GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVIII.
KAMNIK, 11. JANUARJA 1988
-letnica bojev na Kostavski planini
Skupina udeležencev boja na Kostavski planini
Sedemindvajsetega decembra pretečenega leta je Kostavska planina gostila številne obiskovalce, ki so se želeli pokloniti spominu padlih borcev Kamniškega bataljona, kije bil v sestavi Kokrškega odreda. Ob nenadnem napadu nemških enot, 24. decembra 1942, na to taborišče borcev, je padlo 16 partizanov, mladih fantov, ostalim je v jurišu uspel prodor, in so nato nadaljevali boje s sovražnikom. Padlo je tudi več sovražnih vojakov, še več pa je bilo ranjenih.
Tokratno slovesnost so spet zelo dobro organizirali Tuhinjci in poskrbeli za vse, tako kot je ~Wlo vedno tudi do sedaj. Mnogi krajani in tudi ljudje iz oddaljenejših krajev zato vedno radi obiščejo to planino vsako leto.
Pohod na Kostavsko planino je tradicionalen. Pohodniki so se nanjo napotili iz Laz, Zg. Tuhinja, iz Šmartnega, pa tudi iz drugih krajev ter se srečali na zbornem mestu ob spomeniku. Udeležencev je bilo zelo veliko, verjetno največ v zadnjih letih. Ogenj sredi jase pred spomenikom je marsikateremu obudil
spomine na težke vojne dni, ko so borci bojevali težak in neenak boj z okupatorjem, pa niso nikdar izgubili poguma. Sovražniku so prizadejali težke izgube, iz vsakega boja so izšli še bolj odločeni nadaljevati boj do končne osvoboditve.
Slavnostni govornik Janko Prezelj-Stane, komandant Kokrškega odreda je govoril o pomenu boja na tem področju, o žrtvah, ki so prelite svojo kri, predvsem pa je razmišljal o sedanjem trenutku. Govoril je zelo prizadeto in kritično. Borci NOB so se v revoluciji borili za nov svet, za nove medsebojne odnose in bogatejše življenje. Borci se niso borili za tako stanje, kakršnega preživljamo danes, zato so mnogi borci in aktivisti razočarani. Vprašujejo se ali so bile žrtve v NOB sploh potrebne, da danes živimo za naše razmere nemogoče življenje. Govornik je poudaril, da se borci čutijo izredno moralno prizadete, zato z vso odločnostjo zahtevajo polno odgovornost tistih, ki so nas pripeljali v tak položaj.
V nadaljevnaju spominske slovesnosti je pevski zbor iz Tuhinja
Nosilci spomenice pri predsedniku občine
Ob zaključku leta je predsednik skupščine občine Kamnik sprejel nosilce partizanske spomenice 1941.Od devetih povabljenih so se srečanja udeležili: Ana Berlec, Lovro Hribar, Edo Bohinc, Lado-Mirko Podbevšek in Anton Teršalič. V imenu vseh se je predsedniku skupščine, Antonu Ipavicn, za pozornost zahvalil Lovro Hribar in ob tej priložnosti dejal: »V Kamniku seje v letu 1987 kar nekaj naredilo, čeprav nekateri nergajo, da se pri nas nič ne naredi. Res je, včasih tudi kaj zaškriplje. Vemo pa, zakaj danes največkrat pride do zastojev - zaradi pomanjkanja denarja. Borci smo še posebno razočarani nad sedanjim stanjem v Jugoslaviji. Za svobodo'smo se trdo borili!
Navidezna, deklarirana svoboda nam ne pomeni nič. Le svobodni (pa naj gre za svoboden trg, svobodno izražanje, svobodno pisanje . . .) ljudje lahko ustvarjajo in pripomorejo naši družbi do napredka. Pa še nekaj! V delu je prihodnost, ne pa v papirni zbirokratiziranosti naše družbe.«
R. GRČAR
pel borbene pesmi, ki so tudi med NOB vedno spodbujale, partizanske enote, da so vztrajale v trdem boju. Učenci osnovne šole M. Blejca iz Mengša so recitirali več pesmi. Matija Blejc je bil komandant Kamniškega bataljona, v tem času imenovan tudi že za komandanta Kokrškega odreda; padel je skupaj z ostalimi borci, po vojni pa je bil proglašen za narodnega heroja. V bitki na Kostavski planini je padel skoraj ves vodilni kader, nam je povedal udeleženec te bitke Ivan Martinčič-Vanja. Dobro se spominja dogodkov tistsega časa in pravi, da so Nemci vedeli za taborišče, v noči na 24. december 1942 so v strogi tišini napadli.
Pohod na Kostavsko planino je bil tudi letos združen s praznovanjem Dneva JLA. Ob tej priliki so na prireditvenem prostoru slovesno podelili posebna priznanja, ki so jih prejeli:
Plaketo   ZRVS Jugoslavije
— Jože Arko,
Zlato značko ZRVS Jugoslavije - Žavbi Pavle,
Plaketo ZRVS Slovenije - Jože Jeras,
Znak ZRVS Slovenije - Franc Pibernik,
Občinska   priznanja ZRVS
- Anton PanČur, Ivan Gorjan, Miran Matičič, Boris Bavčar, Ivo Grintal, Andrej Brajer, Franci Golob. Jože Cevec. Anton Drolc, Janez Berlec. Priznanje je podelil predsednik občinske organizacije ZRVS Kamnik Miha Rauter.
Slovesnost na Kostavski planini se je nadaljevala s tovariškim srečanjem. Roke so si stisnili nekdanji udeleženci bojev na tej planini, srečali so se drugi borci in občani, mladina in vsi, ki radi zahajajo v ta prelepi kraj. Spomin na nedavno težko preteklost je še vedno živ, mlajša generacija pa nadaljuje z izročilom revolucije in upa, da bo končno le napočil čas, za katerega so padala mlada življenja.
Veseli in razpoloženi so se udeleženci slavnosti vračali v dolino, saj je bilo celo vreme naklonjeno vsem obiskovalcem, snega letos ni bilo. pa je bila zato pot navzgor in navzdol še bolj prijetna kot siter.
STANE SIMŠIČ
Zastave so se poklonile spominu padlih borcev
Sanacijsko posojilo za Planinko
Na zadnji seji občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice so direktorji kamniških delovnih organizacij sklenili, da ponovno preizkusijo z združenimi sredstvi reševati kamniškega zgubarja - delovno organizacijo Planinka. Vendar pa bo to ponovno le začasna rešitev, saj pričakujejo letos velike težave z likvidnostjo in združeno delo lahko zbere za zdaj le okoli pol milijarde dinarjev, ki bi jih lahko Planinki dali kot sanacijsko posojilo. Vsekakor pa tega denarja ne bo dovolj, da bi temeljito obnovili vsaj hotel Malograjski dvor (po ocenah Graditeljevih strokovnjakov bi potrebovali od 1,2 do 1,5 milijarde dinarjev).
Kamniške delovne organizacije bodo torej za sanacijo lahko zbrale približno petsto milijonov dinarjev; o tem, ali bo šla Planinka v likvidacijo, pa bodo sanator-ji (kamniško združeno delo) odločali marca oziroma aprila.
R. GRCAR
ŽIRU A ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA pri OK SZDL KAMNIK
razpisuje
do 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA V LETU 1988
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomeni pri:
- razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
- uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
- krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
- neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo ŽIRIJI OF SLOVENSKEGA NARODA pri OK SZDL KAMNIK, Titov trg 1, najkasneje do 15. marca 1988.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ Of SLOVENSKEGA NARODA
Z decembrske skupne seje zborov skupščine
Kmetje najteže prenašajo krizo
Konec decembra so imeli delegati občinske skupščine pred sabo dolg dnevni red in pomembna vprašanja (med njimi tudi analizo gospodarjenja v preteklem letu, odlok o proračunu občine, pa tudi še ostale pomembne točke). Toda na seji je v ospredje stopilo kmetijstvo, ki je nasploh v težkem položaju zaradi razkoraka med ceno surovin in končnih kmetijskih pridelkov. Sicer pa je ta veja gospodarstva, kot so ugotavljali kmetje - delegati na seji, v naši občini v povprečju še brez večjih rezultatov.
Delegati so na decembrski seji obravnavanje resolucije preložili na januar, obenem pa sklenili, da je treba vse predloge, ki so jih oblikovali delegati vseh zborov, upoštevati. Eden od njih je tudi pripomnil, da je ob koncu leta, v časovni stiski in ob nepoznanih pogojih gospodarjenja v vseh delovnih organizacijah težko planirati in delati »pametne« resolucije. Čas bi že bil, je dejal, da bi
resolucijo sprejemali šele ob zaključku poslovnega leta, po obračunu torej, ko v delovnih organizacijah vedo, kako bodo v naslednjem obdobju poslovali, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali in koliko bodo lahko namenili za razne občinske naložbe.
Pri poročilu o gospodarjenju v preteklem letu je predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj dejal, da kamniško gospodarstvo v zadnjem obdobju vidno pada pod republiško povprečje, čeprav ga je do sedaj krepko presegalo.
Sicer pa, vrnimo se h kmetijstvu. Z ustanovitvijo sisa za preskrbo se razmere niso nič izboljšale. Z zakonodajo smo sicer zagotovili ohranjanje kmetijskih površin, vendar pa nismo nič naredili, da bi konkretneje pomagali kmeta; da bi na primer uved li tako davčno politiko, ki bi stimulirala kmete, ki zemljo obdelujejo, in destimulirala lastnike zemlje, ki te ne obdelujejo, so dejali delegati. Takega .nnenja
so bili tudi člani predsedstva občinske konference socialistične zveze in pri tem poudarili, da je odlašanje pri iskanju primerne lokacije za sejmišče skrajno neodgovorno dejanje.
O kmetijstvu so govorili tudi predstavniki kmetov, ki so potožili, da bo odkup mleka in mesa še manjši, če se ne bodo kmalu dvignile cene. Nekaj bo treba narediti tudi s stimuliranjem hribovskih kmetov, ki na visečih terenih mnogo teže obdelujejo zemljo od ravninskih. Eden od kmetov iz krajevne skupnosti Srednja vas je z grenkobo v srcu pripomnil, da je danes že zelo težko obdržati sinove na zemlji, ker menijo, da se jirn ne splača obdelovati zemlje za golo preživetje in garati na njej po ves dan, ko pa je zaslužek v tovarni lažji in zanesljivejši. O tem bi kazalo v bodoče razmisliti, kaj se naši družbi bolj splača. (Sicer pa po decembrskemu poročilu direktorjev kamniških delovnih organizacij tudi njim »trda prede« in
prav kmalu bodo začeli razmišljati   o   odpuščanju odvečne
- predvsem nekvalificirane
- delovne sile). Ali se nam torej bolj splača uvažati drago hrano in imeti obenem nekvalificirane delavce s kmetij, ki bi lahko ob primerni spodbudi doma obdelovali zemljo in se s tem dostojno preživljali. V bodoče namreč postajajo vedno bolj vprašljive tudi socialne podpore in nadomestila ža brezposelne zaradi zniževanja prispevnih stopenj v ta namen.
Delegati so poleg drugega zahtevali izboljšanje deviznega položaja izvoznikov in uveljavitev tržnega gospodarjenja, v nasprotnem primeru pa Kamničani ne bodo dali soglasja k republiški resolucfji. Dodali so tudi, da mora občinski izvršni svet v bodoče v analizi uresničevanja občinske resolucije v preteklem letu bolj jasno povedati, kaj je bilo narejeno in kaj glede na zastavljene cilje v občini ni bilo uresničeno.
ROMANA GRČAR
Pesimizem v našem gospodarstvu
Direktorji kamniških delovnih organizacij, ki so se konec decembra zbrali na seji občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, so ugotovili, da bodo v njihovih delovnih organizacijah zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta in slabega položaja predelovalne industrije (več kot polovica kamniške industrije pa je prav predelovalne) letos poslovala z velikimi težavami. V nekaterih delovnih organizacijah bodo šli januarja na kolektivne dopuste, ponekod bodo opustili nekatere proizvodne programe, pomagali pa si bodo tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih.
Ivo Pire, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj, je povedal, da so v kamniških delovnih organizacijah v letu 1987 dosegli nizek fizični obseg proizvodnje, bil je le pol odstotka večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Tudi produktivnost upada, zaradi zmanjševanja na-
ročil, padanja kupne moči in upadanja likvidnosti ostalih delovnih organizacij. Podobno je tudi z izvozom in uvozom. V izvozu so delovne organizacijo po enajstih mesecih preseglo načrtovano resolucijsko rast le za I,l odstotka, v sestavi uvoza in izvoza pa sc močno povečuje delež klirinškega področja.
V nadaljevanju seje so direktorji opozorili na specifične probleme, s katerimi se bodo v letu 1988 spopadali v njihovih kolektivih.
V Stolu jih, na primer, skrbi, kako bo, saj jim manjka novih naročil, čeprav bodo kljub čedalje slabši konjunkturi poslovno leto končali v skladu s pričakovanji. V Menini menijo, da se bodo prisilnim dopustom lahko izognili le s 40-urnim delovnikom', v Svilanitu pa so dosegli dobre rezultate tudi na račun uspešnih posebnih prodajnih akcij.
Direktor Titana je dejal, da je
Izvoljen nov sodnik za prekrške
Konec decembra je pred predsednikom občinske skupščine Antonom Ipavicem zaprisegel novi sodnik za prekrške Jure Snoj. Rojen je bil 1960. leta, živi pa v Ljubljani. Na pravni fakulteti je diplomiral leta 1985. Leta 1986 je naredil pravosodni izpit, od oktobra istega leta pa je bil zaposlen na Višjem sodišču v Ljubljani kot strokovni delavec. Jure Snoj je za sodnika za prekrške v naši občini izvoljen za osem let.     R. G.
njihova veja kovinsko predelovalne industrije še posebej v slabem položaju in če bo šlo tako naprej, bo njihova delovna organizacija kaj kmalu zapadla v izgube. V Utoku, kjer naj bi poslovno leto zaključili brez izgub, se bodo preusmerili v perspektivnejše programe, saj. tudi usnjarsko predelovalni industriji grozijo izgube. V usnjarni že sedaj zmanjšujejo število zaposlenih, predvidevajo pa tudi reorganizacijo. Tudi Graditelju gre čedalje slabše. V stanovanjski gradnji imajo dela vse manj, zapira se jim trg tako v Ljubljani kot v Domžalah. Alpremov obrat na Bakovniku ima dela samo še za dober mesec, obrat na Usnjarski pa le še za tri tedne. Zato bodo tudi pri njih nujno morali zmanjševati število zaposlenih. Tudi v Zarji napovedujejo izgube že v prvem trimesečju leta 1988. Enota Elektro je skoraj brez dela, prav tako nimajo dela pleskarji, instalaterji. Nekaj dela imajo le še na strojnih inštalacijah in v elektroniki. Direktor Zarje je potožil tudi nad dolgimi roki plačil za njihove storitve, zaradi vsega naštetega pa bodo v njihovi delovni organizaciji prisiljeni delavce pošiljati na kolektivne dopuste in zmanjševati število zaposlenih. V Eti težav s prodajo niso imeli, več problemov pa zaradi revalorizacije vrednosti zalog pričakujejo v naslednjih mesecih.
R. GRČAR
Krik vpijočih po semaforju
Srednješolci so konec decembra napovedali protestni shod na križišču obvoznice in Šolske ulice, da bi opozorili na čedalje bolj nevarno križišče, kije zahtevalo že nekaj smrtnih žrtev, pred kratkim pa je zaradi njega moral v bolnišnico težko ranjen tudi eden od njihovih vrstnikov.
Protestni shod srednješolcev s Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra, ki je bil napovedan za 25. decembra ob 14. uri, je bil po pogovoru s predstavniki občine in cestnega podjetja preložen do marca. Do takrat pa naj bi mladini in vsem občanom, ki nenehno (malodane na vseh sejah skupščin) opozarjajo na nujnost semaforja v tem križišču, odgovorili, do kdaj je možna njegova namestitev.
Vsi lahko upamo, da so srednješolci vsaj malo potrkali na vest vseh, ki so pristojni, da se ta problem čimhitreje reši. Za šol-
sko mladino namreč ne veljajo izgovori, da občina nima denarja, da je stabilizacija, da je gospodarstvo v krizi,... oni zahtevajo le varnejšo pot v šolo, varnejše križišče in prehod za pešce. Pa naj do tega pride na kakršenkoli že način - s semaforjem, poostrenim nadzorom miličnikov ob prometnih konicah ali z bolj pogostim radarjem na obvoznici. To bi morda voznike le prisililo, da bi se sčasoma navadili na delu obvoznice, ki gre skozi naselje, voziti 50 kilometrov na uro, kolikor je omejitev, ne pa sto in več. Semafor namreč ne bo rešil vsega. Zavest, kultura vožnje (in tudi hoja čez cesto!) bo naredila več kot trije semaforji skupaj.
Sicer pa za semafor po besedah direktorja Komunalnega podjetja Kamnik zaenkrat ni denarja. To so namreč zelo dragi prometni pripomočki, poleg tega pa bi morali narediti ob povezoval-
OBVESTILO
Obveščamo vse borce in starostnike, ki se zdravijo v okviru Dispanzerja za borce in starostnike, da se bo ta preselil v prostore novega zdravstvenega doma, kjer bo pričel z delom 18. 1. 1988 po ustaljenem urniku.
Istočasno bodo prenesene v novi zdravstveni.dom tudi vse kartoteke borcev. Vsi ostali pacienti Dispanzerja /a borce in starostnike, ki bodo nadaljevali zdravljenje v tem dispanzerju, pa bodo morali ob prvem obisku prenesti svojo kartoteko iz starega zdravstvenega doma v Dispanzer za borce in starostnike v novi zdravstveni dom, kjer bo kartoteka tudi ostala.
Vse ostale občane in delavce, ki nimajo organiziranega zdravstvenega varstva v obratnih ambulantah, pa obveščamo, da si ob svojem obisku v zdravstvenem domu izberejo stalnega lečečega zdravnika, pri katerem se bodo zdravili vsaj eno leto. Izbrani zdravnik bo označen na vsaki zdravstveni kartoteki. Cilj take organizacije je boljša organiziranost zdravstvenega varstva ter strokovnejše delo, saj bo izbrani zdravnik lažje in strokovnejše sledil tako zdravju kot bolezni svojih stalnih pacientov. TOZD »ZV KAMNIK«
niči tudi posebno brv za pešce. Kljub tem težavam so srednješolci na omenjenem sestanku s predstavniki občine in upravljale! cest zahtevali, da bo ureditev tega križišča uvrščena v resolucije občine Kamnik za leto 1988 kot prednostna naloga.
Janko Gedrih, predsednik izvršnega sveta, je povedal, da bi bila Šolska ulica s križiščem že urejena, če bi vsi podpisniki sporazuma poravnali obveznosti, vendar pa so svoj delež v celoti prispevale le tri kamniške delovne organizacije: Svilanit, Alprem in Rudnik kaolina in kalcita. Preostale delovne organizacije denar le obljubljajo, ali pa ga sploh ne nameravajo dati. Zato je srednješolce pozval, da lahko tudi starše, ki so zaposleni v občini opozorijo na »pozabljeno« obveznost njihove delovne organizacije. Dušan Jesenik, tajnik SIKCS pa je poudaril, da imajo večne težave s financiranjem. Sistemske vire imajo le za zimsko službo in krpanje cestnih lukenj, za vse drugo pa je na žalost denar treba zbirati v gospodarstvu. Anton Ipavic, predsednik SO Kamnik, pa je predlagal, da bi vse mestne krajevne skupnosti v program samoprispevka vključile kot eno prednostnih nalog tudi ureditev tega križišča.
Srednješolci so torej na svoj način opozorili, da je stanje kritično in da ne velja več odlašati. Upamo, da bo kljub težkemu položaju v delovnih organizacijah kmalu jasno, ali semafor bo in do kdaj. Če srednješolci do marca ne bodo dobili odgovora, bo kamniška mladina organizirala protestni shod na križišču. Takrat pa Zares!
ROMANA GRČAR
Višje cene zdravstvenih storitev
Z novim letom je dražji obisk pri zdravniku; več je treba plačati za zdravila in nekatere ortopedske oziroma or-totične pripomočke in nadomestke. V skladu z lani sprejetim samoupravnim sporazumom so bile namreč s 1. januarjem povečane participacije. Veljale bodo do 1. marca, do konca leta pa bodo potem predvidoma povečane še 1. julija in 1. novembra.
Po novem torej veljajo naslednji zneski:
din
1. Za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti 800
2. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika
ali njegovih svojcev 2300
3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti in zdraviliški dejavnosti z napotnico 1700
4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti ali (in) zdraviliški dejavnosti, vendar največ za tri obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 500
5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
pri zdravniku osnovne dejavnosti 1500
-pri zdravniku specialistične dejavnosti 3400
6. Za zobozdravstvene storitve:
- za vsako zalivko 800
- za polno kovinsko prevleko 5400
- za druge prevleke 7.000
- za inlay nadzidek 3700
- za vsako krono (z zatičem) 7800
- za vsak člen v mostovni konstrukciji 3900
- za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, de-montažo prevleke ali krone, oddeli-
tev vmesnega člena ali gredi 800
- za začasno prevleko ali člen
v začasnem mostičku 3700
- za začasno totalno ali parcialno protezo 18.300
- za gred, opornico ali jahača 3700
- za vsako totalno protezo 11.700
- za vsako parcialno protezo 14.000
- za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložite v ali reakluzijo 1500
- čiščenje zobnega kamna 200
7. Za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravila, pomožnega ali sanitetnega materiala pri prevzemu
v lekarni na recept 600
- v nočnem času med 22. in 6. uro (z izjemo za recepte, ki imajo
oznako »nujno«) 1100
8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na
recept 3900
9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 6.900
10. Za vsak reševalni prevoz pri
nujni medicinski pomoči (primarni) 2300
- za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi prevoznimi sredstvi, ki ga v posameznih primerih zdravljenja potrdi zdravnik 4600
11. Za ortopedske (in specialne)
čevlje 14.000
12. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in komplet navlek za krn pri amputaciji 4700
13. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto
stoječi posteljni trapez 4700
14. Za kilni pas 4700
15. Za bergle 1200
16. Za aparat za omogočanje glasnega govora in slušni aparat 6.200
17. Za invalidski voziček 19.400
18. Za vsak električni stimulator, zvočni signalni aparat in električni pripomoček 27.400
19. Za očala 1500
20. Za kontaktna stekla. 12.500
21. Za očesno protezo 2000
22. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 60
dni v koledarskem letu - na dan 2900
Za prvi kurativni pregled (k točki 1., 3. in 5.) se šteje vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zaradi posamezne bolezni na zahtevo uporabnikov v koledarskem letu. Če je cena zdravstvene storitve nižja od določenega zneska participacije, plača uporabnik le stvarno ceno.
Za razliko od doslej veljavnega sistema, so na novo uvedene participacije za začasno totalno ali parcialno protezo in čiščenje zobnega kamna ter dvojna participacija za izdajanje zdravil na recepte v nočnem času in reševalne prevoze ter večkratno bivanje v bolnišnici za največ 60 dni v koledarskem letu.
Doplačila za nadstandardne storitve.
1. Ponovitev prvega pregleda pri zdravniku splošne medicine, ki ni njegov izbrani zdravnik, 4.400 din.
Ponovitev prvega pregleda pri zdravniku v dispanzerju, ki ni njegov izbrani zdravnik, 6.400 din, pregled pri zdravniku v specialistično ambulantni dejavnosti, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik ali brez napotnice zdravnika osnovne dejavnosti, pa tudi tisti pregled, ki bi ga po delitvi dela moral uporabnik uveljavljati v osnovni zdravstveni dejavnosti, 6.600 din.
D. B.
Dedek Mraz med kamniškimi otroki
Imeniten dedek Mraz je letos razveseljeval kamniške otroke na H Titovem trgu pred svojo hišico. P Tudi spremljevalce, srnice in zajčke, je imel s seboj. Le nekaj je manjkalo - sneg. Dedek Mraz je tako med otroki prebil dva sončna popoldneva, jim razdelil veliiikoo bonbonov, se pogovarjal z njimi, otroci pa so mu navdušeno pripovedovali in peli pesmice. Oba dneva jih je potem popeljal v kino Dom, kjer so si prvi dan ogledali film »E.T.«, drugi dan pa so jim prikazali igrico »Mala čarovnica«.
R. GRČAR
Novoletni koncert ponovno navdušil
Tradicionalni novoletni koncert, ki ga že nekaj let organizirata Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik, je iz leta v leto bolj obiskana prireditev ob koncu leta. Tako je tudi letos v kinu Dom zmanjkalo sedežev in je moralo mnogo gledalcev stati, čeprav so v dvorano namestili še dodatne sedeže. Kamniški in domžalski simfoniki, mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom dirigenta in zborovodje Tomaža Habeta in Mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom zborovodje Janeza Klobčarja, so ponovno navdušili poslušalce in dolgih aplavzov ni bilo ne konca ne kraja. S posebnim aplavzom in odobravanjem so poslušalci nagradili soliste: Katarina Malinger - kitara, Roland Mahnič - harmonika, in pevce: Francka Berlic - sopran, Nuša Pirnat - alt, Andrej Leveč - tenor, Janez Majcenovič - bariton in Rok Lap - bas. Zlasti slednja dva sta s prelepim petjem poslušalce še posebej navdušila. In tako še kako drži trditev, ki jo je ob zaključku koncerta izrekel predsednik kamniške socialistične zveze Davorin Gregorič: »Kot staro vino ste - vsako leto ste boljši.«
R. GRČAR
V 69. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
LEOPOLD FUNA
iz Klavčičeve 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Klavčičeve 4 in sodelavcem SO Kamnik ter ZUIM Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo pa se zahvaljujemo zvezi borcev Kamnik, Postaji milice Kamnik in RSNZ za sodelovanje ob slovesu.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Breda z družinama ter drugo sorodstvo
Kamnik, Preserje, decembra 1987
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
IVANA BERGANTA
iz Podgorja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,  prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi pevcem Solidarnosti za občuteno zapete pesmi, vsem govornikom, ki ste osvetlili njegovo življenjsko pot in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Cilka, sinova Albin in Janko ter hči Marija z družinami
Podgorje, Hannover, decembra 1987
ZAHVALA
Globoko žalostni sporočamo, da je v Domu upokojencev v Kamniku dne 24. decembra 1987 prenehalo biti srce naše ljubljene mame, babice in prababice
FRANČIŠKE NERIMA
rojene leta 1900
Vsem, ki ste ji v življenju storili dobro z dejanji, besedo in obiski, se prisrčno zahvaljujemo. Obdržali vas bomo v hvaležnem spominu. Za sprejem in nego v Domu upokojencev Kamnik posebna hvala.
Žaluj
oci: vsi njem
Kamnik, Kranj, Nemčija, Kanada, decembra 1987
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša sestra in teta
MARICA NAGLIC
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu Donita za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarca, Domžale, Ljubljana, decembra 1987
Komisija za delovna razmerja
TOZD ptt Domžale
objavlja prosta dela in naloge
1. čiščenje delovnih prostorov na ptt enoti Kamnik
2. opravljanje ptt storitev na ptt enoti Kamnik
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pot točko 1.: končana osnovna šola, pod točko 2.:
tri ali štiriletna šola usmerjenega izobraževanja
Trajanje poskusnega dela je 3 mesece.
Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov TOZD ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale.
4-121
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
JOŽETA KOŽELJA
iz Smarce
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,   prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem za ganljivo petje, Društvu upokojencev Kamnik in Titan za poslovilne besede. Hvala tudi zdravniškemu osebju in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Šmarca, novembra 1987
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
JANEZ KLANŠEK
iz Tunjic št. 29 p. d. Gradišekov Janez
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene, gasilskemu društvu Tunjice, Janezu Pregledu za poslovilne besede, pevcem, DO KIK in Kočna ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lep cerkveni obred.
Žalujoči: žena Peregrina, sinova Janez in Justin, hčerka Mija z družino, brat in sestre z družinami
Tunjice, Županje njive, Vrhpolje, Žale, Olševek, Rodica, decembra 1987
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega brata, strica in nečaka
MIRA KLEMENCA
iz Olševka 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,   prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem in govorniku iz Gradbinca - TOZD Kamnik. Posebej se zahvaljujemo vsem lovcem za govor in lepo spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
vsi njegovi
Decembra 1987
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, teta in tašča
ANGELA KOŽELJ
rojena BERGANT iz Smarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Šuštarjevi, zdravniškemu osebju Kliničnega centra, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogreb.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarca, decembra 1987
Folklorna skupina »Kamniška Bistrica«
vabi
ljubitelje narodnih plesov, pesmi in melodij
na
JUBILEJNO PRIREDITEV OB DVAJSETLETNICI DELOVANJA
Velika dvorana kina DOM, Kamnik, petek, 15. januarja 1988, ob 19. uri
Pripravljajo pester program, v katerem se bodo poleg članov domače skupine predstavili tudi njihovi gostje in prijatelji
Pridite, ogreli bodo tudi vas!
Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana
Ljubljanska turistična zveza Ljubljana Obrtna združenja ljubljanske regije
razpisujejo
3. natečaj za nove spominke ljubljanske regije ■
K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegi-kov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev.
L .2.
Namen natečaja je spodbujanje čim širšega kroga občanov za oblikovanje in izdelovanje najrazličnejših izdelkov, ki bodo lahko služili kot turistični spominki. Še zlasti pozivamo posamezne OZD na območju ljubljanskih občin, da poskušajo del svojih proizvodnih programov razumeti tudi kot turistično zanimiv izdelek. Na to pa se seveda navezuje vprašanje embalaže, opreme itd.
3.
Kaj so spominki? Na kratko povedano so to vsi tisti predmeti ali izdelki, ki jih kot turisti, izletniki ali gostje v tujem kraju kupimo, dobimo v dar, vzamemo ipd. in ponesemo v svoje primarno kulturno okolje. To so lahko uporabni in okrasni predmeti, tudi taki, ki jih lahko pojemo ali popijemo, to so izdelki domače in umetne obrti, pa razglednice (kopije starih in take s sodobno fotografijo in oblikovanjem), plakati, nalepke, majice, kopije spomenikov premične kulturne dediščine, likovna dela, maskote, jedilni listi in še kaj...
V natečaju bomo upoštevali vse izdelke, ki bodo poslani do razpisnega roka. Posebna strokovna komisija v sestavi: Drago Železnik, predsednik, Janez Bogataj, Marjan Loboda, Janez Suhadolc, Niko Jerman, Milan Aleš, Alojz Šoster, člani, bo ocenila izdelke na osnovi naslednjih kriterijev:
- kakovosti (gradivo, izdelava, celovitost)
- kulturne dediščine (glede na Ljubljano in širšo okolico)
- aplikativnosti izdelka,
- ekonomske vrednosti,
- tipičnosti in lokalne vezanosti
- likovne estetske vrednosti.
Izdelek mora biti tudi tehnološko primeren za organiziranje proizvodnje spominkov.
5.
Natečaj traja do vključno 28. 2. 1988. Ideje in izdelke (lahko tudi prototipe) pošljite na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana, Igriška 5.
6.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, razstava vseh prispelih in nagrajenih izdelkov pa bo v maju 1988.
Na natečaju bodo podeljene naslednje nagrade:
1. nagrada 300.000 din
2. nagrada 200.000 din
3. nagrada 150.000, din
Posebne nagrade za najbolj uspele spominke pa bodo podelile tudi delovne organizacije na področju turističnih dejavnosti, ter obrtna združenja ljubljanske regije.
8.
Avtorju nagrajenega spominka priznava strokovna komisija pravico za organiziranje proizvodnje; v kolikor v 6 mesecih to ne organizira, avtomatično odstopi pravico za organiziranje proizvodnje razpisovalcu natečaja. V tem primeru priznavamo do 5% avtorskih pravic.
9.
Strokovna komisija si pridržuje pravico, da razpisanih nagrad ne podeli, v kolikor oceni, da prispeli izdelki in ideje ne odgovarjajo natečajnim pogojem.
10.
Po zaključenem natečaju in razstavi vsi izdelki ostanejo v lasti razpisovalca natečaja.
5-12
ŽG Ljubljana, ŽTO Ljubljana, n. sol. o., TOZD za promet Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Trg OF 7
Komisija za delovna razmerja pri ŽTO-TOZD za promet Ljubljana objavlja prosta dela in naloge
1. čiščenje prostorov na postaji Kamnik
Približni osebni dohodek znaša 210.000 din. Pogoja:
- končana ali nedokončana osemletka
- enomesečno poskusno delo
2. premikač - zavirač - kretnik
Pogoji:
- končana osemletka
- starost od 18 do 30 let
- posebna zdravstvena sposobnost
Za opravljanje del in nalog premikač, zavirač, kretnik je potrebno usposabljanje, ki traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 120.000 din, približni osebni dohodek na delovnem mestu je 350.000 din
Samska stanovanja niso zagotovljena.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen
čas s polnim delovnim časom
Prijavljene kandidate bomo povabili na pogovor v kadrovsko službo.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh od objave.
Kulturni dom v Smarci kmalu z vsemi dovoljenji
Čeprav je bila otvoritev šmar-skega Kulturnega doma že pred dvema letoma, pa ta stavba še do danes nima svojega uporabnega dovoljenja. Vendar pa končno kaže, da bo dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki jo dela gradbeno podjetje Graditelj, končana še ta mesec.
Kulturni dom, v katerem ima Krajevna skupnost Šmarca svoje prostore, v njem pa so poleg tega še: tri stanovanja, dvorana, v katero so nekoč od vsepovsod hodili na predstave njihove dramske skupine in za katero Šmarčani upajo, da bo kmalu ponovno oživela - pri tem računajo predvsem na mladino, ki se sedaj ne more več pritoževati, da nima svojh prostorov. V domu so še prostori civilne zaščite in gasilski dom. Ko bodo dobili uporabno dovoljenje, bo v Kulturnem domu zaživela tudi samostojna vzgojno varstvena enota. Krajani vrtec že tako čakajo, saj so sedaj morali otroke voziti v več kilometrov oddaljeni Kamnik. Pro-
stori vrtca v Šmarci so sicer opremljeni že kar nekaj časa, vendar pa je bilo treba odpraviti še nekaj bistvenih tehničnih pomanjkljivosti.
Predstavniki Krajevne skupnosti Šmarca so nam v pogovoru v drugi polovici decembra tudi povedali, da bo kmalu začel delovati tudi oddelek kamniške glasbene šole in se torej Šmarča-nom ne bo treba voziti v Kamnik.
Razumljivo je, da si krajani na vso moč prizadevajo, da bi vsi prostori v Kulturnem domu čimprej služili svojemu namenu. Še posebej zato, ker so v njegovo obnovo vložili mnogo prostovoljnega dela in materiala, delovne organizacije in občinski sisi pa tudi precej denarja.
Prav zato jih je še zlasti jezilo, ker je bila knjižnica, ki ima prav tako prostore v Kulturnem domu, že od marca 1987. leta zaprta. Dotedanji knjižničar je namreč 1. marca vrnil ključe knjižnice, ker je za svoje delo honorar
Na letošnji razstavi orožja in vojne opreme so bili tudi novi modeli pištol Foto: ROMANA GRČAR
Razstava orožja in vojne opreme
V okviru praznovanja dneva oboroženih sil SFRJ je občinski štab za teritorialno obrambo pripravil razstavo orožja in vojne opreme v mali dvorani kina Dom Kamnik. Na razstavi so s svojimi sredstvi sodelovali tudi Sekretariat za LO občine Kamnik, Kemična industrija Kamnik in Do-nit Kamnik - TOZD Trival.
Otvoritev razstave je bila v sredo, 16. decembra, s krajšo slovesnostjo, udeležili pa so se je vsi predstavniki družbenopolitičnega življenja v Kamniku. Ob tej priložnosti so bile podeljene pohvale najzaslužnejšim pripadnikom TO v preteklem, letu, ki so jih podelili komandant RŠTO Slovenije, komandant PŠTO Ljubljanske pokrajine, komandant 34. partizanske brigade in komandant OŠTO Kamnik. O pomenu naših oboroženih sil' je govorila sekretarka OK ZKS Kamnik, ki je prikazala bistvo in namen tega praznika. Za popestritev slovesnosti je s svojim programom poskrbela Glasbena šola iz Kamnika. Organizator razstave je poskrbel tudi za strokovno
predstavitev razstave na otvoritvi ter v naslednjih dneh, ko so si razstavo ogledali predvsem učenci in profesorji iz kamniških osnovnih šol.
Največ razstavljenih predmetov je prispeval OŠTO Kamnik, ki je poleg intendantske in proti-RBK opreme razstavil najsodobnejšo osebno oborožitev ter sredstva protioklepne in protizračne obrambe.
KIK je z razstavitvijo šolskih minsko-eksplazivnih sredstev prikazala del svoje proizvodnje. Sredstva za zveze je prispeval Sekretariat za LO občine Kamnik, dopolnil pa Donit - TOZD Trival z antenami, ki jih izdeluje za potrebe oboroženih sil.
Poleg počastitve dneva OS je bil glavni namen razstave seznaniti mladino z orožjem in vojno opremo, ki bi se v primeru oboroženega boja uporabljala v naši občini, in prispevati k pridobivanju mladih za vojaške poklice.
Razstavo, ki si jo je ogledalo več kot 400 zadovoljnih obiskovalcev, smo zaključili v petek, 18. decembra.
G. P.
Obiskala sta nas
Janez Bitenc
in Jelka Reichman
Skladatelj Janez Bitenc nas je že večkrat obiskal in nas razvese-Jil z glasbeno pravljico. Njegov zadnji obisk pa je bil še nekaj posebnega, saj je s seboj pripeljal znano Uustratorko Jelko Reichman.
Janez Bitenc nam je povedal novo glasbeno pravljico z naslovom Jakec. Slikarka in ilustrator-ka Jelka nam je narisala Jakca na velik list papirja, ki smo ga nalepili na tablo. Vsi skupaj smo zapeli pesmice ob spremljavi klavirja.
Jelka Reichman je tako lepo risala, da smo jo prosili, naj še kaj narise. In res nam je narisala
domačo muco s pentljo. Medtem smo se pogovarjali s skladateljem. Zaupal nam je tudi svoj naslov in smo mu že pisali. Risbice, ki jih je za nas narisala tovari-Šica Jelka, smo spravili za spomin.
Jelka Reichman je ilustrirala že veliko knjig, med njimi knjigo Tri muce, ki jo je napisal Janez Bitenc. Njegove glasbene pravljice izhajajo tudi v Cicibanu.
Obema so se zahvalili za obisk in ju povabili, naj še kdaj obiščeta naš zavod. TOMAŽ MUHIL in EMA BEZJAK 3. raz.
OŠ pri ZUIM Kamnik
dobival preveč neredno. Krajevna skupnost Šmarca je po tem večkrat posredovala v Kulturnem centru Kamnik, ta pa se je zganil šele proti koncu leta, koje končno dal razpis za novega honorarnega knjižničarja. Knjižnica bo tako ponovno odprta že januarja, v tem času pa je bilo treba narediti evidenco vseh knjig, tudi manjkajočih, saj je mnogo knjig ostalo izposojenih na domovih, ker jih krajani niso imeli kam vrniti.
Krajani so za dejavnost v tem Kulturnem domu namenili tudi tretjino samoprispevka. S tem denarjem bodo kupovali knjige, revije in časopise za čitalnico, organizirali bodo tudi recitale, razstave, plese. Razmišljajo tudi o nakupu video rekorderja in kaset za učenje tujih jezikov.
Za Kulturni dom so naredili tudi vsaj 16.000 prostovoljnih ur, pripravljeni so tudi vnaprej s svojim delom prispevati k razvoju krajevne skupnosti. Tako so nam njihovi predstavniki povedali, da bodo spomladi začeli graditi pe-skovnik za otroke iz vrtca. Potožili pa so, da jim na občini več-
krat »zbijajo« voljo do dela. Pred kratkim se je po njihovih besedah »iz občine razširil glas«, da je njihov Kulturni dom »črna gradnja«. Eden od predstavnikov krajevne skupnosti je zato v pogovoru dejal, da so potem tudi na občini delali protizakonito, ko so dovolili, da se v prazna (na črno) zgrajena stanovanja vselijo družine!
V Krajevni skupnosti Šmarca
si poleg vsega želijo čimprej pridobiti manjšo plinsko razdelje-valnico. Seveda pa čutijo veliko pomanjkanje telefonskih priključkov in pomanjkljivo komunalno infrastrukturo. Še zdaj namreč niso priključeni na primarno kanalizacijsko omrežje, ki poteka skozi Šmarto. Čeprav kraj leži v vodno varstvenem pasu, imajo krajani namreč še vedno le greznice. Prav zato bo šlo kar
dve tretjini njihovega samoprispevka za ureditev kanalizacije in gradnjo telefonskega omrežja.
Za vse, ki se želijo vključiti v šmarski oddelek glasbene šole, pa še tole: prijavijo se lahko vsak četrtek od 18. do 19. ure v prostorih Krajevne skupnosti Šmarca (ali pa v Glasbeno šolo Kamnik, seveda).
R. GRČAR
Utrinki iz kina Dom
Utrinke bomo tokrat popestrili s filmsko »top listo,« ki sem jo sestavil s pomočjo vaših sosedov, sinov, hčera, . . . Poglejmo torej, kateri filmi so se lani Kamni-čanom najbolj vtisnili v spomin. Na prvem mestu je uspešnica To-nyja Scotta - TOP GVN, na drugem pa Oliverja Stona - PLATOON.
Oba filma sta v kino dvorane pritegnila množice ljudi zaradi razgibane, neprestano napete zgodbe, kar ne bi mogli trditi za francosko komedijo Colinna Se-raua - TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA, ki je zasedla tretje mesto. Temu filmu sledi MISIJA (Ronald Joffe), do konca naše lestvice pa so se zvrstili še IME ROŽE, VRNITEV V PRIHODNOST. AVTOŠTOPAR, ČAST PRIZZIJEVIH, 8 MILIJONOV SMRTI in OD TARČE DO SMRTI. Kot kaže, so časi romantike res minili, saj na lestvici ni prostora niti za film - Biti zaljubljen. Kaj pa največja razočaranja svetovne filmske produkcije? Tudi teh ste znali nekaj našteti in zanimivo, da se ponovi film z zgornje lestvice - TRIJE MOŽJE IN ZIBELKA. Poleg tega ste negativno ocenili še CO-NANA, z nepozabnim Schvvar-zeneggerjem v glavni vlogi, RDEČO SONJO, ki jo je precej medlo zaigrala Birgitt Nielsen in HANNAH IN NJENI SESTRI, v Woodyjern Allenom, Micha-
elom Cainom in M'° Farrovv v glavnih vlogah.
Če torej rečem, da radi gledamo dobre filme z veliko akcije, se ne bomo dosti zmotili. Posebno mesto v srcih kamniških gledalcev zavzemajo tudi zgodovinski spektakli, kot so Deset zapovedi, Ime rože in podobni. Zanimivo je tudi, da ste se povsem ogradili od erotičnih filmov. Že res, da jih v Kamniku ne .vrtijo prav pogosto, pa vseeno bi lahko katerega omenili.
Še v decembru preteklega leta ste si lahko ogledali film Avto-štopar, ki ga je zrežiral Robert Harmon, posneli pa so ga v Ameriki, leta 1986. Ker je na naša platna prišel dokaj hitro in ker zaradi odlične igre dokaj znanih igralcev zasluži nekaj besed, sem se odločil, da vam ga predstavim. Zgodba se dogaja na cesti, ki se razteza milje in milje daleč po ameriškem kontinentu. Zgodba sama ni nič novega, saj so na teh in podobnih cestah posneli že precej filmov z isto tematiko, (Duel, Gole v sedlu, Avto smrti, Konvoj) vendar gledalca pritegne. Pokaže mu, kaj se lahko pripeti avtomobilistu, če ustavi štoparju. V našem primeru ga čaka neizbežna smrt, saj je demonski avtoštjpar psihopat. Usmili se le mladeniča, vendar prav gotovo ne iz usmiljenja. Mladenič tako dobi status posebne žrtve in ga ne izgubi do konca
filmske zgodbe, čeprav bi ga av-toštopar lahko vsaj nekajkrat odstranil s poti. Konec je šablonski, kar v akcijskih filmih ni nič nenavadnega. Mladeniča začne preganjati tudi policija, ki ni zmožna spre videti, kdo je pravi morilec. Ko se stvari končno postavijo na pravo mesto, ko se že ugotovi mladeničeva nedolžnost, pride do še enega šokantnega zapleta, v katerem pa pravica dokončno zmaga.
Film je poln absurdov, ki pa nas ne odbijajo, ampak ravno nasprotno. Skozi vso zgodbo smo napeti in razna scenaristova presenečenja in nagli obrati nas prisilijo, da filma še nekaj časa ne pozabimo.
Še nekaj besed o sporedu v mesecu januarju. Ponovno si boste lahko ogledali Top gun, prvič pa bo v Kamnik prišla kriminalka z naslovom Madridska zveza ter italijanski »špageti« we-stern Tex Viler. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji erotike, če si bodo ogledali filma Uvek spremne žene z Marijano Kara-novič in Radmilo Živkovič v glavnih vlogah in Dekleta za uživanje, v režiji Amata Bezel-lija.
V letu 1987 so v kinu Dom zabeležili 68.000 obiskovalcev in tako skoraj 83 % izpolnili plan, ki so si ga zadali na začetku leta. Najboljši obisk kina je bil v februarju in marcu, najslabši pa od junija do septembra, saj je bilo kar 8.000 gledalcev manj, kot so pričakovali.
MATIC ROMŠAK
Nismo pozabili
starejših
krajanov
V naši krajevni skupnosti Šmartno krajevna organizacija Rdečega križa že vrsto let prireja srečanje starejših krajanov.Zadnji dve leti je bila udeležba zelo majhna, kljub temu, da. smo vsakemu posebej poslali vabilo. Tisti, ki so se srečanja udeležili, so bili zelo zadovoljni in so si tega še želeli.
Na redni letni skupščini RK Šmartno na začetku leta 1987 smo sklenili, da srečanje bo, če bo dovolj prijav. Vaške odborni-ce RK so bile zadolžene, da osebno vprašajo vsakega upravičenca, če se bo srečanja udeležil. Prijav je bilo le deset, upravičencev pa je 59, zato srečanja ni bilo..
Za praznik republike smo obiskali aktivisti RK na domu vse krajane, stare nad 80 let in bolnike ter jih skromno obdarili. Skupaj smo obiskali, vključno s tistimi, ki so v Domu upokojencev v Kamniku 22 oseb, Denar za darila je prispevala Krajevna skupnost Šmartno v višini 80.000 din.
S tem smo izpolnili zadane naloge, sprejete na letni skupščini RK, za v bodoče pa želimo večje število prijav, sicer srečanja ostarelih krajanov zopet ne bo.
IVAN MOČNIK
Bogata razstavna dejavnost
V minulem letu smo sii v Kamniku lahko ogledali trinajst kakovostnih, predvsem avtorskih likovnih in fotografskih razstav, ki so potekale vzporedno v dveh razstaviščih: v razstavišču Veronika in v prenovljenem Stolovem Interieru, ki je primeren predvsem za predstavitev manjših formatov (fotografije, graOke, risbe, akvareli ipd). Menim, da je treba na tem mestu izreči tudi pohvalo za trud obema glavnima organizatorjema teh razstav, tajniku ZKO Kamnik Tonetu Ftičarju (Veronika) in ing. arh. Marjanu Kocjanu (Stol Interier).
V prvem četrtletju so bile v obeh razstaviščih na ogled štiri razstave umetniške fotografije. V Veroniki razstava foto kino kluba MAVRICA pod mentorskim vodstvom mojstra fotografije EF1AP Vlastje Simončiča in razstava »Plečnikovi stebri« DAMJANA GALETA.. V njej predstavlja Gale skozi fotografski medij steber kot kapitalni element Plečnikove arhitekture in arhitekture nasploh. Istočasno Sta v Interieru razstavljala zopet DAMJAN GALE (»Fotografija arhitekture«) in LADO JAKŠA
(»Zamaknjeni prostori«). Zanimivo je, da je osnovna preokupa-. cija v fotografiji obeh avtorjev prej ali slej arhitektura. Gale jo vidi skozi fotografijo kot arhi-tekt-profesionalec, ki suvereno obvlada obe zvrsti umetnosti in ju zna vkomponirati v harmonično sozvočje. Jakši je arhitektura več ali manj kulisa v njegovih uspelih fotografskih eksperimentih.
Kronološko so si sledile v razstavišču Veronika še štiri likovne razstave. V aprilu je bila predstavitev kiparskega avtodidakta MOMA LISIČIĆA z naslovom »Telo v gibanju«, katerega lesene simbolne plastike presegajo zgolj amatersko umetniško raven, v maju pa je razstavljal alad. slikar VINKO ŽELEZNIKAR ciklus slik na steklo. Železnikar-jevo slikarstvo izhaja iz abstrakcije, informela, skratka iz ne-predmetnega oziroma konkretnega slikarstva, vendar z razpoznavnim in njemu specifičnim slogovnim pikturalnim in kaligrafskim, grafičnim ter slikarskim besednjakom.
Za akad. slikarja ALOJZA BERLECA, ki je razstavljal v juliju in avgustu, je značilno po-
globljeno barvno raziskovanje v mejah na videz neproblematičnega realizma. Tokrat je, za razliko od njegove značilne figurali-ke (Lutke) in tihožitij, predstavil serijo kamniških vedut in krajin. Svojevrsten fenomen v slovenskem slikarstvu je akad. kipar ALADIN LANC, ki že nekaj desetletij ustvarja izključno v akvarelu. V septembru je ob svoji sedemdesetletnici pripravil tematsko^ retrospektivo svojega akva-relnega slikarstva, v jcaterem je vseskozi dovršen in prepoznaven, obenem pa nežno liričen.
V Stolovem Interieru so bili v aprilu razstavljeni najnovejši gvaši akad. slikarke VIDE SLIV-NIKER-BELANTIČ na temo Pariza ter predstavljena njena grafična mapa »Pariški triptih«. Maja je razstavljal akad. slikar DUŠAN LIPOVEC serijo novejših akvarelov in temper z naslovom »Podoba krajine«. Čez vse poletje pa je bila na ogled razstava sitotiskov in akvarelov enega naših najvidnejših likovnih ustvarjalcev JOŽETA CIUHE. Čeprav je predstavljala le delček umetnikovega obširnega opusa, je bila vseeno zelo dobra zasnovana, saj je nudila informacijo in
pregled skozi Ciuhovo ustvarja-nej v akvarelu in grafiki v zadnjih letih. Obenem pa je ta razstava tudi posrečeno časovno sovpadala z Ljubljanskim grafičnim bi-enalom in Bienalom jugoslovanskega akvarela v Karlovcu. V jesenski sezoni sta predstavljena zopet dva umetniška fotografa. Tudi ciklus fotografij DRAGANA ARRIGLERJA izhaja iz videnja arhitekture in urbane krajine, čeprav večpomensko, saj sega na pričujoči razstavi od dokumentacije, preko »ekoloških«, simboličnih, do čisto likovno-estetskih rešitev. V vseh delih pa je prisoten vizionarski čut za usodo prostora, v katerem smo, bivamo, si ga podrejamo, preoblikujemo, vrednotimo in obenem degradiramo. Znani fotograf in dolgoletni urednik fotografije v »Mladini« TONE STOJKO pa razstavlja svoja zadnja dela pod naslovom »Izgubljeno telo«, katera so pred nedavnim izšla tudi v knjižni obliki.
Leto se je sklenilo s skupno razstavo likovnikov-amaterjev ob desetletnici delovanja Likovnega društva Kamnik v razstavišču Veronika, v decembru.
DUŠAN LIPOVEC
Drugačno, privlačnejše praznovanje
V predpraznični petek, poln drugačnosti in sproščenih, veselih nevsakdanjih šolskih ur. se je uvrstila tudi prireditev v počastitev dneva republike. Na naši šoli smo se odločili, da bo ta prireditev letos drugačna. Tovarišici Jelka Mrzel in Angelca Berlec sta za učenec predmetne stopnje pripravili kviz, ki bi ga lahko poimenovali V znanju je moč (na našem kvizu se je izkazalo, da je moč tudi v slogj tekmovalcev). Večina nas je poslušala, manjšina, iz vsakega razreda po dva učenca, pa je tekmovala, pomerili so sc na dveh tekmovanjih. Najprej so svoje znanje o gorskem svetu, slovenskih samostanih in kristalih predstavili in (z njimi) tekmovali sedmošolci proti osmošolcem, v drugem tekmovanju pa so se petošolci pomerili proti šesto-šolcem v znanju o igračah, začimbah in ribah. Vse le teme so bile objavljene v člankih poljudnoznanstvene mladinske revije Pionir.
Tekmovanjae sta vodila osmošolca Tina Boltar in Bojan Traven, pomagala pa jima je štiričlanska strokovna žirija osniošolk Kljub močni in glasni
podpori poslušalcev iz sedmega razreda je bil rezultat med sedmošolci in osmošolci na koncu neodločen. Nobeni izmed skupin dodatna vprašanja niso pomagala do zmage, zato je o njej odločil žreb. Sreča je bila naklonjena osmošolcem. Na drugem tekmovanju se je izkazalo, da znajo petošolci več kot šestošolci. zato so prvi tudi zmagali.
Vsi tekmovalci so za sodelovanje dobili praktična darila, ki so jih šoli v ta namen poklonile kamniške delovne organizacije: Alprem. Ideja. KIK. Stol. Titan. Usluga in Utok.
Vsem sc za darila naileše zahvaljujemo.
Tekmovanje so popestrile pesmi, ki so jih zapeli pevci šolskega pevskega zbora, pod vodstvom in s klavirsko spremljavo tovariša Mirana Antonina.
Bilo je napeto in zanimivo. Takšnih prireditev si učenci še želimo. .
Rok, Mojca, Julija in Nataša novinarski krožek Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
Devetdeset let Društva skupne pomoči v Tunjicah
Društvo le bilo ustanovljeno 19. julija 1987, njegovi ustanovitelji so bili Jaka Jamšek. Gregor Koželj, Janez Vrhovnik, Florijan Pregled. Janez Mlakar in Verd-nik, ki se je podpisal namesto pokojnega Franca Gerkmana. Pravila je menda s Tirolske prinesel Janez Vrhovnik. Pod ta pravila se je 13. februarja 1898 podpisal in s tem pravno potrdil ustanovitev »Društva skupne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveje živine Tuniških faranov« takratni C. kr. deželni predsednik HE1N.
Pravila v svoji prvi točki pravijo: »Društvo ima namen, da si
Društva in njihovo arhivsko gradivo
Žalostno, toda resnično je, da ie danes v mnogih društvih nimajo pravega odnosa do arhivskega gradiva, ki nastaja pri njihovem delovanju. Za njih je to h navaden papir, ki se ga hrani le toliko časa, kolikor ga potrebujejo, nato pa se ga s prvo čistilno akcijo odvrže. Je to mogoče? Seveda, ko pa jim »star papir* dela navlako. Nihče se namreč ne zaveda (ali se noče?), da tudi neko društvo s svojo dejavnostjo in s svojim delovanjem vpliva na kraj, na področje, kjer deluje. Seveda Je ta vpliv enkrat večji, drugič manjši, včasih bolj viden, včasih manj; vendar je. In tega ne smemo pozabiti. Torej ima tudi gradivo nek pomen, katerega se na žalost ie ne zavedamo. Kaj pri tem pomagajo zakoni, kijih večina sploh ne pozna?
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo zato začeli z akcijo osveščanja ljudi, oziroma reševanja arhivskega gradiva, se pravi, prevzemanja v arhiv. Začeli smo obiskovati društva, jim razlagati osnovne pojme o arhivskem gradivu in njegovem pomenu. Začeli smo pisati članke o tej temi in jih objavljati v lokalnih glasilih. Na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenije smo prevzeli tudi strokovno plat seminarja za člane društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, katerega glavni cilj je bil seznanjanje z vlogo, pomenom društev in gradivom, ki nastaja pri njihovem delovanju. Iz kamnniškega območja, kjer po podatkih iz leta 1986 deluje 114 društev, se seminarja n| udeležil niti en sam predstavnik društev, pa naj gre za predsednika, tajnika ali nekoga, ki je zadolžen (če sploh pri društvih imajo takega) za gradivo svojega društva.
V novembru in decembru 1987 jgjj obiskal nekaj kamniških
društev in zvez, da bi ugotovil, kakšna je ohranjenost arhivskega gradiva. V mnogih društvih je stanje tako, kakršnega sem omenil že na začetku, pri nekaterih pa z gradivom ravnajo tako, kot bi moralo vsako društvo oziroma zveza. Čuvajo in hranijo ga po vseh predpisih, kljub temu. da jim ti velikokrat niso znani. Zavedajo se namreč, da sc z gradivom le ne sme početi, kar se ti zljubi.
Daleč najbolj urejen in ohranjen arhiv ima Občinska gasilska zveza Kamnik. Poleg tega, da ima skoraj v celoti ohranjeno arhivsko gradivo praktično od leta 1882 dalje (takrat je bila ustanovitev), je to tudi na varnem in vedno dostopno vsakemu, ki se ukvarja z gasilsko zgodovino na območju občine Kamnik. Opozoriti pa moram, da v tekstu nisem upošteval Planinskega društva Kamnik, saj smo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana njegovo gradivo analitično že popisali, tehnično opremili in varnostno mi k i ofi I mali. Po letu 1993, ko bo društvo praznovalo 100-letnico, pa bomo prevzeli tudi njegovo varstvo. Gre za izjemno pomemben fond, ki ga moramo našim zanamcem ohraniti takšnega, ka-krašen je.
Tudi občinska organizacija Rdečega križa zveza kulturnih organizacij m zveza kulturnopro-svetnih organizacij občine Kamnik imajo gradivo urejeno tekoče. Zaradi pomankanja prostorov pa nimajo urejenega starejše-, ga gradiva, kljub temu, da bi to želeli. Zato sem se z njimi pogovarjal o morebitnem prevzemu v arhiv. Tu staro gradivo namieč temeljito pregledamo, strokovno obdelamo, popišemo in odpeljemo v Komendo, kjer čuvamo celotno gradivo za občino Kamnik. Vsakemu, ki ga bo hotel pogle-
dati, bo seveda na voljo.
Pri Lovski družini Kamnik in Društvu za boj proti sladkorni bolezni nimajo starega gradiva, zlasti pri slednjem, saj obstaja šele 9 let. Pri delovanju pa nastaja zelo malo gradiva, ki ga za enkrat še skrbno čuvajo.
Gradivo Prvega slovenskega pevskega društva Lira je našlo svoje mesto v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, se pravi v skladišču v Komendi. Skoda, da sta 2 knjigi (prva in tretja) zapisnikov izgubljeni (člani druitva nimajo nič pri tem). Imeli bi čudovit pregled nad delovanjem tega
društva. Seveda se o dogodkih, ki so bili opisani v knjigah .veliko ve (tu so tudi druge vrste dokumenti) ... pa vendar bi s pomočjo zapisnikov, ki manjkajo, lahko zvedeli še veliko več.
Društveniki, tajniki, predsedniki ... ste se ob branju članka kaj zamislili in vprašali kako imate v vašem društvu urejeno gradivo. Če se niste, se dajte. Se vedno je čas. Izgubljenega gradiva se sicer ne da vrniti, toda kar še imate oziroma kar nastaja pri delovanju vašega društva sedaj, to še vedno lahko ohranite.
BORIS ROZMAN
udje v nesrečah, ki nastanejo pri poslopjih katerega društvenika vsled požara, viharja, povodnji ter. kar se večkrat zgodi, vsled plaza, eden drugemu, to je. da po nesreči zadetemu vsi udje pomagajo, da si svoja poškodovana poslopja zopet popravi in zavolj nesreče ne zabrede v dolgove in sicer, dokler društvena blagajna nima denarja, z dovažanjem tva-rine. ročnim delom itd.; kadar pa je v blagajni denar, pa z denarno pomočjo. Pri goveji živini pa ima ud pravico odškodnino zahtevati le v slučaju, če je od strele ,ubita.«
Pravila tudi strogo določajo, kdo ne more biti član društva, oziroma koga se iz društva izključi. Pravila pravijo:
»Vsaki ud. kateri se udeleži nečastnega in obstoječim postavam nasprotnega ravnanja, sploh prelomi postavo, sme, ozirom mora se iz društva izključiti, tudi pijanci, kateri so bili od odbora zaradi tega opominjani in kljub opominom pijančevanja ne opustijo, smejo se iz druitva izključiti.
O tem odloči odbor in se vplačano vsoto v nobenem slučaju ne vrne.«
Čeprav društvo pravno ni več registrirano, ie vedno deluje. Predsednik je ie 25 let Janez Vrhovnik in ima zelo natančen pregled nad sedanjim delom.
Koje 25. junija 1959 pri Birto-vih pogorelo gospodarsko po-
slopje, so vsi Tunjičani takoj priskočili na pomoč. Darovali so les, d<»vazali material, predvsem pa pomagali delati, tako da je bil v šestih tednih postavljen nov hlev in to v času. ko imajo kmetje doma največ dela. Od leta 1920 pa do danes je bilo okrog 20 požarov. Največji požar je bil leta 1929. ko je pogorela cerkev Sv. Ane v Tunjicah. Osemkrat je gorelo gospodarsko poslopje, trikrat hiša. štirikrat sušilnica, enkrat kovačnica, v ostalih primerih pa je šlo za manjše požare, npr. kozolec.
Ker je članarina simbolična, druitvo v nobenem primeru ni moglo finančno pomagati, ampak je Slo predvsem za pomoč v materialu in 'fizičnem delu. Vsak član je obvezan prispevati les - po svojih močeh seveda, v primerih, koje pogorelo gospodarsko poslopje, so člani odstopili nekaj sena za živino itd.
Nazadnje je gorelo pri Vovku. S pomočjo članov društva (člani so vsi Tunjičani) je bila hiša se isto leto obnovljena.
Vesela sem, da si v Tunjicah že na splošno ljudje radi med seboj pomagamo, ne glede r.a to, ali te zadene nesreča, ali pa gre le za trenutno zagato. Mogoče je k temu načinu življenja pomagalo prav društvo samopomoči.
Lepo je živeti v kraju, kjer vei, da v nesreči ne boš ostal sam.
M ŠTELE
• Obračun dela In pogled v prihodnost
Kamniški kulturni hram
Člani DKD »SOLIDARNOST* so konec decembra preteklega leta na občnem zboru položili račune za preteklo obdobje. Poročilo o delu društva, ki združuje sedaj pevke In pevce ter člane godbene sekcije, je podal dolgoletni predsednik društva France Spnik. V njem je bilo orisano pestro delo in dejavnost obeh vej kulturne dejavnosti društva, saj v okviru društva ie nekaj let deluje šahovska sekcija, ki se je preoblikovala v samostojno društvo, dramska sekcija pa je prenehala z delom.
O delu društva je bilo večkrat porocano v občinskem glasilu, zato ne bi ponavljali dejstev iz dela obeh sekcij. Poudariti pa je treba, da je v letu 1987 nov polet dobila godbena sekcija, ne samo zaradi novih prostorov nad kavarno »VERONIKA«. Te bo Kulturna skupnost Kamnik dala pogodbeno v uporabo DKD »So-
lidarnost« za dejavnost godbe, ki je kamniška godba, in ne samo sekcija »Solidarnosti«. Občni zbor se je soglasno izjsanil za tak pogodbeni odnos, obenem pa sprejel pobudo za podoben odnos med društvom in ZKO Kamnik za uporabo velike dvorane v prvem nadstropju omenjene stavbe. Ta dvorana naj bi služila široki dejavnosti ZKO in tudi potrebam drugih za zadovoljevanje kulturnih potreb.
Precej kritičnih besed je bilo .■/rečenih na račun pritličja stavbe, saj so prostori v precej žalostnem stanju in neuporabljeni že kar precej časa. Na občnem zboru, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik OK SZDL Kamnik. Davorin Gregorič in tajnik ZKO Kamnik Tone Ftičar, je bilo postavljeno vprašanje odgovornosti za ravnanje z družbenim premoženjem in dana ideja, da bi stavba morala postati kamniški kulturni hram. z nosilcem gostinske
dejavnosti v pritličju, ki bi imel dovolj razumevanja in smisla za kulturne aktivnosti tako v pritličju kot tudi na vrtu pod Malim gradom. Solidarci so pripravljeni žrtvovati tudi kakšno prostovoljno delovno uro za ureditev dvorišča. Verjetno pri tem med kamniškimi ljubitelji kulture, ne bi ostali osamljeni. Ideja čaka! *Na občnem zboru so se Solidarci dogovorili tudi za program dela v prihodnje. Največji napori bodo morali biti vloženi, poleg redne drjavnosti, pripravam na praznovanje 70-letnice ustanovitve društva in 50-letnici veličastnega pevskega shoda, ki ga bo druitvo praznovalo lea 1989.
Finančni pokazatelji kažejo, da je druitvo gospodarno ravnalo z dodeljenim denarjem in da je del prihodkov že namenilo za praznovanje svoje obletnice. Na občnem zboru so sprejeli tudi spremembo pravil druitva, ki poenostavljajo tako delo društva
Februarja spet mini počitnice za upokojence v Izoli
Tudi v 1988. leta bo Druitvo "Pokojencev Kamnik organizira-
številne aktivnosti, od počitni-kovanja do športnih, planinskih, kulturnih in družabnih priredi-Podatki za leto 1987 kažejo, da upokojencem ustrezajo take obline dela, zato se številni člani društva odločajo za njim primer-"* zvrsti.
Zimski čas, pa tudi pred in pogonsko obdobje, je primerno *a pocitnikovanje v Domu upokojencev Slovenije v Izoli. Samo ''87 je bilo na »morju« v Izoli 412 članov z 2745 nočitvami ali kar 30% več kot v letu 1986. Povpraševanje za' tovrstno aktivnost je kar veliko, zato društvo ponovno organizira mini počitnice koncem februarja 1988 in sker °d 21. februarja do 1. marca. Upokojenci lahko izbirajo bivanje v Izoli od 21. 2. do 26. 2. za ecoo 62.000 ali od 26.2. do 1.3. ** ceno 55.000 din, lahko pa sc odločajo za ves čas od 21. 2. do »• 3- za ceno 111.000 din. V to °eno so vključeni vsi stroški bivanja v počitniškem domu, prevoz 11 Ljubljane do Izole in nazaj, turistična taksa in zavarovanje
ter kosilo zadnjega dne.
Zainteresirani naj sc prijavijo na Društvu upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5, vsak torek in petek od 8. do 12. ure.
Razpis > ilju do zasedbe rezerviranih mest, ki jih je tokrat 80, zato druitvo upokojencev prosi, da se upokojenci prijavijo pravočasno, da ne bi zmanjkalo prostora oziroma, da poišče dodatne možnosti, če bi se prijavilo več ljudi, kot je trenutno rezerviranega prostora.
STANE SIMŠIČ
SMRTI
MEH ANO VIČ Izudin, delavec iz Tcgare, BiH, star 15 let, KER-ŠE Leon, os. upokojenec iz Ljubljane, Sarhova 28, star 59 let, ZABUKOVEC Jožef, os. upokojenec iz Duplice, Ljubljanska 19, star 78 let, KLADNIK Peter, km. upokojenec iz Sp. Pa-lovč 5, star 86 let, HAFNER Marjan, str. ključavničar • iz Gmajnice 50, star 50 let, FTN-CINGER Stanislav, gradbeni tehnik iz Podgorja 46, star 44 let, ŽNIDAR Frančišek, in v. upokojenec iz Suhadol 14, star 73 let, PIRŠ Anton, komercialist iz Kamnika, Rozmanova 6/a. star 66 let. TERAN Frančišek, os. upokojenec iz Nasovč 17, star 64 let, KLINEC Matilda, os. upokojenka iz Maribora. Židovska 12, stara 86 let, VODLAN Mari-
ja, kmetovalka iz Suhadol 21, stara 37 let. KLEMENC Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Kovinarska 28/b. stara 93 let, TURŠIČ Marija, os. upokojenka iz Ljubljane, Breznikova 45, stara 73 let, OCEPEK Janez, upok. kovaški mojster iz Nasovč 25, star 85 let, TRAMPUŽ Berta, druž. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 42, stara 86 let, DA-CAR Peter, strojni tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku, star 34 let, NAROBE Anton, delavec iz Smarce, Gmajna 4, star 44 let, NAGLIC Marija, os. upokojenka iz Smarce, Pibernikova 6, stara 65 let. KRIŽMAN Marija, km. upokojenka iz Mlake 31, stara 83 let, NEftlMA Frančiška, gospodinja iz Kamnika, Titov trg 5, stara 87 let, GRABNAR Ljudmila, gospodinja iz Motnika 13, stara 76 let, RAVNIKAR Urška, otrok, iz Komende, Glavarjeva c. 40, sura 2 leti, POVŠ-NAR Veronika, drui. upokojenka iz Gmajnice 76, stara 84 let, KLEMENC Friderik, zidar iz OJevka 11, star 43 let. URŠIČ Alojzija, km. upokojenka iz Stol-nika 4, stara 86 let, ŠIRCEU Marija, os. upokojenka iz Velike Račne 31, stara 92 let, RESNIK Anton, kmetovalec iz Žubejeve-ga 7. star 65 let, K L AN Sli K Janez, inv. upokojenec iz Tunjic 29, star 58 let, STAROVASNIK Franc, delavec iz Celovca, St. Veiter Strasse 47, star 66 let, KE-BER Marija, druž. upokojenka
iz Ljubljane, Menardova 35, stara 78 let, BOHTE Mihaela, osebna upokojenka iz Kamnika, Medvedova ul. 34/a, stara 82 let, ALBIČ Ivana, os. upokojenka iz Most 1/E, stara 77 let, PETEK Anton, os. upokojenec iz Mekinj, Cankarjeva 50, star 71 let, ČEBUL Aleš. km. upokojenec iz Brega pri Komendi 7, star 74 let, TERPOTEC Marija, gospodinja iz Spodnjih Stranj 26, stara 75 let, ALBRECHT Ana, druž. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 26. stara 92 let;
POROKE
RIBNIKAR Mirko, avtoklepar iz Nasovč in NAHTIGAL Alenka, ekonomski tehnik iz Loke pri Mengšu; VRHOVNIK Branko, monter vodovodnih naprav iz Vrbovja pri Kranju in O K NI K Silva, delavka v proizvodnji iz Vrbovja pri Kranju; MODRIJAN Branko, sekretar OK ZSMS iz Sidola in LANIŠEK Andreja, učiteljica razr. pouka iz Soteske; HRIBAR Darko, sliko-pleskar iz Repenj in OREHEK Lidija, slaščičarka iz Brega pri Komendi; POLJANSEK Janez, delavec v montaži iz Zavrha pri Črnivcu in RESNIK Olga, delavka v montaži iz Zg. Lok, Blagovica; MAROH Vladimir, orodjar iz Tunjic in SLOKAN Silva, predmetna učiteljica iz Tunjic;
GOLOB Rajko, rezkalec iz Go-diča in GRADIŠEK Brigita. delavka v montaži iz Stahovice; GOLOB Anton, vzdrževalec strojev iz Podgorja in ŽEBO-VEC Majda, blagajničarka iz Rudnika pri Radomljah; CEVKA Janko, študent FNT iz Bistri-čice in BEVC Mojca, ekonomski tehnik iz Kamnika;
Ugodno prodam električni štedilnik (4 plošče, pečica). Tel. 831-805.
ČEBELARSKA DRUŽINA KOMENDA-MOSTE Upravni odbor vabi na
STROKOVNA PREDAVANJA
vse čebelarje in ostale občane, ki jih zanima čebelarjenje, in sicer bo 17. januarja ob 9. uri v Zadružnem domu v Komendi predaval profesor Edi Scnegačnik o čebeljih pašah. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. 24. januaija ob 9. uri pa bo v Zadružnem domu v Komendi predaval magister France Javornik o čebeljih boleznih.
kot posameznih sekcij in omogočajo nekaj manj birokratskih postopkov.
Društvu bo v prihodnjem mandatnem obdobju na čelu Janez Maleš, dosedanji predsednik moškega pevskega zbora, sicer pa pravila predvidevajo oz določajo, da druitvo vodi predsedstvo, sestavljeno iz predsednikov sekcij, in izvršilni odbor, sestavljen iz delegatov posameznih sekcij. Na občnem zboru so prisotni izvolili Franceta Spruka za častnega predsednika DKD »SOLIDARNOST«, saj je funkcijo predsednika »Solidarnosti« opravljal skorajda 25 let.
Obilo pevskih uspehov in dobrih priprav na praznovanje visokega jubileja zaželimo društvu DKD »Solidarnost«.
MAJ
POPRAVEK
V prejšnji, 22. številki Kamni-ikega občana, je v članku »Kam ničani nestrpno čakajo nove telefonske priključke« prišlo do dveh napak. Stavek: V prvem nadstropju nove stavbe pa bo nova digitalna telefonska centrala (zanjo naj bi po sporazumu kamniška občina prispevala trideset, PTT Ljubljana pa sedemdeset odstotkov)... U ie moral glasiti ... (centralo in prenosni sistem financira PTT v celoti).
Napaka je tudi v stavku: V kamniških organizacijah združenega dela so podpisali samoupravni sporazum, ki določa prispevek za gradnjo pošte in sicer naj bi v letu 1987 na zaposlenega prišlo v prvem obroku 70.000 dinarjev, v drugem pa 30.000 dinarjev z upoštevano valorizacijo cen v letu 1988. Pravilno je: ... in sicer naj bi v leta 1987 na zaposlenega prišlo v prvem obroka 40.000 dinarjev, v dragem (po zaključnih računih, marca 1988) pa 30.000 dinarjev z upoštevano valorizacijo cen r ietm 1988.
Za neljube napake se opravičujemo.
Uredniitvo
ODVETNIK	
JOŽE	
ROZMAN	
Stranke obveščam.	da bom
sil. 1988odvetni	Sko pisar
no preselil v Mengi	
čeva 30 (v bivše pru	store Za-
varovalnice Triglav t	tel. 737-
206. Uradne ure osi	anqo ne-
spremenjene.	
Šolnina ne bo bremenila delavca pri obrtniku
V srednjih in višjih šolah ni Kamničanov
I
V Medobčinskem skladu za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26 (tel.: 312-533) imajo navado, da zaseda skupščina sklada dvakrat letno. Ta najvišji organ setavlja 16 delegatov delavcev in 14 delegatov obrtnikov, ki zaposlujejo delavce. Kot je znano, pokriva ta sklad 14 občin ljubljanskega območja, kjer je pri obrtnikih zaposlenih nad 7500 delavcev in delavk. V občini Kamnik zaposlujejo obrtniki okrog 500 delavcev in delavk.
Na jesenskem zasedanju skupščine, kije bilo 12. decembra, so delegati, med katerimi so bili tudi Franc Schnabl, Janez Podjed in Mira Osolnik, obravnavali in sprejeli poročilo o delu sklada v prvih deVetih mesecih leta 1987 in smernice za plan dela sklada v letu 1988. Pretehtali so tudi finančno poslovanje sklada.
Sklad organizira in financira za delavce v samostojnem osebnem delu vse oblike izobraževanja ob delu in iz dela, strokovne ekskurzije ter obisk kulturnih prireditev. Sodeluje tudi pri organiziranju in plačilu poučnih izletov in družbenopolitičnega izobrževa-nja, ki ga izvajajo osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih in obrtna združenja.
Od celotnega prihodka odvaja sklad 33 odstotkov na posebne račune na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju mladih občinam, ki jih zajema sklad. Ko so delegati razpravljali o teh sredstvih, so bili mnenja, da je treba sproti prilagajati cenzus, ki omogoča pridobitev štipendije. Sedanji je tako nizek, da štipendije ne more dobiti noben otrok delavcev pri obrtnikih, tudi, če ima normalno plačo. Zato sredstva ležijo neizkoriščena, kljub temu, da družine vse težje krijejo stroške šolanja in da je veliko pomanjkanje sredstev za štipendije.
Delegati so sprejeli tudi spremembo nekaterih členov samoupravnih aktov sklada, ki določajo način povračila šolnine. V spremenjenem besedilu je sedaj na-
vedeno, da delavec, ki se odloči za daljše šolanje, lahko praviloma dobi sredstva za plačilo šolnine že ob vpisu v šolo in sicer tako, da sklad nakaže denar neposredno šoli. To je pomembna sprememba pri financiranju šolanja delavcev pri obrtnikih ob delu in iz dela.
Delegati skupščine so sprejeli tudi sklep o volitvi delegatov skupščine, njenih orgnaov in odbor samoupravne kontrole sklada za obdobje W88 - 1992.
Zapisali smo, da je v naši občini skoraj 500 delavcev v obrtnih delavnicah. Ti so se v času do 30. septembra udeležili naslednjih oblik izobraževanja in drugih dejavnosti, ki jih organizira in financira sklad: 3 so opravili osnovni tečaj iz varstva pri delu, 1 delavec je postal varilec. Nekaj frizerk je verjetno obiskovalo frizerski tečaj v Narta studiu v izvedbi sekcije frizerjev pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Šest
jih je bilo na ekskurziji na obrtnem sejmu v Salzburgu in v tehničnem muzeju v Miinchnu. Prav toliko jih je spoznalo Split in otok Vis, 18 se jih je napotilo na mednarodni obrtni sejem v Celju in na V. srečanje delavcev obrti Slovenije. Kar 80 pa se jih je udeležilo poučnega izleta, ki ga je organizirala OO ZS. Delavci iz kamniške občine ne koristijo abonmajev v ljubljanskih poklicnih gledališčih in operi, verjetno pa se ne udeležujejo tudi predstav poletnega festivala.
Ker smo navedli, da sklad omogoča delavcem pri obrtnikih obiskovanje vseh vrst šol, mi pa smo našteli le posamezne tečaje, moramo poudariti nezanimanje delavcev pri obrtnikih kamniške občine za obiskovanje srednjih in višjih ter visokih šol ob delu in iz dela. Pa tudi pri drugih izobraževalnih oblikah je za Kamničane vedno dovolj prostora.
STANE JESENOVEC
Donit - naš pokrovitelj
IIIHIBMUMnwy|lipy^iMiffM
Bodočnost je v rokah nas mladih. Nemalokrat pa ugotovimo, da za našo prihodnost nc storimo velikom - skoraj nič. Prav s tem namenom smo na naši šoli ustanovili ZELENO STRAŽO, ki v sodelovanje ; z biološkim krožkom aktivno deluje.       . TO
Uredili smo okolico šole in še vedno skrbimo, da bo urejena. S tablicami, ki smo jih postavili okrm šole, smo potrkali na vest vseh, ki onesnažujejo okolje. Urejamo tudi stenski časopis, za katerega seli p prepričana, da je dokaj dober in ga prebirala veliko učencev. N
Zavedajmo pa se, da bomo spali, kakor si bomo postlali. Zelena straža in biološki krožek s polno pafi o delujeta in se trudita to našo posteljo čimbolj zrahljati. Upam, da nam bo uspeh: ;zn
DRŽITE PESTI iN SODELUJTE Z NAMI!__ fcjf
GLEDALIŠČE RAZKRIVA IN ODKRIVA ŽIVLJENJE, [£ ČE GA HOČEMO IN ŽELIMO SPOZNA(VA)TI L ]
Priložnost za to imamo, kajti slovenski Talijini hrami nam 2.5 s svojimi najboljšimi predstavami prihajajo takorekoč na dom "<>
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK J
NINA PETROVČIČ OŠ DUPLICA
Dobila sem nalogo: »Poizvej in napiši, od kdaj je tovarna Donit vaš pokrovitelj - pokrovitelj šole na Selih!«
Razmišljala sem, kje naj dobim te podatke. Kaj kmalu sem se spomnila dveh stvari: »Povprašaj tovarišico Radko Veršnik. Poglej v šolsko kroniko, ki jo piše vsaka šola.«
Resnično, veliko sem izvedela od tovarišice Veršnikove, ki je na Selih poučevala vseh 35 let in spoznala šolo in kraj s prebivalci v vsem dobrem in slabem. Pa tudi kronika mi je ponudila nekaj podatkov. Izvedela sem naslednje: Pobudo za sodelovanje delovnih organizacij s šolami na Kamniškem je dala občinska SZDL; posebno se je za povezave prizadeval Vinko Dobnikar.
Ko so na delavskem svetu takratne delovne organizacije Svit razpravljali o tem, so sklenili, da prevzame Svit patronat nad šolo Sela, ker je bil član sveta doma na Selih. Ta je bil potem zveza
med šolo in delovno organizacijo.
Prvo srečanje predstavnikov Svita in šole na Selih je bilo pred novim letom v šolskem letu 1962/ 63. Za takratne učence je bilo to posebno doživetje. Prvič so s kulturnim programom nastopili pred delavci tovarne Svit. Kolektiv je učence obdaroval z novoletnimi darili. Prireditve ob novoletni jelki v šoli na Selih so se udeležili predstavniki Svita z direktorjem.
V naslednjem šolskem letu 1963/64 so učenci za novoletno jelko pripravili dve prireditvi v Kamniku za otroke delavcev tovarne Svit. Kolektiv jim je podaril precej knjig za šolsko knjižnico.
Stiki so se nadaljevali tudi po priključitvi tovarne Svit k tovarni Donit, ki ima sedež v Medvodah.
Dve temeljni organizaciji združenega dela Trival in Kemostik, ki v okviru te DO delujeta na kamniškem območju, pa sta še naprej obdržali pokroviteljstvo
nad šolo Tomo Brejc - podružnica Sela. Tudi predstavniki teh dveh tozdov so vsako leto obiskali šolo, se seznanili z delom in potrebami. Pomagali so, kolikor so mogli - pripravili so darila za učence in dodali še kolektivno darilo, s katerim so nam izboljšali prostorske in delovne pogoje. Pomislimo samo na kasetofon, Orffov instrumentarij, knjige, kasete, plošče, pa kuhinjske omarice, pomivalno mizo, linolej in še bi lahko naštevali.
Učenci so se oddolžili tako, da so pripravili program za njihove upokojence, matere in otroke delavcev.
Predstavniki naše šole so DO obiskali ob 1. maju in 29. novembru.
Te vezi so se poglabljale in ohranile do danes. Želimo in upamo, da bodo stiki ostali in se še naprej razvijali v interesu obeh kolektivov.
Vsem delavcem DO Donit želimo ob novem letu 1988 veliko delovnih uspehov.
MILENA KUNEJ
itre sp
.i i
sija k i - b, >m. sija ku toi
Investicije vTOZD -1 iz dveh zornih kotov
RAZPISUJE
GLEDALIŠKI ABONMA V KAMNIKU '88
PETEK - POPOLDANSKI PETEK - VEČERNI
1. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. LJUBLANA Fadil Hadžič, ORHIDEJA. Režija Iztok Tory.
2. MESTNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANSKO Alenka Goljevšček, OTROK DRUŽINA, DRUŽBA. Režija rac Zvone Šedlbauer. ehi
3. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ > 6: Dominik Smole, ANTIGONA. Režija Matjaž Zupančič. em
4. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, NOVA GO- og« RICA !na Gregor Strniša, LJUDOŽERCI. Režija Mile Korun. v
5. DRAMA SNG, MARIBOR ' tnj A. T. Linhart, TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. od. Režija Vinko Moderndorfer ite
6. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 't Tone Partljič, ŠČUKA, DA TA KAP! Režija Franci Križaj. Par
CENA ABONMAJSKE VSTOPNICE v spomladanskem edi delu sezone znaša 12.000 din, (6 predstav), DIJAKI, ŠTU- cm DENTJE IN UPOKOJENCI IMAJO 30% popusta! m ,
Abonmajske vstopnice bodo na voljo na sedežu ZKO Kam- £ht nik, Titov trg 20 (nad Galerijo M. Maleš), od 18. januarja do KaL 5. februarja 1988 vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, ob sredah at s do 16. ure. (>m
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 831-616! Ke
1 jubileji gledališča in vsi, ki bi to radi postali, PRISRČNO m
VABLJENI! N
»očji
- fne-kol
StVf
Dolga je prehojena pot, menjavali so se lastniki, spreminjali in izpopolnjevali smo proizvodne programe, menjavale so se generacije, pridobljene izkušnje smo izpopolnjevali in razvijali. Vedno smo iskali nove, boljše, hitrejše in kvalitetnejše rešitve. Zato je bilo v preteklosti veliko raznih izboljšav, doma izdelanih namenskih strojev in naprav.
Veliko je bilo prototipov, pa čeprav ne vedno samo domačih, na katerih smo se marsikaj naučili. Verjetno tudi tega, da se vedno ne izplača izdelati vsega doma, ampak se pogosto pokaže, da je dražja oprema uveljavljenega proizvajalca dostikrat cenejša od domače, saj so vedno po-memhni roki in zanesljivost obratovanja. Tako se vključujemo v tolikokrat poudarjeno mednarodno delitev dela. Vsakdo res ne more in ne zna vsega narediti, vsi pa zmoremo vse. Samo v vsakem trenutku je treba vedeti, kaj želimo, da si zagotovimo kontinuirano pot. Ker pa stvarnost ni neskončno razpoložljiva, ker ima svoje realne meje, se lahko možnosti začnejo razvijati v svoje nasprotje in vse bolj proizvaja in razkriva nezmožnosti. Inflacija besed je možna dotlej, dokler smo drug drugemu pripravljeni vsaj še čisto malo verjeti. Inflacija denarja je možna vse dotlej, dokler še kdo proizvaja novo vrednost. Ko nihče več ne dela, pa tudi od gore sveže tiskanega papirja ni možno več živeti. Soočenje z resnico je vedno boleče in neprijetno. Da bi se izognili lastni odgovornosti, kažemo na napak/,drugih, da ne bi bilo po-trobno priznati osnovnih življenjskih 3ks|omov. Sklicevanje na
red in na gospodarske zakonitosti se zavrača. Kaže se pomanjkanje skupne volje in skupnih usmeritev za prihodnost. Vsi smo ogorčeni nad tem, kar se dogaja okrog nas, saj nihče od nas ni kriv za obstoječe razmere. Pozabljamo na spoštovanje sprejetih odločitev. Vse to lahko dosežemo le ob povečani odgovornosti in neprestani kontroli. Sprašujemo se, ali je razumen izhod sploh še mogoč?
Kaj storiti, da bo prava beseda zavezujoča, da bomo dogovore spoštovali, da bo merilo človekove vrednosti delo in ne besedičenje?
V času, ko perspektive niso jasne, ko se ustaljeni tokovi upo-časnjujejo, namesto da bi naraščali, je težko pravilno investirati. Kaj hitro se postavi vprašanje, katera investicija je pravilna, da bo njena zmogljivost zasedena in bo prinašala delo, kar je pogoj za našo eksistenco in nadaljnji razvoj.
Titan se je vedno pri investiranju opiral na lastne možnosti oziroma ustrezne angažmaje. Čeprav morda nikoli ni bilo velikih-korakov, se vedno dogaja kaj novega. Korak za korakom in času primerno se razvijamo. *
V zadnjem času že bežen sprehod skozi proizvodne prostore TO-1 pove, da se poleg redne proizvodnje v obratih dogaja še kaj drugega, kar trenutno ovira redno proizvodnjo. Tu nekaj podiramo, tam na novo betoniramo, prestavljamo stroje in montiramo nove, sodobnejše. Postopoma izvajamo investicijski program, ki je napisan v debeli knjigi. Izrabljeno opremo zamenjujemo z novo, sodobnejšo. Vzdrže-
vanje izrabljene opreme je vedno dražje. Proizvodnja na njej je nezanesljiva in dostikrat tudi vprašljive kakovosti. Danes pa je ta vedno bolj pomembna, enako so pomembni roki in konkurenčne cene. »Navijanje« cen ima svoje meje. Z zaključitvijo investicijskega programa in uspešnim obratovanjem vseh novih naprav se bodo precej povečale zmogljivosti, čeprav je nekaj strojev namenjenih za zamenjavo izrabljenih in zastarelih.
V livarni bomo z dograditvijo obstoječe opreme - s silosom za svež pesek in betonit, vlažilcem peska, hladilcem peska-in dve ločeni pripravi peska, zagotovili tekočo pripravo dveh kvalitet for-ftiarskega peska. Z dvojno kvaliteto naj bi izboljšali kakovost odlitkov, zmanjšali zastoje in izmet. Za boljšo kakovost litine bomo montirali srednjefrekvenčno elektro peč z zmogljivostjo 5 ton pretaljene litine na uro. V jedrar-
ni bodo novi jedrarski stroji ogrevani na plin, kar naj bi bil energetski prihranek v primerjavi z električnim ogrevanjem. Poleg obstoječih temper peči so že zasnove za novo plinsko tunelno peč za tempranje z zmogljivostjo 500 ton na mesec. Z rednim obratovanjem grobo naštetih investicij naj bi se bistveno povečala količina temper litine, za katero bo treba najti ustrezno tržšiče. S sodobnejšo opremo in strokovnim usposabljanjem naj bi se izboljšala tudi kakovost litine in znižal izmet. Za hitro laboratorijsko analizo litine pa bo potrebno v najkrajšem času nabaviti sodobnejšo opremo kompjuterski emisijski spektrometer. Ustrezna litina bo omogočila kvalitetnejše vroče cinkanje in manjšo porabo cinka. Za boljšo litino naj bi porabili manj rezilnega orodja, imeli manj zastojev na strojih za obdelavo in manjši izmet.
Ker pa je problem uvoza sodobne opreme čedalje večji, se
Novi jedrarski stroji
v razreševanje omenjene problematike uspešno vključuje tudi TO-3 in nekateri domači proizvajalci opreme. Tako je TO-3 že izdelal dva transferja za obdelavo TKM ventilov. Lani sta z manjšimi težavami začela obratovati dva stroja za obdelavo reducirk, ki sta izdelana tako, da lahko en delavec upravlja oba hkrati.
V TO-3 bodo izdelali nekaj strojev za obdelavo: stroja za re-ducirke oz. dvojne vložne spojke, stroj za obdelavo kolen do R-1 z istočasno obdelavo štirih izdelkov, stroj za obdelavo matice za holandce. Za brusilnico šo v delu še novi brusilni stroji A in brusilni stroji C. S tem se bo večji del pozicij velikih količin fitingov prenesel na te stroje. Na strojih A in C bo olajšano brušenje zaradi ustreznih hitrosti. Tako se bo povečal učinek brušenja.
Tuji kupci že leta zahtevajo pakiranje fitingov v plastične vrečke. To smo nekaj časa delali improvizirano. Končno nam je uspelo nabaviti sodobnejši stroj za pakiranje. Tako so v juniju stekli prvi poskusi na avtomatskem stroju za pakiranje firme TOSS iz Zahodne Nemčije. Stroj iz plastičnega rokava izdela vrečko, prilepi in izpiše etiketo, na-šteje nastavljeno število izdelkov in zavari vrečko. V prvi fazi je. med delavci za nove stroje kar preveč zanimanja-in preradi pritiskajo na različne gumbe, kot da bi uživali, če se jim v odgovor prižigajo razne »lučke«.
Da bi povečali izbiro fitingov, posebno deficitarnih holandcev, nam je končno le uspelo dokaj hitro uvoziti sodoben stroj za obdelavo privijal. Stroj je bil izbran tako, da bi lahko en delavec upo-
rabljal dva takšna transferja, z| je nabava še enega naloga v pf» spektivi. Z izdelavo stroja za iJ f tiče v TO-3 in izkoriščanjem vs kapacitet v dveh izmenah bi l**, ko zadostiti povpraševanje do* O in v tujini.
Nujno je tudi pri nas iti v koi^ s s časom, ko že ves svet govori v* dela s sodobnimi računalnik *' krmiljenimi stroji.  Prvi kot'Je smo napravili z nabavo dv*"' CNC stružnic; poskusi na njih'Wi stekli v avgustu. Tu kvaliteta P* odvisna od razpoloženja delavce ampak stroj sam po nastavljen*0* programu vse predvidene ope>*° cije opravi mnogo bolje in hitfe'< je. Prihranek časa je odvisen'*'" zapletenosti izdelka. Bolj ko'e/< izdelek kompliciran, večji je Fc' hranek časa. Ker je potrebno delovance le vstaviti v stroj, r&} drugo opravi programirani st^g' sam, je možno upravljanje dfi P strojev hkrati. Naročen je še kl?a litetnejši računalniško krmilj^Tl stroj za težjo obdelavo. Dostil^RS se postavlja vprašanje, kam stroje še »stlačiti.« ^
V pripravi je perspektivni zi Pn dalni načrt Titana. Ko bo »• p potrjen, so možne nadaljLP' gradnje. Med prvimi smo na v"at mi s postavitvijo nove halenkc obdelavo litine. Upajmo, da Q nc bo spet zataknilo pripravi j r Ji kumentov, kot že dostikrat v |£°si teklosti. P'ei
Upajmo, da se bo trg stabiltrt°l raL kar je pogoj za normah proizvodnjo. Pri kakovostni9 ' količinsko zadostni proizvo^ «•} ne morejo izostati tudi dobri?' ti nančni rezultati in s tem pouf..Pi na sredstva za razširjeno refr°e dukcijo in naš boljši jutri. Pa> VINKO ROTo J'
Črna kronika
Neurejene so tudi prometne žile
Vzrokov za vedno slabšo varnost v cestnem prometu je veliko. O nekaterih smo te govorili, tokrat bomo še o enem. Za precejšnjo število I'N je namreč kriva neurejena prometna situacija, ki se najbolje kaže na križišču obvoznice s Šolsko ulico in na železniškem prehodu na Koreno-vi poti. Ogorčenje občanov in mladine zardi slabe ceslne signalizacije je torej povsem upravičeno, in se ni treba čuditi izjavi; »Le koliko mrtvih bo še treba, da bo na križišču (na obvoznici) postavljen semafor'.'« Na Korenovi poti pa bi lahko za denarno vrednost materialne škode, povzročene v zadnjih srečanjih vlaka in avtomobila, postavili še kaj več kot le ustrezen svetlobni signal ali polzapornico.
Nekaj besed o tej problematiki in o hudi PN na omenjenem železniškem prehodu je povedal še Jože Hudoklin, namestnik komandirja PM Kamnik: »28. decembra so nas poklicali na Duplico zaradi hude prometne nezgode. Franc S. iz Komende se je ob 12.55 približeval neustrezno zavarovanemu železniškemu prehodu s svojim tovornim avtomobilom s priklopnikom. Zaradi neustrezne hitrosti in nepozornosti je spregledal potniški vlak s skoraj 150 potniki, ki je prav tako peljal proti prehodu. Ko je voznik ugotovil, da kljub zaviranju ne bo mogel ustaviti pred prehodom, je še pospešil hitrost in zapeljal na progo, pred vlak. Po trku je vozilo odbilo v desno, na betonsko ograjo, vlak pa se je zaradi močnega zaviranja pred prehodom iztiril in se ustavil šele po 62 metrih drsenja. Med drsenjem je podrl tudi 3 telefonske drogove, poškodoval prometno signalizacijo in sam prehod. Sreča v nesreči je bila, da nihče od potnikov, niti voznik, ni bil po-I škodovan. Bolj skrb zbujajoča je materialna škoda, saj znaša več kot   dvajset   starih milijard. Upam, da bo ta primer končno predramil odgovorne v Železniškem podjetju Ljubljana in Cestnem podjetju Ljubljana, da bodo prehod v čim krajšem času zavarovali s signalizacijo, ki jo zaenkrat sploh ni, če odštejemo nekaj prometnih znakov.
Ker imam ravno priložnost, bom osvetlil še problematiko s področja kriminalitete na območju naše občine. Število družbi nevarnih kaznivih dejanj se je nekoliko zmanjšalo (umori, posilstva, ropi, roparske tatvine).
vedno več pa je lažjih (»hlik kaznivih dejanj, kot so tatvine koles in koles i. motorjem, vlomi, tudi v avtomobile, tatvine delov motornih vozil in tatvine v trgovinah. V zadnjih mesecih smo ugotovili le naraščanje goljufij pii gostinskih uslugah in vlomov v stanovanja. Pri vlomnih tatvinah storilci v glavnem odnašajo denar, zlatnino in tehnične predmete, zato teh predmetov, če se le da. ne hranite na vidnih mestih.
Čeprav bo praznovanje novega leta že za nami. ko boste prebirali kroniko, naj vas vseeno opozorim na podobne praznike in dopuste, ko najraje odhajamo na oddih kam drugam. Premoženje takrat postane lahek plen storil-
Namestnik komandirja PM J. HUDOKLIN
cem KD, zato je treba poskrbeti, da bodo stanovanja zaklenjena in pod budnim očesom sorodnikov ali sosedov, ki bodo po potrebi tudi praznili poštne nabiralnike, izključili telefon ali zvečer zatem-nili stanovanje ... Neodgovorno se obnašajo občani, ki z lepljenjem obvestil, da so odšli z doma, prav privabljajo nepridiprave, naj jih obiščejo. Podobno opozorilo velja voznikom, ki zaradi naglice ali pozabljivosti ne zaklepajo vozil in puščajo dragocene predmete na vidnih mestih, s čimer prav tako olajšajo delo storilcem KD.
Bolj pozorni bodo morali biti še odgovorni v OZD in DS, saj v nekaterih OZD močno naraščajo KD. In za ta prav gotovo niso odgovorni le varnostniki in čuvaji. Čuvajmo torej družbeno premoženje prav tako kot lastno.
Ker se je že začela zimska turistična sezona, ne bi bilo odveč, če bi ljubitelji bele opojnosti na okoliških smučiščih, predvsem
na Veliki Planini, pazili na smučarsko opremo in predvsem smuči ne puščali brez nadzora in vsem na očeh. Mi bomo število kaznivih dejanj na smučiščih poskušali /manjšati s tem. da bomo ob koncu tedna na Veliko Planino pošiljali miličnike /a pomoć pri vzdrževanju reda na smučiščih. Spet bomo uvedli tudi listke, ki jih bomo delili po smučiščih; nanje bodo smučarji lahko zapisali znamko svojih smuči, njihovo serijsko številko in druge značilnosti, po katerih bi jih spoznali v primeru kraje. Istočasno bodo s tem olajšali naše delo pri iskanju storilca in ukradenih smuči. Danes namreč še vedno večina smučarjev ne ve teh osnovnih podatkov
Prometne nezgode - 48
Lepa številka, boste dejali. In če povem še to, da zadnji trije dnevi starega leta s svojimi nezgodami šc niso prišteti, bo število še bolj zaprepaščujoče. Res je prav zanimiva zavesi voznikov; vsi prav dobro vemo, da je v zimskih mesecih cesta najbolj zahrbtna, pa vseeno le redkokdo vozi počasneje ali previdneje. Naj vas kljub vsemu opozorim na najbolj nevarne odseke v naši občini. Brez dvoma se največ nezgod zgodi na križišču Šolske ulice s kamniško obvoznico, sledi se-maforizirano križišče v Šmarci, železniški prehod na Korenovi cesti na Duplici, pa del ceste na Vrhpolju med tesnicami, ovinek pred Mini barom na cesti iz Radomelj ter neurejeno križišče pri KIK-u. Verjetno sem kaj pozabil, vendar kdor bo na teh mestih previdnejši, že ima več možnosti, da pride nepoškodovan domov.
Predep začnem z opisom, naj navedem še dva statistična podatka; na parkiriščih je bilo poškodovanih petnajst vozil, kar štirinajst pa je bilo tudi PN s telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo.
— Neznani voznik je zaradi nespretnega manevriranja po cesti skoraj povozil parkirano vozilo, last Jelke S. z Duplice, ki je nezgodo in pobeg povzročitelja seveda takoj prijavila. Po nekaj zbranih izjavah so miličniki ugotovili, za kakšno vozilo gre in pričeli z zasledovanjem, ki je kmalu obrodilo sadove. Še v naši občini so ustavili podobno vozilo, ki je poplesavalo po cesti, legitimirali so voznika in ga kazensko ovadili. Razlogi za KO so
Trideseti štafetni tek za trofejo Vanoni
V severni Italiji, kjer leti doli-na Valtellina in v mestu Morbeg-n>>, skozi katerega teie reka Ad-«*». je bil oktobra XXX. mednarodni štafetni tek za trofejo VANONI, v spomin na ekonomista "» Politika EZIA VANONUA, *' je bil tudi pobudnik gorskih tekov v Italiji. Od leta 1958 se vsako leto v oktobru pomerijo lafete na progi dolgi 7 km in z visinsko razliko 300 m. Letos je sodelovalo 58 štafet s 174 tekmovalci u Jugoslavije, Anglije, Francije, A vstrije in Italije.
Najprej so se na 4,5 km dolgi Progi pomerile ženske, ki tekmu-i )eJ° posamezno. Zmagala je do-| mača tekmovalka Maria COCC-HETT1 pred Angležinjo Angelo CARSON in Italijanko Grazio MANGILL
Ob 14. uri se je s starta mesta na prvih 7 km pognalo 58 tekačev. Prvi jc nazaj rm štartno mesto predal član ekipe iz Rima ~ Battista Scanzi, drugi je z zaostankom 30 sekund predal Fau-sto Ciaponi. Prvi tekač naše eki-pe, Franc Terež, je predal sedmi, z zaostankom dveh minut. V drugi predaji je član Rima - Luigi Bortoluzzi zadržal prvo mesto, na drugo mesto se je prebila štafeta Atl S. Giovanni Bianco A s tekačem Pieralbertom Tassi-)em, tretje mesto je v drugi predaji prevzela s tekačem Rodom Philbeamom ekipa Anglije. Naša ekipa, M katero je tekel Ivan Urr>. je predala kot 8.
Zadnji tekač za ekipo Rima Claudio Galeazzi je prvi pritekel v cilj in prinesel zmago ekipi Rima, na drugo mesto se jc prebila ekipa Anglije z tekačem Doncllv Colinom, tretja je bila ekipa Atl S. Giovanni Bianco s tekačem Claudio Bonzijcm. tretji član naše štafete Mirko Teraž jc prišel v cilj kot osmi.
Med 58 štafetami je tako zmagala štafeta RIMA v postavi: BATISTA SCANZI, LUIGI BORTOLUZZI in CLAUDIO GALEAZZI, druga je bila štafeta iz ANGLIJE: MALLCOM PATTERSON, ROD PHILBE-AM in COLIN DONELLY, na tretje mesto sc je uvrstila štafeta ATL S. GIOVANNI BIANCO
s tekači: IVO ROVELI, PI-ERALBERTO TASSI in CLAUDIO BONZI. Ekipa iz Jugoslavije v postavi FRANC TERAŽ, IVAN URH in MARKO TERAŽ pa je bila na osmem mestu.
V razvrstitvi štafet iz tujih držav pa jc bil vrstni red: 1. ANGLIJA, 2. JUGOSLAVIJA 3. FRANCIJA L V posebni razvrstitvi najboljših 6 tekačev iz drugih držav po času posamezno so bili najboljši: 1. Colin Donellv, 2. Rod Philbeam, 3. Mallcom Pet-terson vsi Anglija. 4. Andre Pier-re - Francija, 5. Franc Teraž, 6. Ivan Urh - oba Jugoslavija.
IVAN
bili: vožnja pod vplivom alkohola, vožnja tujega vozila brez vozniškega dovoljenja in povzročena velika materialna škoda. Povsem dovolj, se mi zdi! - PN se jc pripetila tudi na vhodu   v   Kemično industrijo Kamnik  Povzročil jo je voznik tovornega avtomobila s prikolico. Miličnika, ki sta si vso stvar ogledala, sta ugotovila, da voznik le ni edini krivec. Milan Š. iz Foče je namreč pred zaporo v podjetju poskušal avtomobil zaustaviti, da bi varnostniku pokazal dokumente o tovoru, vendar ga jc avtomobil zaradi poledenelega cestišča pustil na cedilu, zavil po svoje in... buum! Posledice so bile hude. saj se jc podrl betonski steber pred čuvajnico, ki je (bil) nosilec prednjega dela strehe, pa tudi avto je ni odnesel brez poškodb. Na srečo je vsaj streha vzdržala.
Morda bi ne bilo neumno teh nekaj metrov posipati s soljo ali peskom in tako preprečiti novo, morda še težjo nesrečo.
- Čeprav je železniški prehod na Kranjski cesti po številu PN izrazito deficitaren v primerjavi s tistim na Korenovi poti, se od časa do časa tudi na njem pripeti kaj razburljivega. Danica D. iz Stranj se je pred omenjenim prehodom pravilno ustavila, saj so delavci ŽG Ljubljana popravljali polzapornico. Ta je bila spuščena, vendar brez prižganih opozorilnih luči. To je zavedlo voznika kombija, ki je vozil za njo, tako da ni pravočasno zavrl. Na srečo pri trku ni prišlo do večje materialne škode, veljalo pa bi premisliti, kaj in kdo je zakrivil prometno nezgodo ter zakaj delavci ŽG niso postavili vsaj opozorilne table!?
- Peter K. iz Komende je peljal iz Kamnika proti Mostam, ko je v Podgorju dohitel pred seboj vozeči avtomobil, ki je že zavijal desno. Peter je moral zaradi neprimerne hitrosti zavirati, da bi se izognil trčenju. Ko mu je to že skoraj uspelo, ga je na mokri cesti zaneslo na nasprotni pas, pred avtomobil soimenjaka iz Kamnika. Prišlo je do silovitega trčenja, po katerem je »nič krivega« Petra vrglo na bližnji travnik, kjer je hudo poškodovan obsedel v vozilu. Zaradi povzročenih telesnih poškodb in materialne škode nad dva milijona dinarjev, so »krivega« Petra kazensko ovadili.
- Na postaji milice se je oglasil užaloščeni Jože M. in povedal, da je v Motniku, v bližini tovarne Stol, povzročil prometno nezgodo s smrtnim izzidom. Z avtomobilom alfasud je namreč do smrti povozil neprevidno kokoš, last Ivana K. Lastnik domače živali o nezgodi ni hotel nič vedeti, kljub temu, da je pokojnica v zadnjih zdihljajih pred smrtjo zdrobila desno sprednjo luč na avtomobilu.
S tem, obžalovanja vrednim dogodkom zaključujem pregled PN v zadnjem, zelo razburljivem mesecu »starega leta.«
Posledice hude PN na Korenovi poti
Moštvo Jugoslavije I, z leve Mirk
an Urh in Franc Teraž
Kazniva dejanja - 24
Še vedno se zelo veliko kaznivih dejanj zgodi zaradi malomarnosti bodočih odškodovancev. Razkazovanje večjih količin denarja je namreč še vedno zelo popularno, kot tudi puščanje nezaklenjenih avtomobilov ali kar je pogostokrat še huje - stanovanj. V decembru smo zabeležili največ vlomnih tatvin, tatvin lesa in drv ter tatvin po trgovinah.
— Da so se poleg kraj denarja, dragocenosti in raznega orodja razpasle šc kraje obleke, dokazuje primer Srečka P. z Doba, ki je sredi dopoldneva v Kamniku - ostal brez hlač. Te so mu ukradli med njegovim obiskom bifeja Emona. Ko je po približno tridesetih minutah opazil, da je brez hlač, so ga noge nemudoma ponesle nazaj, v bife, a hlač... ku, ku,... že ni bilo več. Nazaj na plan so prišle šele po akciji miličnikov, ki so odkrili tudi »novega lastnika«. Jožeta P. iz Kamnika. Da zatre m pregrešne misli, naj povem, da Srečotu hlač niso ukradli »z zadnjega dela telesa«, ampak iz vrečke, v katero jih je dal po nakupu.
- Marta D. iz Kamnika je prijavila vlomno tatvino, ki jo je odkrila, ko se je vrnila z dela domov. Vrata v stanovanje so bila namreč odklenjena, stanovanje pa delno izropano. Odnesen je bil daljinski upravljalec za TV, ročni žepni računalnik in nekaj kaset s posnetimi otroškimi pravljicami. Ljubitelja pravljice sicer še niso odkrili, skoraj gotovo pa so vmešani otroci iz soseske; najbrž so našli ključ, ki ga je hči oškodovanke zgubila na dvorišču ...
- Da Kamničani le nismo vedno najboljši gostitelji, dokazuje naslednje kaznivo dejanje. Med tekmo rokometašic Kamnika in Kočevja v telovadnici na Kajuhovi ulici, je bila iz garderobe gostujočih igralk ukradena ženska ročna ura, 20.000 dinarjev in 40 avstrijskih šilingov, v škodo Manje K. Ker je bila rokometašica oškodovana za 100.000 dinarjev, so se miličniki podali v akcijo in kaj kmalu odkrili možna storilca - dva otroka!
- Zasebni obrtnik Ciril K je prijavil krajo petih okenskih stekel brez okvirjev, ki so mu bila ukradena z gradbišča na avtobusni postaji v Kamniku. S tem dejanjem je bil oškodovan za 500.000 dinarjev. Kar primerno »novoletno darilo,« kajne?
Javni red in mir — 33
Zadnje tri dni decembra bomo obravnavali v prihodnji kroniki, v tej pa razne kršitve miru na domovih in v naslednjih »oštari-jah«: na Spotiki v Črni. Pod gradom, v Pivnici, pred gostilno Marjanca, Pri grogu in dvakrat Pri Bundru. Ta pester spisek bi lahko še razširili, pa naj bo dovolj - za tokrat.
- Na postajo milice je prišel Marjan S. iz Kamnika in povedal prav zanimivo zgodbico. Ker je bil v SLNŠRM rekreacijski prostor zaklenjen, so ga prijatelji, vsi željni rekreacije, poslali k bivšemu hišniku, Stanetu V , da bi ta s ključem rešil njihov problem. Stane se je sicer na klic zvonca odzval, vendar pod nobenim pogojem ni hotel narediti usluge, za katero so ga športniki prosili. Marjan« »košarica« ni odvrnila od rekreacije, saj je pozvonil ponovno in »pokasiral« udarec po nosu. Ker gre v tretje rado, je Marjan spet pozvonil in bojeviti Stane se je že tretjič prikazal - z zračno puško v roki, in grožnjo, da bo streljal! Zvonec je po
krajšem premoru zapel še četrtič, do »tragedije« pa le ni prišlo, saj so pred vrati stali miličniki. Športnega strelca so ohladili, mu zasegli puško in ga prijavili sodniku za prekrške.
Nauk te zgodbice bi lahko bil - bojte se bivših hišnikov!!!
- Na pomoč so zaradi družinskega spora poklicali iz Podgorja. Miličnika sta »družinski požar« lokalizirala, v zapisnik pa napisala, da je Andrej V oklofu-tal svojo ženo zaradi neposlušnosti. Ni namreč takoj izpolnila njegovega ukaza, naj na hodniku pogasi luči, pa jih je dobila. Ker je Andrej nadaljeval z agresivnim obnašanjem, med drugim je hotel iz stanovanja zabrisati miličnika, sta ga ta dva prijavila. Včasih bi dejali - naj se ve, kdo je gospodar v hiši!
- Da kozarček ali dva pred spanjem pomagata, bo najbrž držalo. Kaj več, je pa že vprašanje. V to se je lahko prepričal Franc S., ki je brez moči obležal na Titovem trgu, pred frizerskim salonom, ki je bil povrh vsega že zaprt. Ker si ni mogel sam pomagati in ker je že bil poškodovan po glavi, so ga organi javne varnosti zapeljali v ZD Kamnik, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč, potem pa ga z reševalnim vozilom poslal na prazne-nje želodca v KČ Ljubljana... in toliko dobre kapljice je šlo v nič.
- Že nekaj dni pred koncem starega leta, je ponekod zavladalo praznično vzdušje. V Utoku so ga spodbujali delavci, tako da je moral varnostnik poklicati miličnike in prositi za intervencijo. Dovolj je bil en miličnik, ki je vesele in okajene delavce Fehima L., Malica M. in Dana K . ki so ostale ovirali pri delu in motili neposredno proizvodnjo, opozoril, odstranil iz prostorov, napotil domov in prijavil.
Najdeno/Najditelji
Osebna izkaznica - Saša Štele iz Kamnika; torbica z denarjem in dokumenti - Francka Drnič iz Kamnika; žensko kolo - Majda Rebolj   iz   Most; dokumenti
- Mario Marenič iz Kamnika; moško kolo - Brane Hribar iz Kamnika; torbica z denarjem
- Meho Alibašič iz Kamnika; žensko kolo - Jože Mali iz Kamnika; bankovec za 5.000 din
- Marko Trobevšek iz Mengša, potni list - Zvone Pavlic iz Stranj; otroško kolo - Tončka Miklavčič iz Kamnika
MATIC ROMŠAK
Moj konjiček
Smučarski skoki. To je eden mojih najljubših hobijrv, saj skačem kol žaba po suhem, ki ne vidi in ne vidi vode.
Naš klub SD Strahovita ni med naj-bitij širni v skokih, v klasični kombinaciji pa smo med prvimi. Modri kombi, ki nas prevaža iz kraja v kraj, uspešno vozi naš trener Klemen Pibemik, ki ima ze dolgoletne trenerske izkušnje.
Vri skačemo na velikih skakalnicah, večjih od 40-metrskih. V začetku sezone mi ni in ni šlo dobro: na tekmovanjih sem bil od tekme do tekme slabši. Tova-riš me je spodbujal k boljšim skokom in uspelo mi je. Z odličnimi skoki sem se prebijaj v vrh. Uspelo mi je doseči peto mesto, kar mi je dalo Še večjo spodbudo. Vendar vest, da bom moral skoke zapustiti za dva meseca, me je razialostUa in na zadnjih treningih pred operacijo sem bil slabe volje. Zadnje moči sem hotel izkoristili, venaar nisem mogel.
Po dolgem odmoru sem hodil gledat prečudovito skakalnico na Selu. Bila je tako lepa, obsijana s soncem, da me je vsega prevzemala. Najraje bi Šel skočit, vendar to so bile le misli, Ulje. Zadnji trening v Ljubljani je bil zame lepo doživetje, saj sem bil pripravljen nekajkrat skočiti. Po dolgih pripravah, trikih zame, sem zadnji prispel pred skakalnico, misleč: Oh, da bi dobro
skočil. Doskoka sem se najbolj bal, it bi me zabolelo v trebuhu zaradi operacije s težkimi koraki sem se pomikal proti vrhu 25-metrske skakaimce, ki se mije z4eia grozno velika, kot najvišja m najbolj strma gora sveta.
Pripravljenemu za skok so mi v glavi lebdele Čudne misli: »Zelo mehak sneg, ću/tast, kaj Če bo premalo hitrosti ali bom čepel naprej. Lahko me potegne in bom padel . . . Ali mi bo skok uspel? Ne, ne, ne, ne bom padel, ne smem . . .« V globokem in strašnem premišljevanju se je oglasil Robi: »Ali boš U 1*1?* Ob njegovem besedah tem bil pripravljen skočiti, le še na trenerjev ukaz sem Čakal. »Ita*, je prihrumelo iz daljave od večje skakalnice. Pognal sem se, bližala se je odskočna miza in-... M/ sem v zraku. Plaval sem, letel kot ptica . . . Počutil sem se slavnega, kajti vzkliki: »Dobro, dobro!* so me naredili veselega in vsi moji prijatelji skakalci so se veselili mojega skoka. V drugih skokih sem premagal strah in bilo je zmerom bolje.
Z zmme nepozabnega treninga smo se vsi veseli in zdravi vrnili domov Počutil sem se srečnega, da sem se vrnil k mojim skokom.
Sondi Pihermk, 7c OŠ Komendo-Mosle
Klepet s Stolovim šahistom Marjanom Karnerjem
Šah je lepa. družabna in borbena igra. To vedo vsi ljubitelji šahu m tudi nekateri tisti, ki jim je tak način krepitve duha blizu, vendar se sami aktivno s šahom ne ukvarjajo.
Šahistov je već vrst: od najbolj začetnih do višjih in vrhunskih, o katerih velikokrat beremo v časopisih in poslušamo po radiu. Biti zelo dober šahist pa ni preprosta stvar.
Marjan Karnar. mojster v centralni brusilnici orodij v Stolu, je kot šahist velikokrat prijetno in moćno presenetil. Ob zadnjem tekmovaniu šahistov lesarjev, gozdarjev in papirnićarjev, ki je bilo v Stolu sredi novembra, smo z Marjanom napravili naslednji pogovor.
Kako j« bilo to tekmovanje organizirano in koliko tekmovalcev je igralo?
Organzacija tekmovanja je bila odlična. Glavni zaslugi imata Stolov direktor splošnega sektorja Silvo Uča-kar in naš predsednik sekcije. Zdrav-ko Suhadolc. Igralcev je bilo nekako 50.
Prvo tako tekmovanje je bilo v Slovenj Gradcu, kicr so zmagali papirni
carji iz Kolićcvega. Na Kohčevcm smo zmagali mi in tako |c bilo sedaj to tekmovanje pri nas.
Prišlo je šest izredno močnih ekip. v katerih je bilo deset mojstrskih kandidatov. Vsaka ekipa je igrala z vsako ekipo. Igra je bila hitropotezna; se pravi da je imel igralec za eno igro na voljo 10 minut.
Kakšno je bilo na splošno tekmovalno vzdušje!
Zelo dobro. Vsi igralci so želeli, da dajo čimveč od sebe in zmagajo. Tega pa seveda nekateri ne morejo. Po takih igrah so tekmovalci utrujeni, kar je rezultat zelo dolge in moćne duševne koncentracije
Imeli ste dva vrhunska šahovska vodnika!
Prvenstvo sta uspešno sodila republiška sodnika Stane Laznik in Rihard Lorbek iz šahovskega kluba Domžale.
Kdo w bili zmagovalci?
Prvi so bili šahisti iz Papirnice Koli-čevo. druga ekipa Snežinke iz Kočevja in tretji mi.
Si m tem tekmovanju katero igro izgabil?
No najprej moram povedali, kdo so-
bili še drugi nagrajeni posamezniki. Na drugi deski je prejel medaljo Vav-petić iz Kolićcvega. na tretji Ofak iz Koče vsa. na četrti f Kolin iz Kolićcvega in na prvi jaz.
Na tekmovanju nisem izgubil nobene igre.
Na četrti deski je dobil srebrno medaljo naš Lanišek in na drugi deski bronasto Bavčar.
Kdo je prispeval nagrado?
Stol, Eta in Svilanit. Vsak udeleženec pa je dobil še našo reklamno sestavljanko, ki propagira naše izdelke.
Prijeten je bil tudi zaključek srečanja!
Po končanem tekmovanju, podelitvi nagrad in priznanj smo se šahisti zbrali še na prijetnem družabnem po-menku. Kot prireditelj tekmovanja smo goste tudi pogostili. Lepo se zahvalimo organizatorjem, pa tudi Karlu l.ipiču iz Republiškega sindikata lesnih delavcev in Francu Sikošku iz občinskega sindikalnega sveta Kamnik, ki sta pozdravila tekmovalce.
Kdo so še dobri Stolovi šahisti?
Za nas ie vedno igra naš nekdanji delavec Boris Bavčar ml., potem Cveto Lanišek, Franc Poglajen. Stane Krivorotov in Franc Ravnikar.
Ni tedenskih treningih in na tekmovanju je videti naše ljudi, ki šaha sicer ne igrajo, z velikim zanimanjem pa igro spremljajo!
Veseli smo vsakega takega obiskovalca. Želimo, da bi jih bilo še več in bi se vključili v naše vrste!
Po dogovorjenem načinu bi moralo biti prihodnje šahovsko prvenstvo lesarjev, gozdarjev in papirnićarjev zopet na Količevem. odkoder so ponovni zmagovalci?
Tokrat ie seveda potrebno narediti izjemo. Če nekdo večkrat zapored zmaga, je gostitelj tisti, ki je takoj za njim. Drugo leto bo to Snežinka iz Kočevja.
CIRIL SIVEC
Ljudje in na Lotse
7. nadaljevanje
Pogled nanjo je bil neoku-sem. težko bi se odločil za grižljaj.
Predolgo sem počival in tudi brez vzroka. Nisem bil utrujen, le prijetnim čustvom , ki so jih rojevali čari Lotsejevega kraljestva, nisem mogel uiti. Čutil sem, da postajam vse bolj občutljiv in vtisi doživetij so me silno osrečili.
Iz bedne kamnite hišice je proti meni priteklo drobne dekletce, v umazani in raztrgani oblekci, gologlavo, skoraj boso. Po umazanem ličku so mu polzele drobne solze. Stegnilo je roko z odprto dlanjo in hlipaje šepetalo: »Rupis, rupis, ru...!« Kaj ga je privedlo do tega dejanja? Sama sva si stala nasproti, vsak s svojo usodo, srečo in mislijo. Z občutkom tesnobe sem segel v žep po drobiž in čokolado, ki sem jo še od doma nosil s seboj. Brez besed sva se razšla. Otrok s čokolado v ustih, jaz z občutkom zadovoljstva. V njem sem videl tudi košček svojega otroštva.
Hodil sem po slikovitih pašnikih, med grmičevjem cipres in brinja, preskakoval sem potočke.
Pregled vzponov kamniških inistov
alpi
Tudi v letni sezoni 1987 smo kamniški alpinisti preplezali nekaj zanimivih in težkih smeri v domačih in tujih gorah. Glavna akcija in težišče sezone je bila odprava v Himalajo, na Lhotse Shar Tam zaradi preobilnih snežnih padavin in vsakodnevnega hudega vetra, zaradi česar so bile na gori tudi ekstremno nizke temperature, nismo uspeli. Kljub temu. da je po himalajski odpravi, ki traja tri mesece, utrujenost normalna stvar in da se je za težke vzpone v domaćih apnenčastih stenah in v granitu in ledu Zahodnih Alp treba praktično na novo pripraviti, pa smo člani AO Kamnik lani nekaj dobrih tur le opravili. Maj
Že na začetku sezone (konec maja) je Bojan Pollak z Darjo Jenko preplezal tri prvenstvene smeri v zahodni steni Planjave: smer Gipsv Soul »cena: V+, Al smer Nori vstop v v Grapo za »Pripravniškim stebrom« ocena: V-. Al.
Pri plezanju te zadnje smeri je sodeloval tudi Matevž Podpečnik. Janez Benkovič je takoj po prihodu z ekspedicijo v Zobu Kalške gore preplezal novo prvenstveno smer Sulamit, 200 m, ocena V in IV, soplezalec: Ni Erjavec. Junij
6. VI. sta Janez Benkovič in Matej Humar preplezala Kamniško smer v Koglu (VI, Al).
14. VI. so Matej Humar. Marko Preže Ij, in Sandi Zorić. preplezali La-hovo smer v Vežici (ocena VI, A 1), Prezelj je plezal prosto (ocena VII). Julij in Avgust
5. VII. Marko Prezelj je prosto ponovil dve klasični »šestici». Kamniško v Vršičih (ocena za prosto ponovitev (PP) je VI+ ) in slabe lov (, v Vezici (ocena za prosto ponovitev (PP) je W-) soplezalec: M. Kovač iz AO Mengeš.
13. VU. Janez Benkovič je v Malem Oltarju nad Martuljkom preplezal Severni steber, ocena VI,- V, soplezalec: N. Erjavec.
Nastopil je poletni višek sezone, ko se nekateri člani odseka odpravijo »na tuje«, v Dolomite in v Zahodne Alpe. da bi zlezli na kak vrh. ki rudi v svetu nekaj pomeni. Ravno ti vzponi »zunaj« so merilo, ki te postavijo tja, kamor trenutno sodiš.
Najprej sta se odpravila Marko Prezelj in Rado Nadvešnik, oba najmlajša člana odprave »Lhotse Shar«. 22. VII. sta v Aiguille De Midi preplezala Sc-igneurjevo smer, ocena: V.
26. VII pa v Mont Blanc De Tacul najprej Kuloar Schere. nato pa v isti steni še Kuloar Gabarou, ocena: V. pri vzponu je sodeloval tudi F. Bence (AO Trtic).
Na povratku domov so se fantje ustavili v italijanskih Dolomitih, kjer
sta 28. VII. Prezelj in Nadvešnik v znanih stolpih, ki jih imenujejo »Pet prstov«, v največjem »Torre Grande« prosto preplezala dve smeri: Smer veveric, ocena: VI in Finsko smer: ocena: VI
Naslednji dan. 29. VIL. pa sta Prezelj in Nadvešnik zmogla še Tofano. ki pa je za razliko od »Torre Grande» res prava velika stena. Splezala sta • Rdeči steber«. Nadvešnik je plezal na klasičen način (ocena VI A2). Marko Prezelj pa je smer ponovil prosto (ocena \ II • i. kar je eden največjih uspehov prostega plezanja v Kamniku
Približno v istem času sta se v Dolomitih .mudila« tudi Janez Benkovič in Matej Humar.
23. 7. sta v gori Sass Maor preplezala smer Sotleder-Kummer z vstopno varianto Bettega. ocena: V+. 25. 7. pa v gori Agner Severni raz. ocena VI-. V+. Obe smeri spadata v skupino velikih klasičnih tur. Prva je visoka 1000 in druga 1600 m.
V Franciji, oziroma v skupini Mt. Blanca nad Chamonixom pa je plezal Tone Škarja.
24. 7. v Auguille Verte. smer Kuloar (. muhi cer. ocena: IV, solo, sestopil je po Kuloarju Whymper ocena, III, solo 29. 7. je Tone škarja v Mont Blanc de Tacul preplezal smer Kuloar Gabarou. ocena V soplezalec: S. Be-lak (AO Matica). 1. VIII. je Škarja v Les Courtes preplezal še Avstrijsko smer, ocena IV* . solo Isti dan (1. 8.) so štirje mladi člani odseka doma preplezali Pcrćićev steber v Vežici, ocena: VI. Al. Plezali so: Jana Hribovšck in Marko Prezelj, ter Danilo Golob, in Sandi Zorić *9. 8. Tomo Drolcc in Jana Vode. preplezata Dibonov raz v veliki čini, ocena: IV.
3. 8. Benkovič in Humar v Franciji opravila prečenje AiguiUe de Midi - Mont Blanc.
Po desetih dnevih čakanja na boljše vreme se Benkovič »preseli« pod Mat-terhorn. kjer 13. in 14.8 prepleza »smer Bratov Schmidt« v slabih razmerah, ocena: IV, soplezalec: D. But-ković. (AO Zagreb-Matica).
Doma medtem Marko Prezelj prepleza nekaj težkih smeri: Dolianova soteska: Ta Težka, ocena: VII PP 22. 8. Site: smer JLA. ocena VI + PP soplezalec: Sandi /■•ci. (VI-, A2) 22.8. Site: Zajeda (VI+PP, solo) 23.8. Dolgi hrbet: Trikot (VI-, Al, sok)) 29.9. Bojan Pollak in Tomo Drolec v Planjavi preplezata novo prvenstveno smer: »Varianta jesensko prebujenje«, ocena: V, Al. 30.8. Rado Nadvešnik in Matevž Podpečnik v Vežici preplezata Zajedo usmiljenja. Nadvešnik prosto (VII, PP), Podpečnik na klasičen način (ocena V, A2).
September
S. 9, Bojan Pollak in Tomo Drolec preplezata novo prvenstveno smer v Brani: Bohomurčkov steber, ocena V+, Al, A2. 8.9. Marko Prezelj prepleza več smeri v Dolški Škrbini in dolgem hrbtu: smer Šimenc - Škarja (VI. Al) smer EKAR - Jamnik (ocena V + , PP) soplezalec: M. Kovač (AO Mengeš) Diagonalna smer (V. Prezelj solo) Janez Benkovič pa se ponovno odpravi v italijanske Dolomite. 19. 9. z Tomom Drolc preplezata Tissijevo smer. ocena: VI. V,, v Beneškem stolpu, dan kasneje pa še slavno smer Philipp Flamm v Civetti, c'c ru,c  VI. AO.
Oh koncu meseca se je manjša skupina odpravila plezat v Paklcnico. 26. 9. sta v steni Anić Kuka. Prezelj in Marko Šuštar preplezala smer Albatros, ocena: VI. Al, Tomo Drolec in Vidi Pavlic pa Vclebitaško smer. opcena: VI. Al.
J. B.
viharji Šaru
Do vasice Čuking ni bilo več daleč. Obstal sem na vzpetini pod vasjo in pogled se mi je ustavil na veličastnih osemtisočakih Everc-sta. Lotseja in Lotse Šara. Nad njihovimi vrhovi so viseli snežno beli puhasti oblaki, ki so jim orkanski vetrovi neprestano spreminjali obliko. Lotse Šar se je dvigal pred menoj. Samo njegova podoba je bila enaka fotografijam, ki sem jih doma spoštljivo pregledoval in jih skušal dojeti kot resničnost. Ta hip je resnična gmota granita in ledu bivala pred menoj. Njegova podoba je bila živa, vrh je bil ovenčan z zastavami oblakov in snega, ki so ga vetrovi nenehno odnašali v praznino nad njim. Moje spoštovanje je dobilo še večjo vrednost in strah pred njo je našel svoj prostor v meni. Domišljija in resničnost sta bila pred menoj v vsej razsežnosti, nedojcmljiva. Goro sem videl in slišal, slutil sem njeno moč.
Sonce je grelo kot meseca maja v naših gorah. Nosači in jaki so počivali v kamniti ogradi okrog hišice, v kateri smo zadnjič prespali na naši poti. Stopil sem v najskromnejši šerpovski dom in
slastno izpraznil obrok riža. Z izborom hrane na naši poti res ni' smo imeli težav. Morali smo iz govoriti samo dve besedi s tremi črkami in že so nas postregli z n žem »dal bat«. Do noči je bilo še nekaj časa, zato so vsi odšli na potepanje po okolici. Odšel sem na koto 5400 m in lahko sem občudoval slikoviti vrh Čo Oju ki je zopet novi cilj in sen sloveli skih alpinistov, če... če bomo imeli še kondicijo za »fehtanjc denarja.
Z mrakom smo se vsi zbrali ob ognjišču, na katerem je šerpana kuhala velik lonec krompirja v oblicah. V šerpovskih domovih smo prenočili zadjo noč na naši poti, zato smo naročili slavnost no večerjo. Šerpana je pred nas postavila kuhan krompir in vsi smo se lotili lupljenja. Tako prizadevno ga menda nihče od nas še ni lupil. Milan je žrtvoval osta nek suhe slanine, ki mu jo je žena dala za popotni priboljšek. Do-dali smo jo zmečkanemu krompirju,-ki je slastno končal v naših, že malo skrčenih želodcih. Kdo lahko spi lačen, ie to noč dobro spal. CENE GRILJC
Tretji svetovni pokal v gorskem teku
V švicarskem kraju Lenzerheidc - Valbclla so tekmovali tekači iz 19 držav. To turistično središče kantona (iraubiinden je bilo od 20. do 23. avgusta prizorišče 3. svetovnega pokala v goskih tekih. Organizatorji so prireditev odlično izpeljali in s tem popestrili športno in razvedrilno ponudbo v turističnem središču. Na tem svetovnem pokalu jc nastopilo 185 gorskih tekačev iz 19 držav z vsega sveta, med njimi tudi jugoslovansko oziroma slovensko zastopstvo.
Dvaindvajsetega avgusta so se na 7,5 km dolgi progi z višinsko razliko 380 m s startom na nadmorski višini 1600 m in ciljem na nadmorski višini 1930 m prvi pomerili mladinci. Zmagal jc tekač iz Italije. Fausto Lizzoli. drugi jc bil Stevc Havvkins iz Anglije, tretji pa je bil Danicle Milani - Italija. Naš najboljši mladinec je bil Pavle
Drobne z 12. mestom. 24. Milja Uršič m 27. Niko Smole. Ekipno jc bila prva Italija, druga Anglija, tretja ZRN. Jugoslavija je bila šesta.
Drugi Start tega dne na isti progi jc bil za članice. Najhitrejša je bila gorska tekačica iz Kolumbije. Fabiola Rucda, 2. Christianc Fladt iz RZN, 3. (iiuliana Sovaris - Italija. Tekačice iz Jugoslavije so dosegle naslednje uvrstitve: 22. Marija Trobec. 25. Jasna Bratamič, 26. Minka Bajrcktarević in 27. Ksenija Smolnikar. Ekipno: Italija, Švica. ZRN. naše članice so bile šeste.
Zadnja tekmovalna prireditev tega dne jc bila članska. Na 9 km dolgi progi z višinsko razliko 711(1 in |e bil na|hitrejši Fausto Boruti iz Italije, 2. Luigi Bbortoluzzi in tretji prav tako iz Italije. Renato Golti. Franc Teraž pa je s 7. mestom dosegel najboljšo jugo-
slovansko uvrstitev na dosedanjih tre svetovnih pokalih. Od ostalih naših s« je uvrstil še Vojko Džuričić na 41, mesto, 1'odgornik in Melinc pa st: odstopila. Ekipno: Italija. Švica, ZRN.
Zadnji tekmovalni dan. 23. avgusta, je bil še start na najdaljši progi, to jc na 15 km. Na nadmorski višini 85(1 m je štartalo 60 tekačev. Na cilj ni nadmorski višini 2320 m. z višinsko razliko 1470 m, je prvi pritekel Jay Johnson ZDA, 2. Helmut Stuhlpfar-rer - Avstrija in tretji Guido Dold 11 ZRN. Od naših je bil 31. Ivan lih. 37. Mirko Teraž in Pavle Drobne 49. Ekipno: Italija. ZRN in Avstrija. Nali so dosegli deveto mesto
Med 19 državami, ki so sodelovale na 3. svetovnem pokalu, je JugoslavH ja osvojila 6. mesto. Naslednje leto hO svetovni pokal v Angliji. IVAM
Karateisti spet bolje delamo f
Po već letih stagniranja Karate kluba Kamnik je ta po zamenjavi vodstva spet začel bolje delati.
Tako smo se člani kluba udeležili več skupnih akcij karate klubov iz Slovenije, med drugim tudi internacionalnega karate seminarja v mesecu maju v Ljubljani, ki ga je vodil Ryozo Tsukada, ter julija letne karate šole v Umagu. To šolo je vodil Vlado Paradižnik. Oktobra pa smo vpisali več kot 40 novih članov in pionirjev. Udeležujemo se raznih prijateljskih karate turnirjev po Sloveniji, saj se ravno na
Takih turnirjih kalijo borci za nadaljnja regijska in republiška tekmovanja in so zato ti turnirji zelo potrebni.
Tak prijateljski SANKUKAI karate turnir pa smo po več letih organizirali 13. decembra tudi v Kamniku. Udeležilo se ga je 13 klubov iz Slovenije tega sloga - prek 50 starejših tekmovalcev in več kot 70 pionirjev.
REZULTATI: VUja kategorija
1. mesto Bojan Puklovec (FORUM)
2. mesto Josip Bijclič (DOL)
3. - 4. mesto Ivica Mršič (KAMNIK)
Dobri vzponi
Slabo jesensko vreme jc preprečilo da bi splezali še kakšno dobro smer. zato poglejmo, kaj se je dogajalo v zadnjih poletnih in prvih jesenskih dneh.
Zadnjo omembe vredno prosto ponovitev v hribih sta opravila Robert Flerin in Janez Kešnar AO Mengeš 17. oktobra, ko sta ponovila »Dokončano« v Planjavi. Ocena te. prej tehnične smeri, je sedaj VII +, to pa je bila šele druga prosta ponovitev. Tudi prvo sta pred enim letom opravila ista dva plezalca skupaj s Smiljanom Božičem, ki pa se je moral enkrat prijeti za klin.
Sedaj pa se ozrimo še nazaj v mesece avgust in september, ki sta bila za razliko od prejšnjih dveh precej bolj plodna, saj je bilo opravljenih kar ne-
kaj dobrih vzponov. Štirje med njimi imajo celo oceno IX-, in sicer so bile vse štiri smeri splezane v Dolžanovi soteski nad Tržičem.. ,
V teh smereh je bil uspešni Robert Flerin. ki je 16. 8. splezal smer »Mozartove kroglice«; to je po mnenju poznavalcev najlažja smer z oceno IX- na tem področju in ima do sedaj že šestnajst ponovitev. Druga je bila 27. 8. smer »Zivčck« IX-, ki ima deset ponovitev in velja za smer, v kateri pride do izraza moč rok, saj je potrebno izvesti nekaj potegov in tako imenovanih »blokad« na zelo majhnih oprimkih. 5. 9. je ponovil Se smer »Tri srca« IX-, ki ima tudi okoli deset ponovitev, zelo lepa plezarija v popolnoma navpični plošči z majhnimi oprimki. 25. 9 pa mu ie uspelo splc-
Slovenski tekači v Angliji
V Llanberisu v severnem Walesu je bilo poleti mednarodno gorsko tekmovanje v gorskem teku. Tega teka se je udeležila na povabilo organizatorjev tudi ekipa slovenskih tekačev: Borut Podgornik. Marjan Krempel, Ivan Urh in Franc Teraž smo preko Brnika, Londona pristali v Manchestru, kjer so nas pričakali organizatorji. Z avtomobilom organizatorja smo se pripelali do Llanberisa. majhnega mesteca, a velikega po gostoljubnosti in prijaznosti, kjer smo prebivali vse do vrnitve domov.
Llanberis, 18. julij ob 14. uri na
nadmorski višini 80 m. Start teka na 15 km. Proga se je prvih 7,5 km dvignila na najvišji vrh Walesa - Snovvdona. ki je visok 1O60 m in se potem po isti trasi spustila nazaj do cilja. Tek, ki se ga je udeležilo več kot 500 tekačev iz 12 držav, je prenašala tudi britanska TV. Zmagal je Martin MAY iz ŠVICE, drugi ie bil CIaudio GALEAZZI iz ITALIJE, in tretji prav tako Italijan, Luigi BORTOLUZZI. Od naših tekačev je bil najboljši Borut PODGORNIK na 19. mestu, 20. Franc TERAŽ, 30. Ivan URH in 81. Marjan KREMPEL. IVAN
zati še smer »solea«, ki je daleč najtežja med temi štirimi smermi spodnje devete stopnje. Zares velike težave (saj so ponekod oprimki veliki le za konico enega ali dveh prstov) pa so tudi vzrok, da jc bil to šele četrti vzpon preko te smeri.
Od smeri »solea« je med temi z oceno IX- v tej steni težja le te smer »disco vertical«. ki jo je Flerin sicer že »naštudiral« z varovanjem od zgoraj, za pravi vzpon pa mu je zmanjkalo časa in ga je prehitelo slabo vreme.
Ti zadnji dve smeri z oceno IX-lahko brez pretiravanja primerjamo s podobnimi smermi kjerkoli po svetu. Z Dolžanovo sotesko smo Slovenci dobili plezalni center, s katerim lahko vsaj po težavnosti smeri, če že ne po velikosti, konkuriramo plezalsko bolj razvitim deželam.
Na koncu pa še zanimivost iz Cikle niče. Tam je znani italijanski plezalec Manolo Zanola splezal gladko previsno ploščo in jo ocenil s francosko oceno 8b+ ali X do X+ po naše in spada med šest najtežjih tovrstnih smeri v Evropi.
F R.
Hvala za dobre želje
V uredništvo Kamniškega občana smo ob vstopu v novo leto spet dobili veliko dobrih želja in misli, ki so nam jih napisali naši bralci, sodelavci in poslovni sodelavci. Vsem se za čestitke zahvaljujemo z obljubo, da si bomo prizadevali za še boljšo vsebino našega glasila. Uredništvo
3. - 4. mesto Slavko Sorotar (DOMŽALE)
Srednja kategorija
1. mesto Jerner Turk (IV. GORICA)
2. mesto Robi Bomhck (DOMŽALE)
3. - 4. mesto Edo Vrenćur (IV. GORICA)
3. - 4. mesto Sašo Savič (FORUM) Pionirji - KATE
1. mesto Roman Petančič (FORUM)
2. mesto Damir Suljevič (RIBNICA)
3. mesto Šemso Mujanovič (KOMENDA)
4. mesto Peter Novak (KOMENDA)
5. mesto Martin Lange (JARŠE)
6. mesto Mateja Lavrič (MENGEŠ) 7 mesto Nina Novine (MENGEŠ)
Prvouvrščeni so prejeli lepe pokale, ostali pa diplome.
S tem smo še enkrat dokazali, da X v Karate klubu Kamnik dela bolje tet da je klub zaživel tako, kot je treba.
K. M
M\ Kamniški občafl
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek. Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-sak. Ivo Pire. Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani