthalom in domačo peterko Spliigen Braua se je končala z zmago gostov s 65:50 (28:23).
NOGOMET 10. SŠI
Disciplinski ukrepi in kazni
Prirediteljski odbor 10. jubilejnih slovenskih športnih iger je po nedeljski polfinalni tekmi med Bregom in Prosekom, ki je bila na boljunskem igrišču, odločil naslednje:
velja rezultat tekme, in to, ko je bila tekma prekinjena. Breg je zato zmagal z 2:0 in Zocchijeva gola sta povsem veljavna.
Nadalje je proseška enajsterica izključena iz športnih iger, tako da je Gaja avtomatično zasedla tretje mesto.
Dva igralca pa so prireditelji izključili in sicer za eno tekmo. Ta sta: Zonta (Breg) in Pertot (Prosek).
DOMAČI NOGOMET
V nedeljo, 8. oktobra
Juniorsko prvenstvo
Ob 9.45 na stadionu «Prvi maj*
Tergeste — Breg * ♦ *
Prijateljsko srečanje
Ob 11. uri v Boljuncu
Breg — Zarja
Ekipe košarkarskega turnirja 10. SŠI. Na prvi sliki so igralci A ekipe Barkovelj, na drugi predstavniki Brega iz dolinske občine, na tretji pa košarkarji prve ekipe šentjakobskega prosvet. društva Cankar
ILJA ERENBURG
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjigo «Ljudje, leta, življenje»)
Henry Matisse
Medtem ko je delal, se je vedno pogovarjal, natančneje, zastavljal je vprašanja, hotel je, da bi govoril jaz: «To me ne moti, samo pomaga mi.» (Pa tudi sam mi je marsikaj povedal, kj je počival med dvema risbama.) Ob koncu zadnjega poziranja je rekel, da zdaj pozna moj obraz, pozna pa tudi mene, toda takoj se je popravil: «Bolje rečeno; vidim in občutim.* Ko sem ga vprašal, zakaj je navezan na model, se je nasmehnil: «Vse življenje sem se učil in tudi zdaj se učim dešifrira-nja hieroglifov narave...*
Matisse me je presenetil z natančnostjo poteze — njegova roka je bila zanesljiva. (Kasneje sem gledal film o Matissu, v njem so uporabili upočasnjeno projekcijo, da bi lahko videli, kako slikar natančno vleče črte.) Rekel sem mu, da me preseneča zanesljivost risbe. Prikimal je: «Seveda, v teku šestdesetih let sem se nekaj tudi naučil. Toda še zdaleč ne vsega... Spominjam se, bral sem knjigo o Hokusaimu, živel je devetdeset let in skoraj tik pred smrtjo je priznal učencem, da se še naprej uči... Nimam nobene zanesljivosti. Pesniki so poprej radi pripovedovali o navdihu. Mi pa pravimo: «Danes se lahko dobro stori.* To je povezano z notranjim stanjem: včasih ob-
čutiš, to pomeni, da vidiš, včasih pa ti nič ne gre od rok... Koliko risb sem uničil samo v svojem življenju, kolikokrat sem z barvo samo premazal neuspelo platno!...*
Med mojim zadnjim poziranjem je veliko govoril o umetnosti. Poklical je L. S. Detektorsko, ki mu je pomagala pri delu na kartonih. «Prinesite slona.* Videl sem črnsko figuro, zelo izrazito — kipar je iz lesa izdelal razjarjenega slona. «Vam je to všeč, mar ne?» je vprašal Matisse. Odgovoril sem: »Ze-
lo.* «In na njej vas ničesar ne moti?* je vprašal Matisse. «Nič.» «Tudi mene nič. Toda, glejte, prišel je Evropejec, misijonar in začel učiti črnca: «Zakaj ima slon navzgor zakrivljene okle? Rilec lahko slon dvigne, oklov pa nikakor ne, negibni so.» Črnec je poslušal...* Matisse je znova pritisnil na zvonec: «Lidija, prinesite mi, prosim vas, drugega slona.* Med zvitim smehom mi je pokazal figurino, podobno tistim, ki jih prodajajo po trgovskih hišah Evrope: »Okli so na svojem mestu. Toda z umetnostjo je konec.*
Tedaj je začel pripovedovati o začetkih sedanjega slikarstva: «Aragon sodi, da se je vse začelo s Courbetom. Morda. Morda tudi kasneje — z Manetom. Morda pa tudi mnogo poprej. Ni bistvo v tem. Ali veste, komu mnogo dolguje sodobno slikarstvo? Daguerru, Niepcu Po odkritju fotografije Je odpadla potreba po opisnem slikarstvu. Kolikor si slikar prizadeva, da bi bil objektiven, mora vendar kapitulirati pred objektivom. Da bi lahko sklepal, kakšen Je bil Engerth, moram pogledati njegov avtoportret, Davidove portrete, portrete drugih umetnikov, sleherni izmed njih se razlikuje od ostalih in na koncu še vedno ne vem, kakšna usta je imel Engerth. Hugoja pa poznam po daguerotipijah, fotografijah. Slikarjeve oči in roke so podrejene njegovim emocijam. Proučeval sem anatomijo, če pa hočem zvedeti, kakšne vrste slonov so na svetu, si bom nabavil fotografije. Mi slikarji pa vemo, da je okla mogoče tudi dvigati...*
Veliko je kadil, po postelji so bite razmetane škatlice raz-
novrstnih cigaret — francoskih, egiptovskih in angleških. ((Moja tečna hrana je enolična in ničesar ne pove nebu. Različen okus cigaret — to je tisto občuteno uživanje, ki mi je preostalo, in jemljem zdaj eno, zdaj drugo cigareto. Pa tudi oči... Nikoli poprej se nisem toliko veselil cvetov ali pa tepe ženske...*
Zadnjikrat sem odšel k njemu 8. oktobra. Izrezoval je arabeske za preproge. Škarje so prav tako zanesljivo strigle kot oglje ali svinčnik. Skici za dve preprogi ((Polinezija* sta bili skoraj končani. (Mnogo kasneje sem videl njegove slike, izdelane s pomočjo raznobarvnega papirja — poteg slikarskega stojala ni mogel sedeti, preganjate pa so ga slikarske ideje. Umrl je v petinosemdesetem letu življenja in delal do konca. Iz osebne nesreče je ustvaril zase nove možnosti, in, ko opazuješ njegove slike z nalepljenimi koščki papirja, pozabljaš na človeka, ki je bil privezan k postelji ter vidiš krila ustvarjalnosti.)
Matisse me je spraševal o Moskvi. «Bil sem tam natanko pred tridesetimi teti — oktobra 1911 — povabil me je Ščukin... Nisem se dolgo zadrževal. Videl sem Rubljova. To je morda najpomembnejša osebnost v svetovnem slikarstvu... V Moskvi sem nekaj spoznal, občutil... V politiki se ne znajdem, toda ne skrivam simpatij do vaše dežele. Zagotovo je za organiziranje družbe nujno potreben razum tako kot tudi za komponiranje slik. Čudno je, da so to Rusi prvi spoznali, kajti, ko sem bil v Moskvi, se ml je zdelo, da Rusi v vsakodnevnem življenju obožujejo nered...*
(Matissu je bila politika vedno tuja, vendar pa je, ko je izbruhnila ((hladna vojna*, začel govoriti, da so nekateri ljudje na Zahodu izgubili razum, da Je mijno potrebno rešiti svet. Leta 1947 sem napisal za «Literaturno gazeto* članek o borbi za mir. V njem so bite tudi tete vrstice: »Ni slučajno, da med komunisti ali prijatelji Sovjetske zveze zasledimo najuglednejše učenjake Francije — pokojnega Langevina, Joliota-Curieja, njene najuglednejše slikarje — Picassa in Matissa, njene najuglednejše pesnike — Aragona in Eluarda.* Aragon je dobil
prevod tega članka v francoščini in ga objavil v «Lettres fran-caises*. Nekaj dni kasneje je v Pariz prispela številka «Litera-turne gazete* in protisovjetski tisk je z velikanskim navdušenjem objavil pripombo: ((Uredništvo sodi za nepravilno, ker tovariš I. Erenburg molče prehaja preko vprašanja o formali-stičnodekadenčni smeri Picassovega in Matissovega ustvarjanja.* Prijatelji so mi pripovedovali, da se je Matisse, potem ko je prebral vso zgodbo, sladko nasmejal. Leta 1948 je poslal pozdrav vroclavskemu kongresu, leta 1950 pa je podpisal stockholmski razglas.)
Redkokdaj sem imel priložnost videti človeka, ki je bil tako po zunanjosti kot tudi po načinu rezoniranja tako izrazit Francoz, kot je bil to prav primer z Matissom. Najbolj od vsega je ljubil jasnost. Seveda s stališča slikarja, ki teži k tekmovanju s fotografom, je njegovo ustvarjanje prepolno deformiranih predmetov, toda zame ni samo realistično, temveč tudi razsvetljeno s spoznanjem dednega kartezijanca.
Pripovedoval je o ruskih koiokcionarjili: «ščukin je začel kupovati moja dela 1906. leta Tedaj je bilo malo ljudi v Franciji, ki so bili slišali zame. Gertrude Stein, Scmbat, to je bilo, zdi se mi, vse... Pripovedujejo, da so slikarji, katerih oči se nikoli ne zmotijo. Glejte, takšne oči je imel Ščukin, čeprav ni bil slikar, temveč trgovec. Vedno je izbiral tisto, kar je bilo najboljše. Včasih mi je bilo hudo ločiti se od platna, pa sem govoril: «To se mi ni posrečilo, pokazal vam bom druga platna...* Gledal je in končno rekel: «Vzel bom tisto, kar vam, kot pravite, ni uspelo.* Morozov je bil mnogo popustljivejši — jemal je vse, kar so mu slikarji nudili. Pripovedovali so mi, da je zdaj v Moskvi čudovit muzej zahodnega slikarstva. »
»Lidija, prinesite portret Ščukina...* Zagledal sem čudovito platno Matissa iz najzgodnejše dobe. Rekel je: ((številni so ga hoteli kupiti, toda jaz ga nisem hotel prodati. Po mojem mišljenju je njegovo mesto v Moskvi, v Muzeju zahodnega slikarstva.
(Nadal1evarv)e sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnapret četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tgkoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trs! 11 5374 - Za SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali »glas* 1 2 3 4 5 6 7 8 40 lir beseda - Odasi tržaške m
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk ItaUana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst